ŠTEV 113 * 'v ^UBIJANI. sooote, 22. maja 192e. 1 KO. ‘O r——— - I Izhaja vsak dan opoldne, tevrettSi nedelj { praznikov. in ^ naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30"—v Reodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi s« ne vračajo. — Oglasi po uriiu. Pismenim vprašanjem naj se priloži inarnk* za odgovor. Itačun pri poštnem ček. uradu šlev. 13.632» Diaw«£ Nezdrave razmere. Menda še ni bilo v Jugoslaviji vlade, ki bi imela v skupščini tako močno večino, kakor jo je imela in jo ima radikalno - radidevska vlada. Menda pa tudi še ni bilo vlade, ki bi pokazala tako malo delavnosti ko ta vlada. Ves c as njenega obstoja oujemo le o bojih med obema strankama, nikjer pa še ne kaže pozitiven efekt njene večine. Zato pa so tudi ostale naše razmere nezdrave, 'akoi so bile in zato ne napreduje država. Zato pa šo tudi še nadalje mogoče stvan, ki so nam vsem v škodo, državi pa v sramoto. Dan na dan opozarjajo uradniki v Mariboru, da še do danes niso prejeli plače. Toda vse njih opozarjanje je zaman in nerodnost uprave še do danes ni znala tega škandala likvidirati. Hi radi znali, od česa naj uradnik živi, če ne prejme prvega niti svoje mizerne plače. Bolj se naš birokratizem pač ni mogel kompromitirati, kakor da je pozabil celo na lastne uradnike. Ljubljana, naša bela slovenska pre-stolica je že drugo leto oropana svoje avtonomije. Ljubljani je vzela avtonomijo stranka, ki že davno ni več v vladi. Niti strankarskega vzroka nima zato vlada, da Ljubljani ne vrne njene avtonomije. Kljub temu pa mine mesec za me-|^B^ift.,Jk4iubljana ostane brez svoje Diagiša Stcjadinovič je dokazal, da e Pašič ne plačuje davkov. In ven-<*ai’ je Rade Pašič bogataš, o katerem govori ves Beograd, da porablja pol milijona dinarjev na mesec. Vsa država se zgraža nad tem, da bi pa čitali sporočilo beograjske davkarije, da je storila svojo dolžnost, tega pa ne. Doživeli smo neverjetno stvar, da je vlada ostala v korupcijski debati v manjšini. Ves svet se čudi, kako je to mogoče in začudeno vzklika francoski žurnalist. kako da se ne lotijo korupcije poklicana sodišča. Vsaj so vendar v korupcijski in-leipelaciji navedene čisto konkretne stvari in prav nobene težkoče ni za sodišča, da vso stvar razčistijo. Toda to se ne zgodi, ker je pri nas tudi korupcijsko vprašnje politično vprašanje. Partizanstvo razjeda naše državno te-o m vs ed partizanstva je neaktivna vla-da tei onemogoča vsako konsolidacijo. Proti temu partizanstvu je samo ena rešitev, da organizirajo poštenjaki v narodu gibanje, ki bo neusmiljeno zatrlo vse povzročitelje teh nezdravih razmer. Nihče ne sme stati več ob strani, vse mora iti na delo. Predvsem pa velja to za inteligenco, ki Je ravno danes, v najtežjih časih poklicana, da postane voditeljica naroda. Pogumna in odločna voditeljica, ki je v stanu zmagati korupcijo. POGAJANJA Z MADJARSKO DELEGACIJO - ZAKLJUČENA. Beograd, 22. maja. Včeraj popoldne S0 se ^daljevaia pogajanja med našo m madžarsko delegacijo. Sklenjeno je, a m* \ najkrajšem času podpišejo že parafirane konvencija o vzdrževanju ''e>t mostov na meji, konvencija o po-s. 1 .«? sPorazum o blagovni direkt-ni tanh in sporazum o prometu in tranzitu na zeleznicah. Ugotovljeno je že tudi besedilo spot azunia glede tihotapstva, konvencija o čuvanju obmejnih drogov ter o vzdrževanju obmejnih železuiških mostov. Rešiti se morajo le še nekatera vprašanja, ki pridejo na prihodnji seji v razpravo. Pogajanja se danes dopoldne in popoldne nadaljujejo. Skupen nastop Davidoviča in Jovanoviča preti korupc K Beograd, 22. maja. Kakor smo izvedeli, se je Ljuba Davidovič včeraj sestal z Ljubo Jovanovičem in z njim razpravljal o vprašanju interpelacij. Sporazumela sta se, da bosta za te interpelacije zahtevala nujnost, prav tako pa tudi za zakonski predlog o korupciji, ki ga bo Davidovič predložil predsedniku skupščine Marku Trifkoviču. Opozicioualni krogi se zelo zanimajo za to, kakšno stališče bodo zavzeli radicevci, ker so i oni že preje naglašali, da se mora za-! konski predlog c korupciji razpravljati kot nujen. Neki radičevec je včeraj iz~ | javil, da bodo njih ministri o vsem tem I obvestili klub, ld bo izrekel svojo zadnjo besedo. Želo verjetno je, da bo to vprašanje rešeno sporazumno med obema vladnima strankama. Zakonski načrt o izenačenju davkov od kralja podpisan. Beograd, 22. maja. Finančni minister dr. Ninko Perič je bil sinoči na dvoru v avdienci in predložil kralju v podpis ukaz glede zakona o izenačenju davkov. Po izjavi, ki jo je dal Perič po svojem odhodu z dvora, bo on ta ukaz predložil v ponedeljek narodni skupščini. Te- ! daj bo tudi že'zakonski načrt dotiskan. Po tej avdienci je dr. Perič posetil tudi ministrskega predsednika Uzunoviča Ln mu poročal o svoji avdienci. Med tem ko je politično življenje v Beogradu mrtvo, je po beograjskih ulicah precej živo, ker se v Beogradu zbira nekaj stotin reservnih častnikov in komitašev, ki so došli iz notranjosti in gredo na kongres reservnih častnikov in bojevnikov v Zagreb. Neki del je odpotoval že včeraj, večina pa odide danes. Kdo bo zastopal mi tem kongresu vlado, še ni določeno. Gotovo pa je, da potuje na kongres tudi vojni minister Dušan Trifunovič. Ne bo v kratkem vladne krize. Beograd, 22. maja. Včeraj od pol 11. do pol 12. je bil na dvoru v avdienci ministrski predsednik Uzunovič. Kakor smo doznali, je imela ta Uzunovičeva avdienca smoter, da Uzunovič obvesti kralja o političnem položaju in o namerah via-de glede dela v skupščini. Govorilo se je pri avdienci tudi o kraljevem kronanju in o vprašanju kraljevih posetov v državah Evrope. Uzunovič. je tudi povda-ril potrebo, da se skliče kronski svet, ker je mnogo vaznih stvari, ki morajo hiti čimprej rešene. Kralj odide bržkone konec tega meseca v Oplenac, kjer mu pripravljajo slavnosten sprejem. S kraljem gresta na oddih tudi kraljica in kraljevič Peter. Iz tega sklepajo v političnih krogih, da so pretirane vse vesti o nekaki nestalnosti vlade in da ima krona jamstvo od ene kot od druge.vladno stranke, da se bo današnja situacija obdržala. PaSičevci protilvlattni koaliciji. Beograd, 22. maja. \ čeraj je bilo po- i litično življenje' popolnoma mirno, ker j je veliko število poslancev izven Beograda. V glavnem so govorili o Radičevih skupščinah, ki se jim pripisuje velika važnost. — Pri radikalih -se poslanci čimdalje bolj opredeljujejo za cen-trum, pa tudi v Pašičevi okolici je opaziti živahnejšo delavnost. Pašičeva okolica intrigira proti sedanji vladi. To se pidi tudi iz delovanja dosedanjega poslanca Ljube Popoviča, ki'je včeraj s podpredsednikom radikalnega kluba Mihajlovičem ponovno posetil notranjega ministra Božo Maksimoviča, da pri njem zopet intervenira zaradi (izmene dveh občinskih beležnikov v Sremu, ki jih je izmenjal državni podtajnik dr. Pemar. Minister je odgovoril, da bo to stvar še preiskal, če ugotovi, da je imel dr. Pernar prav, bo' njegov sklep potrdil. če se pa ugotovi, da je bilo poročilo napačno, l>o odredil, da se občinska blagajnika vrneta na svoji mesti. NAMERE G. PRIBIČEVIČA. Beograd, 22. maja. Z novo vlado ni zadovoljen Svetozar Pribičevič. V neki izjavi se je izrazil, da so edini izhod iz tega položaja volitve. Sedanja vlada mora po njegovem mnenju v najkrajšem času pasti Chr meni, da je sedanja škodljiva za nacionalne interese Ko je za te izjave izvedel Uzunovič, intA t Se 011 k°r** za nacionalne mišlilTu k° Pl'ibi6evič nanie »uti i® vC'eraj Posetil skupščinskega predsednika Trifkoviča, da se pri njem informira, kai bo c ~ , naj o° s predložitvijo korupcijskih interpelacij. Trifkovič je odgovoril, da se morajo interpelacije ponoviti. Samostojni demokrati nameravajo predložiti novo interpelacijo, neodvisno od druge opozicije. Včeraj popoldne so imeli samostojni demokrati sejo, na kateri so sklenili, da interpelacijo o korupciji vlože ponovno, in sicer še danes. — Dalje so razpravljali o političnem položaju. Oni mislijo, da je sedanje stanje provizorij in da bo vlada zopet padla. Njihovo stališče mora biti stališče čakanja, ker sam čas dela zanje. LAZAREVIČ o ODNOŠAJ1H Z ALBANIJO. Beograd, 22. maja. Branko Lazarevič je glede odnošajev med Albanijo in Jugoslavijo izjavil sledeče: Sporazum med našo in albansko vlado glede konvencij in trgovinske pogodbe je že popolnoma določen in učvrščen. Ta sporazum bo imel gotovo za posledico pobijanje akcije kosovskega komiteja. S tem pa pride tudi vprašanje kačakov v končno fa-so ter bo bržkone odpravljeno popolnoma z dnevnega reda. Kar si tiče odnošajev med Albanijo in Italijo, so ti talci, da ne morejo vzbujati pri nas nobene bojazni (?) ker Albanija in mi želimo, da bodo naši medsebojni ednošaji normalni oziroma še več: prijateljski. V tem smislu bom glede na rešenje vlade napravil v Tirani korake, da postanejo odnošaji med nami in Albanijo čimbolj prijateljski. POLOM RIFANCEV. Pariz, 22. maja. Iz Feza javljajo, da je Abdelkrim, razočaran zaradi nastopanja nekaterih plemen,, odšel v notranjost dežele in se še dalje umaknil. Ta umaknitev Abdelkrimova se smatra kot popolna kapitulacija Rifancev. N rod 28 Jovanoviča. Beograd, 22. maja. Včeraj je bil sestanek zastopnikov radikalne organizacije v Kruževu. Na tem sestanku se je izglasovala zaupnica radikalnemu poslancu Trbiču, ki je izstopil iz radikalnega kluba in se pridružil Jovanoviču. Danes bo veliko zborovanje v Bitolju, ki sta ga tudi sklicala pristaša Ljube Jovanoviča Altiparmakcvič in Trbic.. Jutri bo pravtako zborovanje v Prilepu. Razpcloženje za akcijo Ljube Jovanct viča je v teh krajih odlično. Tudi iz ostalih krajev države prihajajo poročila, da se narod izreka za Ljubo Jovanoviča. Že danes pa je gotovo, da je vsa južna Srbija, Boka Kotorska, večina Vojvodine odločno za boj proti korupciji- ANGLEŠKA VLADA PROTI RUDARJEM. London, 22. maja. Vlada in javnost se pripravljata na to, da paralizirata efekt nadaljevanja rudarske stavke. Računajo z. možnostjo, da organizira vlada državni uvoz premoga. Daljnje krčenje porabe premoga ni več mogoče. PRIPRAVE ZA USTANOVITEV ZVEZE JUGOSLOVANSKIH MEST. Zagreb, 22. maja. Danes pride v Zagreb predsednik beograjske občine Mi--■ loš Bobič. .Na postaji ga bodo sprejeli mestni načelnik, podnaielnik in nekaj senatorjev. Z avtomobilom odidejo nato v Šestine, potem pa se zbero k posvetovanju. Gre za organizacijo jugoslovenskih mest in o sklicanju kongresa mest v Jugoslaviji. Mestni načelnik bo dafl Bobiču za časa njegovega bivanja v Zagrebu dva avtomobila na razpolago. ! KONSOLIDACIJA POLJSKE NAPREDUJE. Varšava, 22. maja. Bivši notranji minister Mladzianovvski je sprejel novinarje in jim izjavil, da je z zadnjo krizo počil tur, ki je težko tiščal poljski narod. On je prepričan, da bodo vsi pravi državljani prav kmalu na isti poti. Položaj se 1)0 v kratkem času razbistril. Situacija v državi je zadovoljiva. Nikjer ni prišlo do incidentov. Samo v Poznanju vlada še nekaka napetost Upa, da tudi to kmalu preide. Naglasil je, da bodo čimprej mogoče preklicane vse izjemne odredbe in da bo odpravljena tudi cenzura. Demantiral je tudi vesta o bolezni maršala Pilsudskega. BREZUPEN POSKUS KORFANTYJA. Berlin, 22. maja. Po neki vesti iz,Poznanja se pod vodstvom Korfantyja organizira velik pok ret proti novemu režimu. Zahteva se takojšnjo sklicanje parlamenta, ki pa se ne bi sestal v Varšavi, temveč v kakem drugem mestu, katero nima vojaške posadke. Razen tega se zahteva, da se izpuste na prosto vse osebe, ki so bile med p uče m aretirane. SEN Z A 01ONELN A ARETACIJA POSLANCEV. Berlin, 22. maja. Največjo senzacijo je1 vzbudila vest, da je državno pravdni-štvo zahtevalo, da se poslanca ljudske stranke Wulle in Kube izročita sodišču.. ker sta nagovarjala k umoru Streseman-na in Severinga. FRANCOSKI FRANK SE DVIGA. Pariz, 21. maja. Francoska banka je sklenila, da z vsemi sredstvi podpre vladno akcijo za dvig franka. Valed odredb vlade se je tudi francoski frank na vseh borzah dvignil. Pan-Evropa. Piše A. G. e. Evropa je na usodepolni poti v novo vojno, g poznejšo od zadnje. Večina držav v srednji in vzhodni Evropi se pripravlja na njo diplomatski in vojaški. Sovraštvo med raznimi soseda je večje od onega 1. 1913. vsled internacionalne anarhije. Evropa je podobna 26 divjim .pretepačem, ki oboroženi komaj čakajo, kdaj bi se gostili na troske soseda. Med njimi mora priti do pretepa in poboja. Tako anarhijo v družbi more odpraviti le pametna organizacija. Enako je mogoče anarhijo med evropskimi državami odpraviti, ako postavimo: mesto anarhije — organizacijo, mesto vojne — razsodišče, mesto oboroževanja — razoroženje, mesto samopomoči — solidarno jamstvo, mesto tekme — sodelovanje! Evropa še ni prišla do spoznanja, da je nemogoče, da bi na 5 mil. štir. kilometrov moglo živeti 26 držav, ne da bi se med sabo ne zravsale, — in da je zlasti po svetovni vojni treba le povoda in Evropa bo le še nešteto razvalin in vmes nešteto skupnih grobišč! (Ako bi zadnjič v Rimu namesto Miss Gibson streljala kaka — recimo — Dalmatinka, drugi dan bi za kazen bila zasedena Dalmacija in — vojna, morda svetovna je tu!) * Ako bi imeli sedanji evropski voditelji pred očmi pravo sliko bodoče vojne, tedaj bi gotovo ne prezrli nobenega sredstva, ki bi moglo toliko nesrečo preprečiti. — Toda človeštvo ne sluti, kaj ga utegne doleteli: njegova domišljija je preveč revna in gleda le v minulosit, namesto v 'bodočnost. Ali si je ‘kdo zemljanov 1. 1914 sploh le od daleč predočil strahote bodoče vojne? Mislili so morda na 1. 1870 in si predstavljali grozote za toliko in tolikokrat hujše, — ali na vse grozote in posledice ni nsihče niti od daleč pomislil. In glejte: bodoča vojna bo zopet vsaj za tolikokrat groznejša, kolikor je bila minula svetovna vojna od one 1. 1870, kajti bodoča, vojna že ne bo več v znamenju napredujoče tehnike, marveč — kemije: ne bo sc bojevalo z jeklom, marveč — s strupovi. Že v zadnji vojni so ponekod glasila povelja: ne ujetnikov — postreljajte, pomorite vse, kar najdete živega: tudi starce, žene, otroke, da bo sovražnik za dolga desetletja uničen! In bodoča vojna ne pojde več aa tul'jem, da bo sovražnik premagan in prisiljen do kapitulacije, marveč edini cilj bo: pokončati, iztrebiti sovražnika! Čez fronto tam daleč v zaledju, zlasti v glavnih mestih, bodo s strupenimi bombami morili žene in otroke, cela mosta izumrejo in bodo plen ognja. Od 1. 1918 dalje so kemiki iznašli «1 rupene pline, da bo zadoščalo le malo bomb h zrakoplova — in milijoni ljudi bodo v hipu pomorjeni. Naravnost smešno je pričakovanje, da se vojskujoči narodi ne bodo posluževali tako uspešnih moralnih sredstev, čeprav bi se poprej svečano zavezali: kajti bodoča vojna bo na življenje in smrt. Vsaka slabost, prizanesljivost bi mogla pomeniti samomor, zato obvelja okrutno načelo: raje jaz tebe danes — nego ti mene jutri! — Ne bo več konca vojne s sklepom miru, marveč le še — z uničenjem premaganega naroda! Premagana država doživi usodo Kartage po tretji punski vojni! Kar je bik in je deloma še — krvna osveta med rodbinami, 'to bo prihodnjič med bojujočimi se državami: krvna osveta do — iztrebljenja vsega sovražnega zaroda! Ali tudi zmagovit lec bo tako zimičen, uničen, da je vprašanje, če se bo sploh kdaj mogel popravli! * Zgled! Recimo, da bi 'Se Nemčija zanašala na epohalne, nove iznajdbe in bi se dala zapeljati od častihlepnosti pustolovcev ... ter bi udarila na Francijo za revanšo — kaj bi sledilo? V slučaju neuspeha, bi bila Nemčija uničena, ali tudi — po morebitni zmagi, bi bila — minirana! Že v prvem tednu bi bilo uničeno iz ozračja vse nemško obrensko in morda tudi šlezijsko ozemlje, — v enem dnevu bi bilo uničeno, kar je nemški narod slo let gradil! Ni je vojne odškodnine, ki bi mogla vse ‘to nadomestiti; konkurenca ameri-kanske in angleške industrije bi onemogočila vsako obnovo. A Franciji bi nova zmaga dosti ne pomagala, izgubila bi toliko ljudi, da bi bilo treba več desetletij, predivo bi si opomogla zopet na staro število prebivalstva. In verjetno je, da bi Pariz in Berlin delila usodo — Babilona in Ninive! Ali je kdo na. take perspektive le pomislil?! * Kdor ljubi svoj narod, mora biti pacifist. Le herostratske zločinske nature bi mogle želeti nove vojne, kajti njih slepo sovraštvo do drugega naroda je močnejše nego ljubezen do svojega naroda. Take nature bi" smatrale tudi pogin svojega naroda kot povračilo, samo če bi bil pri lem iztrebljen tudi nasprotnik. Vsak Evropejec se mora takim stremljenjem odločno upreti. Ko gre za življenje ali smrt evropskih narodov, ne sme biti — nevtralnosti. Kdor se tu potuhne, je izdajalec svojega naroda, izdajalec Evrope, izdajalec vesoljnega človeštva! * Ne sine se torej zanemariit nobeno sredstvo, ki bi moglo svetu prihraniti bodočo evropsko vojno. Evropa mora slediti vzgledu pacifističnih velesil. Dočim so se evropske države po svojih zastopnikih zbrale okoli zelenih miz šele potem, ko so deset milijonov najboljših mož pomorile, še enkrat toliko naredile invalidov ter pokončale cele dežele. — sta se Japonska in Severna Amerika sešli v Washingtonu na konferenco rin sklenili sla mir brez kaplje prelite krvi: Koliko bridkosti, solza, koliko gorja sta s tem preprečili, koliko dobrin človeškega dela sta ohranili, koliko pridnih rok za bodočnost je ostalo zdravih! Ali je danes še en sam tako slep človek na svetu, ki bi nega ne uvidel: ako bi se mirovna konferenca sešla že spomladi 1. 1914, namesto 1919, za koliko bi to bilo bolje človeštvu in za Evropo še posebe?! Minulosti ne moremo spremeniti: toda iz nje se moramo uf iti za bodočnost! Evropski p olža j je zelo negotov; nevaren, pod pepelom tli na vseh KohcJh in krajih. Vsaj tucat imamo odprtih ran in vsak hip more priti do požara, ki uniči nove dele sveta! Vsak narod ima srboritih voditeljev, ki hočejo priti do moči do moči in slave po kaki vojni! Zato je opreznost toliko bolj potrebna! Svetovna vojna je bila strašna dovolj, da bi morala vsako državo odvrniti od nove nevarnosti, in vendar smo videli, da sta kmalu potem zgrabili za orožje Poljska in Grška! Enako bi.storile druge ob vsaki najmanjši priliki ali na ukaz >od zgorajc. Odnošaji med evropskimi sosedi so tako zamotani, da je edina rešitev ta: sovraštvo ali zveza. Ravnodušno korektno sosedstvo ni več mogoče: Evropa more biti zanaprej le pozorišče večnih vojen ali — večnega miru! Edino panevropska zveza more zagotoviti tak mir s solidarno medsebojno garancijo in obligatnim razsodiščem. Tako združena Evropa bi mogla potem dalje skleniti pogodbe o razsodiščih s svetovnimi silami (Rusija, Anglija, Panamerika in vzhodna Aaija). Evropske države eo danes za-se prešibke, da bi mogle zunaj svojega območja izsilili mir n. pr. preprečiti japonsko kitajsko, japon-sko-amerikansko, rusko-kitajsko vojno, toda Panevropa bi mogla doseči mnogn, morda vse, kar bi narekovala zdrava pamet in državniška modrost. Pred vsem pa je potreben evropski mir, zato moramo biti pacifisti, — in združeni v Panevropo bi -imeli primerno besedo v usodi vsega človeštva. Davidovičevci in radičevci tudi v eni občini. V 9 občinah na otokih pa so zmagale samo lokalne liste. Niti absolutne in niti relativne večine v niti eni občini — pa so dobile samostojni demokrati. Takšna je njih »zmaga ;! Politične vesti. „Zmaga“ SDS v Dalmaciji. Kakor vedno, tako so seveda tudi sedaj »zmagali pri občinskih volitvah v Dalmaciji esdeesarji. Kakšna je ta zmaga« v resnici, pa par dejstev. Posl. Angjelinovič je že konstatiral, da so samostojni demokrati kratkomalo proglasili vse demokratske občinske odbornike ko svoje. Enako pa so storili z vsemi drugimi listami, ki niso bile izrecno strankarsko opredeljene. In takih je bilo precej. Kljub temu pa so številke, s katerimi so se bahali esdeesarji, čisto napačne. Zakaj rezultat občinskih volitev v Dalmaciji je bil sledeč: Rezultati so znani iz 74 občin. V 8 občinah na Krku se vrše volitve šele 13. junija. Nepoznai pa so rezultati iz 15 ob- čin zetske oblasti in 2 majhnih občin iz splitske oblasti. Od 74 občin pa so dobile: HSS absolutno večino v 32, relativno pa v 7 občinah. Radikali absolutno v 9, relativno v 2. Federalisti absolutno v 1. Meščanski bloki absolutno v 4, relativno v 1. HSS in N RS asolutno v 1. Hrvatski blok absolutno v 1, relativno v eni. Nacionalni blok absolutno v Davidovičevci v 1. Zemljoradniki v 1. Klerikalci v 1. dveh. = Borba proti korupciji je še vedno | naše prvo politično vprašanje. Ker ni j več glavna peza boja na radičevcih, so j stopili na njih mesto jovanovičevci in pa ožja opozicija. Ti bodo ta boj na vsak ftaein izbojevali do konca. Kakšno stališče bi zavzel k temu boju radikalni klub se ni mogoče reči. Splošno pa se sodi, da bo Jovanovič dobil še mnogo pri-stasev in da bo čisto gotovo njegova teza zmagala. Dobro informirani politični krogi trde, da je popolnoma izključeno, da bi prišlo do novih volitev, predno ni boj ptoti korupciji dobojevan. Položaj četrte Uzunovičeve vlade je odvisen cd nje same. Če bo ona dovolj energična v boju proti korupciji, potem ji je večina v skupščini zasigurana. V nasprotnem slučaju pa je neizogibno, da ostane zopet v manjšini. = Uzunovič je dejal o pobijanju korupcije sledeče: Vlada se bo za vsak način energično in vztrajno borila proti korupciji. Toda to je tudi stvar forme. Opozicija je storila v parlamentu napako in to mora popraviti. Naj se da v tem oziru vladi iniciativo in mi bodo pozna-vili, ker se ne da popraviti ter bomo šli opoziciji na roko. To se bo zgodilo že na seji šefov strank, če bo tedaj opozicija pokazala dobro voljo.« — Vidi se, da boj proti korupciji še ni zaključen in da bodo morali pašičevci preživeti še .mnogo težkih ur. Videlo se bo pa tudi, kako mnogo prezgodaj je pisalo »Jutro« o politično mrtvem — Ljubi Jovanoviču. Še prav kmalu se bodo morali prepričati o nasprotnem. — »Nova Pravda« smatra menda za svojo glavno nalogo, da vedno bolj dokazuje, kako je popolnoma enaka eks-cesarskim listom. Tako odgovarja na zadnji vseskozi stvarni članek g. F. B. s samimi osebnimi napadi, Ker primeru »Nove Pravde« ne moremo in nočemo slediti, zato bodi samo konštatirano, kako odgovarja >Nova Pravda«. Za dostojne ljudi ta konstatacija zadostuje. •_ ~ Ugleden francoski nuviuar «. i»*neslovenski vladni krizi. Pariška dopisna agentura Balkan-Radic objavlja inter-wie\v svojega dopisnika z uglednim francoskim novinarjem, ki je izjavil: Pogoste jugoslovanske politične krize so nas vse začudile. Predvsem se čudimo, da dve stranki, ki imata absolutno večino v parlamentu, ne moreta nikdar priti do soglasja, da bi vendar ze enkrat prenehala njih medsebojna nasprotovanja. Največje čudo pa je, da vlada pade na vprašanju korupcije. Za take stvari vendar obstoje redna sodišča in samo njih naloga je, da razpravljajo o takih zadevali. Ne morem vam zadosti naglasiti, kako je neprijetno vplivala na nas Francoze vest, da je ostala vlada v manjšini bas v vprašanju korupcije. Sicer se pa nas te notranje zadeve Jugoslavije ne tičejo in mi samo pričakujemo, da bo Jugoslavija podpirala naše pacifistične težnje. Prepričali smo se dosedaj vedno, da želi Jugoslavija ohraniti z nami dobre zveze in upamo, da se bo tako delalo tudi v bodoče. — Lekcija francoskega novinarja pa kljub uljudnemu koncu drži. = Namere demokrata Pilsudskega. Po naročilu maršala Pilsudskega je sprejel njegov adjutant zastopnike tujega tiska in jim podal sledečo izjavo: Pil- sudski ne stremi niti po diktaturi in niti po kakem drugem mestu. Ravno tako pa je neresnično, da bi se on, ali njegovi oficirji postavili v službo kakšne politične stranke. Pilsudski in njegovi oficirji so nastopili proti Vi-toševi vladi, ne ker je bila to desničarska vlada, temveč ker je bila sestavljena iz nepoštenjakov. Armada je nastopila edino za čast in poštenje, ker smatra, da so koruptne vlade največja nesreča za narod. Prav nobenih političnih ciljev pa nima armada. Da je prišlo do krvavih 1 >ojev je samo krivda generalov Rozvva-dowskega in Zagorskega, ki sta oba zapletena v umazane afere. Cilj arnia ® ni niti diktatura in niti kak socialeI\Pr. obrat. Končno je izjavil adjutan, vojaški položaj že popolno«1« J10 * rai. 0 političnem položaj” pa n 1totel dati adjutant nobene izjave- Iz te JZja-ve se vidi, d. jo Pa demo- krat in ni čuda, če raste na Poljskem gibanje za kralja. = Fašisti na Češkoslovaškem. V zadnjem času postajjo fašisti v Češkoslovaški vedno bij aktivni. Pred kratkim so sklicali na Strelskem otoku velik shod, ki je bil obiskan nad vse dobro. Na shodu se je glasno povdarjalo, da mora tudi Češkoslovaška dobiti svojega Mussolinija in da mora biti ta general Gajda. Glasno je govorilo proti Židom, in da so sami Nemci in proti komunistom. —• Po shodu so hoteli fašisti prirediti velik obhod po mestu, kar pa je policija preprečila. — Ker fašisti stalno omenjajo generala Gajdo kot svojega novega voditelja, je naslovil minister Be-chyne oster poziv na gereerala, da se izjasni. V pismu na vojnega ministra je gen. Gajda to tudi toril dn poudaril, da je samo vojak, da se v politiko ne meša in da nikdar ne misli ničesar podvzeti, kar ne bi bilo v skladu z obstoječimi zakoni. Končno prosi vojnega ministra, da ga zaščiti pred napadi v listih. i- Muslimanski kongres v Kairi. Smrt bivšega sultana in kalifa Meh meda VI. je napravila na vse delegate muslimanskega kongresa v Kairi zelo globok utis. Sedaj se je boj posameznih kandidatov za kalifsko mesto še povečal. V glavnem se potegujejo za kalifat egiptovski kralj Fuad, Mehmedov naslednik Abdul Me-džid, afganistanski kan Amabibah, he-džaski sultan Von Sand in maroški sultan. Angleži se silno trudijo, da bi postal kalif egiptovski kralj. Vendar pa je to le malo verjetno, ker je Fuad preveč pod angleškim uplivom. Nekateri modemi muslimani pa so sploh proti vsakemu kalifatu, ker da je zastarel. — Istočasno kor v Kairi pa se vrši v Meki drug muslimanski kongres, ki ga je sklical zmagoviti vodja Vakobitov, sultan Ibn Sand. Ta kongres ima urediti romanje v sveta muslimanska mesta Meko in Medino. V nasprotju s Kairo so pristaši Von Sanda sami staroverci, ki propagirajo popolno osvoboditev muslimanskega sveta od nadvlade tujcev. Vsled svojega fanatizma pridobivajo stalno na pristaših in 50 milijonov indijskih moha-medancev se je že izjavilo za Ibn Sanda kot bodčega kalifa. Ibn Sand sploh pridobiva stalno na simpatijah in vedno večja verjetnost je, da-bo on preroditelj muslimanskega sveta. = Pred kongresom francoske socialistične stranke. Dne 13. maja se otvori v Klermon-Feranu kongres francoske socialistične stranke. Za kongres vlada v vseh političnih krogih največje zanimanje, ker bo kongres odločil, če vstopijo socialisti v vlado ali ne. Senska (pariška) organizacija stranke, ki je bila vedno najbolj merodajna za stališče stranke, se je odločno izjavila proti vsakemu sodelovanju v vladi. Vodia socialistov Leon Blum sicer tudi ni za vstop socialistov v vlado, pač pa za to, da podpirajo socialisti levičarsko vlado. Neodrejena politika francoskih socialistov je zelo poslabšala stanje socialistične stranke in njeni poslanci so skoraj izgubili kontakt z volivci. Zato skušajo socialistični voditelji v zadnjem času to popraviti z odločnim preokretom na levo, vsled česar je tudi skoraj gotovo, da bo predlog senske organizacije kongres odobril. Kratke vesti. Prostovoljna kontribucija na Francoskem v svrho poprave francoskih financ je dala dosedaj 69 milijonov. 20 nnlij0' nov je darovala Narodna banka, 5 fl*’11 jonov je dala banka RotschlMd in ^ veliko so dali tudi tujci. Tak« ^ R“.Pra,“ ‘SfpStfa je bila na proš-na tožbo a. U'NemSki izseljenci ne bodo zadržani 'T Ellis Islandu, če imajo nemško zdravniško izpričevalo. s olimKa, cikorija je. Štev. 113 NARODNI DNEVNIK, 22. maja 1926. tKtamWBUHW —ih' ?«****• Stran 8. V znaku padajočega franka. Vsakodnevna vročica na borzi. Vihar- j no naraščanje valutnih vrednosti: petrolej, baker, Sueški prekop, sladkorne rafinerije, vse delnice rastejo v ceni. Na nobeni borzi sveta se ne kriči tako glasno in tako vztrajno, ko na pariški. V jedilnicah na Borznem trgu mora gost trikrat ponoviti naročilo, predno ga natakar razume. Tako kriče zunaj. Teda množice ne razumejo nič o borznih kurzih. »Srednji Francoz«, o katerem govori Herriot, ve samo to: da je vse vsak dan dražje. Če ga vprašate, zakaj, vam sigurno odvrne: ker hočejo tako špekulanti in ker jih vlada vse skupaj ne pobesi. Kdor hoče malo globlje prodreti dostavi: In tujci pokupijo vse. Samo malo »informiranih je, ki z modrim obrazom oznanjajo: Krivda je na funtu. Angleži gonijo funt kvišku, da bi nam škodovali. Ampak to se bo še ma.šče-'a o. Široke plahti izobražencev in ne-Jzobražencev s0 vse prepričane o stalni veljavi franka. Nikomur ne pade v glavo, da bi trdil: ra ie dnnes padel za toliko in toliko oc,v, temveč vse reče: Funt se je zopet • >Ig,u za toliko in toliko točk. Na dolgo na sl™ko se vse prepira zaradi čud-ejstva, da se tudi vse druge valute ,' 'Tkin. Kako je vendar to, da raste tudi 0 ai in marka, holandski goldinar in ■oicarski frank? In vedno je odgovor *sti: Obstoji mednarodna zarota proti franku. Na Dunaju in v Berlinu, Zurihu nn Amsterdamu, Londonu in Newvorku št podajajo špekulanti x-oke. Vse je dogovorjena igra. Toda, kdor se zadnji smeje, se smeje najboljše. O kakršnemkoli begu pred frankom ne more biti v tem trenutku biti še govora. Čeprav je inflacija zavzela že strahoten obseg, se posameznik vendar še ne zaveda razveljavljenja denarja. Kar je najbolj presenetljivo, zanj ne obstoji nobena razlika med zlatim in papirnatim frankom in v nekem večernem listu (Paris-Soir) je bilo od njegovega finančnega sotrudnika odkrito tole Kolumbovo jajce: Francija dolguje Ameriki približno -~4*ttdiUacde dolarjev. Ko je bil ta dolg vroden dolar 5.20 franco-a. frankov. Niti najmanjšega vzroka annamo, da bi ta dolg poplačali, po sedanjem kurzu, ki se dela v Londonu in Ne\vyorku, ne pa v Parizu. Mi torej ne bomo plačali štirikrat 34 ali 136 milijard frankov, temveč štirikrat 5.20 ali 20.8 milijard frankov. Bomo pa velikodušni in vsoto zaokrožili navzgor ter plačali 21 milijard. Na ta premoder načrt je prejel list na stotine navdušenih dopisov, ki so pričali, da je finančni sotrudnik govoril vsem jz srca. V dnevnem življenju se seveda govo-v[ 0 neprestano stopajoči draginji. V resnici pa capljajo cene za razveljavljenjem denarja še ninogo v večji razdalji, ko je svoječasno v Avstriji in Nemčiji. Francija se v veliki meri preskrbi sama z vsem se ^7° bogastv<) dežele povzroča, da , a a skoraj nevidno manjša Z *• dolS»' tako ti a jati. Ritem padanja franka in udarci valov tega procesa udarjajo na-rttdno gospodarstvo takorekoč normalno in potek stvari je mnogo počasnejši ko drugod. Tako na primer se opažajo prak-icne posledice od Loucherja v decembru povzročene inflacije šele sedaj. Sele po • celih Petih mesecih. Nadaljnjih pet mesecev bo prešlo, da se bodo posledice pokazale v vsej celoti. Časovna dolgost enega vala znaša torej ne dosti manj ko Pariz, dne 19. maja. eno leto. Ugleden finančni strokovnjak je izjavil pred kratkim, da bi se mogli dogodki po dosedanjem načinu razvijati še najmanj šest let; seveda pa bi bila pofem tudi katastrofa tem silnejša. Nekaj cen iz podrobne trgovine naj to osvetli. Kilogram kruha velja 2 franka, eno jajce 0.75, funt teletine 15 frankov, liter mleka 1.30, funt masla 7.50 in funt svinjske masti 9 frankov. Kar se tiče drugih dnevnih izdatkov, naj bodo navedene te številke: vožnja v podzemni železnici na poljubno dolgo razdaljo 0.45 (okoli 70 par), tramvaj od 0.40 do 0.80, avtobus ravno toliko. Taksa za av-tomobilne vožnje je bila znova dvignjena na 1.25 franka za kilometer. Mirovna cena ni s tem niti potrojena. En časopis Velja 0.20, vrček piva 1.25,kino gledališča in druga zabavišča so za široke množice mnogo cenejša ko pred vojno. Samo luksuzni lokali na Montmartru in v okolici Zvezde so postavili svoje cene na dolarsko podlago. Kar se tiče plač in mezd, to je treba povprečno računati z indeksno številko 4 (pri skoraj sedemkratnem znižanju frankove veljave). Nekvalificirani delavci zaslužijo v Parizu od 20 do 25 frankov na dan, kvalificirani od 30 do 40. Strojepiska dobi 450 frankov mesečno. Hišne sluge debe poleg hrane 300 frankov, služkinje 250. Najemnine so še enkrat večje ko pred vojno. Stanovanja, ki niso pod stanovanjskim zakonom, so seveda primerno dražja, povprečno 2000 frankov od sobe letno, pri čemur se kuhinja ne šteje. Da zmanjša stanovanjsko bedo, gradi sedaj pariška občina vzdolž bivših utrdb na svojem ozemlju velikanske stanovanjske hiše, v katerih oddaja stanovanja po lastni ceni, trenutno 5000 frankov letno za stanovanje s tremi sobami ter vsemi pritiklinami. Zanimiva je organizacija kredita v navadnem življenju. Pri varčnem in previdnem Francozu je bilo vedno plačilo v gotovini pravilo. Razmere pa so povzročile, da je danes sistem kreditiranja bolj v cvetju kaor pa v katerikoli dobi stabihiega franka. Ni torej večje trgovine, ki ne bi brez drugega dovolila daljše kredite. Da se odplača dolg šele v dveh ali v treh letih, se brez obotavljanja dovoljuje. Niti govora ne more biti, da bi se postavljale »varnostne klavzule«, zaračunavanje na zlati podlagi ali slično. V splošnem se more tudi konstatira-ti, da je vse prav veselo, če more kaj prodati tujcu. Kljub marsikaterim izpadom v časopisju se ne nadleguje tujcev iii pretirane cene so neznatna izjema. Res je sicer, da se je že predlagalo vpeljati dvojne cene, minimalne za domačine in maksimalne za tujce. Toda ta načrt ima zelo malo upanja, da bi bil uresničen. Njegovi predlagatelji so takoj zašli predaleč in pričeli zatrjevati, da morejo tujci iz dežel z zlato valuto vse šestkrat dražje plačevati, kaor pa Francozi: kajti švicarski frank je šest francoskih frankov... Toda ostane vse le pri »blague«, pri nekakem dovtipu in karikaturah na Angleže in Amerikance. V trgovini so do vseh tujcev brez izjeme uljudni in po-strežljivi. More se reči: Katastrofa franka se odnosi v praktičnem življenju obratno kakor pa Gambettina revanšna misel. Geslo se glasi: Nikdar na to misliti vedno o tem govoriti. Dr. P- Pismo iz Rusije. Iz Rostova na Donu smo prejeli od bivšega vojnega ujetnika in sedaj zado- 0 inega ruskega državljana Terziča ža-imivo pismo. Pismo, ki je bogato na ru-siciznuh, se g]asi: Ja ^a je dobro za Slovence, če ' o, kaj se godi v sovjetski Rusiji. In zato se obračam na Vaš »Narodni Dnevnik , da Vam on objavi vse to, kar Vam napišem o življenju kmeta in delavca v Rusiji. Najprej pa par besed o sebi: Bil sem avstrijski vojni ujetnik in bil takoj v začetku poslan v Sibirijo, kjer sem ostal do oktobeiske revolucije, ko so zmagali boljševiki in dali nam vojnim ujetnikom svobodo. Nato . opisuje Tevžič precej na široko boj Cehov, Kolčakov in končno zmago ruski vladi, ki so jo tedaj stvorili za časa Kerenskega izvoljeni narodni poslanci. V tej vladi so bile zastopane tudi vse socialistične skupine, razven komunistov. Tudi ni točno, kar pripoveduje naš prijatelj iz Rusije o smrti admirala Kolčaka. Ni bil obešen, temveč obenem s svojim vojnim drugom, generalom Pe-peljajevem ustreljen v Irkutsku. Omenimo naj še, da je bil Kolčak ujet v Nizne Udinsku, kjer je bil tedaj stacioniran I. jugoslovanski dobroveljski polk Matije Gubca. Kolčak je tedaj ponudil zastopnikom polka svoje zlato georgijsko orožje, da to ne pade v roke boljševikom in ne bilo s tem »onečaščeno«, toda zastopniki polka so to ponudbo odklonili, kar jim ravno ne služi v čast. Obenem s Kol-čakom so dobili boljševiki v roke tudi ostanek zlata, ki so ga zaplenili v Kazanu Srbi. Zlato je bilo naloženo v 28 vagonih in predno so ti vagoni dospeli do Irkutska, ga je precej zmanjkalo. Popolnoma točno pa je, kar pripoveduje naš prijatelj iz Rusije o vzrokih Kolčakovega poraza. Preveliko besedo so imeli v njegovi vladi bivši veleposestniki in zato so se kmetje bali, da bi bila posledica Kolčakov e zmage, da se povrnejo stari časi in da bo kmetom vzeta zemlja. Pa so se vsi brez izjeme izjavili za boljševike in to’ je docela zlomilo vse protisovjetske armade in tudi najmodernejšo od vseh — Kolčakovo. In sedaj pustimo besedo našemu dopisniku, da popiše sedanje razmere v Rusiji. Pravi, da se živi sedaj v sovjetski Rusiji dobro. O strašni lakoti, ki je bila leta 1921, ni sedaj ne duha, ne sluha. Živeža in kruha je dovolj in o tem pričajo tudi cene. Kilogram kruha prve vrste (naš prijatelj pravi po rusko pervi sort) velja 20 kopejk, druge vrste 15 in tretje 10 kopejk. Meso goveje (korovje) 30, ovčje 50 in svinjsko 40 kopejk; liter mleka 15, kg surovega masla 1 rubelj, slanine 50 kopejk, 100 jajc 1.50 rublja. Moška obleka od 30 do 100 rubljev, škornji od 7 do 30, čevlji od 5 do 20 rubljev. Delavci zaslužijo mesečno od 60 do 120 rubljev, kvalificirani pa od 100 do 200 rubljev, Vsi delavci so organizirani. Osemurnik je zakonito določen. Prestopki se kaznujejo. Prav dober je tudi zakon o bolniški blagajni. Vsak delavec mora biti včlanjen v bolniški blagajni. V slučaju bolezni mu te dajo zdravila in plačo. Tudi člani njegove rodbine dobe zastonj zdravila. Delavec ne plačuje nobenih prispevkov v bolniško blagajno, temveč samo delodajalec, j Sovjetska vlada je izjavila, da hoče v desetih letih vse kmete naučiti brati in pisati. Znano je, da pred vojno ni bil skoraj noben kmet na Ruskem pismen. (Edina izjema so bili Kazaki). V vsaki vasi je sedaj ustanovljena šola. Pa tudi v praktičnem obdelovanju zemlje, se poučujejo kmetje. Da dvigne poljedelstvo, je nakupila sovjetska vlada v Ameriki boljševikov v vsej Aziji. To poročilo je na mnogih mestih netočno in čisto pod vplivom oficielnih komunističnih poročil. Tako pravi n. pr., da so se imeli Čehi vrniti v domovino čez Perzijo, o čemur ni nikdar bilo niti govora, da so tekom svojih bojev v Sibiriji razrušili nekaj velikih mest ko Kazan in Samaro, kar enako ne odgovarja resnici. Znano je namreč. da so Kazan osvojili pod poveljstvom majorja Blagotiča srbski dobrovoljci in da je mesto v teh bojih le malo trpelo. Saj so hoteli meščani postaviti v boju padlemu majorju Blagotiču celo spomenik. Pri tej priliki naj še omenimo, da so pri osvojitvi Kazana Srbi zaplenili tudi,,ruski državni zlati zaklad. V vsem je bilo koli 40.000 p ud o v (pud 16 kg) zlata. Vse to zlato so Srbi oddaii postavni I veliko število traktorjev, ki jih je potem j razdelila med kmete.. Samo marca me-! seca ja prišlo iz Amerike 30.000 traktor-] jev. Kmetje so le malo obdavčeni. Zemlje j pa ima vsak kmet toliko, kolikor je more j obdelati. Zato so tudi vsi kmetje za bolj-[ ševike. ! Sovjetske finance so urejene. Ameri-] kanski dolar velja v Rusiji 1 rubelj 95 j kopejk. Papirnatega denarja v Rusiji je ! malo. Novci za 1, 2, 3 in pet kopejk so bokreni, po 10, 15, 20, 50 in sto kopejk pa srebrni. Bankovci so po 1, 3, 5 in 10 rubljev ter po 1, 3, 5, 10, 25, 50 in 100 červoncev, kakor se imenuje 10 zlatih rubljev. Skoraj vse tovarne delajo. Pa naj te delajo še v tako velikem obsegu, vendar ne izdelajo zadosti, ker je Rusija preobširna in prevelike so njene potrebe. Toda mi vsi smo danes oblečeni in obuti »ne huje« (ne slabše) od vas. Prvi majnik smo pri nas prav lepo praznovali. Ta dan ne sme nobena tovarna delati. Ob devetih dopoldne je bil velik sprevod delavcev, žen in otrok v mesto. Vsak tovarna ima svojo godbo, delavci pa svoje klube in kinogledališča. Manifestacijskega obhoda so se udeležili tudi vojaki. Vsa slavnost je trajala do enih popoldne. Popoldne pa so bili razni govori in slovesnosti. Pšenica kaže zelo dobro. Pomlad je tu pri nas zelo lepa in vse je zeleno. (Pismo je bilo odposlano 5. maja.) Tildi dežja je dovolj in vsi pravijo, da bo letos pšenica zelo dobro rodila. Opomin našim diplmatoni. Zal, da so jugoslovanski diplomati tako kratkovidni in da nočejo zaključiti s sovjetsko vlado miru in še bolj potrebne trgovinske pogodbe. Oni še vedno mislijo, da jim bo pomagala izgnana ruska buržuazija, ki pa si sama ne more pomagati in kakor berači ^»rosi po vsej Evropi kruha. Če bi novaja vlada (jugoslovanska) sklenila trgovinsko pogodbo, potem bi dobili jugoslo venski delavci tu zadosti dela in tudi dinar bi se dvignil (ali kakor pravi naš prijatelj po rusko »bi podneisja«). * Sedaj Vas pa prosim, da oznanite v Vašem listu to, kar sem Vam napisal. Vaši črni listi namreč prav grdo lažejo o sovjetski Rusiji. Tako sem bral »Slov. Gospodarja« in še neki češki list od 10. aprila. Ti listi so pisali, da so sovjetski časopisi »Pravda« in »Izvestija« tako zamazani, da jih ne moremo brati. Jaz Vam pa pravim, da samo oni lažejo, ker so oni tako črni ko »čorti« (hudiči). Zdaj pa Zbogom in zdraviste ostanite ter mi bo prav prijetno, če mi kaj pišete. Ne pozabite na Slovenca v tujini. Karel Tevžič, Bogotanovski 24, Rostov na Donu. SSSR. Škandal še vedno traja. Nocojšnji »Tabor razglaša svojo avto-rativno sodbo o tukajšnjem prosvetnem oddelku in rešuje vprašanje izplačila plač za maj s tem, »da je to zdaj že urejeno.: Komu na korist razširja »Tabor« to neresnico? Ali hoče s tem uradnikom še tisto malo kredita vzeti pri trgovcih, kar ga naši državni uradniki še imajo? Povemo torej »Taboru« in gospodom za njim, da uradniki mariborskega prosvetnega oddelka plač za maj danes 20. maja še niso prejeli. Kako je bilo z izplačilom zahtevanih predujmov, bi lahko »Tabor : tudi povedal — pa noče! O vzroku izestalega plačilo bi se dale navesti či- Maribor, 20. maja 1926. sto druge verzije nego brbljanje o Radičevih kolobocijah; saj vendar tudi pri Taboru« vedo o arhaičnih načelih glavne kontrole in drugih centralnih uradov v Beogradu, ki jih ni Radič ustanovil in žal tudi ne odpravil. Da mu likvidacija prosvetnega oddelka ne ugaja, Taboru radi verjamemo; so bili pač lepi časi, ko se je lani tako imenitno »upravljalo« šolstvo iz Cankarjeve ulice; in z likvidacijo prosvetnega oddelka se taka-le »uprava« odmika v megleno daljavo tudi gospodom, ki niso ravno v oddaljeni Cankarjevi ulici doma. »Temu treba se privadit’...« Poziv Starešinstvu Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. »Jutro« z dne 27. aprila je pisalo, da radičevci ne morejo biti Sokoli. Ker je že izza volivue dobe in tudi preje znano, da hoče SDS. pridobiti si nekak monopol nad Sokolom, je »Jutrova« notica vzbudila med pristaši Slovenske kmetske stranke silno ogorčenje. Zadnji »Kmetski list« je vsled tega že apeliral na Starešinstvo jugoslovenskega Sokolskega Saveza, da dementira »Jutrovo« vest. Danes ponavljamo tudi mi ta poziv, ker smo prejeli celo vrsto dopisov od pristašev SKS., ki zahtevajo, da se starešinstvo izjavi. Ker smo mnenja, da je v interesu naroda in sokolstva, da je sokolstvo vsenarodna organizacija, zato smo uverjeni, da bo starešinstvo naš apel pravilno pojmovalo in pravočasno poskrbelo, da ne bo nihče čutil potrebe po posebnem slovenskem Sokolu. Da pa se to doseže, je neobhodno potrebno, da se »Jutro« demantira in da se s tem ljudem že enkrat dopove, da naj ne vlačijo Sokola v dnevno politiko. Dosti so že napravili škode s svojim delom, res ni treba, da bi moralo to občutiti še sokolstvo! Andrej Smole. K odkritju njegove spominske plošče. Koncem osemnajstega stoletja je pre-\ zel Miha Smole gostilno pri Figovcu na današnji Dunajski cesti. Tu se mu je rodil 28. novembra 1800 drugi sin, ki so ga krstili za Andreja. O Andrejevi mladosti, o njegovem šolanju nam ni nič znanega. Petleten je izgubil očeta, otroke' je morala sama oskrbovati vdova Helena, ki se je v drugič poročila, izdatno'razširila premoženje in kupila sosednje hiše na Diuiajski (današnja > Zait a & Žilic) in Gosposvetski 'cesti, pozneje tudi današnjo Mathianovo iiišo. Razen gostilne je imela žitno trgovino in poštno špedicijo. Verjetno je, da se je mladi Andrej izučil predvsem v trgovskih vednostih, izpričano nam je njegovo znanje nemščine, italijanščine, francoščine in angleščine, pomagal je materi pri žitni trgovini in bil poklicni poštar. Že v mladih letih je mnogo potoval. Okrog 1823 se je zaročil z »glažovna-}.<; princezinjoc, hčerko Fino ljubljanskega steklarja Češka, a se je1 zaroka kmalu razdrla, ker ponosni »trdi« Andrej ni mogel in ni hotel spolniti zahtev starišev svoje izvoljenke, ki so hoteli najprej preizkusiti Andrejevo stanovitnost. Nič čudnega — saj Andrej je bil med ljubljanskimi filistri že tedaj na •glasu veseljaka, ki ljubi draga in dobra vina in ženski spol. Po ponesrečeni zaroki je nadaljeval svoje veseljaško življenje,, ki je doseglo vrhunec in konec na -šumni svatbi Antona Čopa: »V pondeljek 18. junija 1827 se je pričela Čopova svatba, na kateri je bil za druga Smole. Ženin si je bil najel piskače od obrista, ki mu jih je dovolil za cel teden. Šele v ■sredo so se vrnili v vojašnico gauz l>e-nebelt«. A Smoletu je trajala svatba še prekratko. Četrtek je dal pojedino na strelišču kjer so popili za 200 fl extra-vina«. Par dni pozneje je že prišel Smoletov faliment. Zbežal je v inozemstvo, sodnija pa je napovedala konkurz vseli njegovih premičnin in nepremičnin. •Okrog 1831 leta se je vrnil v Ljubljano s srcem brezupnim« in bolehen. Njegove dolgove je bila poravnala mati, ki mu je kupila zdaj hišo na Bregu in gradič Prežek v Gorjancih, ter pri sodniji deponirala glavnico 12.000 fl, od katerih je smel rabiti samo obresti. Svoja trideseta leta je preživel večinoma na gradiču, a se tudi tu ni izkazal kot gospodar, kakor pripoveduje njegov oskrbnik: >Če sem mu prišel pravit, da so tlačani nemarni, zasmejal se je široko, ■kakor da bi bil leso odprl: Ali bi bili osli, ko bi mi delali pridno brez plačila! In ko sem mu povedal, da je dobil komaj pol desetine, zagrohotal se je neumno: Boga hvalimo, da 90 nam hoteli še toliko dati, saj jim nismo nič posodili! £ 1839. leta je prodal gradič in se preselil v Ljubljano, kjer ga je že naslednjo leto 30. novembra 1840 zadela Itap na svojega godu dan v navzočnosti prijateljev, ki jih je bil povabil na ve- čerjo. Prijatelj Prešeren mu je* .sestavil parte, prvi slovenski parte v Ljubljani. To je slika veselo-žalostnega življenja bratca Andreja. Kakšno je bilo njegovo duševno lice? Kaj je družilo trgovca Smoleta in pesnika Prešerna? >Bolj’ga srca ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan!« To je Smoletov idealizem, ki je iskal po svetu >bratoljubja oltarja«, Smoletova udanost slovenski zemlji »ki jo je ljubil presrčno ves čas.« Slovenstvo in človečanstvo. Ideji, ki jih v Prešernovih pesmih vedno znova zasledujemo, to je bila njuna notranja prijateljska vez. Bil je Smole vnet za slovensko kulturo, za slovensko književnost, snoval že v mladih letih načrte, pazno zasledoval vsak nov pojav na slovstvenem polju, podpiral študente in priganjal učenega Matija Čopa, naj vendar slovenski piše v pismih, ki so čudovito zrcalo domače drastične govorice. V tretjem zvezku Cbelice (1832) so bile objavljene prve slovenske narodne psmi iz Smoletov zbirke, med njimi čudovita »Lepa Vida«. Ko se je vrnil iz Prežeka v Ljubljano je dal na novo natisniti našo prvo dramo Linhartovega Matička, zbral in natisnil je Vodnikove pesmi, sam poslovenil iz angleščine dve drami, natisnil pa samo eno Varka . ter vložil dvakrat prošnjo, da bi mu dovolili izdajati slovenski politični časnik z literarno prilogo, kateri je bil za urednika določen Prešeren. Časnika mu cenzura ni dovolila. Vse nadaljne načrte mu je1 prestrigla smrt. V predmarčni dobi so bili redki možje s svobodnim mišljenjem, pr* nas še redkejši možje, ki so gojili in ljubili zaničevani jezik kmetov, hlapcev in dekel. Težko je bilo njih delo, stali so v večnem nasprotstvu z gosposko, z Metternichovo birokracijo in z idejno zaostalostjo inteligence. Večino izmed njih je utrudila romarska pot, da so legli k počitku še mladi. Dali so nam svojo srčno kri. Čuvajmo svetost njihove žrtve, čuvajmo njih spomin — tudi Tvojega, bratec Andrej! CufrnnJ * V spomin Andreja Smoleta. Črne te zemlje pokriva odeja V grobu tihotnem, naš bratec Andrej! Vince zlato se v kozarcih nam smeja, V tvojo opombo pijemo ga zdej. Zbrani prijatli v spomin ga pijemo Tvojih veselih in žalostnih dni; Zraven si take Zdravljice pojemo, Da ni nesrečen kdor v grobu leži. Čedna postava bila ti je dana, Bistri ti um je z bogastvom bil dan; Bolj’ga srca ni imela Ljubljana, Kak si za srečo človeštva bil vžgan! Kratico sijale sc zvezde prijazne, V sanjali prijetnih te zibal je up; Jezo si sreče občutil sovražne, Zgodaj okusil življenja si strup. Deklica druz’ga moža je objela, Ki od ljubezni do nje si bil vnet; Trešč’la v bogastvo nesreče je strela, Kranjski v obupu zapustil si svet. Videl si Nemško, Francosko,Britansko, Videl si Švajca visoke gore. Videl si jasno nebo italjansko; Sreče ni ranjeno našlo srce. Videl povsod si, kak iščejo dnarje, Kak se le vklanjajo zlat’mu bogu; Kje bratoljubja si videl oltarje? S srcem obupnim si prišel domu. Mogla umreti ni stara Šibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Ena se tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi, Ki si jo ljubil presrčno ves čas, V kteri očetje so naši sloveli. Ktera zdaj ima grob komaj za nas. Težka človeku ni zemlje odeja, Vzamejo v sebe ga njene moči; — Trčimo, bratje, še vince se smeja, Dolgo Smoletov spomin naj živi! Dijaški vestnik. Srednješolski kongres. Jutri se vrši v Novem mestu kongres Saveza srednješolskih udruženj. Umestno je, da sliši srednješolska mladina ob tej priliki tudi druga mnenja, kot pa ona v Jutru« in drugih glasilih SDS. Prva konstatacija, Ivi jo je treba pov-dariti, je ta da so sedanja srednješolska društva preveč strankarsko pobarvana in pod vplivom samostojno demo-mokratske stranke, ki jih tudi deloma finaneijelnc podpira, oziroma jih je podpirala. Neumljivc mi je, kake, da se naša mladina, ne sicer vsa, tako navdušuje za SDS, našo najmanj socialna politično stranko. Mladina naj ve, da je SDS v bistvu protisccijatna, ker je zastopnica težkega kapitala in velemeščanstva, je protislovenska, ker je orodje velesrb-stva. Prva naloga dijaških srednješolskih organizacij mora biti, da se organizacije iznebe vsake politične barve in to ne samo v formalnem programu, nego tudi v bistvu in v praksi. V dijaških organizacijah mora zavladati duli tolerantnosti. Lani, o Binkoštih, se je tudi vršil kongres srednješolskih društev v Ljubljani. Ta kongres je jasno pokazal, kako daleč je zašla naša mladina v svojih političnih strasteh. Lanske demulcijacije proti klerikalnim in komunističnim dijakom so izvirale ravno iz vrst društev, ki jutri zborujejo. In sicer zato, da se je moglo par oseb na kongresu postavljati, koliko dobrega so naredili državi v korist. Razmere so se danes spremenile. Učiteljske organizacije imajo trduo voljo, da se depolitizirajo. Isto voljo morajo imeti tudi srednješolske organizacije. Jutrišnji kongres naj skuša odpraviti iz svojih organizacij vse politične fanatike, prekiniti vse stike s katerokoli politično stranko, predvsem pa oprati madež denucijantstva, ki je po krivdi nekaterih posameznikov na teh organizacijah. Vsi oni ,ki so zagrešili lanskoletna dijaška preganjanja naj se izločijo iz dijaških vrst. , 1 Naloga kongresa bodi: poiskati smernice, kako naj se s pomočjo organizacij dvigne etični’ nivo naše mladine, kako in s kakimi sredstvi naj organizacije nudijo dijaku priliko, izpopolniti svojo izobrazbo po načelu >Mens sana in cor-pore sanok Modernemu človeku že davno ne zadostuje samo ona izobrazba, ki jo sprejme v srednji šoli, nego je navezan na samoizobrazbo. Dijaške organizacije naj to pospešujejo s knjižicami, čitalnicami1, predavanji, debatami it . To je kulturna naloga teh organizacij. Organizacije naj navajajo mladino mi pota pristne demokracije, ne one laz-njive ki se blesti v imenu SDS, dalje se mora uvesti v organizacijah duh liberalnosti in socijalnosti; skupno v zvezi z gojenjem nepopačenega narodnostnega čuta. To so naloge srednješolskih organizacij, kdor jih prekorači, je škodljivec mladini. Novomeški kongres naj pomeni vsaj majhen korak srednješolskega dijaštva k temu cilju. Prosveta. Danes v soboto dne 22. t. m. se poje v operi »Večni mornar« za red A. Glavne vloge so v rokah ge. Žaludove ter gg-Holodkova, Orlova in Rumplja. — Drama pa vprizori po šesttedenskem presledku zopet Ibsnovo dramo >John Gabriel Bork man« za red C. Binkošti v ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 23. t. m. se poje ob 15. uri popoldne opera »Gorenjski slavček«, zvečer ob osmih pa se igra v drami zadnjikrat v sezoni velezabav-na »Pegica mojega srca«. V ponedeljek pa je samo operna predstava in sicer ob pol osmih zvečer »Grofica Marica«. Vse tri predstave so ljudske in veljajo za nje znižane cene. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Šport. Spanec Pavlino — evropski mojster t koksu. Z neverjetno nestrpnostjo je pričakovala publika v romanskih deželah izid boksmat-cha med Paoli nom in Italijanom Erminio Spalla. Tem večje je bilo razočaranje, ko je dne 15. t. m., ko se je imel vršiti boj, tako silno deževalo, da so morali bo kamni eh preložiti na 18. t. m. Ta dan pa ije napolnilo 30.000 ljudi — več jih obširna arena za bikoborbe ni mogla sprejeti — Piazao de Tora' Monumental v Barceloni. Mnenja o izidu boja so bila različna; mislilo se je sicer, da bo mogoče velikanski Spanec tehnično boljše#*' Italijana Rnock-out porazil, vendar pa je prevladalo mnenje, da bo Spalla, če bo zdržal vseh 12 rund, zmagal po točkah. Tega mnenja pa je bil tudi Mussolinini, ki je pred pričetkom boja brzojavil italijanskemu konzulu v Barceloni: » Reci tovarišu Spalli, da zahtevam lepo in neoporečno zmago.« Toda tudi vsemogočni duce ni mogel izsiliti iz Spalle več, kakor je ta mogel dati. Izid je bdi zelo nepričakovan: Paolino je namreč premagal rutiniranega Italijana po točkah in si priboril evropsko mojstrstvo težke teže. Sedaj pii k boju samem. Spalla je tehtal 85 kg, Paolin pa 94 kg. 1. in 2. runda je prinesla Italijanu eno točko pred Špancem, do-čim je Pavlino v 3. in 4. rundi Spallo nadkri-ljeval. Spalla se je tudi zelo nereelno boril: posluževal se je prepovedanih udarcev in bil radi tega večkrat opominjan. Vzlic temu pa jo Spalla v 11. rundi udaril Spanca z vso silo v trebuh, za kar bi bil brezdvomno diskvalificiran, da ni Paolino sam izrecno zahteva! !daljevanja boja. 5. in 6. runda je boj izenačila in sedaj je začel Paolino Italijana tako obdelovati, da je le ta precej izgubil samozavest. Paolino je znal situacijo izvrstno izkoristiti in si je pridobil neoporečno zmago nad Spalla. Rezultat je sprejela publika z velikanskim aplovzom in veseljem. Borbo je vodil izborno sodnik Anglež Hurdman. Francis Charlies premaga knoek-out Nemca Breitenstraetterja. 18. t. m. se je vršil v pariškem velodromu boksmatch Breitenstraet-ter : Charlies, ki je končal s knock-out - porazom Nemca v 2. rundi. Breitenstraetter, če-gar krasna postava je zelo ugodno vplivala na pariško publiko, je bil pri vstopu v ri 11 st' živahno aklaminan. V 1. rundi je plasiral Nemec nekaj dobrih udarcev in je tudi sprejel brez težave par krepkih sunkov svojega nasprotnika. V 2. rundi pa se je položaj spremeni v korist Francoza. Breitenstraetter je sprva vehementno napadal in potisnil nasprotnika med vrvi, toda Se 'pred koncem 2. runde je Charlies bliskovito napadel in zadal Nemcu težak udarec v želodec, tako da je slednji padel in se ni mogel pravočasno, t. j. pred potekom 10 sekund dvigniti. Pariška publika. ki je velikansko poslopje napolnila do zadnjega kotička, je bila vsled' nepričakovanega izida očividno osupla, tako, da se je moral celo zmagovalec zadovoljiti s primeroma malim aplavzom. * Hoffmeister, hannoveranski lahkoatlet je vrgel disk 42.86 m daleč. Francoski lahkoatlet Serope je pretekel v Bordeauxu 100 m v 10.9 sekt v svoji speciahii disciplini, v tekil čez pregraje na 110 m pa je zmagal v izbornem času 15.4 sek. Gospodarstvo. ljubljanska borza, petek, dne 21. maja 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celic< den. 193, bi. 195, zaklj. 195. VT/a™a klobukov d. d., Škofja Loka, den;J”f’ bl; 104, zaklj. 104. — Blago: Smrekove deske, 12, 18, 24, 38 48 mm, od l6 šn.- napr. I., II.. ostrorobne. paral- s prižaganum l{(>nci) fCo vag. Suša k, 2 vag-, den. o80, bl. 580, aakU-580. Smrekov® deske, Ib m 24 mm, od 16 mm Sir. napr., L, ”•» °strorobne. paral., fco vag. Postojna tranz., vag., den. JMO, bl. 540, zaključek 540. Koruza, suha, zdrava, fco vag-Novi Sad okolica, 1 vag., den. 135, bl. 135, zaklj.' 135. * Zagreb, dne 21. maja. Devize: Newyork ček 56.592—56.892, London izplačilo 276.05 do 277.25, Pariz izplačilo 174.05—176.05, Milan izplačilo 220.5—221.73, Praga ček 167.984 do 168.984. C urah Ček 1096—1100, Duna j izplačilo 801-805, ček 800.9-804.9, Berlin 1353.67—1357.67. Curih, dne 21. maja. Beograd 9.115, London 25.14875, Newyork 517, Pariz 15.775, Berlin 123.05, Praga 15.31, Milan 20.876, Bukarešta 1.91, Sofija 3.75, Dunaj 73, Budapešta 0.007225. Dnevne vesti. KDO NE PLAČUJE DAVKOV. 0 nikomur se ne govori danes v Beogradu tako mnogo ko o Radetu Pašiču. 2ato ni čuda, če pridejo na dan vsakovrstne reči. Tako tudi o izdatkih Radeta Pašiča za svoje gospodinjstvo. Tako se zatrjuje po Beogradu, da ima Hade Pašič svojega francoskega kuharja, kateremu plačuje mesečno 30.000 dinarji''. Na mesec pa da porabi Rade Pašič nič manj ko pol milijona dinarjev. ^i čuda, če potem nima Rade Pašič de-narja — za davke. — Kralj in kraljica nameravata poleti po-setiti predsednika francoske republike v Pa-tizu in angleškega kralja v Londonu. — 100.000 Din v narodne in dobrodelne namene. Pok. dr. Karel Triller se je v svojem toplem rodoljubju in plemenitem mišljenju v svoji oporoki velikodušno oziral na narodna 'n humanitarna društva ter je določil med drugimi tudi sledeča volil®: Jugoslovanskemu Sokolskemu savezu Din 10.000, Jugoslovenski Matici v Ljubljani Din 10.C00, družbi sv. Ci-rila in Metoda Din 10.000, Jadranski Straži y Ljubljani Din 5000, Slov. Planinskemu društvu v Ljubljani Din 50C0, Dijaškemu pod-|K!rnemu društvu »Domovina« v Ljubljani Din 15.000, Centralnemu akademskemu podpornemu društvu Din 15.000 Jugoslov! če-tioslov. ligi Din 5.000, Sokolu’ v Škofji Loki Din 5COO, Gasilnemu društvu v Škofji Loki Din 3000, Olepševalnemu društvu v Škofji DlJ1 5000- ^ reveže v Škofji Loki Din .)00Q. . — Not zakonski nažrt o cestah. Ministrstvo javnih del je izdelalo nov zakonski načrt o ■zgradbi in vzdrževanju cest. V projektu se nahajajo določbe, ki predvidevajo hitrejšo zgradbo velikih cest kot n. pr. Beograd— Kotor, Beograd—Skoplje, Sarajevo—Kruše-vac—Niš itd. Načrt predvideva natančno klasifikacijo cest ter se bavi med drugim tudi z davki, ki hih bedo morala plačevati za ceste razna prevozna sredstva. V projektu so osvojeni najmodernejši principi gradbene politike. — Zopet redukcija državnega uradništva. 'zgleda, da se izvede v kratkem zopet nova redukcija državnih uslužbencev. Reducirani bodo to pot samo nižji uradniki, ki se nahajajo na mestih, ki so z novim budžetom ukinjena. Doslej sta pozvani dve ministrstvi, da izdelata v svrlio izvedbe redukcije sezname nižjih uradnikov. — Konferenca novinarjev Male antante. Ob priliki sestanka ministrov Male antante Ha Bledu sredi meseca junija t. 1. se vrši tam tudi konferenca novinarjev Male antante. Na konferenci se izdelajo med drugim tudi sta-v"Vv •«* organizacijo novinarjev Male antante. Državna subvencija »Jadranski Straži«. •'‘Uiistrstvo vojne in mornarice je uneslo v budžet kredit 500.000 Din za podporo ^Jadranski Straži«. Pa naša patriotična organizacija je razvila svojo akcijo po vsej državi. Njeno delo kaže lepe uspehe. — Italijani kaznovali naš parnik. Te dni ie prispel na Sušak z 'izleta po Sredozemskem morju parnik »Raragjorgje-. Predno je pristal v luki, mu je šel nasproti mali parnik »Jadranske Plovidhe Galeb \ Ker je zašel ne-kolika predaleč ter p niše 1 v italijanske vode, ne da bi hil imel dovoljenje za prekoračenje mejne črte, so obsodile italijanske oblasti ^Jadransko Plovidbo- kot lastnico mi 500 lir globe. Ta primer naj si vzamejo naše oblasti ia, vzgled iu naj ne prepuščajo italijanskih i-i V ’ k®1 ie dobro znano, cesto prekora-■l10; brez dovoljenja mejno črto ter love v vodah ribe. Zbiranje prispevkov za angleške rudarje prepovedano. Sarajevsko policijsko ravnatelj-J'>reP°yedalo razširjanje letakov odbo-nai yKiif8ie^ovcu’ poživlja delavstvo, da mda?je pmpevlce ™ stavkajoče angleške ■ J,°|0Vi*n0 vožni° ie dovolilo prometno ministrstvo vsem udeležencem glavne skupščine /veze slovenskih zadrug, ki se vrši dne 29. maja v Ljubljani. Polovična vožnja velja od 29. maja do 1. junija. - — Zadušnica za bana Jelačiča. Včeraj se je brala v Zagrebu v cerkvi sv. Marka zadušnica 7-a bana Jelačiča. Prisostvovalo 'i je razen sorodnikov, jn zastopnikov raznih društev tudi spomenik pa je bil okrašen z. venci. ’ — Izsušcnje Jalač-polja. Nedavno je bila ustanovljena v Brodu na Savi vodna zadruga za izsušen je Jalač - polja. Te dni še je vršila skupščina te zadruge. Udeležilo se je je 45 delegatov občin, ki so interesirane na tem važnem vprašanju. Navzoč je bil tudi šef osiješkega hidrotelmicnega oddelka, ki je načrt toplo priporočal. Po njegovem proračunu bi s*ala dela okrog 12,000.000 Din, pridobilo bi P® 36 juter zemlje. Predlogu pa je na-d ^valo 38 delegatov’ občin, ker se boje, ? M se preveč zadolžili. Zapisnik so podrsali samo trije delegati. Inženirji so pa pri-j. kljub temu na stroške občin meriti. Ra- 1 t^a so kmetje, ki nočejo plačati nobenih stroškov zelo razburjeni ter se je kot poročajo listi, bati, da bodo inženjerje napadli, ce ne poseže vmes pravočasno oblast. — Delavska proslava v Sarajevu. Danes in .(utri se vrši v Sarajevu velika proslava 20-Jetnice sprošnega štrajka in ustanovitve delavskih organizacij v Bosni in Hercegovini, i roslave, ki jo prirede sarajevske delavske organizacije in ustanove, se udeleže organizacije in ustanove socialističnega značaja iz vse države. — Beograjsko Žensko društvo proslavi Koncem t. m. (29., 30. in 31.) na svečan način oO-letnico svojega obstoja. Beograjsko žensko društvo zre ob 50-letnici nazaj na plodovito uelovanje zksti na humanitarnem polju. Pro- ! slave se udeleže delegatinje sličnihTn sorod- j i.ih ženskih organizacij iz vse države. Doslej j je prijavljenih že preko 100 delegatinj. — Save z mest kraljevine SHS. Že leto dni j se pripravlja ustanovitev saveza mest SHS. > V zvezi s tem poseti te dni beogradski župan i zagrebškega. Na sestanku bosta pretresala i župana med drugimi tudi zakonski načrt o j mestih. — Velesejem in razstava v Osijeku se vr- j 6: od 11. do vključno 26. septembra. Prijave i razstavi jalcev se sprejemajo najkasneje do j dne 1. avgusta. — Pospešen zračni promet med Londonom in Parizom. Na zračni progi London—Pariz je bil te dni uveden pospešen promet, ki omogočil je londonskim damam, da se odpeljejo ob 7. 4,5 iz Londona, nakupijo v Parizu svoje potrebščine ter se vrnejo ob 17. domov k večerji. — Za pomladansko zasedanje ljubljanske porote so razpisani doslej sledeče slučaji: Za dne 7. junija Janez Jarc (uboj); 10. junija Ana Spilakova (hudodelstvo goljufije); 14. junija Andrej Zalar (hudodelstvo posilstva). Razven teli pridejo na vrsto še sledeči slučaji: Janez Rozina (hudodelstvo težke telesne poškodbe); Janez Pogačar (hudodelstvo ropa); Anton Beleš (hudodelstvoc ropa); Martin Škraba (hudodelstvo težke telesne poškodbe); dalje Viktor Lokar, Jajiez Beton ter brata Lojze in Karl Legat (vsi radi hudodelstva tatvine), končno Janez Turšič (hudodelstvo težke telesne poškodbe). Kot navadno bo mogoče razpisanih naknadno še nekaj obravnav. — Iz državne službe. Premeščeni so geometri : Stanko Brinšek iz katasterske evidence 2 v katastrsko evidenco v Ljubljani; Anton Čuden iz oddelka za novo izmero v kataster-sko evidenco v Ljubljani 2; Ivan Pirc iz ku-t a sirskega arhiva map v katastersko evidenco v Ljubljani ter geometerski pripravnik Hinko 1 relovec iz katastrske evidence v Ljubljani .1 v katastrsko evidenco v Celju. Mednarodni kongres plesnih učiteljev. Mednarodni kongres plesnih učiteljev se vrši te dni v Parizu. Zastopanih je 20 držav, od balkanskih Jugoslavija, Grška in Runuuiija, od srednjeevropskih med drugim tudi Čeho-slovaška, Avstrija in Madjaraka. Cilj kongresa je ustanovitev mednarodne unije. Udeleženci so sklenili uvesti več tečajnih plesov, tako, da se jih ne bo mogel nihče naučiti samo z gledanjem, temveč bo moral obiskovati .vsakdo plesno šolo. Za najboljše plese so bile razpisane tri nagrade: prvo je dobil Čehoslova-ški delegat, drugo naš, tretjo pa italijanski — Ameriški bojevniki v Parizu. Te dni je prispelo v Pariz. 500 ameriških bojevnikov, od katerih je bila večina za časa svetovne vojne na francoski fronti. Prišli so v svojih historičnih uniformah z vso opremo in godbo na čelu. Obiskali so med drugim tudi grob neznanega vojaka, kjer so položili več vencev. Gosti obiščejo vsa francoska bojišča ter bodo sprejeti tudi od predsednika francoske republike. — Amunsen prišel v konflikt s kapitonoin »Norge«. Iz Londona poročajo, da je prišlo med Amundsenom in kapitenom »Norge do konflikta. Povod je bilo dejstvo, da je stavil Amunsen kapitena na odgovor, ker je pošiljal Mussoliniju s poleta o opazovanjih brzojavna poročila, ne da bi se bil preje ž njim sporazumel in ne da bi ga bil Amunsen v to pooblastil. Amunsenovih podatkov ni službeno potrdil niti en geografski institut. — Nadaljni načrti Wilkinsove ekspedicije. wmi .1,01'očai° iz Detroita, namerava ostati mlkins vse poletje v severnih pokrajinah. Ce bo mogoče, poleti Wilkins na špicberge ne da bi med potjo pristal, vendar pa je bolj verjetno, da bo omejil svoje polete na razis-kavanje neznanih severnih pokrajin od severnega tečaja do 200 milj proti Sibiriji. — Polarni letalec Byrd je izvršil te dni dejanje, ki mu je zasiguralo velike simpatije javnosti. Izvedel je, da so izginili lansko leto meseca oktobra trije lovci kitov, ki so se t “?alr Preodružiiiea C. in M. se najsrčneje zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem raznih predmetov v društvene namene, brezplačno vožnjo teh nagrad itd. ter narodnozavednim vdeleiem-em Jurjevanja na gradu. Maribor. m— Razglas mestnega magistrata mariborskega. Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 11. maja 1926 sklenil: Odobri se kredit v znesku 6,000.000 pod pogojem, da bo anuiteto za najmanj eden m pol milijona dinarjev plačal mariborski okrajni zastop, ozir. njegovi pravni naskledniki. Predvideni stroški po 6,000.000 Din naj se krijejo s posojilom, za liaterega odobritev naj se pro- si nadrejeno oblast. Z ozirom na to La v smi- • slu § 78 obč. reda za mesto Maribor se sklicuje za dne 28. maja t. 1. od 8. do 11. ure v mestni posvetovalnici skupščina volilcev, da glasujejo, če se naj uvodoma navedeni sklep mestnega občinskega sveta predloži v odo-brenje velikemu županu mariborske oblasti Glasovanje se vrši ustno z »da« ali »ne«, pri čemur se smatra, da so neudeleženci skupščine zadovoljni s sklepom občinskega sveta. Večina glasov vseh upravičenih volilcev je odločilna. — Župan: dr. I. Leskovar, m. p. m— Sklepi občinskega sveta mariborskega dne 18. t. m. 1. Škropljenje Meljske ceste prevzame občina v svojo režijo; popravilo ceste samo, (tlakovanje), pa s(>ada v delokrog^ drž. železniške uprave, ki mora cesto vzdrževati. 2. Cesta na Brodu, ki bo vezala Mejsko cesto se regulira. V ta namen se določa znesek Din 70.000. Tudi industrijsko podjetje, ki je v največji meri zainteresirano na tej regulaciji prispeva gotovi delež. 3. Ker bo nova stanovanjska hiša mestne občine v Frančiškanski ulici kmalu dograjena, se je za stanovanja, ki se bodo oddala v pvvi vrsti obč. uslužbencem določila najemnina: za trosobno stanovanje Din 500, zn enos-Ji io Din 120. 4. Na prošnjo magistratnih uslužbencev se dolovni čas od 1. junija do 1. septembra določi od pol 8. ure do 14. ure. Druge mesece pa so uradne ure deljene. Obravnava obeta biti prav zanimiva. m— Policijska direkcija v Mariboru. Ministrstvo za notranja dela je odobrilo, da se mariborski policijski komisarijat spremeni v ]>olieijsko direkcijo. V ta namen je že v proračunu za leto 1926-27 določen zadeven kredit 40.000 Din, ja potrebno reorganizacijo. Seveda se 7. vzpostavitvijo direkcije tudi razširi delokrog dosedanjega policijskega komi sarijata. Tako se je dosedanje službeno območje komisarijata raztezalo samo izključno na mesje samo. Vse ostale okoliške okraje, kot Pobrežje, Studenci p. Mariboru, Krčevina, Radvonje, Lajteršbrg in Tezno je oskrbovalo z varnostnimi organi orožništvo. Celo glavni mariborski kolodvor ima svojo lastno varnostno stražo, pod vodstvom komisarja železniške policije, ki je vendar v centrumu mesta. Pričakovati je, da se naredba Narodne vlade z dne 3. februarja 1929, s katero se podrejuje še okoliške občine Krčevina, Laj-teršberg, Pobrežje, Tezno in Studenci območju varnostne straže policijskega komisarijata v Mariboru, vendar z odlokom notranjega ministrstva čimpreje uresniči, kar zahtevajo interesi javne varnosti, posebno tu ob državni meji. m— Elektrifikacija okolice mestnega parka v Mariboru je končana. Olepševalno društvo je sklenilo, da napelje tudi v park sam nekaj električnih lučic. Posebno potrebne bi bile v sredini. Začasno se vzpostavi električna razsvetljava samo do godbene kolibe. m— Spored III. jugoslov. csperaut.skc^a kongresa, ki se vrši pod pokroviteljstvom dr. Josipa Leskovarja, mestnega župana v Mariboru od 22. do 24. maja: V soboto 22. maja: Sprejem gostov; ob 9. uri prijateljski sestanek v restavraciji Union. V nedeljo, 23. maja ob pol 9. uri slovesna maša v Frančiškanski Cerkvi s pridigo v esperantskem jeziku. Ob 10. uri svečana otvoritev kongresa v Narodnem domu. Ob 8. uri zvečer zabavni večer z esperantske- gledališko predstavo. V ponedeljek 24. maja: Zaključek zborovanj; izleti. m— Enodružinska hiša Doma ubogih. \ torek se je vršil stavbeni ogled na prostora, kjer se bo zidal glavni dobitek loterije >Doma ubogih . — Z zidanjem se prične, čim bo izdano gradbeno dovoljenje. — Nakupite srečke, ki Vam nudijo redko pri -ložnost, da pridete do udobne, srčkane, last-. ne hiše. 1 m— Mariborčanom dobro znana carinska afera pride pri sedanjem porotnem zasedanju v razpravo. V ta namen sta določena dva dneva: 11. in 12. junij t. 1. Obtožencev je : dvanajst: Rafajlo Nafuzi, H. Sommer, Števn j Tončič, Viljem Hobacher, F. Preprotič, Gru-■ hič Branko, Vasij Markovič, R. Zorzut, F.. Rup, F. Praznik, F. Knez in M. Karlovič. m— Zdravega sinčka je te dni porodila na Kralja Petra trgu dvanajstletna Angela F. Rešilni avto je oba prepeljal v bolnico. m Novi tečaji za strojepisje, slovensko iu nemško stenografijo, knjigovodstvo, slovenščino in nemščino se začno na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1, julija t. 1. in trajajo štiri mesece. Vpisovanje in pojasnila dnevno v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. PRIJAVITE SVOJO UDELEŽBO NA VELESEJMU. V svetovnem gospodarstvu ustvarjajo vele-sejipi prepotrebno zbližanje med posamezni- divami in deželami iii prav narodi iu države, ki s j° b0§ Že kje d°bil ~ mov V6del - kJe! Sto kil0gra' zasluži prUeS kUPU' ^ “ lahk° P° naMT^10* raz,>0,.inikovo obličje je dobilo J _ Prijazen, poslovni izraz: grarrJ^ife* Plačate?'Jaz imam 50 kilo-vanje Cena 450, franko moje stano- Van, Ieljl,Dam Vam tudi aro, ker sem m ^e denarnico speljal. ~ Če je tako, pa pojdiv aajiapiševa pogodbo. zdu? Kje Pa Uajdeva kavarno tu v go- — No, pa pojdiva k meni na dom. Judiru ženo in skuha nama kave. Prav! Hajdimo! Kako protivni, hladno računajoči so J le v svoji zreli dobi — sama špe-vl‘aclja jih je, sama dobičkarija. len 21111110 Se raje v svet brezskrbne, pre-~ v dobo sladkih ..fponosnih nad. Tam sedita dva na klopi. On in ona... “Had, cvetoč par. Katja! Fi ves, da sem pripravljen VT0vati zate zadnjo kapljo svoje krvi! t. Mkaži — in luno snamem z neba ter ^.J0 položim pred noge... lvatja!... n J ,*lle ljubiš? ... Izgovori samo neznat-besedico: »da . , " Norček! Saj vendar veš... Saj ven- Qar vidiš ... ~~ O brezmejne sreče! Zadušim te s Svojimi objemi! Ti hočeš torej postati m°k žena?... ~~ Da, ljubi moj. Au^^6^111' da bi bila svatba cimpreje'. __ že prihodnji teden? leko , al misliš? Saj še poročne ob- nimam. . Tu Že ^^^0! Iz kakšnega bla-sa naj bo obleka? -No - iz muselina, šif.000. ~~ Ce nočete, Vas ne maram siliti. aPravite, kakor mislite. Jaz že najdem va v kavarno, drugo odjemalko. Saj nevest je sedaj toliko, da bi lahko svinje krmil ž njimi. — Gospod! Kam pa vi? Počakajte vendar! — No? — Ali ne rabite morda srajce za frak, svilene1 robce? Pridite nazaj — dam Vam po ceni, franko stanovanje ... Ne, proč odtod! Daleč proč od te poželjive, v svojem koristoljubju ogabne mladine. Dajte mi jasno, dehteče detinstvo, da se dotaknem njega duhteče prelesti! Tam po ulici koraka žvižgaje, zastaven, desetleten fantiček. Kam se mu mudi? Hm! Potrkal je na zaprta vrata pol razpale bajte. — Hej! Ali ni nikogar doma? Ali stanuje tu možakar, ki krade otroke? — Tukaj, tukaj. Izvolite dalje. — Čujte vi, mož. Posel imam za vas. Lepe denarce si lahko zaslužite. —Kaj ne poveš?! — Ugrabite me drevi! Stariši bodo plačali lepo odkupnino. — No in koliko hočeš ti zaslužiti pri tem, pritlikavec? — Jaz delam s 50 odstotki. 60 tisoč že iztisneva, trideset bo vaših, trideset mejili. — Ta bi bila lepa — 50 odstotkov. Mi tvegamo vse, imamo sitnosti, ti pa ... — Zato bom pa jaz sestavil prav milo pismo. Pri drugih dečkih ni gotovo, ali jih odkupijo ali ne, mene pa imajo stariši tako radi, da bi se slekli do golega, samo da me osvobode. — 50 odstotkov je premalo. Bomo še delili. — Kaj mislite, da meni ne bo treba deliti. 15 odstotkov moram dati sestri, ki se bo pred stariši zvijala v histeričnih krčih. Tudi mi imamo svoje stroške ... Tako torej? Pogubni bacil spekulacije je zastrupil celo nežno deco?... o Bog! Kdo je sploh še ostal nedotaknjen? Morda dojenci? V zibelki leži, 'zavaljeno in rudeče 11 e1-bogljenče in strmi s svetlimi 'očmi v strop, nepremično, pozorno ... Ljubeča roditelja sta sklonila nad •njim svoje glave — nežno občudujeta svojega prvenca. — Ne vem, kaj naj napravim, — pra- vi žena žalostno. — Kako naj ga hranim. ko mi je mleko usahnilo?! Dojiljo bomo morali najeti. — Seveda, kar najemi jo, prikima mož. — Drago bo, ampak ne gre drugje. Dojenček ju opazuje s svojimi svetlimi, pametnimi očmi in — spregovori naenkrat lokavo: Imam dobro misel — pravi in se smeji. — Koliko bosta plačala dojilji za mleko? 60 tisoč, franko moja usta ...? I11 njena hrana bo veljala dvakrat toliko. Vsega skupaj — 180 tisoč. Napravimo tako-le: Kupita meni vsak dan steklenico mleka — to ne bo stalo več kot 500, na mesec torej 15.000. Prihranek bo znašal 165.000, razdelimo si ga na polovico. Oče! Napiši pogodbo! Ojcj, c joj! Tako živimo dandanes. Ali ne bo že kmalu konec sveta? To In ono. MOŠKI ALI ŽENSKA. naSvrLl'-se je začela lansko leto. Tedaj je bila Ha m'kii v Carigradu operirana neka JSainie r>o-rt-ii.Pravzaprav ni bila ženska, da je postala nvoSlci. Prav vesela je zapustila klini- ko ter se prekrstila v Sainia efendija, ki je postal kmalu ljubljenec vseh žensk. V6ekako je bula kot mož zelo mlada. Pustila si je rasti brke, nosila je kratke lase ter... se tudi prav kmalu poročila. Saim effendi je bil znana osebnost. Turški listi so pisali o njem veliko več kot o politiki. Čitatelji so izvedeli o njem vse podrobnosti, listi so jim servirali vso psihoanalizo »mladega« moža. iPozneje so ljudje na Saima effendija pozabili, kot pozabijo na vse, kar ne obrne od časa do časa na prijeten ali neprijeten način pozornosti nase. Ali je Saimu effendiju žal, da ne figurira njegovo ime več kot naslov časopisnih člankov, ali gre pa morebiti za biologične pojave? Dejstvo je, da si je dal | komaj nastali, toda srečno poročeni mož te j dni obriti brke ter nosi lase tako, da ima »bubikopk. S tem pa je obrnil znova pozornost nase. Zopet pišejo listi o njem! Ali je Saim effendi morebiti vendarle ženska? Ali je ženski moški? Ali so se vzbrudili v njem s preveliko silo spomini na zelo temperamentne čase, ko je bil dekle? Vsekako se smeje gošpod-gospa Saiine v pest: njegova popularnost je rešena. Postal je zopet enkrat interesanten. STRAŠNA EKSPLOZIJSKA KATASTROFA. 41 MRTVIH, NAD 50 TEŽKO POŠKODOVANIH. V tovarni za smodnik, 4 km od Mannhe.i-ma (Nemčija), ise je pripetila v četrtek dopoldne velika eksplozijska nesreča. Nenadoma se je začulo močno gromenje, nakar je sledila strašna eksplozija, obenem so švignili vsepovsodi iz poslopja plameni. V trenutku je bila zgradba porušena. Od poslopja ni ostal niti temeljni zid. Tam, kjer je stalo, zija sedaj globoka jama. Eksplozicija je bila tako močna, da je onesel zračni pritisk raz več hiš v bližini strehe. Kosi zidu in deli strojev so leteli na stotine metrov daleč. V bližnjem gozdu je polomljenih vse polno dreves. V 4 km oddaljenem Mauheimu je strtih na stotine šip. — Eksplozija je nastala, ker se je vnel smodnik. Krivda seveda ne zadene nikogar. Nesreča se je pripetila medtem, ko je bila tovarna v polnem obratu. 41 oseb je mrtvih, nad 50 pa težko poškodovanih. Reševalna dela so bila zelo naporna. Ognjegasci so bili v neprestani smrtni nevarnosti, ker je sledilo prvi eksploziji še več manjših. Prebivalstva v okolici se je polastila silna panika. Prestrašeni ljudje so bežali iz hiš ter se niso upali po več ur vrniti. : Jetnik, ki požira cinkasste žlice. Iz Prage poročajo: V Eperjesu so našli jetnika Hau-ska, ki je zaprt radi večjih in manjih deliktov, nezavestnega v njegovi cžlici. Prenesli so ga v bolnico, kjer se je izkazalo, da je potrebna operacija. Na splošno začudenje so izvlekli zdravniki iz njegovega želodca dve cinkasti žlici. Kmalu nato so popadle Hausko zopet lnute bolečine. Zdravnikom je izjavil, da se ne da drugič operirati, češ,-da dobro ve, da brez njegovega privoljenje operacija ni dopustna. Toda državni pravdnik si je znal pomagati. Proglasil ga je za abnormahiega, ki ga lahko operirajo tudi brez njegovega privoljenja in Hauska je moral zopet pod nož. Tudi to pot so izvlekli iz želodca trdovratnega ZA KRATEK ČAS. j Ali ste pili eno uro pred obedom gorko vodo, kot šeni vam naročil?« :>Ne, gospod doktor, — :ne gre, — četrt ure sem jo pil, pa bi bil kmalu počil k Ona: > Ljubite Beethovna?« On: »Da — toda igrajte le dalje.« »Ali postopale s služkinjo tudi talko, Škot da je Siam družine?« »Katj vendar mislite? — — — Z njo moramo biti zelo prijazni in obzirni!« Poglejte g! ga dobro! » kako je lep io blesteč zlatnik po 10 frankov! Kupite si še danes ZLATOROG TERPENTINOVO MILO in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti. Ako > am je sreča mila, boste našli pri vporabi tudi Vi skriti zaklad, PRISTNI ZLATNIK po 10 frankov! REDKA, ugodna PRILIKA! SVr„f RAZPRODAJI IfaK ™a?ufak,urni trgovini TRPIN, Maribor, Glavni trg 17. Pri Jem plačilu se pri moškem, ženskem in otroškem blagu — ’ dovoli še 10 °/o popust. ‘Srajce, promenadne, bele In barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samo veznice, Šepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode In dame, naramnice, toaletne * • potrebščine, svilene trakove, Sipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika Izbira samo pri * JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi ° Telefon 400 Telefon 100 Novi in rabljeni pisalni stroji najboljših znamk, razmnoževalni aparati „OPALOGRAPH“ in originalne potrebščine, računski stroji sistem „TRIUMPHATOR“ in vse potrebščine za pisarniške stroje. Lastna strokovna šolo za strojepisje, stenografijo ter knjigovodstvo in lastna delavnica za popravila pisarniških strojev Ani Rud. LEGAT & Co., Maribor Slovenska ulica 7- Telefon 100 Telefon 100 :XXXXXXXXXXXX3KXXXXXXXXXX eu d zr h Pa cd mA m 00 U UBIJAM A CHELIN Vsaka beseda SO para, debelo tiskano Din 1—. Barvne trakove, ogljeni povoščeni kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri T 11TI IR A T? A A Šelcnburgova ulica št. 6/L DfllliiKJ Telefon št. 9S0. Tako krasno se pere edino le z milom Gazela^ To res pravo gospodinjsko milo učinkuje lemeljito in istočasno blagodejno up vsako, iudi najfinejše perilo. Uporabljajte slamo to milo, kajti z njim prati je prava igrača. Vedite pa tudi, da se v vsakem tisočem kosu nahaja zlatnik. Ako ga najdete, pomeni, to za Vas dvojno srečoI Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. - Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , DUBIED' m m 78v * w99i »trai Swi *w. • w« «W5 • * m« S‘#elika prodaja | po m p m znižanih cenah! i josip Peteline, Ljubljana Izredna ponudba: Damske liir-miniui Minit barvali ol Din U— sp j Angleže mm lilirim .... „ „ 21— „ OtroSke iBiaiicc kratki.......8-— „ Damski Trikit-iikiiiu leklai „ ir- „ M8 n „ . • • n 11 18 11 Banske Blate- „ BO'— „ Otroške patent-nogavice sive, rujave, črne, bele. Veslarske majice — doko-lenice — žepne rute. Modne srajce — ovratniki — samoveznice. Spodnje — hlače — spalne srajce. Dežniki. Potovalni kovčeki od Din 55.— naprej. Potrebščine za hribolazce. Galanterija. Parfumerija. Modno blago. Potrebščine za krojače, Šivilje in modistke. 2 Gaspari & Faninger nasl. m SLAVKO ČERNETIČ lUl MARIBOR, ALEKSANDROV A CESTA Us* Majcenejle avtogume ]. GOREČ V pal uči LJubljansk« kreditne banke U/olfova 1/li. - Telef. 56. Gospodična katera je celi dan odf>x~ na, išče sobo s separat-ium vhodom v sredini mesta. Naslov pove uprava lista. NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLHF OSET, Maribor 2 kegljišča, klubi, p«*0-vrstna vina. kisa, d. z o. z., Ljubljana, II ■ luuuvi nudi n oj tl ne j Si In najokusnej Si namizni kis lz vinskega kisa. , ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 '•C TehnlCno In HlflrlJenlCno najmoder-neje urejena kltajrna v JugoslavlJI. it Mubljana. ■ta It. la, II. nadstropje. JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA HRANILNICA REG. Z ADR. Z NEOMEJENIM JAMSTVOM LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA - KRALJA PETRA TRG 2 VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE in tekoči račun obrestuje najugodneje Š PECI JALNA ODDELKA HRANILNICE: ZAVAROVALNA ŠTEDNJA IN RENTNA ŠTEDNJA POSOJILA DAJE LE PROTI POPOLNOMA VARNIM VKNJIŽBAM IN PROTI PRAV DOBREMU POROŠTVU Trgovina Odon Koutny špe&ijalna zaloga orodja Ln tehničnih potrebščin v Ljubljani je vsled sklepa konkurznega sodišča v Ljubljani od 7. V. 182<> S 18/25/108 zope* otvwje-na ter se v konkurenc maso spadajoča blagocrut zaloga zopet po dnevnih cenah prodaja. Ljubljana, 17. maja 1626-Uprava konkurzne mas«- Več tisoč cvetlic za okrasitev oken, baK«>-nov, cvetličnih gredic fcte-pih), kakor tudi za »Kra-iilev javnih p rositi r**, restavracij, postaj, pokapa-liSč itd. priporočalvan Šimenc, vrtnar, Ljubljana. Gradišče 61. 12. Dekle zmožno vseh hišnih del, kakor tudi kuhanja in šivanja ter dela po vrtu iSže službe samo pri poštenih ljudeh. — Naslov jrtive uprava lista. Naročajte .Narod. Dnevnik1. TXkO. 1ND. D. D. H Tiska knjige, provHa, cenlke,raCune DIs«. lepakei brofiure, posetnice In Issvrfcuje vsakovrstne trgovske kake uradne tiskovine. ---- Lastna HJANA - SIMON GREGORČIČEVA Caso letal*«# "^iednlce ra druge vse kn)i0ovegBnlca TELEFON 13 Ut {g idgeverai oradoik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. _ 2, t)^win »Merkur v Ljubljani AsdraJ Sever.