Uredništvo in nprauništeo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listu :
Celo leto..........12	K
Pol leta...........  6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno.............|	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 57.
Resni casi.
„Der Dualismus hat sich überlebt, er ist schon in unserer Zeit eine nur mühsam zu haltende institution, nie mehr verdirbt -.als 'nützt. Es bereitet sich also eine neue Ära( staatsrechtlicher 'Art vor und um diese entsprechend in die Wege zu leiten, ist es zuerst notwendig, den magyarischen Hochmutsteufel 'auszutreiben.'“ „(Tagespost“ od 18. maja.
Iz zgorajšmjega citata izvaja graški list sicer potrebo, da bi Mažari vendar že uvideli, kako so na ijriVem potu, če mislijo, da bodo brez zaveznikov kaj dosegli. Graški list je seveda proti irializmu in z,ar govarja princip personalne narodne avtonomije ter meni, da bi bile potem narodne manjšine varovane, da bi se zgatovinsko razmerje med posameznimi deželami nič ne izpremenilo in bi bila edino na ta nar čin Nemcem odprta pot do Adrije, A to najs samo zanima kot sosede Nemcev in kot kroniste. Umejvno je, da ima,jo Nemci vedno nove ideje, po katerih najj bi zgradili' svoj most do Adrije, ko jim je že toliko lepih načrtov padlo v vodo. Mnogo večji, mnogo živej-jši interes ima za nas same priznanje vpoštievanega graškega listai, da se je dualizem preživel ter d,a, stojimo pred novimi državnopravnim! tvorbami. To je vsekakor moment, ki 'je vreden, da ga podčrtamo. Ravno mi in stranka, ki stoji ri,a,m bližu, smo se od prvega pričetka z dosledno vstrajnostjo borili proti dosedanji obliki naše države, smo z, nepobitno argumentacijo i dokazovali, kako je dualizem nemoralen, krivičen in celo nevaren za obstoj monarhije. Dolgo časa sq bili vsi naši klici klici 'zapuščenega v puščavi. Srečal si mogoče porogljiv nasmeh, umevanja nisi našel nikjer. Toda počasi se je začel led tajati. Pogledi, ki so <bili obrnjeni samo na sever, so se pričeli v početku sramežljivo in skrivoma, potenj pa vedno bolj očitno obračati na jug. In vedno bolj smo zuinteresovali merodajne kroge za važnost juga), in vedno bolj se je širilo prepričanje, da je bodočnost države na jugu. Korakoma, od' etape do etape smo si
Maribor, dne 20. maja 1912.
pridobivali umevanja in sedaj smo že daleč. Že listi a la „(Tagespost“ priznavajo brez ovinkov, da je sedanji državnopravni polđž.ag nevzdržljiv. In to je znamenje, dg) so nastopili za, nas 'Jugoslovane resni, odločilni časi. (Semena zdaj zlata, padajo kakor in kamor jih bomo vsadili, take saojove bomo želi.
Vse to je pa za nas resen memento, da se za bodočnost nas vseh kolikor mogoče ‘najbolj zanimamo. Priznajmo si kar odkrito: O triaiizmu veliko pišemo in se ob tej besedi tudi mnogokrat navdušujemo; v njej vidimo 'svoj konečni cilj, dvojo prostost, svojo domovino srečno. Toda v podrobnosti smo se mi še veliko premalo poglobili. Imamo idejo svetlo in žarko, in vzljubiti ' jo mora vsakdo, ' 'ampak veliko predaleč pam je. Vidimo samo njene konture, kfjjkor so videli Izraelci tiste žareče stebre, katerim ,sb sledili, vse premalo pa poznamo njeno bistvo, vse premalo smo udomačeni s podrobnimi pojmi. Naloga naših najboljših sinov je, jela. sedaj, ko n‘am že žari zarja druge bodočnosti raztelesijo to našo lepo misel do njenih zadnjih atomov in nam to novo tvorbo 0-predelijo z vsemi njenimi podrobnostmi tako, da bi jo človek lqar prijel. 'Nič več sanjava, očarujoČaj misel nam ne sme biti naša bodočnost, temveč suhoparen in umljiv načrt.
Govor posl. dr. Jankoviča
v držav, zbornici dne 14. maja 1912.
Visoka zbornica! S predloženo vladno predlogo zakona o varstvu znamenja in imena „Rudečega križa“' bi se naj, kakor je že to v drugih državajh postavno vpeljano, tudi v Avstriji postavno preprečilo, (da bi zasebniki potom tovarniških ali trgovskih znamk v trgovinske namene zlorabljali znamenje ali ime „Rudečega križa“ ali ,„,Ženefskega križa.“ S tem bi se naj čisto posebno ščitilo7znamenje in ime „Rudečega križa“ kot nekak znak zja varnost trpečih, kakor to v 'predlogi prav primerno označuje poročilo justičnega odseka, kot nekak sakrosankten znak, pod katerim bi naj bila popolnoma Varno zajamčena v čajsu vojske strežba in ljudomilo oskrbovanje bolnikov brez razlike med prijateljem in sovražnikom.
Samo ob sebi je pa umevno, da je odkrito pozdraviti takšna postavna določila za varstvo ženef-
Letnik 1Y,
ske konvencije in težko bi se kdo našel, ki ne bi popolnoma pritrdil tej naredbi, kajti rqfba križa, tega znamenja krščanstva, za označbo takozvanega higi-jeničnega blaga — ponajveč blaga 'iz gumija — ki se ga hvali prav po trgovski, v resnici pa ne znasi po slovitem in zelo resničnem izreku nič drugega kot pajčevino zoper nalezljivost, vpliva naravnost žaljivo in izzivajoče in bi morala biti po zakonu sploh prepovedan aj. Ce sem se torej h tej vladni predlogi oglasil k besedi, se to 'ni zgodilo z namenom, da bi očital vladni predlogi pomanjkljivosti, gmarveČ porabim to dobrodošlo priliko le zato, Ga izprejgovorim nekaj besed o delovanju „Rudečega križa“, posebno pa o delovanju istega v mirnem Času.
Skupna naloga pri ustanovitvi, ki so si jo v svrho dosege smotra stavila, društva „Rudečega križa“ je bila, da izpopolni oskrbovanje, ki jo je dolžna država \do ranjencev v vojski in da še čez to mero oskrbovanja od strani države izboljša negovanje ranjencev in bolnikov; toda že leta 1899, osobito pa leta 1911 se je predsednik društev, ekscelenca vitez pl. Uriel,- ob priliki skupnega zborovanja društev dne 29. in 30. maja izrazil, da se je po. mirovnih letih, ki so sledila vojski, prerinila misel, da je nepogojno treba dela v mirovnem času, da se ohrani vzvišena ideja „Rudečega križa1“ pred pozabljenjem.
Prvotno je bilo nameravano, da ta društva posežejo dejanski pri epidemijah, velikih elementarnih nezgodah, pri organizaciji rešilne ‘službe, pri težkih slučajih nesreče in da preskrbe izučeno osobje za o-skrbovanje bolnikov, V poslednjem oziru je ustanovilo avstrijsko društvo „Rudečega križa“ leta 189® v Pragi zavod strežnic, čegar naloga je, izobraževati strežnice za bolniško službo., v prvi vrsti za slučaj vojske, v drugi vrsti pa za oskrbovanje jetičnih in pa pri izbruhu nalezljivih bolezni. Takšni zavodi so še sedaj v Brnu, v Linču, y Celolvcu, v Opavi in v Gradcu. Te zavjode je ustanovilo deželno pomožno društvo gospa; združeno je z internatom in ima nalogo, da vzgaja dobre strežnice. Tudi drugi kraji Še imajo takšne, seveda manjše zajvode, n pr.: Baden, Mödling, Lilienfeld itd.
Dejstvo je, da se taki zavodi za vzgajanje strežnic niso prav nič dobro obnesli; požrejo Velike denarne svote, ne izvršujejo pa tega, česar bi morali izvrševati.
FODOHTJEK. Mlada Bredovka,
Spisal I. S.
(Dalje.)
„Mama,, drži me, gap.!“ pravi mali tLiček in se ji ovije okrog vratu.
.„Ah, moj srček, samo ti si mi še ostal!“
In tai sinček jo spomni na svojega očeta. Privila ’ga je k sebi < in ga vroče poljubovala. Tonček se je pa smejal in jo božal.
Lep, smejoč dan je bil in lahen vetrič je priklanjal težko rvmeno klasje, kopajoče' se v zlatih, solnčnih 'žarkih.
Nesla je kmalu potem malico na polje.
Sredi ‘polja, ne daleč od Erlinčeve lipe, jo pa sreča za ]visoko ržjo — Bred.
•„Dober dan, Metka*, ali je kaj težko?“
,„jBog ga daj! Ni ne!“ i,Ali žanjejo?'“
.„Pa.“
„(Mi bomo* tudi jutri, tole rž.“
„iSaj je že čas!“
'Odgovarjala, je precej osorno.
Nato sta se odslovila — tako namreč, da sta molče odfšla vsak na svojo stran.
Pa vendar je pri tem kratkem pogovoru pogledala nekoliko bolj natančno tega najmanj kletnega fantal 1 in priznati' si je morala, Ida ni tako grd, kot si je domišljevala. Razun tega p'a je bogat, sam na posestvu, ki se glede gozdov in travnikov tudi z, njihovimi, Cunojvim, lahko koša. — Pa, pravijo, kar ko je dobrega srca. — Doma so pa tako sitni! — In bilo ji je že skoro žal prejšnje osornosti nasproti njemu.
V nedeljo po nauku pa je prišel BreU kar tako slučajno mimo njenega vrta, ko je bila ona notri.
Prijazno je pozdravil,, pohvalil njen vrt ter Še dodal, da bi si tudi on želel takega kinČa pri svojo hiši.
Ziarudela je hitro, safl ni Vedela, ali misli njo ali vrt.
Govoril je o poslih, o gospodarstvu, in Še pripomnil, kako nujno potrebuje dobre gospodinje, odkar so mu umrli inati, po katerih se Še do sedaj' ni potolažil.
Spomnila se je, da se samo svoji materi na ljubo ni hotel oženiti in pri tem se je postaral. No, pa 'saj še ni tako stafr, govori prav pametno In izkušen je!
Med tem je prišel ven Še Cun, njen oče, povabil Breda v hišo in šli so vsi noter,
Cez dve nedelji pa je že sivi Bred odnesel šopek, povit od nežnih rok Čunove Metke.
Sama ni vedela, kako je do tega prišlo: imenovali so jo sedaj nevesto in pripravljali so se za — poroko.
Metka je delala ve?, bi obraz, toda po noči — po noči je močila bla-zine s solzami. Tfoda to se je godilo profti njeni volji: kar same bd sebe so ji te’ kle po narahlo obledelih licih, dočim so se njene ustnice hotele smehljati.	v
Ej, ta Vrletov Janez!
Po takih nočeh pa ni bila nič kaj prijazna s svojim ženinom, ki je bil v devetih nebesih in bi jo bil najrajši kar na rokah nosil.
Toda on ni dosti pazil na to ter si mislil, da so to 'dekliške muhe, ki pridejo in odidejo same od sebe.
Vršila se je poroka in na to ženitovanjska pojedina, bučna, sijajna.
Ko so o pollnoči jemali nevesti venec z glaRe, in ko je zagledala poleg sebe mesto oladegap Čvrstega; Vrletovega; 'Janeza že napol osivelega. Brenna, je zajokala na glas, zunaj pa je skoviknila sova. In to fJo smatrali za jako slabo znamenje. 'Šepetali so
si tudi, da se je ženin izpodtaknil na cerketenem pragu, ko so Šli k poroki In da ga je starešina komaj obvaroval padca. Nič kaj dobrega jima niso ljudje prorokovali.
Navzlic temu pa se je novoporočeni par dobro razumel in zakon so imeli za srečen. Zdelo se je, da je sreča popolna, ko so Čez leto dni kupili malega in krepkega princa, kateremu so dali ime njegovega o-četa. Metka, je postala dobra žena, skrbna gospodinja in srečna mati’, a na Janeza je že popolnoma pozabila,
Bilo je nekega jutra, ko se je v zgornji sobi ukvarjala s Tončkom, ko zapliši naenkrat krepko, znano vriskanje po cesti sem. Nekaj jo je stisnilo v prsih in dihanje ji je skoro popolnoma zaostalo. Vendar stopi k oknu.
Trije fantje So šli po cesti, veliki, močni in pa veseli, zdravih, zagorelih obraze^ in dolgih brk.
Glej, oni srednji', kdo je to? Bredovka zatrepeta — Vrletov Janez,! Iz vitkega fanta se je ‘razvil cel mož, pa kako lep mož. A ona — ona j® postala mlada Bredovka!
Prijela se je za glavo,
„Moj Bog, kaj sem storila,!“
In tisti dan jo ni videl' niti Bred, niti še kdo drugi. Zaklenila se je v «zgornjo izbo, zibala Tončka. in se jokala. Ko pa se je drugo jutro pokazalja, je bila, bolj bleda, kakor po navajili, toda neka rezka in odločna poteza se ji je izražala okrog malih u-sten.
Stresla se je, ko je zagledala, Breda — slišala je, da celo noč ni 'spal. Toda stopila mu je Odločno nasproti.
„Nikar ne zameri, ITlone. veš, jaz sem včasih tako čudna,!“
(Sive njegove oči 'so jo gledale tako čudno — na pol proseče, na pol grozeče. Hotel je nekaj reči, toda ni mogel, le svojo roko ji je podal in jo spremil V l'zbo.	(Konec prih.)
Vrjtiu tega pa še imamo 'sanatorij „'Rodečega križa“ v Pragi in rešilne postaje v mestih.
Rep je, da je delovanje „Rudečega križa“ bia-gonosno in čez vse dobrodelno. Ce pa primerjamo delovanje društev .„Rudečega križa“ v inozemsi\ z delovanjem naših društev „Rodečega križaf1, pridemo do prepričanja, da je delovanje avstrijskega („Rud, križa“ prav malenkostno, kajti delovanje inozemskega „Rodečega križa“, osobito onegjai na Bayajrskem, je naravnost velikansko in to posebno še na deželi. Za zdravnika na deželi ni nič hujšega, kakor če pride v kmečko hišo, kjer najde bolnika v zanemarjeni postelji, v neprezračeni in zaduhli sobi z izprijenim zrakom. Hrana bolnikova je povsem 'nezadostna, o snagi ni niti govora. Pri nas je pomanjkanje po izučenem osobju za strežbo bolnikov zelo venko. Na Bavarskem so 'to že uvideli in -so upeljali takozvano .strežbo bolnikom n,a, deželi, kjer se navadno poslužujejo kmečkega prebivalstva ; prišli so namreč do prepričanja, dai se nič kaj ne obnese, (-posiiljah strežnic'e iz 'mest na deželo, To strežniško osobje je izvrstno poučeno v vseh rečeh teoretično in praktično. V tečajih, ki trajajo po več mesecev, se poduču-jejo v gospodarstvu, v razkuževanju in v tem, Kako je prirejati bolnikom hrano. Se le, ko izvrši osobje tak tečaj, se pošlje v bolnišnice, kjer se 6 mesecev teoretično in praktično izpopolni v tej stroki. Potem še le jih nastavijo po občinah. Plačujejo jih pa deloma občine, deloma dežela, deloma jih pa podpira
držatva.	.
Na Bavarskem obstoja princip, da morajo takšne strežnice plačevati tisti, ki zahtevajo iste, samo ob sebi umevno, če so plačila zmožni, med tem ko je na Radenskem nekaj drugače. Tam 'je strežbai bolnikom nekako v sredi med prostovoljno in 'med plačano. Take strežnice so velike važnosti ne samo v slučaju bolezni, ampak tudi drugače, ker so velikega vzgojevalnega pomena. Ljudstfvo bi naj navajale k temu,, kako je postopati v slučajih nesreče. Pred kratkim se mi je pripetil slučaj, ki hiu ni n^jti sličnega, ker bi se namreč bil dotioni dal na vsak način rešiti, če bi ljudje v njogofvi okolici le znali mar lo misliti. Iz Nemčije vrnivši še rudokop je zadal svojemu očetu veliko urezno rapo; pri poznejši obdukciji se 'je pa dognalo, da je bila ranjena le žila privodnica. Ljudje so bili tako zmedeni, d'a> jim ni prišlo na um, napraviti bolniku tesno obve'zo. Se le čez pol ure so poklicali nadučitelja, ki je pol ure oddaljen, pa predno je ta prišel k ranjencu in je po’ trebno ukrenil, kolikor je pač vedel in 'znal, je bilo že vse prepozno.
Drug zanimiv slučaj je ta-le: Oseba, ki je prestila bolezen in je v resnici že ozdravela, je še kot že zdrava ostala štiri leta med tem Časom v postelji, in ker ni imela ne zraka ne svetlobe, ni se mogla več privaditi na zunanji zrajk,. Se le, ko se jo je o-pozorilo in navadilo nato, da mora iti na prost zrak, je zajmogla že po preteku šestih tednov opravljati poljska dela.. Vse to bi se ne pripetilo, če bi vladale boljše razmere; obžalovati se pa mora, da v temi o-ziru država ne stori nič.
Negovanje zdravja na deželi je pa tudi v drugem oziru velepomembno; kajti znane so razmere, v katerih žive naše porodnice. Mnogo porodnic umrje vsled pomanjkanja potrebne snage in vsled nepravilne oskrbe. Tudi za dojence bi to bilo dalekosežne važnosti. V tem oziru se v Nemčiji mnogo stori. Tiara imajo lastne strežnice za porodnice in za dojenefe, ki pa ne vplivajo samo vzgojevalno, temveč tudi v slučajih težkega obolenja- rešilno posežejo vmes, kakor na primer pri Črevesni koliki, Ho je polje, ki je pri nas še neobdelovano, kjer pa bi jajvna dobrodelnost lahko prav veliko storila,
V prvi vrsti bi bila družba, „Rudečega križa“ poklicana, da razvije v tej stroki Roje mirovno delo. V Nemčiji se s tem Še ni zadovoljilo, vpeljala je tudi takozvane rešilne omare, ki se oddajajo zaupnim osebam, kakor učiteljicam ali županstvom,, tako da se jih lahko vsak čas vzame v rabo. T:udi vpeljava pletenic za porodnice je na Nemškem nekaj izvrstnega.
Končno se je tudi mnogo ukrenilo za pjrepre-Čenje tuberkuloze. Kar se tiče tuberkuloze, je ’sider res, da se ista v: mestih ne razširja toliko, ker se nahajajo vodovodi' in so uveljavljene druge zdravstvene odredbe. Cisto (drugače so pa razmere ha deželi, posebno v onih krajih, kjer se širi izseljevanje, kakor na primer v Za/gorjih na Hrvaškem in na Sp. Štajerskem, kjer grozno narašča število jetičnih. A odredba z dne 14. julija 1902 se sicer jako lepo čita. Moderna načela so v njej jasno izražena; odredba 'pa ne raČunai z žalostnimi razmerami, ki vladajo zunaj v praksi. Ce na: deželi kdo zboli na jetiki, ni njegova prva pot k zdravniku, ampak h mazaŠki baburi. Ce pa dotični vendar le pride k zdravniku in ukrene ta potrebno ter opozori ljudi na nevarnost nalezljivosti bolezni, potem postanejo ljudje nezaup-ni in se nočejo držati danih odredb. Tudi nima ljudstvo pravega uvidevanja, cite ' so take odredbe brezpogojno potrebne. In tako se zgodi tekom časa, da, ne umrje na tuberkulozi 'samo dotični, ampak bolezen zahteva Še drugo, tretjo ali četrto žrtev in znani so mi slučaji, ko so tekom desetletja pomrle cele rodbine na tuberkulozi.
(Konec prih.)
Agitirajte za „Slov. Stražo!“
Shodi.
Teharje.
V	nedeljo predpoldne, po rani sv. maši, se 'je vršil pri nas shod Slovenske kmečke zveze. Prostori društvene sobe so biii nabito polni, PreidstP dimkom, shoda je bil izvoljen 'gospod Gajšek. Poročala ihta gospoda državna in deželna poslanca P i Š e k in dr. K o r o Š e c. Prvi je govoril o deželnem zboru, drugi je pa poročal o položaju v državnem ‘zboru. Poslancema izrečeno zaupanje je bilo z naciušenjem sprejeto.
Leskovec.
Izobraževalno društvo V Leskovcu pri Ptuju je v nedeljo dne 12, t. m. prvič nastopilo j,avno, Vpri-zorilo je igri: „Dr. Vseznal“ in „Dva prepirljiva soseda.“ To je bila menda prva predstava, 'ki se je vršila v Leskovcu. Kljub temu so udje novega društva prav dobro rešili svoje uloge. Upamo, da so se vsi gledalci 'vrnili zadovoljni na) dom. (Tudi mali pevski zbor se je izkazal s sfvojimj ljubkimi narodnimi pesmicami. Naj nas mlado društvo v kratkem zopet razveseli s1 kako prireditvijo,
Sv. »Magdalena v Mariboru.
Našal podružnica Slovenska Straže“ je imela včeraj dne 19. t. m. zopet svoje mesečno zborovanje, ki je bilo kakor običajno, zelo dobro obiskano.
Naš prijatelj Prane Ž e bot je, opiraje se na Celo pariških apašev, opisal z zgledi, kajko daleč je liberalizem, prostozidarst,vo in socialna demokracija pripeljala nesrečno Francijo. Da se tudi pri nas 'ne vzgojijo apaši, moramo delati na to, Ga naše javno življenje ne bo zastrupljeno po liberalizmu in njegovem »časopisju.
Zborovanje je vodil predsednik gospod Potočnik. Ob koncu smo se pogovorili še o raznih drugih zadevah,
'	Sv. (Rupert nad Laškim.
V	nedeljo dne 19, t. m. je bil pri nas ustanovni obični zbor katoliškega izobraževalnega društva, katerega se je udeležila 'ogromna množica ljudstva, zastopnikov občin 'Sv. Rupert in Svetina, posebno pa mladine.
Domači gospod župnik otvori, kot predlagatelj občni zbor in pozdravi navzoče, zlasti velečastitege gospoda dr. Josip H o h n j e c a. ki je potem V na-vd!uš|enih besfedah pojasnil namen izobraževalnih društeU. Poslušalci so z zanimanjem in glasnim odobravanjem sledili govorniku, ki je znal svojemu govoru vplesti tudi marsikatero dovtipno resnico, Sent-ruperčani bodo gospoda govornika gotovo ohranili v dobrem in hvaležnem spominu.
Potem je bila volitev novega odbora. »Moljeni so bili z vsklikom: predsednik Janez Pertinač, župan; podpredsednik Jakob Gašparič, župnik; tajnik Ivan Polanec; tajnikov namestnik Frane Klinar; blagajnik Martin Tratnik; blagajnikov namestnik iJfnrij Siivka; knjižničar »Franc'Pertinač; pregledovalcem računov pa: Jožef BezgoSvjšek in Janejz Raz-boršek.
Novo društvo, ki ima že Čez 70 udov, je pristopilo k kršjčansko-socialni zvezi v Marpioni.
Tja-ko, rdruštvo sedaj imamo, sedaj pa na 'delo! Naj rase majhno društvo jn se krepko razvija v blagor in prid širne naše šentruperške župnije!
Ormož.
Na praznik vnebohoda se je 'vršil v Ormožu sestanek vseh mladeniških zvez ' ormoškega okraja. Zastopane so bile:	Velika Nedelja, Sv. Tomaž,
Sv. Lenart, Sv. Miklavž, Ormož, Središče in Svetinje. ‘Tudi središki Orel je bil v častnem številu zastopan. Predsednik mlajd. zveze je v kratkih potezah o-risa.l namen zborovanja: ustanoviti dekanijsko okrožje mladeniških zvez.
Tudi zastopnik mladeniške zve.ze pri Sv, •Tomažu je toplo priporočal ustanovitev dekanijskega o-krožja. Za njim je govoril • zastopnik šentlenaršfee mladeniške organizacije. Opozarjal je na pogubni vpliv zloglasnih 'društev Südmarke in nemškega Šul-fereina, ki ustanavljajo ponemčevalnico za ponemče-valnico. Govorila sta še veleeastiti gospod kaplan Krajno in Štuhec,
Za predsednika dekanijskega okrožja je bil izvoljen ^predsednik mladeniške zveze v Ormožu, vrl mladenič M. Sev>er iz Huma pri Ormožu. -Prosil je navzoče za vsestransko podporo, da postanejo mladeniči, združeni v novem dekanijskem okrožju nepremagljiva Četa, katera bo »odbijala vse n apatie	na
svetinje slovenskega naročite,.
Politični pregled.
Državni zhor.
Dunaj,. 17. maja.
V začetku današnje seje je prečital predsednik dm Sylvester pismo ministrskega predsednika grofa Stürgkha, v katerem ta naznanja, da se mora radi svoje bolezni za nekaj časa odtegjniti političnim poslom in je cesar 'poveril posle ministrskega predsednika za časa njegove bolezni notranjemu ministru baronu Heinoldu. Koncem prečit an j a je dr, Sylvester izrazil1 upanje, da grof Stürgkh kmalu okreva od svoje očesne bolezni.
Zbornica je nato razpravljala o strokovnih referentih v izseljenišitvu. Govoril je rusinski poslanec? Fobs, ki je pričel obstruirati, Govoril Je sicer prav stvarno in sicer o izseljeniškem vprašanju, o bistvu,
pomenu in vzrokih tega gibanja / v splošnem in v avstrijskem oziru. Zbornica je bila tekom njegovega govora skoro popolnoma prazna. Svoj govor je Fobs končal ob 1, uri popoldne,
Nato je govoril češki socialni demokrat Nemec,
Zatem se je začelo glasovanje. Sprejeti/so bili odsekovi predlogi glede strokovnih referentov in dolga vrsta predlogov v korist varstva izseljencev.
Zbornica je nato pričela s prvim branjem proračunskega provizorija,
Koncem seje je poslanec profesor Masaryk v obliki vprašanja na predsednika vprašal dr. Sylve-stra zaradi intervencije poslancev Hrubana, Hauser-ja in dr, Šušteršiča proti njegovi interpelaciji gledte konfiskacije Macharjeve čitanke. iTjekom Masaryko-vih izvajanj je prišlo do burnih nastopov. Na| poslanci so se odločno zavarovali,, da bi Masaryk na tak nedopusten način žalil čustva katoliških poslancev in katoliškega ljudstva, kajti Macharjevo delo ni nič drugega-; kakor žaljenje 'katoliške cerkve. Židovski in socialno-demokraticni poslanci so vzradoščeni sekundirali M asa r\ kovini sramotenjem,, bil je majhen odsev kulturnega boja v državnem žboru.
Ko je Masaryk končal svoje (vprašanje, je predsednik dr, Sylvester vtemeljrl svoje postopanje in svofo izjavo napram poslancem:	Hrubanu, Han-
serju in dr. Šušteršiču.
Prihodnja seja državnega «bora v Četrtek dne
23.	t. m.
Brambna reforma.
Po zadnjih poročilih iz Ogrskega ni > upajnja, da bi spravili v ‘tekočem letu brambno reformo olii vsaj provizorij pod streho. Sprejet bo bržkone normalni rekrutni kontingent. S tem pa dobi tucifi (ves politični položaj povsem drugačno lice. Poletno zasedanje v avstrijski zbornici bo mirno in delovanje i-ste obeta biti popolnoma stvarno. Čeprav se brambna reforma z,a sedaj samo odgodi ter preloži na prihodnje leto, ne zgubi nujnega značaja. Nastane pa vprašajnje, kaj je storiti zdaj ogrskemu ministrskemu predsedniku. Za sedaj se je njegov položaj ''sicer nekoliko zboljšal, a dobil je pa moralieen poraz. Za njega je in ostane brambna reforma le Vprašanje časa, če 'se sploh hoče obidrž,a(ti na površini.
Največje • težkoče mu pa dela pri tem lastna stranka,, ker je postala prejudicirana, nemalo ,pa nesrečna in zaivožena politika njegovega prednika Khu-en-a. V najkrajšem času se bo moral odločiti, na katero stran jo bo krenil. V ogrski' državni zbornici preti neka- kriza v zborničnem predlsedstvu. Opozicija ni pripustila v sobotni seji nadaljevanje razprave o brambni reformi. Zbornični predsednik Navay se pa strogo drži obstoječega zborničnega poslovnika in če pri tem vstraja, zmaga opozicija. Nastala ‘je kriza v zborničnem predsedstvu, kajti prvi podpredsednik se ne Strinja povsem z Navayjem. Ofdločitev mora pasti v najkrajšem času, ker se poda Lukaes še ta teden na Dunaj.
Italija.
Italijanska zbornica je obravnavala 0 predlogu poslanca Mirabellija glede volilne pra/vice z-a — ženske ter v poimenskem’ glasovanju odklonila rudi od vlade -odklonjeni predlog, dati tudi ženskam volilno pravico. Proti je glasovalo 218 poslancev, za pa 47, S poslancev ni glasovalo.
, Angleško.
Na nekem banketu Ja' -jedel ni ko v je govoril lord angleške admiralitete Churchill jter je med drugim izvajal sledeče: ■ Z vsakim mesecem se enakomerno viša oboroževanje, proti kateremu se moramo braniti z 'vsemi sredstvi. Moja dolžnost je, da v tem letu zapet zaprosim parlament za moštvo, denar In vojni materijah Zdi se mi in nam vsem, da moremo vzdržati sedaj jn tudi v prihodnjosti nadvlado na morju. Z diskrecijo, zmernostjo in odkritosrčnostjo nam je mogoče naštevati napram vsem državam. Upati pa je, in to upanje izrekam s popolnim prepričanjem, da v Stoglednem Času ne pride do vojne.
Turčija,
V turški zbornici se je vršila dne 17. t. m. vo-litev^ predsedstva. Bivši minister Halil je bil izvoljen s 163 proti 12 glasovom za predsednika zbornice. 'Za podpredsednika sta bila izvoljena arabski poslanec Mehmed paša s 1,56 proti 9 glasovom /in Armenec Haladšian s 141 proti 85 glasovom. Ko je prevzel Halil beg predsedstvo, je nagiaŠaJ, da je bil zadnji čas čas izkušnje za Otomané ter da je ta čas za turško državo tem 'večje važnosti, ker je zapletena v neupravičeno vlojno. ,Vendar je ostala -Turčija ne-upogniena in je celo izvršila volitve. Posrečilo se je, pokazati svetu, da konstitucija, ni v nevarnosti. Hiur-ki so pokazali, da znajo trezno politično misliti. In treba je zreti z neupogljivim pogumom tudi v bodočnost. Dolžnost ‘sveta je, dai ne uniči otomajnskega nar-roda, marveč da ga respektira, Miru ne mara turški parlament ogrožati', nasprotno se hočemo potruditi tleče iskre v orijentu pogasiti ter tako dokazati, da Smo miroljubni.
Razpisana srednjegoldkai mesta. Od 21. aprila do IS. maja so bili izdani sledeči raJzpisi: Ravnar teljskb mesto na deželni realki v Sternborgu (do dne
31.	maja). — Klasična filologija na L (državni gimnaziji v Ljubljani, do dne 2,0. maja, — Moderna filologija: Ljubljana (m. uč. Dl v zvezi s stran, predan pedagog., ali' zemljepis, 25. maja), Kočevje (a. D
1.	gr., 5, junija}), Ustje (r., D. E., 31. maja).
Raznoterosti
Iz justične službe Namestnik državnega pravdnika v Celju dr. Amon Rojio je imenovan deželno-sodnim svetnikom za Celje, sodnik dr. Kurt Foerster v Gradcu za okrajnega sodnika v Cmureku, sodnik Rudolf Roger v Konjicah okrajnim sodnikom za Konjice in avskultant dr. Anton Štuhec za sodnika v področju graškega deželnega nadsodišča. Sodnik dr. Mathiaschitsch v Slov. Bistrici je prestavljen v Maribor, dr. Herman Deu iz Konjic v Kočevje, dr, Karol Kurnik od sv. Lenarta v Konjice, dr. Sehobeslechner iz Radgone v Voitsberg. Mesto sodnika sta dobila dr. Avgust Gnmschitz v Borovljah in Josip Toplak pri sv. Lenartu v Sl. gor. Dr. Janj pl. Račič, okrajni sodnik v Konjicah je imenovan za državno-pravdnega namestnika za Celje.
Liberalno narodno delo. V Studencih pri M,ar riboru, tem najbolj ogroženem mariborskem predmestju, so 'začeli liberalci reševati narodno delo na ta način, (dia širijo liberalne liste, Kar ljudstvo še ni dovolj prežeto brezverskega ( materialističnega duha po socialni demokraciji, to naj izpopolnita .„Narodni List“ in „Sloga“, ki se i.u sedaj kupoma širi po Studencih. Največja drznost je Še ,to, da se ta dva lista posebno vtihotaplja v gostilno Šauperl, kjer ima naše Slovensko katoliško 'izobraževalno društvo svoje prireditve. To je Škandal in provokacija. Liberaloi so imeli v Studencih svoje bralno in pevsko društvo, a delali so v njem, kljub ogromnemu številu mariborskih liberalcev prav po liberalno — nič, tako da je prišlo do razpusta. Sedaj bi bržčas radi še naše društvo dovedli tako daleč, kajti razdiranje je slast in strast liberalcev. Samo da oni pridejo na 'svoj ra-čun, narod naj magari vrajg vzame, to je geslo. Pa povemo, da se bo ob tej skali razbil mariborski liberalni čoln. Kakor čujemo, se najbolj trudita za liberalno propagando v Studencih prof. Dolar in poštni uradnik (Voglar,
Liberalce v Mariboru je začelo zopet nekaj srbeti. Odkar je profesor dir. Dolar v Mariboru, se je liberalna pivkarija znova začela,Dr. Pilko je v lastno srečo precej pustil politiko, ker ga staine preveč truda delo na učiteljišču, kjer mora pomagati vsposobljati renegate in nemškutarje za slovenščino. Toda vedno vec je dopisovalcev iz Maribora, ki blatijo v „(Slovenskem Narodu“ Vsako delovanje v mariborski okolici. Edino plačani liberalni ovinkajrji lahko pišejo v liberalne liste take grde budalosti, kakor jih čitamo v „Slovenskem Narodu“, kjer v enem dopisu hvalijo, kar v drugem psujejo. Zai razne liberalne .„velmože“ a la Dolar et consortes je seveda postranska dtvar, Če se polnijo predali .„(Slovenskega Naroda“ z neslanimi dopisi, da se le ,po „klerikalcih“ udriha. Kakor se zdi, so edini osrečevalni politiki za mariborsko okolico Dolar, Voglar, Pilko, Pajnhrt 'i.n nekaj sličnih, ki tičijo lepo doma in čakajo da bo rešena z neresničnimi dopisi in napadi naša lepa 'domovina.
Za „Slovensko Stražo“ je daroval prvi novi 2-kronski srebrni novec Č. g. župnik Vid Janžekovič iz Svečine, Bog daj ,.Slovenski Straži“ mnogo dve-kronsih novcev; rabi jih nujno. Kdor pa noče dati novih novcev, naj le stare daruje. : („|Slov. Stražarjih bo ravno tdjko vesela, Pripominjamo, 'da pomno-ževanju niso stavljene nikake meje.
Nesnci na 'delu. V naših narodnih bojih nimamo trenutka pavze. ■' Komaj odbijemo napad* od ene strani, že je zbral nasprotnik svoje čete na 'drugi fronti in sili v naše ozemlje. Sedajj so si vzeli naši Nemci in nemškutarji na piko vajence in pomočnike. Vse slovenske fapte, ki pridejo iz dežele V naša mesta in trge učit se kake obrti, (hočejo razn aroditi in iz njih napraviti janičarje, ki naj bi branili omajaj-ne 'nemške trdnjave. Na vnebohod se je vršilo v Mariboru ustanovno zborovanje nemškega mojstrskega društva za Spodnji Stajer, na katerem se je brez o-vinkov priznalo, da se društvo ustanovi na poziv Volksrata. Pod krinko stanovske 'orga/nizacije se torej hoče vzgajati narodne poturice. Da veliki nemški „Edelvolk“ ni sram, jemati naraiščaj iz zaničevanih „bindišarskih vrst“ !? Kumovala sta Mapckhl in Wastian, 'slednji tudi kot predsednik Südm^rke, kar dbvolj pove. Sh še povrnemo. Slovensko obrtništvo Čakajo težki dnevi.
Požar v Tomačevem je naprafvil škode 108,708 K, zavarovanja znašajo samo 88.378 K.
Ponarejalci denarja. V Gradcu je policija aretirala 30 let starega Alberta, Karölyja iz Raba in njegovo ljubimko, 28 let staro Terezijo Weidinger. V njujinem stanovanju so našli popolno delavnico denarja in mnogo ponarejenega denarja po Ì K.
V	'
Štajersko.
Maribor. Dramatično društvo v Mariboru ima svoj redni občni Zbor dne 23. t. m., ob 8. uri zvečer v kmečki sobi Narodnega doma. Dnevni reid: 1, Čitanje zapisnika, 2. Poročilo intendjance, tajnika In pa blagajnika, 3. Volitve. 4 Proračun za bodoče Ceto.
5.	Določitev Članarine. 6, Slučajnosti. Ker bo občni zbor za nadaJjni prospeh društva jako važen in tudi zanimiv, uljudno vabimo vse člane in prijatelje društva, da se ga v obilnem Številu udeleže, — hd-bor.
Maribor. Franc Perko, nočni Čuvaj, je v četrtek zvečer v Melju pri Mariboru tako nesrečno par del', da si je zlomil ključno kost.
Hoče. Rudolf Ciringer, ključavničarski učenec pri 'gospodu Pfeiferju v Hočah, je pred par dnevi v delavnici zlival železo. Pri tem delu mu pade kos žarečega železa na noge in ga zdatno rani. Všled o-
pekline je moral ubogi učenee v mariborsko 'bolnišnico.
Raše Našemu prismojenemu liberalstvu kri že v glavo sili! Saj jih ni sram napadati v svojem na srce pritiskajočem »Nar listu“ osebo, ki se jih še dotaknila ni posebno ne z opisovanjem razmer bistriškega ribarjenja. Gospod Miha ! Opozorim te, da se pobrigaš raje za svoje bolj važne reči, zagotovim te, da ti bo več koristilo, kakor vprašanje v „Nar. listu“ na Luketa is Smolnika ! (Izjavljamo, da gosp. Luka Hleb ni pisec dopisa iz Rus, ter tudi ni z njim v nikaki zvezi, v katerem se govori o ribarjenju v Bistrici. Op. ur.)	.
Domova Tukajšnje Kmetijsko bralno društvo priredi na binkoštni poadeljek dne 27 t. m. veselico in tombolo v gostilniških prostorih g. Ant. Zagoršek-a v Domovi. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: za odrasle 30 vinarjev za nedorasle 20 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen za društveno knjižnico, se preplačila hvaležno sprejemajo.
K veselici in prvi tomboli. Bralnega društva uljudno vabi vse naše rodoljube, in sosedna društva	odbor.
Sv. Peter niže MaHbora, V Četrtek dne .16, t. m. je nastal v 'Malečniku, fajra Sv, Peter, med dečki prepir in tepež, pri katerem so Frane Mlakar, Anton Hedl in Janeza Rokavec tamošnjega viničarskega sipa Stefana Muršeka.: tako stepli, 'da teo ga morali odpeljati v bolnišnico,
Celje. Gospodje pri „Slovenskem Narodu“ morajo imeti jako kratek spomin, sicer bi morali vedeti, da je bit „„Slovenski Narod“ prvi, ki je s prav ostrimi besedami obsodil tisti famozni „Auszug“, katerega je izdal nadzornik Supanek. V; 'enem svojih poročil pravi „Slovenski Narod“, da je objavljenje tega izvlečka v nemškem jeziku naraivnost škandal. Nadalje se mu očita, da je 'nemščina v tem ' izvlečku precej neokretna. Mi pa nismo drugega, storili, kp.t da smo navedli še nekaj slučajev,, ki pričajo, kako slovenski nadzornik vpošteva naš Jeziki. Da bi nam pa bil ta gospod nadzornik izkazoval i že kakoršne-koli usluge, nam ni znano, Mi se držimo svpjili narodnih načel in pri teh 'tudi brezobzirno ostanemo.; Ce bi veljala liberalna logika, bi se Calo sklepati, da je gospod nadzornik Supanec gospodom pri *„S1. Narodu“ izkajzal kake usluge, kateri 'so ga, ko je „Slovenec“ objavil daljši pa vseskozi resničen Članek o prežalostnih naših šolskih razmerah, prav goreče zagovarjali in njemu na čast objafvili 'tudi več pohvalnih izjav. Vsak, Id naše šolske razmere dobro pozna, se je vsemu temu res čudil. Končno pa mi izjavljamo, ■ da smo pravice i slovenskega jezika vedno proti vsakemu, ki nam iste že kakorkolikrati, odločno zajgovarjali in bodemo to storili tudi v prihodnje, bodisi tudi, da to ni posebno ljubo „Ultramar rodnim“ celjskim urednikom!
Celje. 'Za celjsko porotno zasedanje, ki se že prične dne 20. t. m., so določeni sledeči porotniki: Viktor Pariš, Ljubno; Josip Božic, Podgorje; Josip Gaišek, Prožin; Hugon Detitschegg, Konjice; Rob. Diehl, Celje; Ivan RavnihaJ*, '.Celje; Karol Samec, Škofja vas; Martin Frice, Štaravas; Fran Detiček, Šmarje; 'dr, Robert Lederer, Konjice; Ivan Bind, Trnovlje; Luka Put an, Celje; J 'J osip Šušteršič, Teharje; Martin Schuster, 'Mozirje; 'Jurij Gorjup, Loka; Anton Cvahte, LiČenca; Vincencij Žurman, Sv, Križ; Hugon Wretschko, Konjice; Alojzij Goričar, Mozirje; Pavel Bauerheim, Sv. Lenart; Iv, Clarici, Konjice g Anton Supantschitsqh, Celje ; f 'Mart. Zdolšek, Ponikva,; Lovrenc Lavritsch, Konjice; Vincencij Grebenc, Brežice; Josip Vengust, Teharje; Jurij Samec, Polževo; Ivan Kramer, Slovjenjgradec; Fil, Gande, Šoštanj; Ivan PočivavŠek, Sedlarjevo; Ant. Praznik, Zabukovca; dr. Ivaln Rudolf, Konjice; Josip Janežič, 'Staravas; Maks Senitza, Celje; j Mih. Drobne, Dvor; 'Josip Berlisg, Rogatec. Namestniki: Josip Samec, Arzlin; 'Josip Temerl, Celje; Vincenc Kukovec, Lava»; Franc Karlovšek, Lava; M,at. Be,n-čan, Celje; Josip Sucher, Celje; Simon Wutt, Navodna:;' Jakob Omladič, Spodnja Hudinja; MatijaiHre-peunik, Celje.
Hmelj,
Norimberg.
Položaj na hmelj skem trgu se ni nič spremenil. Promet je enakomerno mirjen. Na dan se popro-da in pokupi 50 do 100 bal hmelja, Cene so skrajno trdne. Na teden se pop roda in pokupi približno 500 bal, med temi ko se k večjem na n divo dovaža kakih 200 bal hmelja. V obče se poprašuje po dobro srednjem in po 'Srednjem blagu razne provenience. Cene so medi 270 do 295 mark,
Vreme je po dnevu toplo, po noči pa jako pir-zlo, kar pa v zvezi s pomanjkanjem deža slabo vpliva na rastlinski razvoj.
Osrednja zveza hmeljarskih društev v Srednji E vr o b i.
Dne 5. matfnika t. 1. je imel v Hefeu na Češkem pripravljalni odbor za ustanovitev (omenjene o-srednje ' Zveze sejo. Seji je predsedoval namestnik načelnika nemške sekcije žatečkega hmeljarskega društva, Artur Wussin. V pripravljalnem odboru so tudi ekonomijski svetnik Faist iz Norimberga, kraljevi bavarski hmeljarski nadzornik prof. dr. Wagner, oba konzulenta 'žatečkega hmeljarskega okoliša, ravnatelj Bauer iz Žateca in poslanec Mohl, ravnatelj žatečke hmeljarske zveze Th. Ga|uba in več drugih. Po referatih gospodov Fajsta in Gaiubeja se je posvetovalo o poslovniku, ki se je tudi sprejel, pravi-
la pa so že bila sprejeta v seji 'dne 9i dec, 1911 v Norimbergu.
Po teh referatih se je proglasila centrala kot ustanovljena in žatečki hmeljarski zadrugi se je naročilo, , da vdejstvi ustanovitev in preskrbi / prva sredssitva. Oisrednja zveza vseh hmeljarskih društev za srednjo 'Evropo bo imela tačas svoj sedež v Zate-cu in bo stala pod vodstvom ravnatelja Gaubeja, Za svoje članice bo Štela vsa hmeljarska društva av-stro-ogrske monarhije in Nemčije in bo zasledovala smoter, daj Ibo dognala zanesljivo statistiko o površini hmeljskih nasadov in o množini hmeljske žetve celega sveta, kakor, tudi posameznih okolišev. Te statistične podatke bo objavljala. Objavljala bo tudi nepristranske in istinite cenitve hmeljskih pridelkov in cen istih. Za sedaj se bode raztezal njen ßelokrog na Avstro-Ogrsko in Nemčijo, razširil se bo pa pozneje tudi na Belgijo, Rusijo, (Francijo in Anglijo, Tačasno voli Avstro-0 grška eno polovico in Nemčija drugo polovico izvršievalnega odbora, obstoječega iz 16 odbornikov in 6 načelnikov. Odločno se zatrjuje, 'da težnje hmeljskih producentov niso naperjene niti zoper trgovino niti zoper pivpvarne, marveč zasledujejo le skupne interese. S posredovanjem pri nafkju-povanju in prodaji hmelja se centrala ne bo pečala,.
Slovenskim obrtnikom!
Kakor vsakemu stanu, je tudi obrtniškemu treba zadruženja V eno celoto.
Do sedaj ni bilo na Spodnjem Štajerskem nobenega sluha o kaki splošni obrtni organizaciji, kajti sedaj obstoječe obrtne zadruge so le orodje v rokah vlade, katera jim nalaga sajmo dolžnosti, a ne da jim pa nika|koršmih pravic.
Obrtništvo svojih pravic tudi ne bo 'doseglo, dokler ne združi vse spodnještajerske obrtne in kolektivne zadruge v eno skupno organizacijo, v zvezo obrtnih in kolektivnih zadrug. Potom te zveze bode potem našemu obrtništvu mogoče zahtevati od zakonodajnih zastopstev, da se zakoni, v| kolikor že obstoje v prid obrti, izpolnjujejo v korist obrtništvu.
V	to svrho je sklican , na binkoštni pondeljek, to je dne 27, t. 'm. v Celju veliki spodnještajerski o-brtni shod, ki bi naj podal živo sliko, v kako zanemarjenem stainju se nahaja spodnještajersko obrtništvo in ki bi naj 'slednje zainteresiral, da se zavzame za svojo stanovsko organizacijo.
Na spodnještajerskih obrtnikih je sedaj ležeže, Ca storijo svojo dolžnost in dado temu shodu s. Svojo navzočnostjo tisti sijaj, kajteri je potreben, da bode imel ta shod tisti zaželjeni vspiejh, kakršnega želimo za prospevanje lin procvit spodnještajerske obrti.
Prvikrat se bodo združeno posvetoVali, kaj bode treba v bodoče storiti za obrambo st an o v sikih pravic in za napredek obrtnega stanu; zatorej naj vsak porabi to priliko ter se pridruži skupnemu delu za stanovske koristi,
V	združenju je moč;
*
* *
Shod se vrši na binkoštni pondeljek dne 27. t. m. ob 10. (uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega 'domia v Celju.
Spored:
1.	Obrtna organizacija.
2.	Poročilo o celovškem obrtneni, shodu, njega poteku in sklepih,
3.	Posredovanje vajencev in pomočnikov,
4.	'Trgovska in obrtna zbornica za Spodnještajersko.
5.	Škodljivci obrtništva.
6.	Obrtništvo in karteli.
7.	Ustanovitev mojstrske bolniške blagajne za Spodnje-Stajersko.
8.	Obrtno šolstvo.
Vojska.
Na Rohdu
se nahaja 14.500 italijanskih vojakov. Iz Benghazi ja dohajajo vsak dan novi italijanski transporti. Admiral Ameglio je zabranil ladiji ^Patris’“, ki je Vozila 50 časnikarjev, da izkrca Časnikarje.
Tu r č i j a izgnala i t a, 1 i j aj n e.
Dne 10, t, m. je došel iz Carigrada v Smirno sultanov irade, kateri ukazuje izgon vseh laških podanikov iz smirnskega vilajeta. Izvzeti so le duhovniku________________________________
Viharji na Ogrskem.
Skoda.
MurošAlasarheli :	Podžupan je poslal notran-
jemu ministrstJvu brzojavno poročilo o opustošenjih, ki jih je povzročil ciklon.
V Veresa-Telku je škode za, 1,000.000 kron, v M aigy a r-P eteri atu za 500,000 K, V Petelu in Niks-hazi po 15.000 K. Iz drugih krajev, prizadetih po orkanu, še ni uradnih poročil o Škodi. Podžupan je prosil ministra za nemudno pomoč ž ozirom na bedo prebivalstva. V Veresz-Telku je vojaštvo že postavilo Šotore.
Sluga v duhovsko hišo
se sprejme z 15. junijem. — Več pove upravništvo.	133
Loterijske številke: Dne IS. maja 1912.
46	42	25	80	25
24	28	77	42	69
za ženske ia sukno za raožke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
jugoslovanska taipašiljalfta
H. Stermeckš v Celju if. 301
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
v Mariboru, Tržusku cesta» 15
nasproti cerkve sv. Magdalene priporoča birmskim botrom in botram za napravo
S6 priporoča DirmsKiin Doiroin m uuu<iiii nabavu ličnih slik birmancev kot
birmska darila v lep spomin!
ist Delo zajamčeno dobro! Nizke cene! Navadno obiskuje tudi birmske dneve.
Trabesinger
/jfe (8	—	se priporoča potnikom, ki prinočujejo
W WwiCi^WCfUl v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in **	^	“ * * *’ snažne sobe; izborna kuhinja, zajam-
VelikovšEta cesta čeno pristna in dobra vina.
_	Za zabavo služi kegljišče. — Po leti
. - -i	St. S vj;.r:.v.;. §	sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. ““3bC
Lojzka m Pepca Leon.
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
H	Prevzamem vsa dela
M cekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjth cenah.
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
Milili < izdeluje cerkvene orgle v vsaki v«—-■»	velikosti zelo solidno delo. —
n'"M'	Prevzame uglasbo, popravilo
in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Poj asnila daje in naročila sprejema sa , Slovensko Stražo“ gosp. Valet tin Urbančič,
Ljubljana, Kongresni trg 19.	1
Za sv. birmo
pnpo-
bi	Ali KJ\J tuA \J\J • ročam najlepša darila kakor:
ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilante in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah.
Za ženine in nevestice e°roC.ne ?la‘e prsla"e ..Ier ženit?-
....——1—--------"	vanjska darila po rtajnižjih cenah
ZALOGA: OČAL, NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV ITD.
Naročite cenike !	Zastonj !	Poštnine prosto !
R. Salmič : Celje s Narodni dom.
óaWi#
Aparat mBefanie
kakor ga kaže
poleg stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
pri Zinauer Sc Co. 281 7 Sv. Jakob v Slov. so.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
Celie
prpnta svojo dima žgano g+al@y«ffffl
BKnagL. fnniiminiir ntn«kfl	•Vet
uiHfUvItili ilejitiEBViiUj VHiSlìy
|«stsis	babe» tiidj
tei «fSStllFwW ’KMUkvHPS »v*®»"
konjak
Turška srečka. K ÖÄ 400.000 in 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. juntja 1912.	Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto : 1 turška srečka. 1 srbska srečka iz leta 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 In 20.000 frank, i dobitni list 3% zemij. srečk iz Ista 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. 1 srečke dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 n 20.000 kron.
Hlesečni obrok 4 kron® 75 vin.	
Vsaka srečka m« ra zadeti najmanj 230 K. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov.	
	j Mesečni obrok za t» skupino 6 K 25 v. |
Različne droge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto r>a mesečne obroke po K 3-25„ K 5 50, K ll*—, K 15 25 in K 23-—.	
	Ne pozabite	
	Volno, sukno (štofe), cajgs, modno	Ü
©	periino blago, preproge, odeje, koce,	©
IFI © S	platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini	S 3 ©
	v	3
& 2 SL	M. E. Sepec,	© »
—-	Maribor. Grajski trg. 1086* Burgplatz.	—