113. številka. Ljubljana, v sredo 18. maja. XXV. leto, 1892 (shaja vsak dan iveler, isimti nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avstro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld,, ca jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., ca četrt leta 8 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za t nje delele toliko več, kolikor pottnina snaia. Za*-oznanila plačuje se od tetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenJtrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli fraokirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 1 J. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenščina kot polkovni jezik. Zopet imamo poseben povod, da obračamo pozornost slovenskih politikov in rodoljubov na stanje koroških Slovencev, proti katerim se je menda vse zarotilo, da jim upihne luč življenja, da se popolnoma ponemči nekdaj čisto slovenski Gorotan. Odkar se je začel zavedati svojih narodnih pravic tudi koroški Slovenec in jih zahtevati možato, postal je še hujši boj proti njegovi narodnosti. Po uprav pruskem načinu skuša se držati ljudske šole na Koroškem ponemčeue, in drugod nastavila se je sekira kar naravnost na deblo narodnega obstanka koroških Slovencev. Zadnji Čas pa je zadel posebne vrste udarec koroške Slovence in to od strani, od katere bi kaj tacega bili najmanj pričakovali. Po poročilih nemških listov odredilo je vojno ministerstvo, da pri koroškem 7. pešpolku barona KbevenhUllerja (poprej Marojčiča) slovenščina preneha biti drugi polkovni jezik, kakor je bila do zdaj. Ta odredba bi se utemeljevala 8 tem, da je mej vojaki le 10% Slovencev in da še ti znajo Bkoro vsi nemški. Pričakovali smo, da bo bode od merodavne strani preklicala ta vest, ker se nam je zdela neverojetoa. To se ni zgodilo, torej mora biti žalibog istinita. Oglejmo ii sedaj to stran bliže. Rečeni ukrep vojnega ministerstva hoče biti utemeljen s tem, da je samo 10% Slovencev v polku. Ako bi bilo to res, potem bi bil to Čudovit uspeh germanizacije po koroških šolah. Toda, ako-pram se mladina na Koroškem v nenaravno osnovanih šolah potujčuje na vse pretege, vender še ni to sistematično ponemčevanje doseglo tistega uspeha, iz katerega se izvaja upravičenost ukrepa vojnega ministerstva. Poglejmo le rezultat zadnje ljudske štetve! Ta ljudska štetev se je vršila za Slovence kolikor mogoče neugodno. Kar na stotine in tiaoče Slovecem se je urinil nemški občevalni jezik in ljudska štetev je iz njih napravila same Nemce. Vender pa ni mogla predrugačiti resnice, da je dobra tretjina prebivalstva na Koroškem slovenska. Naštelo se je Slovencev nad 101.000. Že potem je soditi, da mora v domačem polku koroškem biti tudi najmanj nad 30% slovenskih voja- kov. Kdor pa pozna bolj natanko razmere na Koroškem, ta ve, da slovensko prebivalsto živi muogo bolj nravuo in je krepkeje ter daje že od nekdaj relativno več vojakov, nego li nemško prebivalstvo. Nič ne pretiramo, če rečemo, da je slovenskih vojakov morda celo 40%, Če se razmerje šteje pravično. To se da dokazati iz nabornih listin. L. 1879 bilo je Slovencev 40 °/0, a I. 1882 pri nekaterih kompanijab celo 42 %. Dejanski temelj najnovejšemu ukrepu torej ni posebno verojeten. Verjetno pa je, da so tu zmagali zopet le neprijatelji slovenskega jezika. Iz listin, ki jib imamo pred sabo, razvidimo namreč, da se je borba proti slovenskemu jeziku v koroškem pešpolku pričela že leta 1870. Polkovo poveljništvo in Častniški kor prizadevala sta Bi odstraniti iz polka slovenščino, da bi ne bilo treba več ubijati si ž njo glave. Vsakovrstna bo bila prizadevanja, dokazati, da ni potreben slovenski jezik. Ko je bil še baron Khun vojni minister, odbil je prav odločno take trditve. Naj navedemo glavne odstavke iz odgovora vojnega ministerstva z dne 15 marcija 1873. 1. na neko tako ulogo, v kateri se je prosilo, da bi se častnikom ne bilo treba učiti slovenščine. Dem Einschreiten dca Regimente« vom 28. Februar etc. kann eine Polge nicht gegeben werdenr da laut der mit Rescript vom 28. August 1872 etc. erlassenen Erlauternng aosdrucklich bestiinmt wurde, dass unter dem Begriffe „Na-tionalsprache eines TrappenkOrpers" jede Mundart zu ver-stehen ist, welche in efnem Truppenkorpcr von mebr als 20% der aus dem organiaationsgemass zugetviesenen Er-ganznngsravon kommenden Mannschaft gesprochen wird. Der Umstand, dass im Regimente violo Slovenen auch der deutschen Sprache knndig sind, kann nicht als Grund angesehen vverden, um von vor-erw:'ihnter Vcrordnnng abzugehen. Die sloveni-sche Sprache wird alao als cine der Regimentsprachen aufrecht erhalten, umsomehr, als schon seit dem J. 1860 herwarts iiber 20°,",, der Mannschaft die anserdeiitsche Nationalsprache sprechen und dio Verpflichtung, die Regi-mentssprache zu erleinen von jeher bestanden hat u. s. \v. — Ffir den Reichskriegsminister: Rossbacher F. M. L. (Konec prih.) Državni zbor. Na Dunaj i 17. majnika. V današnji seji čuli smo troje zanimivih govorov; konservativec Mo iB ey razkladal je svoje socijalnopolitiške nazore, katerih ni povBe zavreči, Mladočeh Kaizi in konservativec D i pa u U pa sta kntikovala Dunajsko prebivalstvo oziroma nemško liberalno stranko. Začetkom seje vsprejela je zbornico od posl. dr. Ferjančiča predlagano resolucijo, s katero se pozivlje vlada, naj preišče, je- li vsled po vodenj v Planinski, Cerkniški in Loški dolini zavladala mej ondotnim prebivalstvom beda in, če se je to zgodilo, naj stori kar treba, da se pomore ljudstvu, eventuelno naj tirja primernega kredita. Na to se je sačelo nadaljevanje razprave o Dunajskih prometnih napravah. Posl. Garnhaft pravi, da se mu kontrast mej krasnimi palačiini in rečico Dunaj ne vidi prevelik. Saj na deželi tudi smrdi, če pa nič več ne smrdi, potem sta prazna dimnik in omara. Želi in predlaga resolucijo, naj vlada izdela zbiralne kanale tako, da bode fekalije moči porabiti za kmetijstvo. Posl. baron Morsev priznava pomen Dunaja, sodi pa, da se s to predlogo ne bo pomagalo ljudstvu, ker tisti umetno zbrani demonstrantje, na katere bo vlada sklicuje, bo ljudje, ki nečejo delati, ampak rajše vidijo, da se zbirajo zanje milodari. Moderno zakonodavstvu proletarizuje ljudstvo. Delo ima izvestne pravice, pravice do dela pa ni. V dobi Ravachola in dinamita ne kaže povečati velikih mest. Tu se nameravajo graditi prometne naprave, o katerih se ne da povedati, ali bodo dajale kaj dobička ali nič. Iz vseh krajev biteli bodo ljudje na Dunaj, na deželi pa skoro že ni dobiti hlapca. Povsem smo odvisni od svojih poslov. Za minimalno plačo 1 gld. 30 kr. ni treba skrbeti, tu se bodo plačevale vse druge mezde. Pomislite, kakšne mezde so se plačevale za časa svetovne razstave. Kmetovalec plačuje visoke davke, zdaj se mu pa jemljejo še delavske sile. Dolžnost skrbeti za siromake uničuje občine. Kadar je mesto izkoristilo delavsko silo a kmetov došlih Ijudij, pošlje jih po odgonu nazaj. Tedaj pa se pravi socijaliatiško: Preživi jih! To so resni socijalni pomisleki, kajti razmere, ka-keršne so, nas silijo na socijalistiški pot. Govornik omenja valute in drugih vladnih predlog in pravi, da nova davčna predloga je nov davčni vijak. Prometne naprave so le tam potrebne, kjer je kaj 0 starosti in razvitku strelnega orožja. Spisal S. K. Navadno se pripoveduje, da je smodnik iznašel nemški menih Bertold Schvvarz v začetku XIII. stoletja, a natančnega o tem nič ni znanega, Nasprotno, zgodovina nam pripoveduje, da so Kitajci in Arabci že davno poprej poznali strelni prah, ter da je Schwarz je mislil, da je on to važno zmes izumel. Gotovo je tudi, da je bilo treba to iznajdbo večkrat zboljšati, in da je prešlo mnogo časa, predno bo znali smodnik upotrebljevati za streljanje krogel iz kovinskih cevij. Zdi se, da so smodnik najpoprej rabili le kot strašilo in mamilo sovražnikov, ali pa za zažiganje obsednih strojev in sovražnih ladij. Tako je grški menih Kallinik s takoimenovanim .grškim ognjem" pregnal saracene, ko so oblegali Carigrad. Na podoben način so rabili Kitajci smodnik 1. 1232, ko bo se s Tartari bojevali. V Evropi so se poslužili prvikrat (kolikor je iz pisanih virov znano) smodnika za vojaške namene v bitki pri Legnici 1. 1241 in pri oblfganji Seville I. 1247. Še le iz I. 1331 imamo poročilo, da so Mauri rabili smodnik za metanje bomb, ko so jih kristjunje oblegali v mestu Alicante na Špauskem. In vender so že 1. 1301 ulivali železne topove v Avgsburgu na Bavarskem, a 1. 1340 se omeaja prva praharna v tem mestu. Do polovice XV. stoletja so znali,le zmlet smodnik napravljati, še le pozneje so začeli tudi zrnat smodnik prirejati. Nadškof Mogunški je preskrbel I. 1344 ozidje svojega mesta s topovi in v drugi polovici XIV. stoletja je že imelo skoro vsako večje mesto svoje topove. V bithah pri Muhldorfu (1322) in pri Sem-pachu (1386) so Avstrijci prvikrat rabili topove in tudi v bitki pri Crecy (1346) so ž njimi streljali. Iz iste dobe ohranilo se je prvo rokopisno „Navodilo, kako smodnik napravljati, puške nabijati in iz njih streljati," ki se nahaja v monakovski državni knjižnici. Temu navodilu so pridjane tudi slike, iz katerih se vidi, da so imeli že takrat topove na kolesih z lafeto ter neko vrsto mitraljez ali gosto-strelk, ki so bile sestavljene iz več manjših topnih cevij. Te so bile ali jedua poleg druge zvezane, ali pa kakor snopje na kolesih pričvršćene. Vsakovrstno strelivno orožje imenovali bo brez izjeme „puše" (piichseo). Te so bile ali ulite, ali pa iz posameznih, dogam podobnih železnih plošč zvarjene in potem s počeznimi obroči zvezane. Će bo hoteli te „puše" nabasati, postavili so cevi navpično ter jih napolnili z odmerjeno množino smodnika. Vrh smodnika so zabili kratko klado in nad to so pričvrstili kroglo. Krogle bo bile iz početka le navadno od vode obrušeno kamenje, potem pa kroglasto obdelano kamenje in še le na zadnje ulita železna obla, katera so zavijali v namazane krpe. Da kamene krogle niso poškodovale cevi, začeli so jih leta 1431 v Monako vem s svincem prevlakvati. Sicer so pa že leta 1324 v Italiji ulivali kovinske krogle in leta 1365 na Brunšviškem tudi svinčene krogle. Za večje topove pa so se še dolgo časa ohranile kamene krogle. Našli ho kamene krogle, ki bo bile v premeru celo dva čevlja debele. Če so hoteli top sprožiti,- utaknili so žareč ogel ali pa razbeljeno Železo v prašnico, da se je smodnik unel. Šele proti koncu XIV. stoletja so zažigali topove s kresilno gobo in šele v začetku XVI. stoletja je prišla žigra (zažiga I niča) v navado. Da neso topovi nazaj udarjali, zato so prikovali cevem obroče, da so za nje privezovali vrvce, ki so branile tako premikanje, ali pa so imele lafete prometa Na Duaaji ga je le malo. Nas je najbolj oškodil BiBmarck, ko je sklenil I. 1862. nemško-francosko trgovinsko pogodbo, in zato ostale bodo tudi nove naše pogodbe iluzorne. L. 1866. pa se je ustvarilo druga stolno mesto, Budimpešta, in to je največja ovira napredku Dunaja. Podjetja osnovana iz nesolidne spekulacije in slabe denarne razmere so drug uzrok. Govornik omenja nekaterih podrobnosti predloge, in se upira zgradbi Dunavskega kanala. Po nekaterih kratkih govorih poslancev We tiger, F u 88 in Rozkošny se konča debata. Generalni govornik contra Kaizl pravi, da predloga ni posledica pametne investicijske politike. Sedanja liberalnost zbornice se kaže v čudnem svitu, če se primerja skoposti, pokazani, ko se je šlo za deželno razstavo Češko. Dunaj nam je ani-mozen le kot kvintesenca vladnega sistema. Mi smatramo Dunaj za nekaj, kar je protivno zgodovinskemu razvoju, pravnim našim nazorom in kulturnim našim interesom in zato ne moremo glasovati za zabavne naprave v tem mestu. Dunavski kanal ni drugega nič, kakor voluptuarij. Dunajski spomeniki so spomeniki narodne animozitete. Ravnanje Dunajskega prebivalstva proti češkim šolam vzelo je Dunajskim zastopnikom pravico govoriti, da je Dunaj posredovališče mej narodi iu stolno mesto poliglutni državi. Žalostno je, da se n obe u a Dunajska stranka ne postavi na stališče dobrohotne naklonjenosti proti drugim narodom. Velika središča so navadno rodni kraj navdušenosti za s v o bodo. Na Dunaj i pa je od nekdaj domač tisti b i z a n t i n i ze m , ki je. prišel do razvoja, doslej v Avstriji nepoznanega, kateri se ne sklada s principom svobodne države in kateri nima z moško u danostjo do vladarja ničesar opraviti. Tudi to ne more Dunaji pridobiti simpatij svobodomiselnega prebivalstva Avstrije. V tem slučaji pa ne glasujejo niladočeški poslanci proti predlogam iz animoznosti do Dunaja, ampak iz tehničnih razlogov. (Živo odobravanje mej Mladočehi.) Posl. Szczepanovvski sodi, da so vladne predloge potrebne, tudi Dunajski kanal, in je priporoča; posl. Pirquet pa ugovarja posl. Garn-haftu v nekaterih točkah. Poročevalec dr. Rus s zagovarja predloge in omeni, da je država dala 15 milijonov za vodne zgradbe na Tirolskem, da je Dunaj vsaj toliko vreden, kakor kaka dežela, in da vsa opozicija proti predlogam le izvira iz Želje, dobiti za svoj glas kako koncesijo, po sturem reku: roka roko umiva. Posl. Dipauli odgovarja poročevalcu in pravi, če umiva roka roko, kaj pa smo dobili že V Mi se potezamo za državne interese s čistimi rokami. Zgodovina nasprotne stranke, kateri pripada poročevalec, dala bi se tu drugače pojasniti (Živo odobravanje na desni.) ali to mi je zoprno. Po nekaterih stvarnih popravkih začelo se je o členu I. i Dunavski kanal) glasovanje po imenih in je bil ta člen vsprejet s 189 proti 71 glasom. Proti predlogu glasovali so Mladočebi, grof Hoheu-wart, mnogi konservativci in Staročehi. Posl. Lueger zahteva, da se postavi na dnevni red jutrišnje seje razprava o predlogih glede odpusta posl. Spinčiča a pri glaso- vanju odkloni se predlog Luegerjev s 83 proti 71 glasom. Prihodnja seja jutri. V Izubijani, 18. maja. Nemški listi že nekaj dnij sem pisarijo, da se bode v kratkem vsul cel kup političnih dobrot iz vladnih rok v naročje Slovencev. Natančnega ne vedo ti listi prav nič, vender pa s svojimi splošnimi poročili dan na dan obujajo zavist nemškega javnega mnenja z očividnim namenom, da bi zastopniki vznemirjenih Nemcev o pravem Času pri vladi preprečili, če bi res kaj nameravala v korist Slovencem. Kje pa so ti listi našli kapital sa svoje hujskanje? Nikjer drugje, kakor v tukajšnjem »Slovenci", v državnozborskem poročilu g. Kl u na! O priliki, ko se mož skuša oprati, zakaj jo je potegnil pri predlogu zastran ministerske obtožbe z nemško-liberalnim vodjo Plenerjem, pravi, da noče preiskovati, ali so prav imeli slovenski poslanci, ki so se zdržali glasovanja, noče pa preiskovati zato: »ker bi moral omenjati reči, ki zdaj še niso za javnost, pa bodo v svojem času prišle na dan, toliko pa rečem, da bi bili vsaj vsi slovenski poslanci glasovali za prestop na dnevni red, če bi se bilo glasovanje vršilo danes ali če bi bila reč na vrsto prišla morda še malo pozneje." Tako gosp. Kluu. Razsodni čitatelji in taki, ki poznajo gosp. Kluna, so koj vedeli, da je to čisto navaden prah v oči. Gotovo pa je tudi bilo, da bodo naši nasprotniki to izdajstvu hitro porabili in po svojih listih pisali: Glejte, Nemci, zopet bo pripravljajo koucesije za Slovence! Iu te koncesije bodo pač velike, če bi imeli zaradi njih vsi slovenski poslanci glasovati proti svojemu prepričanju za Plenerjev predlog! — Gosp. Klun, kot star žurnalist in politik, bil bi tudi lahko to pred Babo videl, moral bi bil vedeti, da z izdajanjem takib tajnosti) Slovencem samo škoduje, ker bodo opozorjeni nasprotniki gotovo pravočasno posegli v vladne namere. Ali g. Klun mora neokretno prorokovati, če mu je braniti svojo osebo. Sedaj pa ima vpitje in vrišč v oemškoliberalnem taboru. Če se bode vlada zbala tega kričanja, kakor že nekajkrati, potem bode nam zopet Klunovo „praktično" politiko zahvaliti za izgubljeno „koncesijo". Sicer pa poroča „N. Fr. IV", da pride v pravosodno ministerstvo kot slovenski referent, višjesodni svetnik P f I ti g I, protege Graškib naših prijateljev. No, za to „koncesijo" dobi g. Klun novo .zaupnico" l Politični razgled. ftoiranjc dežt'le. V Ljubljani, 18. maja. Regulacija valute* Vladne predloge glede regulacije valute si niso stekle priznanja mej poslanci. Razen frakcije, katero bi mogli imenovati Rotšildovo, ni zanje nihče unet, nem-ka levica pa najmanj. Vsi parlamentarni krogi ho jedini v tem, da je razmerje, določeno mej Avstrijo in Ogersko na 70 : 30 povsem neopravičeno, a tudi določba, kdaj je začeti plačevati v gotovini ne ugaja nikomur. Najbolj unet za Stein-bacha je še Iloheuwartov klub. Na vsak uačiu imela bode vlada sila težavno delo, predno bode zbrala za vsprejetje predlog potrebno večino. zobast klin, ki se je v zemljo zapičil. Tudi so bile napravljene ščitne strebe za strelce, da )ih neso zadele sovražnikove krogle. Ker so bili najstarejši topovi primerno kratki, zato so nesli le na majhno distanco in krogla je letela v velikem loku. Šele ko so upeljali dolge „kače", mogli so naravnost meriti in zadevati. Prve bronaste topove so /ačeli ulivati za časa cesarja Maksimilijana in takrat so tudi že poskušali topove vrtati. Vender pa so bile to le po-Bkušnje in so še dolgo ostale, dokler niso početkom XVIII. stoletja v Bernu iznašli veliko vrtilnico, na kateri so začeli cevi vrtati. Cesar Maksimilijan si je pridobil velike zasluge za zboljšanje topništva, kakor se lahko prepričamo iz njegovih inventarjev in računov. On je dajal topovom posebna imena, debelejše in večje imenoval je .dekla, lena dekla, kmetska pipa, prismojena Jera" itd.; manjše pa nslavec, pevec, zbadalec" itd. Za obleganje in obrambo trdnjav rabili bo debele „kvartane", ali pa neizmerno dolge „baziliske". Bojne „kače" so imele zelo dolgo ali ozko cev, iz katere je krogta naravnost letela. Kačam podobne so bile »falkonete* in »taras-pušketf, samo da bo bile krajše in da bo Blouele na kolam podobnih lafetah. „Haubice" ali .baufnice" so imele namen »kupoma", t. j. več krogel najedenkrat metati. Tem podobne so bile tudi .orgle" in .toče", ki bo imele po 6, 8, 10 in še več cevij na jednem bojnem vozu. Ob Valva-zorjevem času imeli so tudi v Ljubljanski orožar-uici, ki je stala pred sedanjim licealnim poslopjem, takoimenovano „piščal" (Pfeife), t. j. iz štirih cevij .umetno" zložen top na jedni sami lafeti. Možnarji (Morser, Mortier) so tudi zelo staro strelno orožje, ker bo ljudje že kaj zgodaj prišli na misel, kuhinjsko stopo v top spremeniti. Že I. 1313 so imeli v Gentu možnar za kamene krogle. Pri obleganji Carigrada I. 1453 dal je bil sultan Mohamed II. napraviti velikansk možnar, za katerega se je potrebovalo 550 funtov smodnika, in ki je metal kakor skale velike krogle. Osmi dan pa se je mornar razletel in vrgel truplo svojega mojstra Orbana, nekega Madjara, začudenim Cari-grajcem v mesto. (WeisB, Weltgescbichte III. 2, str. 1016.) V poznejših časih so napravljati tudi manjše možnarje in poskušali so jih celo prirejati iz usnja s kovinsko podlago, ali to se ni ravno posrečilo. (Konec prih ) Rieger in punktaclje, t> Riegrovo pismo do predsednika deželnemu višjemu sodišču Praškemu, b katerim pismom je nekdanji vodja naroda češkega, najodločnejši in najvztrajnejši zagovornik Dunajskih punktacij, priznal očitno, da je mladočeško stališče glede punktacij jedino pravo, vzbudilo je v nemških krogih velik srd Vsi nemški listi dokazujejo znova to, česar doslej v sto in sto člankih niso mogli dokazati, očitajo pa Riegru tudi, da on niti pravice ni imel sedaj izreči svoje mnenje tem potem, katerim je to storil, nego jedino pravo bi bilo, da je na poziv višjesodoega predsednika, naj imenuje dva zaupna moža v komisijo za delitev sodnih okrajev, odgovoril kratko, da tega ne more atoriti, ker sam n i več zaupni mož naroda češkega. Češki odpor. Mladočeško politično društvo za severno Češko sklicalo je bilo predvčeranjim ljudski shod v Češke Skalice. Pri razpravi o sedanjem političnem položaju razpustil je vladni zastopnik shod. Češ, da ni dovoljeno vlade napadati. Ista usoda zadela je tudi imenovanega društva občni zbor. — Na ljudskem shodu v Pfelonču rekel je posl. Formanek, da bode narod odobril, če bodo poslanci njegovi v Dunajskem parlamentu govorili tako, kakor je govoril dr. Edvard Gregr meseca decembra. Viiaujc države, Hlm in Jterolin, Kralj italijanski in kraljica mislita obiskati nemškega cesarja v Berolinu. Bode li imel ta obisk političen namen, kakor trde nekateri krogi, ali bode povsem prijateljsk, tega pač sedaj še ni moči povedati. Neposrednega pomena pa bode vsekakor, kot nov dokaz nemško-italijanske politične intimnosti. Pred zadnjo ministersko krizo javljalo se je ofici-jozno, da bode kralja Umberta spremljal na tem potu Rudini; je-li bode namestu Rudinija šel novi miniaterski predsednik Giolitti, Še ni določeno, sodi se pa, da pojde. Novi minister vnanjih rečij Brin izdal je pri nastopu svojega mesta okrožnico, v katerem naglasa, da bode Italija tirala politiko miru in v kateri izreka željo, naj bi Italija ostala v prijateljskih razmerah z vsemi v Rimu zastopanimi državami. i*o grških volitvah. Volitve so končane, poraz Deljannisov je evi-denten. Pristaši Delvannisovi imajo vsega vkupe okoli 40 mandatov, Trikupisovi pa 160, privržencev sedanjega ministerstva je pa tako malo, da nimajo nikake važnosti. Izid volitev je tudi odločil, da se je ministerstvo že odpovedalo, da pa ostane kriza nerešena, oziroma da Trikupia ne bode prevzet vlade, dokler se kralj ne povrne iz Kodanja, kamor pojde te dni. Izid volitev je sijajen dokaz zato, da ima narod zaupanje do vladarja. Dopisi, Iz Hi Petra na Notranjskem, dne 15. majnika. [lzv. dop.] (Naše občinske razmere.) Nadejali smo se, da bode naš zadnji dopis v »Slovenskem Narodu", v kojem smo grajali postopanje tukajšnjega županstva, kaj uspeha imel. Ker si pa prizadeto županstvo ne upa ugovarjati niti besedice, a se tudi za upravičeue naše želje kar nič ne zmeni, prisiljeni smo oglasiti se zopet. Nimamo namena grditi koga pred svetom, odpraviti hočemo le malomarnosti in nepostavnosti, katere se gode že delj časa v tukajšnji županiji in katere ovirajo vsak napredek. Namesto da bi se g. župan vsaj nekoliko pečal z občinskimi rečmi, prepušča vse svojemu tajniku. Še podpisuje se ne vedno g župan; mnogokrat podpisujejo ga njegovi otroci ali pa občinski sluga. Dne 29. marca t. I. pretekla je doba, za katero je bil voljen naš župan. Z ozirom na ta nered v občini in na občinski volilni red, uložili smo pri županiji prošnjo, naj ukrene vse kar treba, da bo nove volitve vrše čim prej mogoče. Ker se županstvo na našo prošnjo ni oziralo, obrnili Brno se do slav. c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini. Ker pa tudi od tega oblastva dolgo časa nismo dobili nikake rešitve na našo ulogo, ponovili smo jo. Jako smo se začudili, ko smo iz dostavljenega odloka c. kr. okrajnega glavarstva uvideli, da je isto našo prošnjo že 9. aprila t. 1. ugodno rešilo, da nam je pa tukajšnje županstvo dotični odlok izročilo še le dne 5. majnika, torej mesec dni pozneje. Prašamo: ali je tako postopanje županstva po volji višjih oblastev in ali se to strinja z občinskim redom ? Gospod Župan hoče na vsak način po stari navadi zavleči volitev za delj Časa, ker se težko loči od županskega stola, na katerem sedi že več let, a ne v prid občine. V dolgem tem Času ni storil najmanjše stvari v napredek občine, še to, kar je bil primoran storiti, storjeno je le na pol. Oglejmo si le tukajšnje šolsko poslopje, katero bo je pred več leti začelo razširjati, a še sedaj ni dovršeno, ako-ravno bi to italo le malo truda in denarja. Šest let je že, kar se je sezidalo Da prejšnje šolsko poslopje prvo nadstropje. Znotraj se je le na pol dozidalo, le kolikor je treba prostora za drugo šolsko sobo. Da se je ob jednem izgotovila tudi druga polovica, imel bi vsaj drugi učitelj pripravno stanovanje, napravila bi se pa tudi lahko občinska pisarna, kar bi bilo v veliko korist občini. Vsled tega bi ne bilo več treba županu za občinsko pisarno, majhen, kleti podoben prostor, v katerem obedvajo posli županovi in se peče kruh za njegovo gostilno in prodajalno, po 80 gld. na leto plačevati. Tudi za občinske odbornike bi to prijetno bilo, ker bi se njib seje lahko v občinski pisarni vršile, ne pa v županovi gostilni, kakor se do sedaj godi. Nekdaj dobival je župan celo po 120 gld. najemnine na leto za občinsko pisarno in le bivšemu občinskemu odborniku gosp. Korošcu, kateri je hotel prepustiti brezplačno primerno sobo za občinski urad, se imamo zahvaliti, da je Župan najemnino od 120 gld, znižal ua 80 gld. Še nekaj. A. Dreherjeva pivovarna v Trstu rabi za svojo ledenico mnogo nad 1000 vagonov leda na leto. Blizu sedem sto vagonov naloži se vsako leto na tukajšnji postaji in v Prestranku Za vagon leda dobivali smo pred leti po 11 gld. 50 kr., vozni na za vagon od tukaj do Trsta znašala je 16 gld. Naš župan kot odpošiljatelj leda dobival je in Se dobiva za vsak odposlani vagon po 50 kr. nagrade. Ker se je pa bal, da bi mu kdo ta dohodek vzel, ponujal je led ceneje in vsled tega ceno ledu popolnoma na nič potisnil. Župau se pa je še celo izrazil, kar mu vsak čas lahko dokažemo, da bo dajal tudi po 5 gld. vagon leda, saj je ljudstvo revno in potrebno in bode tudi za to vsoto led vozilo. Tudi pri nakladanju leda v vagone postopa župan zelo čudno. Le njegovi privrženci imajo mnogo vagonov na razpolaganje, oni, kateri ne zahajajo pridno v njegovo prodajalno in gostilno, se imajo za vagone boriti. Splob se ozira le bolj na-se, nego na druge. Lansko leto hotel je pri prvem tukajšnjem živinskem semnju uboge kramarje spraviti v uzko alico, na prostoru, kateri je bil prej za kramarje namenjen, ki leži pred županovo hišo iu glavno cesto, pa je hotel imeti živinski semenj. Z t stavbeni zakon se naš gosp. župan tudi malo briga. Pri uas gradijo se leseni dimniki in postavilo se je tudi večje leseno poslopje tik vasi, zraven glavne ceste, nasproti kovačije, katera se rabi za shrambo oglja, ne da bi se bil vršil lokalni ogled in se vprašali sosodje radi privoljenja stavbe. Ker je v tem poslopju mnogokrat po več tisoč stotov oglja shranjenega, ker leži oglje večkrat pred poslopjem prav tik ceste, je to velika nevarnost ognja za celo vas. Da nastane požar, gorelo bi več »liiij, vročina bi bila neznosna in promet po glavni cesti nemogoč, a ker tukaj vode primanjkuje, mnogokrat še pitne vode ni, pogorela bi cela vas. Da označimo g. župana šu bolj, služi naj sledeči dogodek. Početkom tega leta ovadil je naš g. župan pri ravnateljstvu južne železnice tukajšnjega železniškega uradnika, misleč si, da bode uradnik brez preiskave takoj prestavljen in da o županovi ovadbi nikdo ničesar ne bo izvedel. Najlepše pa je to, da je imel dotični uradnik pravico, smatrati župana za svojega prijatelja iu mu je še celo pred ovadbo preskrbel naročilo za 7o vagonov leda. Iz teh vrstic ie lahko soditi moštvo našega občinskega predstojnika in popolnoma upravičena je torej tudi želja tukajšnje inteligence in sploh vseh neodvisnih občanov, da bi se kmalo vršila nova volitev občinskega odbora, ozirom župana in da bi županstvo prišlo v roke nesebičnemu, za blagor občine unetemu možu. Več občauov, Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V L j ub 1 j a n i 17. maja. Predseduje župan Grasaelli. Novcočih je 26 občinskih svetovalcev. O vero vatel jem a zapisnika današnje seje imenuje g. župan obč. svet. Pire a iu Velkovrha. Župan potem izjavi, da posebnih ozuanil za današnjo sejo nima. Obč. Bvet. A S ve te k poroča v imenu finančnega odseka o mestne hranilnice Ljubljanske računskem zaključku za 1. 1891. (To poročilo priobčimo posebe. Op. uredn.) in nasvetuje, da se računski zaključek hranilnice odobri, po mestnem magistratu predloži c. kr. vladi in izreče upravuemu svetu mestne hranilnice absolutorij in zahvala za njegovo izvrstno poslovanje. V glavni razpravi oglasi se obč. svet. P r o s e n c in pravi, da mora vsakega veseliti plodonosno delovanje mestne hranilnice in tudi je razveselilo njega, ko je prečital računski sklep. A vender se mu ne vidi prav, da se efekti niso zaračunili po kurzu z dne 31. decembra 1891, kajti to je običajno pri vseh avstrijskih hranilnicah. Potem bi, pravi govornik, končni efekt računskega sklepa bil nekoliko drugačen in videl bi se pasivum. Poročevalec A. S vete k odgovarja, da ni govoriti o kaki izgubi, ker se papirji doslej niso prodali; torej so pomisleki gosp. predgovornika neutemeljeni. Pri glasovanji odobre se vsi predlogi financ nega odseka. Obč. svet. dr. Staro poroča o določitvi roka, kdaj je začeti pobirati mestne priklade in davščine na ozemlji, izločenem iz občine Dolenja dišita iu priklopijenem Ljubljani. Poročevalec nasvetuje, naj se dovoli občini Dolenji Šiški: da sme pobirati avoio 12°/9 priklado v rečenih krajih Se do konca 1. 1892 in da sme pobirati lovščino za t" dele, katera bi znašala le nekaj goldinarjev, dokonča I. 1894. Nadalje nasvetuje, da mestna občina prične v inkorporiranih krajih pobirati 6% mestno naklada a I. januvarjem 1893. I., gostaščino in vodarino pa s 1. oktobrom 1892. leta. Vsi ti nasveti se brez razgovora odobre. Podžupan V. Petričič poroča v imenu finančnega odseka o pozivu državnega poslanca Dunajskega prof. dr. Josipa Schlesinger-ju, da se mestna občina Ljubljanska pridruži protestu zoper uvedenje zlate valute in da naj se uvede amortizacija avstrijskih državnih dolgov v dosedanji valuti in obliki. Poročevalec predlaga, uaj se preko tega poziva preide na dnevni red. Predlog ta se vsprejme brez razgovora jednoglasno. V imenu stavbinskega odseka poroča obč. svet. dr. Stare o ponudbi hišuega posestnika g. Ilaupt-mana glede odstopa sveta za uravnavo Reseljeve in sv. Petra ceste. Poročevalec pravi, da bi se za regulovanje sv. Petra ceste i u Resi je ve ceste plačati moralo 7000 gld. na jedni strani poilopja g. Haupt-mana, na drugi strani pa 4U00 gld., tedai vkupe II. 000 gld. Na Resljevi cesti veljal bi Ljubljansko mesto kvadratni seženj po g. Htuptmana tirjatvi 90 gld., na sv. Petra cesti pa do 20" gld. (Obče začudenje.) Ker pa, pravi poročevalec, občinski svet ni še doBpel do tega, da bi metal denar davkoplačevalcev pri oknu na cesto, zato nasvetuje, naj se ponudba g. Hauptmana odkloni. Predlog se vsprejme jednoglasno. Za stavbinRki odsek poroča nadalje obč. svet. dr. Stare o podaljšanji nove Tržaške ceste. Poročevalec pravi, da bode treba: 1. za nasipanje iu podlago 6944 gld. 22 kr.; 2 za napravo jarkov 1266 gld. 3 kr.; 3. za oporni zid 1455 gld. 60 kr.; 4. za kanalizacijo 4170 gld. 80 kr.; 6. za uajiravo kanala na Marije Terezije cesti 324 gld. 20 kr. 6. za ograjo 235 gld. 26 kr., skupaj torej 14 tisoč 396 gld. 11 kr. — Predlaga se: a) Kanal, kateri je projektovan na Tržaški cesti za Vollbeimovo vilo, se opusti, namesto tega 86 podaljša kanal v Kna-feljevih ulicah do Tržaške ceste, b) Ograja na južno-vzhodnem delu Tržaške ceste napravi se iz žičnih vrvij, pritrjenih na železue stebre, c) Ta ograja se naj podaljša noter do Kolizejskih ulic. d) Prekoračenje kredita, kateri je bil dovoljen za to novo cesto le v znesku 12.000 gld., za 2396 gld. 11 kr., naj se odobri. Ti predlogi se vsi sprejmo. (Konec prih.) Domače stvari. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Občinski svet je v včerajšnji tajni seji sklenil, da se pri mestni hranilnici ustanove za sedaj poleg že obstoječe službe kontrolorja še službe: tajnika z letno plačo 1400 gld., blagajnika z letno plačo 800 gld. in kancelista z letno plačo 600 gld. Ob jednem je te službe podelil provizorno, in sicer: mesto tajnika dosedanjemu blagajniku g. Avgustu Endlicberju, ki je ob jednem do preklica predstojnik hranilnične pisarne; mesto blagajnika g. Ivanu Kranjcu, dosedanjemu praktikantu, in mesto kancelista g. Josipu Kuraltu, dosedanjemu praktikantu. Hranilnični kontrolor ostane kakor dosedaj g. Anton Trstenjak. — (Osobne vesti.) Učitelj veronauka na deški vadnici v Gorici g. Kaste lic imenovan je učiteljem veronauka na ženskem učiteljišči. — Dosedanji predstojnik arheologiškega oddelka narodnega muzeja v Zagrebu prof. Simon Ljubic je upokojen. Na njegovo mesto imenovan je gimnazijalni vodja Grško v ič. — (Občni zbor »Pisateljskega društva" v Ljubljani.) Opozarjamo še jedenkrat na občni zbor »Pisateljskega društva", ki bode danes zvečer ob 7. uri v čitalniških prostorih (na Turjaškem trgu št. 4. I. nadstropje.) Eventuelno bode zbor ob 8. uri. — (Mestna dela.) Na Mestnem trgu Ljubljanskem pričeli so, kakor je občinski svet lansko leto sklenil, delati makadamni tlak. Isto delo se bode izvršilo na Marijinem trgu in na Starem trgu. Z asfaltnim trotoarjem bodu Mestni trg, priljubljena zimska promenada, postal jako prijetno Šetališče. — (Občinska volitev v Dola h.) Pri vo-litvi novega občinskega zastopa v Dolah v Logaškem okraji bil je voljen županom g. Iv. Gruden iz Jeličnega vrha, za odbornika pa gg. Kajetan pl. Premerstein iz Jeličnega vrha in Luka Rejc iz Dol. — (Grozen čin blaznega.) V Hotemožah v kranjskem okraji ubil je preteklo soboto *J."»letni mlinarski sin France Ba kovni k svojega 64letoega očeta Miho. Udaril ga je v mlinu z ostrim orodjem po senci tako nesrečno, da se je oče zgrudil in umrl že v jedni uri. Ubijalec je že tri leta sem ter tja umobolen in je gotovo grozno dejanje izvršil v blaznosti. Ker so ga tudi zdravniki spoznali za blaznega, odvedli so ga v blaznico na Studencu. — (Razpisane službe.) Mesto dež. sodišča svetovalca je razpisano pri c. kr. okrožnem sodišči v Ljubnem. Prošnje do 30. maja pri predsedstvu c. kr. okrožnega sodišča. — Na trorazredni ljudski šoli v Dobrem polji razpisani sta mesti druzega iu tretjega učitelja z dohodki tretjega oziroma četrtega plačilnega razreda. Druzega učitelja služba je definitivna, tretjega pa definitivna, eventuelno tudi provizoričua. Prošnje je oddati v 14 dneh pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kočevji. — (Nova rudarska šola v Trbovljah.) Vodstvo rudnika v Trbovljah dalo bode zgraditi novo šolo za 600 učencev in učenk. Zgradbo izvršil bode stavbinski mojster g. V. Treo iz Ljubljane do bodočega šolskega leta. Dosedanja rudarska &ola, katero je vzdrževalo vodstvo rudnika poleg mešane dvorazredne ljudske šole, že davno ne zadostuje več za rudarske otroke. Da se bode z novo šolo gotovo širila germanizacija, to je žalibog tudi skoro gotova stvar. — (Ponarejeni pet desetak i.) V Videmskem okraji na Laškem je menda glavna zaloga ponarejenih petdesetakov. Te dni prijeli so tudi v Korminu na Goriškem uecega tihotapca, pri katerem ho našli osem tacih ponarejenih bankovcev. Odvedli »o ga v Gorico v zapor. — (Čudno naključje.) Mornar Krištof Ugovič, ki je bil — kakor smo poročali —težko poškodovani ko je padel nanj aamomorilec Sirovič, počuti se bolje. Čudno naključje je, da se mu je 'pripetila ta nezgoda takrHt, ko se je vračal od sodišča, kjer je bil zaslišan kot priča neprostovoljne smrti nekega človeka, ltil je namreč navzoč, ko je ženska suuila mehanika Calogeroviča po stopnicah tako, da je le ta kmalu potem umrl. Ko se je Ugovič vračal od preiskovalnega sodnika, zadela ga je znana nesreča. % — (K samomoru načelnika postaje Schleiferja v Liču) Preiskava dognala je, da načelnik postaje v Liču blizu Reke ni bil umorjen in oropan in potem položen na železniški tir. Našli so pri njem denar iu uro in je torej dotična vest bila le golo obrekovanje, katero je prvi raznesel nPester Lloyd" in po njem drugi časopisi. Telegrami „Slovenskomu Narodu': LVOV 17. maja. Na kolodvoru v Bro d vii preiskali iti zaprli so mnogo Malo-rusov, ki so hoteli na Rusko k slavnosti v spomin ustanovitve prvo pravoslavne škofije v Volinju. Mej priprtimi je tudi župnik Kuharski. Varšava 17. maja. Uradni „Warszaw-ski Dnewnikw javlja na odličnem mestu, da letos ne bode niti blizu Peterburga, niti v zapadnih gubernijah večjih manevrov. Beligrad 17. maja. Obravnave za trgovinsko pogobo z Avstro-Ogersko bodo končane v kakih 10 do 12 dneh. Berolin 18. maja. „Berliner Tagblatt" javlja, da je iztiran iz Pruske Weselitzky, izdajatelj lista „Allgem. Reichscorrespondenz", ki je nedavno prvi prinesel vest o bolezni sultanovi. Razne vnesti. * (Nov vremensk prerok.) Znani Falb dobil je tekmeca. Neki francoski župnik Fortin v Cbalotteu prorokuje namreč vreme na podlagi solnčnih lis. Po dolzih opazovanjih, pravi, se da prorokovati za več dni in tudi za več tednov naprej. April, maj in juni bi bili po prerokovanjih Župnika Fortina burni in vroči. (Dozdaj to pač ni bilo.) Druga polovica maja bode nekoliko hladna. Koncem junija in julija dež. Avgust, september in oktober bodo najlepši in najtopleji meseci tega leta. V prvi polovici novembra zapadel bode sneg. December bode jako mrzel. * (Kaj se vse nahaja v italijanskih s motka h.) Kakor poroča rimski list .Tribuna", našle so se že nastopne stvari v italijanskih smot-kah: pero, kos vrvice, koder las (!), žrebelj, zobotrebec, cunje, kos lesa in mesingast gumb (!!). Kako vse te stvari spremeniti v dim, je pač težka naloga, ki bo naklada pušiteljem smotk v blaženi Italiji.' Za prebivalce mast, uradnike Itd. Proti tež-kotum preoavljmijn in vsem nuHlerikotn mnogega Bedenja in napornega duševnega dela je uprav neobbodnu potrebno domače zdravilo pristni ,,Moil-ov Seidlitz-prašek", ker upliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 1 gld Po pofttu«m povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. 3I0LL, c. in kr. dvorni zalngatelj, na DUNAJI, Tuchiauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevali MOl.b-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 Akatljic se ne pošilja. 3 (42—7) Umrli so v Ljiilsljaiel: 14. maja: .Jožefa Lindtner, zasubnica, .r>0 hit, Kravja dolina št. 11, vodenica. Iti. maja: Barbara Kovaćič, delavka, 24 let, Euiun-ska cesta št. 10, jetika. 17. maja: Gregor Malic, delavec. 61 let, Ilovca 8t. 15, oslabljenje vsled mrtvouda. — M. VValbnrger Gaurig, uršulinka, f>4 let, Kongresni trg št. 17, vsled ruka v že-lodcu. — Harbara Pivk, gostija, f>7 let, na Stolbi 5t. ti, vitium cordis. V deželni bolnici: 13. maja: Anton Sternad, dninitr, 53 let, jetika. 16. maja: Ignacij Marolt, rudar, 27 let, jutika. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. * s > - 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 731-2 mm. 730 9 mm. 732 9 m m. 18-4"C ll-ti»C 10 0« C si. svz. si. szh. si. szh. obl. dež. dež. 33 30ra. dežja. I Srednja temperatura 11*7°, 7« 2-7° pod normalom. ^•ULZiaJelcai "bor dne 18. maja t. I. včeraj gld. 9655 — Papirna renta .... Srebrna renta .... t. lata renta..... 5°/a marčna renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . London ...... Srebro...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . 4',, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 1864 Ogerska zlata renta 47» . • Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srečke 5°/0 • • Zemlj. obč. avstr. 4,/t0/0 zlftt' ! danes gld. 95-70 Rudolfove srečke..... Akcije anglo-avstr. banke . , Traraway-drust. velj. 170 gld. 95 — ~— * 96*20 112 35 112-60 101-— 10090 909 — — n 987-— 317-25 — JI 318-75 119-70 n 119*70 950'/, n 9-51 5-64 p 5-66 58-6*2 58-62»/, 250 gld. 140 gld. 50 kr. 100 „ 184 - ™ . 110 100 M «0 . 100 gld. 122 n ■ . listi . . 117 •» " n 100 gld. 187 - 50 . 10 k »9 • • 120 . 149 . 70 . 240 n m Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, kateri so mi došli o smrti preljubijene soproge, gospe Marije Ramovš roj. Ullmann takisto od mojih Btanovskih tovarišev, kakor tudi ud prijateljev in znancev od tod in drugod, zlasti za prekrasne vence, s katerimi je bila počešceoa prerano umrla rajnka, za mnogobrojno udeležitev pri blagoslovljenji v Beljaku iu pri pogrebu v Ljubljani, izrekam v imeni vse obitelji najsrčnejšo zahvalo. V Beljaku, dne 17. majnika 1892. Peter Ramovš (653) inspektor c. kr. avstrijskih državnih železnic. Za gospodinje! MAG GI JEVA pri Marolu C Holmcr-Jn. zabela za Juhe (20—26) Nastopne, ravnokar izšle novosti priporočam prav toplo: Zbirka narodnih pripovedek a* mladino, I. in II. zvezek, a 20 kr., po pošti 3 kr. več. Mlinarjev James, nlevenaTkl Jnualc ali vplenae-nltba Teher|nnov. Spisal F. Kocevar. Cena 40 kr., po pošti 43 kr. Nnslda npinl* X. zvezek: l.udovlk, mladi lnaelje-ner, 20 kr, po pošti 23 kr. Bedenek — Nolnce In senca, povest, 15 kr., po pošti 18 kr. Sienkievicz — X ognjem ln nesen, historični roman, 30 kr., po pošti 33 kr. Vonomir-Križan — Svltoalav, povest za slovensko ljudstvo, 15 kr., po poŠti 17 kr. Potem Ivana Jenka pesmi, od katerih sem nabavil sadnje Izvode. Cena namestu 1 gld. samo 60 Ur., po pošti 63 kr. (530—3) J. Giontini trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. . Naznanilo. Udano podpisani naznanjam najnljudneje, da sem prevzel poleg mitnice pri Knrlovskem mostu ▼ Ljubljani ležečo gostilnico „pri ribči" h kateri spadajo lepe gostilniške sobe in sobe » tujce, veliko dvorišče iu klevl in bodem proti takojšnjemu plačilu stregel z dobrimi gorkluil in mrzlimi Jedili, Relnlnskauaerjevlm marenlm pivom (vrček 10 kr., mali vrček 7 kr.), dolenjskimi in hrvatskimi vini (liter po 36 in 40 kr.) točno in po ceni. Obilnega obiska prosi z odličnim spoštovanjem (551) Ivan ZSZetplje preje gostilničar v Židovskih ulicah. Vsakovrstne za vozičke 2a otroke dobro, jako solidno in ukusno izdelane, priporoča komad po gld. o.—, O.—, 7.—, 7.30, 8.—, 9.— in lO.— do gld. »O,— (640—4) Kočevska domača obrt v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Hiša v Za vrstniku blizu Ulije in Šiinirt imt, ležeča ob cesti na samem, pripravna za trgovino ali za gostilno, z lepim vrtom in njivami, ne odrta takoj v ■■afeiu ali |>n *e po ceni proda. Ponudbe vsprejema Fr. Muller-jeva anončna pisarnica v Ljubljani. (558—1) V1ZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna4 po nizkej ceni. ^nnnnnnnVannnnnnnVar Prostovoljna dražba. Vsled dovoljenja c. kr. z. m. d. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30. aprila 1892, St 7033, vršila bo bodo javna dražba zapuščine g. Ane llarlmauii iz Ljubljane dne 20. majnika od 9.—12. ure dopoludoe in od 3.—6. ure popoludne, Če treba tudi 5e dne 21. majnika, v hlal it. 2 mi Marije Terezije ee*tl. Ta zapuščina, ki je na 814 gld. 45 kr. sodno cenjeua, sestoji iz trgov-ake oprave, pohištvu, kuliiujMkega In namiznega orodju, perila I. t.