(V pno isdanj«.) 107 številka. V Trstu, v četrtek dne 6. septembra 1894. Tečaj XIX. „■diifovt« iihaja po trikrat na teden t fantih i*-danjik ob torkih, ialvtklh in BObOtAh* /jutranje iz danje it-kaj* ob 6. uri »jutraj, tečemo pa ob 7. uri večer. — Obojno ladanje stane: ■a J«'l«t> mesec . f. —.»0, iiven Avstrije f. 1.40 ta tri mesec. . . 2.H0 , . . t .— «a po! leta . . . 5.— ... H— m v»e leto . . „ 10,— . ■ . 14.— na aarsčke krti priložene naročnina m nt Jemlje silr. Ponatničro Številke «e dobivajo * pro-dajalnicah tobak« v Iratu po S nvč., v Ooriti po s it2. Sobotno večerno iidanja v Iratu S ni., v Gorici * a«. EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petitu; i& urmIut'' i debelimi črkmot ne plačuje prn«tor, kolikor oL*ega i »radnih trmic. Pn-Urm <>i>nirtni».u.»» m nr •prej »majo. Rokopisi »o ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravniMvo ulicu Casorm« 13, Odprte reklamacijo «o proste poštnine. Glasilo slovenskega polltlćnetfa druAtva za Primorsko. Hr »MnotU J« Mer / Kdo joče? Pred par dnevi je priobčil nai „Picoolo" vsebino pogovora, kojega je imel jeden njegovih uiadnikov s nekim dunajskim poslancem in ▼ katerem j« ta poslednji baje priporočal istrskim Italijanom, da isvolijo o. k. okrajnega glavarja vitesa Sohw*rza svojim drlavnim poalanoem. T« avoj nasvet je baje dotični poalaneo utemeljil • tem, da bodo viteia 8obwaria kot Nemou po roda in po takem glede na narodne boje po Iatri neinteresoveni in objektivni osebi več verojeli, nego p« italijanskim poalanoem. Skoro aačudili amo ae videč, da je bil liat .Piccolijeve* vrate toli odkritosrčen ali recimo reje: nepreviden, da je kar bres vsake pripomb« priobčil to famoino utemeljenje, v katerem je isražena divna in dragocen« in sa italijanake poslance ne poaebno Čaatna iapoved, da tem poalednjim ne verujejo na Dunaju. V prvi hip amo mislili, d« ao vso io pripoved o pogovoru s dunajakim poslancem ismialili v uredništvu ,Piccolijeven»\ čel: demonatrujmo melo proti alavni vladi, ker je v tem, ia jako umljivih ratlogov selo vai-nem trenotku premeatila omenjenega funkoi-jonarja is Pasina v Trat 1 To nate domnevanje je bilo opravičeno tem bolj, ker je itak snano, kako otročji ao včasih naia italijanska goapftda in da pri njih niao nenavadne take ameine demonstracije. Sedaj ae nam pa dosdeva, da amo ae motili vendarle. Poreika .L'Istria" je nam« reč maloe privsdignila saator, sa katerim ae je vriil omenjeni pogovor in na posorišči vidimo jednega odličnejših antisemitskih poslancev dunajskih, če ae ne motimo, drs. Pattaia. Sedaj ne vemo: ali ae glasilo deželno-aborake večine iatrake morda aramuje razlogov, s katerimi je goapod poslanec dunajski utemeljil svoj „dobri nasvet* na adreao Italijanov istrskih, ali pa mu morda ne saupa kot molu antisemitskoga milijon ja — ali fakt je, da omenjeni liat aioer uljudno ali od* ločno odklanja gori navedeni naavet dunajskega poslanca. Po beaedilu isjave v ,L'Istrii* moramo seveda mialiti, da v^lja to poalednje domnevanje, kajti porelki liat navaja kar celo vrsto grehov antiaemitske atranke: da se v vsem njih postopanju skrivsjo skrajno reekoijonarni nameni, sa katere se bore bres vsaoega osira na morilo in aooijatno uljudnost: da hojskajo iirie mase prrti imovitejiim ne glede na to, da je tudi med klerikalci mnogo imovitnikov; da hujakajo proti i i d o in, dasi so ti poslednji poineni kot naj velja vnejii noaitelji liberalnih idej in naprednih načel in alednjič, da ae bore antiaemitje — vslio temu PODLISTEK. 181 itakl upop. Mgadovintkn fNMt iestnojitegm •«*«. - Spini Avgust Šenoa. Prdoiil l P. Planinski. -Narod postoji. Že so se saavetile prve hiie Krškega od uskoške roke. Sredi trga čakajo kmetje s napeto puiko, a pomerjenim kopjem. Divje kriče dirja tolpa Uskokov proti ajim. Sedaj ao blisu, sprijeli ae bodo. Grom aagrmi is kmetskih pušk. Tolpa sa-drhti, semkaj tjekaj pade kateri, tu in tam sardeči ae aneg. Naprej! kliče Turn, naprej lete nagnene glave Uskoki in atrelci. Sedaj ao ai blisu. Kot hudournik dero Uskoki, a kmetje atoje mirno. In sopet treskne grom in prve vrate pokosi smrt. Ali kot mravlje vru Uskoki, vro is vaai kmetje. Toliko da slišiš puiko, toliko da slišiš stok, takovo upitje pretresa srak. Sedaj ai stoje drug na-aproti drugega. Puška umolkne, handžar se sssveti, kosa se sabliska, sobje saikripljejo. da ao Nesici tudi oni ssmi — v jedni vrati a najhujšimi sovražniki Nemcev in Italijanov. „L1 Istria* se čudi potem s nami vred, kako je mogel biti tržaški ,11 Piocolo" tako lahkoveren in saupljiv, da jo amatral rosnim naavet poslano« dunajskega. Mi seveda niamo poklicani, da bi pre-iskovali, v koliko ao opravičena vsa navedena očitanja na adreso antisemitov, ali da bi cel6 hoteli sagovarjati te poslednje, menimo pa, da naatane glasen ameh širom naše javnoati, ako čuje iata proslavljati šide akot najve-ljavnejie nositelje liberalnih idej in naprednih načel. • Pesem o iidovakem liberalismu in napredku pojejo Iirie mase, in sosebno uničeni obrtni stan, po povsem drugačnih notah, nego naša italijanska gospdda: ta pesem ni nikaka veličastna himns, ampak srea pretresajoča Zalostinka. Toda to smo omenili le tako mimogrede, kajti nas sanima sa danes veliko bolj isjava omenjenega dunajakega postanca o postopanju hrvatakih in elovenskih poslancev in pa odgovor „L' Iatrie' na to isjavo. Antisemitski gosp. poslanec je baje rekel, da hrvatskim in slovenekim poslancem gre veliko več vere v parlamentu, ker vedno le jočejo in jadikujejo, med tem, k o italijanaki poslanci le auho govore. Na to odgovarja »L'Iatria', da ai ne more misliti — dasi ne posna od bliije čl a« nov parlamenta avstrijskega — da bi moglo nanje vplivati jokanje Hrvatov in Slo ven. oev ter da bi mogli vsled tega krivo soditi o odnošsjih istrskih. In postavivši se v ponosno posiluro isjavlja aL'I»triau na to povsdigneno glavo, da italijanska narodna stranka iatraka ima toli plemenite tradicije, da jej ne treba učiti ae od antisemitov, kakd sshtevajo čast, dostojanstvo in ugled. Ta čsst in ugled jim sahranjujete, da bi povesili ssstavo, katera že toliko let ponosno plapola kot snamenje sa vse poštene in prave patrijote istrske. Te sastave ne amejo ponižati niti tedaj, ko gre sa to, da bi ae podcijenjenu dragocenega mandata kakemu vladnemu funkcijonarju i s r e ki o priznanje na njegovih saslugah a a ta a I i oni okraj. In slednjič savrača „L* Istria" ponosna dunajskega poslanca, da o tem, kar je storiti Italijanom, ne more soditi on, ampak le Italijani sami! To so ponosne besede — kaj P! —, ki morajo imponovati vsakomur, ki — ne posna naše gospode. O komedijaši! Pogumne ae hočejo kasati, v resnici pa so le p r e d r s u i v svojih trditvah, predrsni v falsifikovanju resničnih odnošajev. Kakor da ne bi vedeli, da so ta goapdda prave ničle, ako se jim ne pridruži dobrohotnost merodavnih Činitoljev ! — Udri I raslega se Turnov hrapavi glas. — V božjem imenu I grmi s konja Fra-trić plamtečih očij in mahaje s sekiro. Sedaj trči krdelo ob krdolo, prsa ob prsa, noga grabi nogo, roka roko, pest grlo. Na potu, sa mejo, na obali se vname krvav boj. Četa se ssplete v četo, besna tolpa se smota i tolpo v jeden krvav kolobar, pa se tepe, premetuje, kriči, vzdihuje, kolne, mesari in umira. Kot atreln seva skozi meglo nož, kot kača sika po sraku kosa, na daleč je razrit sneg, na daleč se rdeči v snegu krvavi sled. Turn besni in goni, bijoč s mečem, svojo Čete v bitko. Zaman, kmet se ne dd, kjer stoji, tu pade, kjer stoji, tu kolje, ris so je zagrisei v risa, ris mesari riaa. Zaman. Zemlja bo počila, ali ris ne bo zmrvil risa. Močneje in močneje poje cerkveni zvon. Močneje in močneje ropota boben. Hipoma zapoje od severa trga trobenta. Kaj je to ? Vraga! za-kliče Fratrid, mi nimamo trobente. Sedaj grme velike puške, sedaj treskajo male. 9 Vaša ničevost je tolika, da vas popihne nevolja naroda kar čez noč raz površje poli-tiškega življenja, kakor hitro vai prepuste same sebi in vaši usodi! 1 Ali se ne tresete kakor šiba na vodi, ako le čujete o kakih premembah pri javni upravi iatrski ?! Zakaj pa se toli trdovratno upirate predlogu, opetovano stavljenemu po nsših poslancih, da bi se namreč slavna vlada dala obvestiti o odnošajih istrskih po komisiji, sestavljeni is objektivnih in nezavisnih mož f t Vi pravite, da naši poslanci le jočejo, da se torej hlinijo. Ne, naši poslanci ne j o-če j o, ker jim jokati ne treba, ampak govore možko in odkrito v parlamentu, kakor ae spodobi možem, ki nosijo aladko savest v svojih prsih, da se bore sa pravično stvar. Našim poslancem je svesda-vodnica tjubesen do pravice in do pokrajine, vam pa — vaše strankarsko nadvladje. V parlamentu govorite res le ,suho", ker vam ne dostaje onega sanosa, katerega more crpiti poslanec le is virov politiško mordlo in svete resnice ; vi si ne upate oporekati na javnem odru trditvam naših sastopnikov, ker vas tlačita slaba vest in pa savest, da proti resnici in dokasotn ni mogoča borbs, Vedite torej, da naši poalanci ne jočejo — preponosni so sato —ampak vrše le vestno svojo dolžnost, kojo so jim naložili brezpogojno udani jim volilci. Ali hočete Čuti resnico P t O velika je rsslika med našimi in vašimi poslanci 1 Naši govore pred svetom, vi pa se v jednomor potikate po hodnikih ministerskih palač in — j o č e t e I Na sunaj se kažete ponosne, na skrivnem pa ate berači in — ovaduhi. Nikar ne mislite, da nam ni znano marsikaj — tudi iz poslednjih dnij! Javne ceste se bojite, sato bi hototi po skrivnih ovinkih dosesati, kar si želite. Mine jočemoin ne bodemo jokali nikoli, a vaših krivic ne bodemo nehali razkrivati, tako v parlamentu kolikor po časopisih, da bode mogel avet soditi o vaših dejanjih tor vas — obsoditi. Kot saresnim možem pristaje nam rosna, možka in odkrita beseda, vi pa le tožite in jadikujte po — skrivnih kotih. A vaše jadikovanje vaa ne reši koneč-nega padoa, ker celo vaši lastni somišljeniki §o jeli še slutiti, da vam več ne veruje j o 1 V to nam je klasična priča tržaški ,11 Picoolo*. Politiške vesti. Njegovo Veličanstvo v Lvovu. Za vsprejem Nj. Vel. ne delajo velike priprave. S oeaarjem dospe tudi namestnik češki. Is Bukovine prideta deželni prodsodnik in deputacija dež. odbora. Tudi romunska vlada odpošlje svojega ministra za vnanje stvari, La- severne strani pridere silna četa kranjskih konjikov. Obhodila je goro, da prime kmete odzadaj. Visoko bb jim vijo sastava, bosno poje trobenta, na širokih klobukih jim igrajo perjanice, v sraku pa ae blesketajo meči, tete kot besni, njim na čelu bihački zapo-vednik Danilo Lasser Vildeneški. Nanje se zapodi Kupinič s malo četo. Besno sekajo konjiki kmete, a isza ograj, s oken sipajo kmetje v konjike smrt. Sredi trga stoji star stolp. Vanj se skrije Drvodelić s petnajatero pušk. — Ali vidiš tega pernatega vraga, reče Drvodeliću Nikola, sin brdovškega kovača, pokazavši na Lasserja, stoj 1 Ta je moj sajec. In pomeri puško in nagne glavo. TreHk ! iu Lasser se sruši na stran, a besni konj ga vlači ob stremenu po krva\em snegu. Veselo klicanje ko razlega moj krdelom. — II<*j, sredi čela sem ga pogodil ! nasmeje se sin kovačev, možje, streljajte. In isnova ao vsiplje smrt s stolpa v konjike. hovaryja, kateri dospe v spremstvu jednega kraljevega pobočnika. Politika iia razstavi. O vsprojemu ministra Plenerja v Lvovu poročali smo v kolikor nam jo dopuftčal skromni prostor; povedali smo tudi, da so njegovi cknoelenci stiskali roke na veeh straneh. Dunajski nem* školiberalni listi so plavali v rajnkem vesolju, a tudi večiua poljskih glasil je pisalo navdušeno o nastopajoči novi dobi nemškoiiboralno* poljskega pobratimstva. Vsi ti pojavi so bili kakor mrzel curek na glavo nem&ko-konser-vativno gospode. In tej gospodi res ni zamoriti, ako so dobili krepak „nahod" po demonstrativnem in tendencijoznom vsprojemu g. Plenorja pri poljski gospudi. Zgradba koalicije jela se je majati na vseh straneh tako, da je neki dunajski list že jel v pozitivni obliki pisati o razpadu te zgradbo. O namerah g. Plenerja ne dvomi danes živ krst več : ne dvomijo konservativci in no dvomi tudi njegova ekscetnnca, gospod pravosodni minister grof Schiinborn. Za Plenerjom je prišel na vrsto grof Schiinborn. Priredili so mu sevoda tudi sijajen banket. In to priliko jo porabil g. grof s vso odkritosrčnostjo, da izrazi hvojo nevoljo na tem, kar so jo dogudilo par dni poprod. Njega govor je v tem pogledu uprav senza-cijonelen, kajti naglašal jo tako jasno, da jasneje ni mogel, da on no sodoljujo pri tem sistemu gosp. Plunerju na ljubo, ampak svojim konservativnim somišljoni-kom. In da še bolj naglasi svojo iianprotje do nemškoliberalne stranke, je še pridodnl doslovno : — — — in kar mi še omogočuje sodelovanje, je to, d i^h o sinovi naroda poljskoga trdno držd vero svojih očetov. — Pričela se jo torej v koaliniji poslednja borba mod konservativnim in nem-školiberslnim vplivom, vprsšanjo je-lo: kdo zmaga P To vprašanje ni posebno zamotano. Ako smaga liberalni vpliv, umakniti so bodo morali konservativci, prepustivdi teren nemškim liberalcem in Poljakom, kajti grof Schonborn nam je Bvojim govorom v Lvovu z nova razkril propad, ki zeva v načelnih nazorih koaliranih strank ; ako pa zmaga konservativni vpliv, umaknejo so liberalci — in tedaj pride konec koaliciji, kor bido morali konservativoi in Poljaki iskati novih zaveznikov. Tedaj so pa gotovo Bpomnijo — naroda češkega, tedaj so prepričamo vnovič, da pot iz avstrijskih zmešnjav vodi jedino lu do toga zavednega in za avstrijsko državo prevažnoga naroda. In ko pride tu trenotek, doživimo avstrijski Slovani — zadoščenja dan. Volitve na Koroškem. Za kmečko občino v Ziljski dolini ao konservativci žo postaviti kandidata za bližajočo so dopolnilno volitev v deželni zbor. Nemški nacijonalci še lo iščejo svojega kandidata. Tretjina jih pade, sekira podere zastavnika, kopje prebodo trobentača. Ali vragi so zaganjajo dalje v kmetsko krdelo, sukajo na desno in levo. Kupinič kosi na konji kot besen. V lovo roko jo ranjen. No imeni so, on kosi vjodnomer. Udrito v božji-m imenu ! ali glej, sredi trga so prikaže četa Uskokov in naskoči odzadaj. Skrivoma so je priplazila ob vodi za hišami in prodrla v mesto. Streljaj to I upijojo Uskoki. Sokajto ! kriče konjiki. Povsod besni boj, Nn Hlišiš drugega kot prask, žvokot in stok. So vitraja ob uhodu Fratrid. Črni Matijaž vodi strelce v veliko hišo kraj pota. Od ondot atrelja, da kmetje padajo kot snopi v sneg. Podivjajo. Razrušite hiie 1 kričo in navale s sekirami na Matjaževo zavetišče. Močneje zapojo odzadaj trobenta. Gorje | Uskok je razdrobil h puškinim kopitom Fratriću glavo. Konjiki prihrume, navale odzadaj. Kmetje obkoljeni, atisiieni. Uskoki dero v hiše. (Dalje priti.) Narod češki in plemstvo. Nekateri člani plemstva deškega slutijo menda vendarle, da bi bilo te njim na ikodo, ako ae po-polnoma ločijo od naroda. Kajti neoporečna je istina, da ves ugled in sijaj^plemstva češkega je izviral do sedaj le iz tesne zveze^z narodom, torej ii okolnosti, da ae je isti identi* fikoval s težnjami naroda, kojim je na Čelu državno pravo. Iz te višine telebnilo bi plemstvo takoj, ako se loči od naroda ter Be pridruži oni nemškoliberalni stranki, ki je ie po svojem programu in po svojih ciljih skrajna nasprotnica tradicij velikega plemstva. Kakor rečeno, nekateri aristokratje uvi« devajo že, da so le degradovali sami sebe ter da so zatajili vso tvojo minolost, ko so se postavili v nasprotje i narodom. Tak pa-metnejS aristokrat je princ Friderik Schwar-aenberg, ki j« pri otvoritvi razstave v Ilum-polcu govoril nastopno : „Nam vsem sije jedna reiilna zvezd«, to je naša skupna domovinska korist. (Je tudi je naie obzorje preprcženo z meglo in temnimi oblaki, vendar zazremo za to meglo vedno le naio rešilno zvezdo in potem se gotovo zopet srečamo na oni poti, ki nas vodi do cilja. In ko bo-demo videli, da se premikamo ob jedni in isti črti, potem ne bode težko pogoditi to skupno pot do skupnega cilja*. — To so gotovo lepe besedo, ki jih je izgovoril princ Friderik Schwarzenberg, menimo pa, da ona „skupna pot* ne vodi mimo koalicije. Nemci in češki jezik. Občinski odbor v Brnu je sklenil v svoji zadnji seji soglasno in brez razprave, da so uvede na tamotnjih deških meščanskih Šolah čeftčina kot neobvezni predmet namesto francoščine. Vatikan in časopisje. Papež je poveril posebni komisiji, s kardinalom Mocenni-jom na čolu, nalogo, da preosnuje vse časopisje, kujo dobiva podporo od Vatikana. Ta komisija nameruje baje zasnovati liste za ljudstvo po raznih mestih Italije, Znanega že sknšenega sredstva poslužila so je sedanja srbska vlada, da se iznubi njej nepovoljnih uradnikov — odpustila jih jo jednostavno ii državne službe. To je vsakako ostro orožje proti nasprotniku, ima pa to slabo na sebi, da se navadno za-suče proti oni stranki, koja se ga poslužuje, kakor hitro potegne namreč druga sapa. Italija v Afriki. Italijani delajo z vsemi napori, da utrde mesto Kasala v Afriki. Ta nakana italijanske vlade pa je baje silno razburila turško vlado. Italija, Francija in trozveza. Sedaj smo doznali, da obstoji poseben „permanentni francosko-italijanski odbor', kateri je prevzel nalogo delati na to, da se ustvarijo najprej prijaznejši odnoSajl med Franoijo in Italijo, potem pa, da so prepreči obnovitev troaveie. V do«ego tega dvojnega namena sklicati hočejo v italijansko mesto Perrugio miroven kongres. Prvaki na tem kongresu bodo znani politiki Bonghij CavalloUi in Menotti Garibaldi. Tudi s francoske strani pridejo na kongres odlični politiki. O vojski med Kitajem in Japonsko dobivamo sedaj skoro samo kitajska poročila, seveda o samih kitajskih zmagah. Vso te „zmnge* označuje pa najbolje dejBtvo, da poročila ne vedo ničesar povedati, da bi bili Kitajci tudi izkoristili to zmage. Najbrže se ne motimo, ako menimo, da so bile to samo neznatno prasko in da so so spretnejii Ja-ponci umaknili tu pa tam iz strategiških in taktiških ozirov. Različne vesti. Poroka. Dno 5. septembra 1894 poročil se jo v Tolminu sodni pristav, gospod dr. Henrik Turna z gospodično Marijo O i a n o I a. Novoporočencema veljajo naše n«jprisrčnejšo čistitko. Imenovanja. Cen. namestnik kot predsednik finančnega ravnateljstva za Primorje jn imenoval c. in kr. poročnika 17. peipolka Arlura C o 1 e r u s-a pl. Oelderna začasnim uŽitninskim asistentom. — Profesor na drž. gimnaziju v Pulju, D o n od u 11 i, je imenovan profesorjem na tržaški trgovski in pomorski akademiji. Za družbo sv. Cirila in Metoda in sicer v nameu, da postane Barkovljanska župnija pukroviteljioa, daroval jo g. Ante Pogorelec na Greti 4 krone, namesto fantom za šagro v Barkovljah. „Tr/aškemu Sokolu" jo daroval gospod Ivan Ivanov Jfljčič jedon rubelj za nabavo telovadnega orodja. Hvala, pasaaaajta ga tudi drugi! Slovenski delavci pozor 1 V večernem izdanju našega lista od minole sobote smo priobčili dopis „Is delavskih krogov", v katerem „delavec-narodnjak" opoaarja slovenske delavce na to, da so si tukajšnji italijanski delavci zasnovali svoje oarodno-pulitiška društvo, ter poživlja naše delavske krog« o« resno delo v narodnem smislu. To bi bilo teas potrebnejše, ker so je omenjeno italijansko društvo iirti osnovalo in ja imelo i* ninolo nedeljo svoj ustanovni zbor, katerega se je pa udeležila poleg sklicateljev le peščica nazovi-Lohov. Zato so skllcili "drug shod na jutrajšnji dan ob 8. uri sveder v pivarno .Berger" pod gradom. Opozarjamo naše delavce, da se nikdo ne da zapeljati od to „socijalno-demokratiške 'zveze*. Oklenite se svojih narodnih delavskih društev! Nikdar nimajo zadostit Ii Trsta se nan piše: Židu Hirschn se je posrečilo, da je dobil 2 dovoljenji (licenci) ta prodajo tobaka in poštnih znamk, in ti dve prodajalnici vodita navidezno nek Musič in g.dična De Maria. Nenasitljiv kakor je, pridobil si je tretjo licenco ea prodajo tobaka in se poganja na vse kriplje, da dobi od c. kr, poštnega ravnateljstva dovoljenje sa prodajo poštnih znamk, koje nameruje prodajati v prodajalnici v ulici Ghega hšt. 8., dasi je dotična prodajalniea oddaljena le kskih 20 korakov od treh prodajalnic tobaka in poštnih znamk, kojo vodijo gg. Lavrenčič (trg Caserma), Franjica Kovačič (ulica delle Poste nuove) in Anton Počkaj (ulica Ocilia hšt. 2, na vogalu ulice Ghega). Te tri prodajalnice, ki so le malo oddaljene druga od druge, sadostujejo popolnoma potrebam občinstva tor bi bilo krivično, ako bi se oškodovalo omenjene tri prodajalnice, dovolivši omenjenemu Židu prodajo poštnih znamk. Nadejamo se, da se c. kr. poštno ravnateljstvo, prej nego razsodi o zahtevi Ilirša, prepriča na licu mesta, o gori rečenem, in osvedoči se, da ako dovoli novih licenc tam, kjer ni dokazana potreba, ne pridobi s tem niti e. kr, erar, niti občinstvo. Orlavnl listki po I gld. Tekom minolega avgnsta meseca je prišlo v državno oaredno blagajno 15 milijonov papirnatih goldinarjev, kateri gotova ne pridejo več v promet, ker so jih uničili, V splošnem prometu je sedaj še okolo 40 milijonov papirnatih goldinarjev. S pokopaliiča pri sv. Ani. Z otirom na vest, priobčnno pod tem naslovom v večernem izdanju s dne 4. t. m. in tičočo se Do-linarjevega spomenika, predložil nam jo gospod Andrej Kalan kot predsednik do-tičnega odbora pobotnico mestnega magistrata, iz katere je razvidno, da je že plačana odkupnina in da je vse preskrbljeno t ohranitev spomenika. Da je grob sedaj slučajno v neredu, je vzrok leta, ker so ravnokar preko-pojejo grobovi v tisti vrsti in se je grob Dolinarjev premestil na kraj vrste. Trgovcem z žganjem. Dao 10. t. m. ob 10. uri dopoludne proda se na javni dražbi v novem pristanišču („punto fianco", skladišče št. 9, I. nadstr.) 10 sodov pristnega, jako fine, a ruma is Jamaike. Vsklicna cena je 40 gld. za 100 kilogramov. Nekaj zanimivega za igralce v lotoriji. Redek slučaj je ta, ki se je pokazal pri izžrebanih loterijskih številksh minolo soboto v Trstu, Lincu, Budimpešti in Bosnu ter včeraj v Pragi. Ako namreč seštejemo Številke vseh teh peterih žrebanj posamezno, dobimo svoto 45. Evo dokaza : V Lincu so bile izžrebane številke 47, 38, 33, 83 tn 42. Seštejmo torej 4+7+3-1-8-f3+3+8+3+ 4-J-2 — 45. Isto dobimo pri številkah v Trstu : 28, 75, 53, 36 24, isto pri številkah iz Budimpešte: 15, 41, 82, 35, 79, isto pri štovilkah iz Bozna : 20, 78, 50, 87, 55 ter pri včeraj v Pragi izžrobanih: 83, 58, 87, 2, 15. Zares redek slučaj I Naraščanje prebivalstva Rusije. Is seznamov pri zBdnjeiu naboru potrjenih novin-oev dokazuje zopet, kako narašča prebivalstvo Rusije. Na zadnji nabor v Rusiji (ne vštevši Finsko) došlo je 726 000 novincev, a potrjenih je bilo 270,000. Kako se jo povok-šala ruska vojska za dobe vledanja Aleksandra III., razvidno je iz tega, da so v letu 1881. potrdili za vojsko in mornarnico le 212.000 mor. Sibirski novinci so izborni in izredno jaki ljudje. Isti potrebujejo često po-več mesecev, predno dospejo do svojih polkov. Kolera v Marziljv. Poročila is Genove trdijo, da se je v Marsilju na Francoskem dne 3. t. m. primerilo 12 slučajev kolere, vsi s smrtnim izidom. Velikanski požari v Severni Ameriki. V današnjem sjutrsnjem izdanju „Edinosti" smo že omenili na kratko o groznih požarih, ki so se pojavili te dni v rasnih državah Severne Amerike. O tej grozni nesreči dosnamo še te-le podrobnosti: Več dni bilo je nebo pokrito s gostimi oblaki dima, skozi katere niti solnčna avitloba ni mogla prodreti. Dne 3. t. m. pa je dospelo grozno poročilo, da je požar uoičil ogromno gozdovjo v Minnesoti in Wi«consinu, ter da je pogorelo več mest, v katerih je poginilo na stotine ljudij. Že diinoli teden ja gorelo na rasnih krajih, toda ogenj so pogasili. Minoli petek pa se je pojavil ogenj hkrati na rasličnih mestih ter se Širil s neverojetno naglostjo. Od petka do nedelje pogorela so skoraj popolnoma mesta: Baronette, Cumberland, Granite-Cake, Pine-ville, Comstuk, Forest City, Spooner in Cadott. V novozgradenem mestu Hinckuly (1700 sta-novnikov) pojavil se je požar tako grozno hitro, da si ljudje niso mogli rešiti niti najpotrebnejših stvarij. Možje, žene in otroci bežali so v bližnji kdl (lokvo), ki je globok kake 4 čevlje. A ogenj je obkolil kžl in poginili so grosne smrti skoraj vsi. V bližnji okolioi mesta našli so 130 mrličev, ki so poginili pod kopiti bhžeče živine. Poslednja poročila cenijo število poginelih na povprečno 1500 oseb. Škode je skupno nad 12 milijonov dolarjev. Požar je ugonobil 1200 štirjaških milj ozemlja, na kojem je stanovalo 50.000 ljudij. Oblasti v mestu Washourn pa so dognale, da je tam hudodelčeva roka zanetila ogenj. Pet zločincev so zaprli, ker so na sumu, da so poiiguli. — Najnovejša poročila pa trdijo, da ja ogenj uničil popolnoma ali deloma 25 most(l) Plamen je obkolil nek vlak, poln bešečih ljudij. Drnge rešitve ni bilo, kakor da so poskakeli v reko Skuitk. Ne zna se še, da-li so se rešili, ali so se potopili. Nek drug vlak s 300 bežečimi je pogorel. — Bdda je strašna. Napad na tramvayu. O tem nam piše naš dopisnik, ki se je bil oglasil v vesti „Ii Trsta" v obrambo dotičnoga mladeniča, kojega so vrgli ras vos, da ne more zatrditi, da sta ga voznik in sprevodnik b{la ravno v obraz, pač pa je videl natanftno, da sta ga tolkla ▼ tilnik. Mi seveda ne moremo trditi ni to ni ono, ssj dokaže preiskava, kdo je bil kriv. Ponesrsfiil. 64letni zidar Jurij Sugan, stanujoč pri sv. M. M. Gornji hšt. 125, padel je včeraj med delom raz oder, kake 4 metre globoko ter se o padcu močno poškodoval na glavi in si slomil dvoje desnih reber. Odpravili so ga v bolnišnico. Zblaznel je nenadoma 23letni zidar Miha Bertoč, stanujoč na Vrdeli hit. 419. Pripeljali so ga v mestno bolnico na opasovanje. Poskuien samomor. Včeraj popoludne je skočila neka nepoznana mlada žeuska raz obrežje Sartorio v morje. Finančni stražnik Radonid in atrojničar bližnjega finančnega parnika, Jurij Vekjet, spravila sta jo s pomočjo dveh stražarjev na kopno. Pozvali so zdravnika is zdravniške postaje, ki je ukazal odpeljati breszaveatno gensko v bolnišnico. Komaj je dospela tje, prihitel je nspoznan mož zahtevajoč svojo Ženo. Prinesel je obleko s seboj, da so preoblekli mokro ženioo in potem jo je odpeljal na dom. Svojega imena nikakor ni hotel povedati. Policijsko. Včeraj popoludne so zaprli 281etno .lahkoživno' sasebnieo Marijo K. iz Logatoa, stanujočo v. ulici Corti, ker je pi* jana razgrajala v svojem stanovanju. — 25-letnega ribiča Jakoba V. iz Trsta, pristojnega v Lokve so odvedli v zapor, ker ga išče tu-kajšnj e sodišče zaradi prestopka nravnih zakonov. — 32lctnega kovača Jurija G. iz Sežane so zaprli, ker so jo klatil po Trstu, da-si je bil že izgnan iz mesta. Loterijske itevilke. Izžrebane 5. t. m. Praga 83, 56, 87, 2, 15. Lv°v 20, 26, 45, 82, 40. Sibinj 4, 29, 1, 51, 18. Najnovejše vesti. Landskron 6. Cesar je odjezdil ob 7. uri zjutraj k vojaškim vajam. Danes je zadnja vaja. Nebo je oblačno, vreme megleno in mrzlo. Dunaj 6. Finančni minister jo imenoval tajnika pri finančni prokuraturi dra. Henrika Mayorja finančnim svetovalcem v Trstu. OunaJ 6. Državni zbor se odpre dne 10. oktobra, Dunaj 6. Shod avstrijskih, oferskih in nemških J čebelarjev je sklenil prirediti^ "prihodnje leto zborovanje na Lipskem. Lvov 6. Sinoči je dospel semkaj romunski minister vnanjih poslov. Na postaji sta ga vsprejela romunski odposlanec z Dunaja in jeden stotnik avstrijskega generalnega štaba. Sredec 6. „Agenoe Balcaniquo* poroča, da je bil včeraj poklical preiskovalni sodnik Stamhulovega predse, da se zagovarja zaradi znanih izjav proti dopisniku .Frankfurter Ztg.", katere izjave je bilo priobčilo tudi »Svobodno Slovo*. Proti Stambulovemu jo naperjena kriminalna obtožba saradi njegovih Koburga Žalujočih besed, katere je bil izustil povodom omenjenega pogovora. Stam-bulova jo spremilo pred sodnika 8 prijateljev, ki so položili 35.000 fran cov jamčevine, da obvarujejo Stambulova zapora. ZatoŽeneo jo izjavil sodniku, da ni obvezan odgovarjati mu. Pred sodiščem se je zbralo mnogo ljudij, ki so napadli s kamenjan vosove, v katerih so se pripeljali Stambulov in njegovi prijatelji. London 6. »Bnreaa Reuter1 javljajo iz Hong-Konga proko S. Frančiška, da je izjavil kitajski cesar službeno, da je moral pričeti vojno z Japonci, da ubrani deželo. Poročajo tudi, da ja kitajska četa posekala ob korejski meji mnogo Japoncev. Konačno javljajo, da so Kitajci zvabili japonsko vojaško četo v nek kamenolom, kjer so potem raastrelili skalovje. 500 Japoncev da je ubitih. (PP) Novi York 6. V raznih krajih gosd ie gorf. Mrličev so konstatovali službeno doslej 426. Trgovinsko bnojavka. Bailmpsšta. Pionio« ?.n jesen 6 32-6 34, ta spomlad « 83 6 84 Koru** sa sept.-okt. 6 80 do 5 85. Oves *a jesen 6 07-6 09. R* za jesen 5*2-5*84. Pšenica nova od 78 kit. f. 6-40—6 45, od 7» kil. t. 645-6 50. od 80 kil. f. 6 50—8-55, od 81 kil. f, 6 60-6 65, od »3 kil. for. 6 65—6 70. Ječmen 6 20 - 8 40; proso 5-70—6.— Povpraševanje in ponudbo pšonlce srednj«. — Prodalo so je 30.000 mt. »t. po nespremenjenih cenah. Koruza, in rž mlačna, 5 nč. ceneje. Vreme : dei. Praga. Neratinirani sladkor ia oktobor f. —• — december f. 14 20, jako mirno. Bavrs. Kava Santos good averago ca september 98 25, sa december 87stalno. Hamburg. Santos good average ia september 77.—, decembet 70'—, marc 67-50, stalno. Dun^Jsk« boru 8. septembra IS04, danes včeraj Državni dolg v pau' ' »pirja ■ „v srebru Avstrijska renta v zlatu » »v kronah Kreditne akeije . . . London 10 Lst. . , . Nnpolooni '..... 100 mark..... 100 italj. lir ... . . 9885 9885 123.95 97'95 36640 128 95 989 60-85 44-80 98-70 98-70 123-76 97*95 966-50 12415 9 88'/, 60*87'/, 44 85 Gostilna „All'Antico Moro" ulica Solitario 12, (po domaže pri n frvadkovcu") priporoma pravi kraiki teran ix Komna J. prste po 40, II. po .99 in belo vipavsko po 36 nČ. liter. Izboren „RteMnff" v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni Je vedno na razpolago, — Driti »e gesla: n Rojak k rojaku", priporoča se podpisani za obil obisk. Anton Vodopivee, gostilničar. RODOLJUBI!! Podpisani nnznanjam. da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo kritno v ulici Valdirivo it, 19., znano pod imenom „Croce dl Malta." Točil bodem vina prve vrste, kraiki teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene poitene. — Nadejajo^ se, da mo bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravoi. Zadnji Meieo Glavni dobitki 60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl. ____v gotovini le po odbitku IO°|0 Lvovske srečke k 1 gld. priporočata: Marco Xigri», Enrico Schiffmann. pivovarno bratov Reininghaus v Steinfeldu — Gradec 156 pri A. DEJAKO, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Prlmoreko, Dalmacijo io Levant C. kr. dvorna lekarna Ivana Hizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da jo proviel ifori omonjeno lokamo od tlodičov pok. Ronodetta VUch-Miniussija, priporočajoč so nnjtoplejo in ob-ljubljujoč nalančno postrežbo t. umorjenimi cenami. Članom „Dolalskoga padpornuga drustva-pa »aiinanjft »o posobej, da inu jo odbor istegn dovolil »projoinnti rucopto od njih V slučaju, ako njim tak&iie društvena zdravnika predpiieta. Za »lučajno tokarske potrobo bo priporoča '0»-a0_Ivan Mlzzan. Lastnik politićno društvu .Edinost* — Izdavatelj in odgovurui urednik : Julij Mikota. — Tisk* Tiskarna Dolenc v Trstu.