Leto LXVII., St. 26 februarja Cena Din i.— isnaja rsaJt dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 30 peti t vrat t Uln 2.-. do MM) vrst a Otn 2.JS0. od 100 do 3cKJ vrst a Din S.-, večji tnserati petlt vrsta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno r Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica st. 6 Telefon fit. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3118 Podružnice: MAK I BO K. Grajski trs št 8. — NOVO MESTU. Ljubljanska v--.-_ telefon st 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefoo tt 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani At. 10.3M. STRATOSFERNI REKORD PLAČAN S SMRTJO TREH ZNANSTVENIKOV Gondola ruskega stratostata „Sirius" se je posadko na zemljo, kjer se je [trgala in Moskva, 1. februarja, r. Bojazen, da se Je stratosfera! balon »Sirius«, ki je dosegel rekordno višino 20.600 m, pri spuščanju ponesrečil, se je žal uresničila. Gondolo so našli na samotnem kraju 200 km od Moskve razbito, v njej pa mrtve smele letalce in učenjake, ki so v interesu znanosti tvegali življenje In po doseženem uspehu našli grozno smrt. O tragični nesreči se doznavajo naslednje podrobnosti: Kmalu zatem, ko so pogrešili balon, so oblasti naroČile vsem poveljstvom vojaških letališč širom vse Rusije, naj z vsemi razpoložljivimi letali poizvedujejo za izginulim " balonom Po dolgotrajnem iskanju so včeraj popoldne letalci odkrili aluminijasto gondolo. Ko so jo odprli, so našli vse tri letalce mrtve. Kako je prav za prav prišlo do nesreče, ne bo menda nikdar pojasnjeno. V vsej Rusiji je zavladalo veliko razburjenje, bo so izgubili zvezo z balonom in ko Je za njim izginila vsaka sled Videti ga že takoj po startu nI bilo mogoče zaradi goste neprodirne megle Zadnja vest iz gondole je prispela okTog poldneva, ko je pceaifaa javila, da se nahajajo iznad Ko-lomne in da iščejo primerno mesto za pristanek. Splošno so mislili, da se je balon sredi noči spustil v neprehodnih gozdovih jugovzhodno od Rjazanja, 200 km od Moskve, daleč od vsake ljudske naselbine. V tem primeru bi potrebovali smeli letalci več dni, da bi prišli do najbližje naselbine, odkoder bi se mogli javiti Nihče pa ni niti sanjal, da bi se mogla letalcem pripetiti kaka nesreča, ker je bil balon najmo Jerneje opremljen Sistematično iskanje balona z letali in malimi baloni Je na žalost dovedlo do ugotovitve, da je smele letalce zadela strašna nesreča. Po raznih znakih in na podlagi najdenih Instrumentov sklepajo, da se je nesreča zgodila med 15 in 17 uro v bližini kraja Ostroga, nedaleč od Železniške postaje Potoškina na progi Moskva-Kazan Ljudje iz okolice pripovedujejo, da so opazili balon kmalu nato pa so čuli dve močni eksploziji V tem trenutku se Je balon odtrgal od gondole in se zopet dvignil v zrak. gondola pa je treščila na zemljo. Trupla letalcev Fedosjenka. Vasjen-ka in Usiškina so bila zgnetena med ostanki gondole. Iz Moskve je takoj odpotovala posebna preiskovalna komisija, ki bo skušala na podlaei najdenih ostankov ugotoviti vzrok nesreče. Vlada je sklenila, da se trupla ponesrečenih letalcev prepeljejo v Moskvo in pokopljejo ob kremeljskem zidu v grobu ju nakov revolucije Pogreb se bo vršil z naj večjimi svečanostmi O katastrofi stratosfernega balona je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Včeraj popoldne So našli v bližini sela Potiski Ostrog. 8 km južno od mesta Poto škina. gondolo stratosfernega balona Kraj je oddaljen več sto kilometrov južno od Moskve. Balona samega doslej če niso na šli. V gondoli so našli vse tri letalce mrtve. Vsi imajo hude rane, a truplo ene ga je popolnoma razmesarjeno. Vsi znanstveni aparati, ki So bili montirani v gon doli, so uničeni. Vzrok te nesreče najbrže nikdar ne bo pojasnjen. Po mnenju stro kovnjakov sta dve možnosti ali sof se potrgale vrvi, s katerimi je bila gondola pri vezana na balon ali pa je balon pri spu ščanju tako močno udaril na zemljo da se je gondola odtrgala. Za prvo domnevo govore velike poškodbe na gondoli in v njeni notranjosti. Balon sam najbrže še blodi po zraku, toda doslej ga niso nikjer opazili. Očividcev katastrofe ni Samo dva kmeta, ki sta bila v bližini, zatrjujeta, da sta v megli slišala najprej nekak šum, na kar je sledila močna eksplozija. Smeli piloti, ki so se dviernill 20.600 m visoko in od tam vzpostavili prvič zvezo z zemljo ter plačali ta svoj smeli podvig s smrtjo, so bili mladi ljudje. Poveljnik stratosfernega balona Fedosjenko je sin delavske rodbine Sodeloval je v državljanski vojni proti Denjikinu in Vranglu. Kmalu pa se je posvetil letalstvu ter je že večkrat z manjšimi stratosfera i mi ba Ioni poletel v zrak in dosegel zavidljive rekorde Učil se je v zrakoplovni šoli ter je dovršil tudi vojaško zrakoplovno šolo in fakulteto za grajenje vodljivih zrako plovov Znan je bil po svojem znanstve nem raziskovalnem delu v organizaciji Osoviahima. Inženjer Vasjenko je bil sin inženjerja Bil je dobrovoljce v rdeči vojski, nato pa je dovršil študije ■ institutu za prometne inženjerje Znan je bil kot strokovnjak za aerologijo ln matematiko. Najmlajši med njimi je bil mladi znanstvenik Usiškin, star šele 23 let, sin navadnega delavca in član Komsomola Do vršil je leningrajsko politehniko, «bavil pa se je z znanstvenimi raziskavanji v fizi-kalnotehničnem znanstvenem zavodu. Po zadnjih vesteh so uradno ugotovili, da se je nesreča pripetila, ker je balon v zraku eksplodiral. Kakor znano, se plin tem bolj razteguje, v čim večje višine in redkejše zračne plasti prihaja. Zaposleni i znanstvenimi proučevanji v gondoli in v stremljenju, da bi dosegli čim večjo višino, bržkone niso pravočasno izpustili plina, kar je povzročilo eksplozijo balona in njihovo tragično smrt. Grajenje stratostata. čegar posadka našla pri njegovem prvem poletu smrt, Je bilo končano že lani 18. avgusta. Ovoj balona je bil napravljen li posebnega platna, jačjega kakor svila, ki se običajno rabi za stratostate. Gondola je bila izdelana iz najtanjšega jekla, debelega samo 0.6 mm. ki ni podvržen rji in magnetičnim vplivom. Poljsko-nemško zhližanfe V izvajanju sklenjenega sporazuma so se začela pogajanja o raznih doslej spornih vprašanjih r«r**v#, 1, februarja, r. Ruski poslanik Oy>)enko je imel daljši razgovor s poljskim tunanjim ministrom Beekom. pri katerem *e je informiral o značaju pred dnevi sklenjene nem'ko-poljske pogodbe. Poljski listi zagotavljajo glede na ta razgovor, da so ruske bojazni zaradi omenjene pogodbe neutemeljene, ker služi samo zagotovitvi miru. Pozornost je tudi zbudilo, ker je sprejel maršal Pilsudski ob prisotnosti zunanjega ministra Becka zaradi posebnih informacij francoskega in rumunskega poslanika. Zunanji minister Beck je včeraj sprejel tudi angleškega poslanika Erxineja ter estonskega in litvanskega diplomatskega zastopnika, s katerima se je razgovarjal o ustanovitvi zveze baltiških držav. Poljska telegrafska agencija je objavila, da se med nemško in poljsko vlado vršijo pogajanja za likvidacijo nekaterih gospodarskih in finančnih vprašanj, ki so že več let sporna Predvsem gre za carinski spor glede katerega je bil pri pogajanjih ki se vršijo v Varšavi, že dosežen sporazum v vseh glavnih vprašanjih Glede nekaterih vprašanj se pogajanja še nadaMujejo. Na obeh straneh s«, je pokazala dobra volja, da se čimprej dosežejo pozitivni rezultatu Odmev Hitlerjevega govora S svojimi napadi na Avstrijo je napetost med Dunajem in Berlinom le še povečal London, 1. februarja, r. »Daily Tele-graph« zavzema v uvodniku stališče glede Hitlerjevih izjav o Avstriji. Hitlerjev govor, tako pravi Ust, je le malo ali prav nič zmanjšal skrbi Avstrije. Hitler sicer zanika, da bi pripravljal naskok na neodvisnost Avstrije, toda po njegovem mnenju je narodno-socialistična ideja velik dogodek, s kateri so se nemški rodovi bavili že od početka časovnega štetja. List pristavlja, da bo morala to dokazati šele bodočnost. »Manchester Quardian« ugotavlja glede Hitlerjevega govora, da ne vsebuje ničesar o denarnih pošiljkah, letakih, radio-propae^andi in razstreliva, ki prihaja iz Nemčije v Avstrijo. Saj lahko verjamemo, da Nemčija ne pripravlja nasilnega udara proti Avstriji, ker bi tudi ne ustrezal nemški taktiki. Toda z druge strani Nemčija tudi ne more odvaliti odgovornosti za neprestano vmešavanje v avstrijske zadeve, ker za to nima nobenih tehtnih dokazov in se razen tega vmešava še zmi-rom znova. Hitler se vznemirja zaradi razmotrivanj o notranjih zadevah Nemčije, sam pa daje najboljše primere o namernem vmešavanju v razmere sosednjih in prijateljskih držav Po Hitlerjevem stališču Nemčija na avstrijski protest ne bo dala zadovoljivega odgovora. Bndimpešta, 1. februarja. V članku o Titlerjevem govoru opozarja »Esti Kurir« na razliko, s katero presoja Hitler notranje razmere v sovjetski Rusiji in v Avstriji. Če gre za sovjetsko Rusijo, se narodni socialisti nočejo vmešavati v njene notranje zadeve, ne kažejo pa takšnega razumevanja nasproti Avstriji. Toda Rusija je močna in njeno prijateljstvo bi bilo zaželjeno tudi narodnim socialistom, slabi Avstriji pa ni treba kazati toliko vljudnosti. Razdelitev cest in potov Škofja Loka, 31. januarje. Edina točka dnevnega reda včerajšnje seje škofjeloškega občinskega odbora je bila razprava o kategorizaciji občinskih cest in potov. Sejo je vodil župan g. Šink. Občinski odbor je obravnaval vsa pota ki ceste, kolikor jih v območju škofjeloške občine sploh imamo Naloga odbora je bila uvrstiti ceste v občinske ceste prvega in drugega reda. Za opredelitev cest v ti dve kategoriji so bili merodajni občinskemu odboru vidiki in stališče banske uprave, ki je v posebni okrožnici to zadevo obrazložila Vpoštcvati je b;lo treba tudi tozadevni zakon Kot rečeno, so prišla v razpravo vsa pešpota. steze, poljska pota gozdna in kolovozna pota. bližniice, krajevna pota. vezalke, zasebne in prehodne ceste, gospodarska pota. izprehajališča itd. V splošnem je veljalo načelo, da spadajo v prvi razred ona pota. ki služijo vsej javnosti, v drugi razred pa le ona. ki služi io interesom gotove skupine. V celoti je bilo prerešetanih okoli 70 potov, sklepal pa je občinski odbor dobri dve uri. Sorzna ooroftUa. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2297.35-2308.71, Berlin 1354.03—1364.83, Bruselj 797.1&— 8.1.12. Curih 1108.35—1113.85, London 177.19—178.79, Newyork 3519.39 —3547.65, Pariz 224.77—225.89. Praga 169 29—170.15, Trst 300.01—302.41 (premija 28.5%). Av- V 21 urah preko oceana Pariz. 1. februarja, r. Francosko vodno J str liski SMa^vjfrivaMem^Hi^s^ 9.10. letalo »Južni križ«, ki je včeraj popoldne ob 14.07 odletelo iz Natala v Braziliji, je dopoldne ob 12.32 gladko pristalo v St Louisu. Preletelo Je Atlantski ocean v 21 urah in 36 minutah. INOZEMSKE BORZE. Curih, 1. febrjaria. Pariz 20.28. London 16.02, Nevvork 320—. Bruselj 71.92, Milan 27.11, Madrid 41.55, Ameterdam 207.275. Berlin 122.35. Dunaj 57.35. Praga 15.2750, Varšava 58.05, Bukarešta 3.05. Nadaljevanje italijanske akcije v Srednji Evropi Dcllfuss bo v kratkem posetil Budimpešto, da nadaljuje pogajanja z Madžarsko Dnnai. 1. februarja. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je madžarsko vlado obvestil, da namerava zaradi vrnitve lanskoletnega obiska Gomb^sa na Drma hi v nrl-hodnnb dneh ootovari v Bnd'n»n«»Sto. Snorammno. toda Se začasno sta Wla za dvodnevri ob'sk - Tvexnp*ra kanr«*l*ria v madžarski nrestolnici določena 7. in 8. febraar. Obisk ni samo formalnega značaja, temveč bo služil predvsem nadalje- vanju gospodarskih razgovorov z Madžarsko. Razen tega se bodo vršila tnd» Dogajanja za tesne »se sodelovanja z M a- \ džarsko v okvirni italijanskega srednfe-evror»*»>ega načrta. O tem vnrsSa«m so se vr$»V raznrave ie na THmaHi, ko V bival m.n»k*5 if^Jl'a^Vi državni nodtai-nik Snvi>h. Id h*> tudi v teku februarja obiskal Budimpešto. Nova atrakcija na nebotičniku Danes dopoldne je bila interna otvoritev v kavarniške prostore preurejene terase v XI. nadstropju Ljubljana, 1. februarja. Ko smo pred letom dni odprli kavarno na nebotičniku, so jI po stan navadi obetali nagel konec, češ v pričetku jo bodo držali tirbci. potem bo pa zmrznila. Vendar pa kavarna na nebotičniku ni bila polna in premajhna samo prve mesece, temveč se je obisk gostov že v nekaj mesecih tako ustalil, da ima danes popolnoma stalno publiko, razen tega jo pa obišče vsak tujec, saj vendar spada med najzanimivejše in tudi najprijetnejše atrakcije Ljubljane. Treba jo je bilo torej poveča-ti in najprej so mislili, da bi jo razširili navzdol "v IX. nadstropje, kjer je sedaj kavarniški ekonomat s kuhinjo in stanovanji za usiuž-benstvo. Na ta način bi bili pa morali vse te prostore premestiti v VIII. nadstropje, ki bi bilo tako izgubljeno za stanovanja in bi zato tudi ves nehotičnih posta! nekoliko manj rentabilen. Prav pametna in srečna je bila torej misel na preureditev terase v XI. nadstropju tako ,da so jo sedaj popolnoma zaprli in prezldali v manjše in in-tirrmejše kavarniške prostore, ki jih bo občinstvo lahko rabilo vse leto in tudi ob najhujši zimi. Projektant vsega nebotičnika g. ing. arh. Vladimir Š u b i c ki- je uredil in opremil vse prostore nebotičnikovega bloka, je napravil seveda tudi to delo tako, da se lahko pona-ša z njim. Marsikdo bo dejal, da je novi del kavarne celo lepši, prijetnejši in bolj domač od reprezentativne velike kavarniške dvorane v X. nadstropju. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi bili novi prostori premalo reprezentativni, ker je njih oprema nadvse elegantna in dragocena, saj lepših lokalov nimamo v vsej državi. Večji prostor je namenjen predvsem za popoldanski m večerni obisk, zlasti pa za plese. Sele sedaj vidimo, ko je terasa zaprta, kafco čudovit okvir za pogled na pokrajino so okrogli oboki oken. Res je od tu gori razgled mnogo slikovitejšt. kakor iz spodnjih visokih štmoglatih oken. Prostor zaradi temnejših toplih barv deiuje neizrečeno domače in topio, da se bo v njem gotovo vsakdo počutil prav prijetno in intimno. Vse stane so namreč obložene s politiranim domačim orehom, parapeti oken so pa iz svetlega lakiranega hrasta. Vsa okna se enostavno spuščajo v perape-te. 2e kontrast med svetHm in temnim lesom poživlja steno, k temu pa mnogo pomagajo tudi močni Črni profili okrog okenskih obokov, ki so zgoraj zaključeni s pozlačenimi sklepnikj v obliki malih kapite-lov. Nad okni teče okrog in okrog izbočen venec z zlat'mi robovi. V tem vencu ie ventilacija, ki obenem prostor tudi greje s toplim zrakom- Vsa ventilacija ie avtomatizirana, da v prostor ne more mrzel zrak in zato tudi ne bo prepiha. Kar je v prostoru ostalo še zidov od stare konstrukcije, niso obloženi, pač pa poslikani in tudi s svojimi oblikami prav efektno uporabljeni za poživljenje lokala. Konzole so sive, mali stropovi med konzolami so pa živo kard;na 'sko-rdeče barve s temnomodro borduro Podonne rdeče barve so tudi ke-ranrčne ološč ce pri buffetu. ki ie tudi iz politraneza oreha piošča na njem >e pa 'z rožastega nodpeškega marmoria. Ves elegintm mobilijar ie orehov, bazine so pa prev'ečene z rjavim črtastim Žametom. Na treh straneh prostora ie podi) z mizami ob oknih Na podHu so ladiiski sto'čki, pri-klenjeni na srebrnih verigah. Križ božji. kaj bodo zabavfjači dejal*! tem priklenjenim stolčkom! Zato so jih morali prikleniti, da se kranjski pijanci ne pobijejo ž njimi, ali pa. da jih celo ne zmečejo skozi okna! Ne, ne, takih pa ni na nebotičnik, temveč so na podiju porabljeni ladiiski stolčki le zato, da varno sediš nad stopnico, a obračaš in vrtiš se lahko na stolčku, kakorkoli hoče£. Mize imajo črne plošče :z belgijskega granita. Nekaj prav posebnega Je pa veliko ogledalo s srebrnim okvirjem. Sleherna dama bo tega ogledala vesela, saj jo pokaže Jeipšo, kakor je v resnici. Zrcalo je namreč iz rožnega belgijskega stekla, vendar pa te barve niti ne opaziš, razen na svoji, rožno nadahnjeni podobi v njem. Upadlih in b'edih obrazov v tem zrcalu torej ne bo. Še večja posebnost je pa beli strop. Popolnoma je gladek in v njem je 45 okroglih odprtin, ki so pokrite s krasno brušenimi steklenimi ploščami. Ti steklo-rezi so največje umetnine na nebotičniku. Izdelal Jih je specijalist in tudi v inozemstvu slov ' umetnik te stroke g. Ivam Klein, sin lastn.hu rvrdke Julij Klem v \Volfovi ulici. Za tako velikega umetnika smatra tega našega rojaka tudi inozemstvo, da najznamenitejši nemški arhitekti naročajo velika dela. rri njem. V strop je na steklene plošče vrezal nebo. tako da so na nekaterih pk)ščah zvezde, a 12 plošč je rabili za znamenja 12 mesece>v. Ta zod;akus Ivana Kleina ni samo največje u m etno-obrtno delo v naši drža«vi, temveč se kosa tudi z najznamenitejšimi deli slavnih češk h ste-klorezcev in kakor sJove sgrafiti na našem starem rotovžu, tako bo ta zodiakus privabljal lepote željne tujce v Ljubljano. In za temi zvezdami m nebesnimi znamenji se skriva najlepše presenečenje za goste. Mirna kič pada na nje in kar nenadoma se prične izpreminjati polagoma, dokler vsa dvorana ne zašije v rdeči zarji. Divno okolje za plesi Tudi tlak ie živahen in orna»mentalen ter obložen z linolejem, ki je razdeljen z zelenimi progami na siva polja, v zgornjem delu, ki je namenjeno za plesišče, je pa krog opekasto rdeče barve. Vse je velikega občudovanja vredno, ki ga bo gotovo tudi doseglo pri vseSlovensJcl Narod« 27. januarja krajši članek, ki ugotavlja, da >v naši banovini ne moremo govoriti o zboljšanju ter ozdravljanju gospodarstva« ter svari pred »optimizmom, ki je zgolj sJepilo«. Članek je brez dvoma dober, vendar smatramo, da je nekaj pripomb umestnih Vedno so se objavljale notice v časopisih o katastrofalni gospodarski krizi istočasno s članki, da gospodarske krize pri nas sploh ni. Ce bi pa kdo vprašal avtorje teh notic oziroma člankov. kaj si prav za prav predstavljajo pod »gospodarsko krizo«, bi jih najbrž spravil v zadrego. V pojasnilo naj omenimo nekaj nazorov o naši brezposelnosti, ki brez dvoma tvori važen del gospodarske krize. Pred nekako dvema letoma so naSi narodni poslanci trdili v narodni skupščini, da problema brezposelnosti v Jugoslaviji sploh ni. Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu navaja Število brezposelnih v Jugoslaviji z do 20 000. Padec pri SUZOR-u zavarovanih delavcev od marca 1930 do marca 1932 je zna?al okroglo 100 tisoč. Mariborski dnevnik »Večernlk« od 7. IV. 1928 navala število brezposelnih v Jugoslaviji s 175 000. Delavske zbornice na-vaia^o v svoji spomenici senatoriem in narodnim poslancem od 10. TTT. 1932 skupno 3S2.124 brezposelnih. Ljubljanski mesečnik >D?'o« od 21. V. 1932 trd?, da znaša stpvilo brezposelnih v Jueroslaviii okroerlo 500 000 !td. itd. Polr Iz tega stališča je nekaj optimizma ne samo umestno, temveč zelo potrebno — vsaj toliko, kolikor pretiranega pesimizma, saj je nešteto ljudi smatralo zadnjo gospodarsko krizo za začetek razpadanja kapitalističnega gospodarstva in prvo zarjo bodočega »pravičnejšega« gospodarstva na ko-munistično-marksističnih načelih. (Priobčujemo ta kabinetna razmotriva-nja o našem gospodarskem položaju, čeprav se z njimi ne strinjamo in čeprav noč°rao jemati optimistom dobre volje. — Uredništvo.) JS v šk.«m Loki Škofja Loka 31 januarja. Odlična družba najvplivnejših predstav nikov krajevnega javnega življen'a ki se je zbrala včeraj zvečer k občnemu zboru JS nudi zadostno iamstvo da b^ ta po membna orean'zacija tudi v bodoče med nami kar najlepše napredovala Mestni po-svetova'nica je bila dodobra zasedena, ko je pozdravil navzoče predsednik IS srcsVi načelnik Q Ivan Legat ki je zlasti izrekel dobrodošlico škofiefoSkerau županu g. šte-vu Sinku, komandantu T planinskega polka polkovniku Miloradu Radovič in njego vemu pomočniku podpolkovniku Markuljo Potem je obširno poročal o delovanju IS v splošnem posebej na škofjeloškega kra jevnega odbora Po številu članstva je ljubljanski oblastni odbor na orvem me sti. s čimer smo SVvenci nn»ia«neiše Jo kazali, da se zavedamo velikega pomena morja za na*o državo in za naš narod Pr vo naše delo je bilo u^merieno na širienje obče propagande in za nabiranje "'anstva zda? je pa delo JS osredotočeno na večje akcije za poglobitev naše pomorske «deolo gije. našp obče vsestranske pomorske orien tacije Tudi ljubljanski JS ima v mislih zgradbo lastnega dom' na morju na nas varnih pa ie, kdai bo ta ideia uresničena IS prireja notovania ki nud;io širokim slojem naroda možnost da ocenij" lepote vrline in bogastvo našega TaoVana K raz ma^i' ie nrinnmnđ'd *nd» šLiublTanf=.kega Sokolac v Narodnem domu s nričetkom v foboto ob 15, uri, v nedelio ob S. uri. Člani tekmuifio prvi dan v obvezni rnvti va?i. v obvozni vali na bradlji in krofih, drugi dan pa v obveznem in ooli lbnem preskoku Čez kon'a. v obv-^ni vaii na drobil in konju na šir z roraii. Hrugi dan se bo tekmovalo tudi v teku na if^l m in rnetanm kror'o na letnem telova-dišču >Lhib4faitakega Sokola<. če bo do-nu5Č-i?o vreme. Članice bodo tekmovale v soboto v telovadnici >LiiTbl;an^k°dlii in v dvoS ur »* A (»Vili rez kon:a, na letnem telovadili >Liublianek^-ia Sokola« v ekoku v daliino in metan hi kopia. Za tekmo fe prijavila župa Beourad 6 članov in 2 član'ci. Celie 3 člane in 7 članic. Krani 2 člana Ljubljana 10 članov in 5 članic, Maribor 4 člane in 2 članici, Novi Sad 4 člane. Cteiiek 1 člana in 3 Članice, Zacrreb 6 članov in 8 članic — §kif-oai iz 8 žup 36 članov in 27 članic, katerim 'e načelništvo saveza do\olilo udeležbo na lekmi. Od dosedanjih mednarodnih tekmovalcev in sokolskih prvakov 6o ee pnjavili bratre: Primoži? Jože. Forte Miroslav. Izletov Janko in Zupančič Neli, od članic na Podpac Marta, Kovač Vera, Križmanič Mari lči in Luznik Zorana. Vsled velikega števila prijavljenccv obeta biti borba zelo or-*ra. zato pa izbira mnogo bogatejša nego ie bila za vse dudanje mednarodne tekme. Za našo sokolsko iavnost ie zammivo. da na tej mednarodni tekmi prvič tekmujejo tudi iene. Tekme članov vodi načelnik Saveza ^KJ brat Miroslav Ambrožič. tekme članic pa savezna načolnica sestra Flza Skalarjeva. Sodniške posle bodo opravljali člani savez-nega TO in bivši mednarodni tekmovalci, pritegnilo pa ee ie tudi nekai drugih bratov in sester - strokovnjakov za posamezne proste panoge. Članice bodo na tei izbirni tekmi sestavile končnovepavno vn?to 10 tekmovalk, ki bodo ostale 4 dni v Ljubljani pri s-kuo-ni vadbi. Člani pa bodo imeli meseca aprila II. izbirno tekmo, kier 6e bo konč-noveljavno se^Iavila tekmovalna trata« — Obe vrsti članov in članic pa bosta o^tal1 meseca aprila na enomesečni skupni vadbi v Ljubljani do odhoda v Bjdimpešfto. Glavna skupščina Sokolske župe Ljub Ijana bo v nedelio dne 4. februarja dopol dne na Taboru v mali dvorani. Pričetek toč no ob 9 Ponovno poziva župna uprava vse drjštvene delegate, da ses kuoščine polno številno udeleže Dnevni red ie bil ž obiav Men s posebno okrožnico Zdravo! — Socijalni od^ek Sokola V|| je prejel od Prometnega zavoda za premog v Liub Ijtni 10.000 kg premoga, ki ga bo razdelil med woie na:bedneiše članstvo in staršp sokolske mladine. Uprava Sokola izreka plemenitemu darovalcu iskreno in bratsko zahvalo za velikodušen dar. Zdravo! Naše "letališče DRAMA Začetek ob 20 url Četrtek, 1 februarja: Gospodična Red četrtek Petek, 2 februarja: ob 15 uri Petrckove peslednje sanje Izven Znižane cene od 6 do 20 Din Ob 20 uri Praznik cvetočih češenj Izven Znižane cene od 6 do 20 Din Sorota. 3 februarja; Sonjkin ln njegova sreča Izven Globoko znižane cene od 5 do 14 Din Nedelja. 4 februa-ja-. ob 15 uri Kulturna prireditev v črni mlaki Izven Zniža T,p r>pne Ob 20 uri Karijera kanclista Vincika Izven Znižane cene • Občinstvo iz bližnje In daljne oko lice opozarjamo, da se vnrizori v nedelj«-nb 15 uri v ljubljanski drami Gnlieva Kulturna prireditev v ršiča, smuka idea'na. Pesek: —8. iarno. mirno, 145 cm pršića, smuka idealna, skakalnica uporabna. Seniorjev dom: —9. jasno, mirno, 120 cm pršića, smuka idealna. Čimžat nad Falo: —6. visoka megla, drobno mede. 80 cm pršića, smuka idealna, skakalnica uporabna Ribnica na Pohorju: —6. visoka megla. 90 cm. smuka idealna. Rmski vrelec: —5, jasno, mirno, 60 cm pršića, smuka idealna skakalnica unorabna Sv Lovrenc na Pohorju: —6. 100 cm pršića, smuka idealna, skakalnica uporabna. Pismena poročila z dne 31. januarja: Planina na Kraju: —13. jasno, mirno, od severa lahka sapa, 15 cm pršića na trdi ood-agi. smuka najboljša, izgledi najbolj i. Smučarski dom Ljubljane na Pokljuki: —8 jasno, solnčno. mirno, 2d cm pršića na 240 cm podlagi, smuka prav dobra, izgledi prav dobri, smuka v planinah možna. Velika planina: —7, vetrovno, jasno, solnčno. 5 cm nršiča na podlagi, ro robovih sneg spihan. smuka v dolinah idealna. Menina planina: —15. mirno deloma oblačno. 15 cm pršića na 2 m podlagi, smuka idealna. Krvavec: —6, solnčno, sever, 10 cm pršića na stari podlagi, smuka ugodna, izg'e-di dobri, v planinah dobra smuka. Dovje-Mojstrana: Vreme prekrasno. Izgledi za praznik najlepši. Zelenica: —9. jasno solnčno, severoza-padnik. 40 cm pršića na podlagi, smuka prav dobra, v planinah prav dobra. Mrzlica nad Trbovljami: —8, jasno, mirno, starega snega 60 cm, 15 cm pršića, smuka idealna, skakalnica uporabna, v pla ninah prav dobra. Kamnik: —4. oblačno, visoka megla, 3 cm pršića na 20 cm podlagi, smuka prav dobra, skakalnica v redu. izgledi za praznik dobri, v planinah idealno. Rakek: —3, vzhodnik, solnčno. 15 m pršića, na 30 cm podlage, v neposredni okolici v delih za Crnjakom in na Laškem smuka idealna, priporočljivi izleti preko Rakitne* od koder je do Rakeka zimska markacija Slivnica ima najlepšo smuko. Šmarje-Sap: —4, jasno, mirno, brez vetra, 20 cm pršića na stari podlagi, kprra pozna jo po vsem šahovskem svetu. Tovrstnega predavanja v Ljubliani V m muo imeli in bo sigurno privabilo obilo poslušalcev. Veb>r> nina bo minimalna, tako da se bodo oreda-vania lahko udeležili vsi. ki »e zanimajo za kraljevsko igro- » Družabni večer S PLESOM 2EL. EN POŠT URADNIKOV V „UNIONU" 2. FEBRUARJA OB. 20. ITRI Koledar. Danes: Četrtek, 1 februarja, katoličani: Ignacii, Budmtl. pravoslavna 19 januarja. Jutri: Petek, 2 februarja: katoličani: Svećnice, Ljudmira, pravoslavni 20. januarja. Današnje prireditve Kino Matica: Sezona v Kairu. Kino Ideal: Sen sleherne žene. Kino Dvor: Brod brez luke vHarry Piel). ZKD: »Galipolia ob 14.15 v kinu Matici. Kino Šiška: Plačana ljubezen Planinsko veselje na Taboru ob 20. III. družabni večer kluba primorskih akademikov ob 20. v Trgov-išem domu. Tatjanin večer ob 20.30 v Kazini Prireditve na Svečnico Kino Matica: Sezona v Kairu Kino Ideal: Sen sleherne £...„. Kino Dvor: Bro«! brez luke (Harrv Piel). ZKD: »Galipoli« ob 11 dop. v kinu Matici Kino Šiška: Plačana ljubezen. Obrni zbor kolesarskega in motocikli-stičnega društva »Sava« ob 10.30 pri Kavčiču na Privozu. Družabni večer železničarskih in postnih uradnikov v L*n:onu ob 20. Odbor Rdečega križa v Mostah koncert ob 20. v Ljudskem domu Lutkovno gledališče Lfubl 'anskega Sokola »S-rbrni rajćek« ob 16. Narodni dom. Šentjakobski *1 5« »Pogumni Ton- čck*c ob 16. Narodni dom. Šentiakobsko gledališče »Pogumni Tonček« ob 15, Mestni dom. Sport Na Svečnico: Primorje rez. : Hermes rez„ priiateljska tekma ob 13.35 na igrišču Hermesa. Primorie liga : Hermes I. ob 15.15 na igraču Hermeca. Table tenis turnir Ilirija:Hermea ob 14. v areni Narodnega doma. Dežurne lekarne Danes: Mr. Kuralt Gosposvetska cesta Štev. 10 in Sušn k. Marij.n trg 5. Jutri: Mr. Kamor. M'k-oSičeva cesta 20 in Tmkoezv, Mestni trg 4. Več solidarnosti je nam treba, ne pa I razredne borbe, če hočemo kdaj srečno prestati težke preizkušnje naših mršavih dni. Vsi stanovi in poklici bi se morali medsebojno podniruti ne na da še v enem stanu ni sloge. Za primer vzemimo kar naše nogometaše ali rmitrihorce, da jih ne bo kdo zamenjal z jezikoborci ali kruhoborci, kajti imamo borcev več vrst. Ti so zdaj na prisilnem dopustu, ker se je izpremenilo zeleno polje v belo, pa vendar ne drže nog križem, temveč brcajo z njimi v dobro-*delne namene. Pomislite, kolika požrtvovalnost in stanovska solidarnost! Zdaj v zimskem času, ko človeka še v kožuhu stresa, prirejajo tekme v korist brezposelnih igračev Torej ne v svojo korist, če-prav jih nemara zebe v kolena in v stopala, temveč hočejo pomagati svojim brezposelnim stanovskim tovarišem. Da nogometni stan bi moral služiti vsem drugim stanovom za zgled. Saj bi lahko tudi drugi stanovi s pridom prirejali tekme za svoje brezposelne tovariše Ni da bi morale biti baš nognmetnj tekme, lahko bi bile katerekoli. Recimo bi se prav gotovo obnesla tekma tistih, ki že imajo po več mastnih služb in bi jih radi imeli še več Pa bi se spoprijela dva nasprotnika, postavim eden z 10 službami, drugi pa z 11 m bi šlo za to. kateri jih bo prej imel 12. Brezposelni stanovski kolegi obeh tekmovalcev bi pa tekmi prisostvovali proti primerni vstopnini in bi ploskali ne glede na izid. Vzgojni pomen takih tekem leži na dlani, da o čistem dobičku sploh ne govorimo, ker živimo zadnje čase itak vsi od izgube, če ne štejemo lačnih in raztrganih. Iz Kamnika — Sokolski smučarji iz kamniškega O&TOŽJa se bodo na svečnico dopoldne pomerili v resnih tekmah, ki bodo v Domžalah Tekmovali bodo člani, članice ln naraščaj. Za tekme vlada v sokolskih vrstah veliko zanimanje, zlasti pa za prvenstvo članov, ki bodo tekmovali na progi 14 km Udeležba bo po prijavah sodeč zelo velika in upamo, da to to pot tudi vreme naklonjeno našim sokolskim tekmovalcem, da jim ne bo treba še enkrat preložiti tekem — Predpustnega veselja bomo imeli letos zelo malo Kratek predpust in slabi časi so reducirali vse prireditve, katerih smo imeli včasih toliko, da je bilo ze kar nerodno s termini Od vsega bo ostala samo tradicijonalna predpustna maskera-da. ki Je vsako leto na pustno soboto v Čitalnici Tuli gasilsko društvo Je na svoji zadnji seji sklenilo opustiti običajen gasilski ples. Iz Črnomlja — Občni rbor Strelske družine se je vršil 27 januarja Ta. pri nas še nova organizacija, je v preteklem letu zelo uspešno delovala Po zaslugi svojega prvega predsednika br HinkP Prelovca ln njegovega sodelavca br inž Janezica ka kor tudi naših nacijonalnih ponjetij si Je irnžina zgradila moderno strelišče kjej se vrši redno streljanje Novoizvoljen' odbor na čelu z novim predsednikom bi inž Janežičem so zborovale* Iskreno po vlravili v prepričanju, da bo vodil to na *n naM.1«-»nalno In vzcojno organizacijo P nacrtani poti z uspehom ki Um aa od Fi "l želi vsa naša zavedna iavnost Vr mla Mul nrinoročamn. da vstopa v drn*: v Čim večlem Številu ker bo Imela c volj plemenitega razvedrila. .slovenski na ro d« duel. februarja 1934 *tr*n a. Zborovanje ljubljanskega učiteljstva Predsedniško poročilo — V dravski banovini |e Se vedno nad 700 brezposelnih učiteljskih abiturijentov in abitu- rijentk Ljubljana. 1. februarja. Vceraj se je vršno v Ljubljani, v šoli na Grabnu lepo uspelo zborovanje ljubljanske-ga ućiteljstva, ki ga je otvoril g. Vekoslav Mlekuž.. Uvodoma je pozdravil navzoče, posebno se brezposelne učiteljske a bi turi jene ke in abiturijente, ki so se v lepem številu udeležili zborovanja. Nadalje je poročal o predsedniškem zboru JUTJ, ki se je vršil 14. januarja v Ljubljani. Konstatira! Je, da so bili vsi predsedniki sreskih učiteljskih društev soglasni v tem, naj se vrli izredna skupščina JTJU, ki naj razčisti razmere v našem udruženju. Prečital je tudi resolucije, tičoče se stanarine In poročenih učiteljic, ki jih je sprejel na pred- Predsednlk Ivan Dimnik log aekcije JUTJ za dravsko banovino predsedniški zbor in jih p o s*: al potom izvršnega odbora JTJU v Beogradu vsem merodaj-nrm činiteljem. Sledilo je poročilo o sodelovanju JTJU z drugimi kulturnimi In nacionalnimi organizacijami; omenil je. da bo organizacija po pristanku predsedniškega »bora pristopila še v JC ltjo. v Jugosl.-bol-farsko ligo in k Društvu prijateljev po!j-akega naroda. Končno je opisal tudi dsčo odbora za sestavo poizkusne številke šol-akega lista, ki bo izšel koncem februarja • MKhJo za prvo polovico marca. Pozival je navzoče Članice In Člane, da ae zanimajo za delo organizacije in jo po svojih močeh podpirajo. Poročilo je bilo s odobravanjem sprejeto. V imenu brezposelnih učiteljskih abiturijentov, ki imajo svoj poseben odsek pri sekciji JTJU v Ljubljani, se je zahvalil za tople besede predsednika. Izraze simpatij in za podporo, ki so jo brezposelni že do aedaj uživali, g. Vojko Jagodic. Podal je zanimivo statistiko brezposelnih učiteljskih abiturijentov, ki jih je danes kljub razumevanju pri banski upravi in ministrstvu prosvete še vedno preko 700. Kam bodo pa nameščeni oni, ki bodo letos dovršili študije? Res, težak je položaj brezposelnega učiteljskega naraščaja, ker živi večina njih v najtežjih socialnih in materijalnih prifikah. V bedi ln pomanjkanja čakajo leta in leta, da nastopijo pot Idealnega eolskega. In narodnega vzgojitelja. G. Jagodic Je naprosil navzoče, naj tudi v bodoče podpirajo brezposelne tovariše, posebno one, ki nadaljujejo svoj študij na ljubljanski univerzi. Situacijsko poročilo važnejših vprašanj je podal zelo obzirno predsednik JTJU sekcije za dravsko banovino g. Ivan Dimnik. Podrobno Je opisal potek razprav za konsolidacijo nazmer v JTJU ter pojasnil, da je pomirjen je v udruženju odvisno od uspeha ponovnega sestanka predsednikov vseh sekcij JUTJ v državi, ki bo 10. t. m. v Beogradu. Končno od^itev bo pa prinesla izredna skupščina JTJU 4. marca v Beogradu. Očrtal je nadalje delo organizacije za izpremembe s finančnim zakonom. Te izpremembe se tičejo v glavnem sledečega: znižanje starostne stopnje pri napredovanju v V. grupo, ureditev položaja učiteljic ženskih ročnih del, nameščanja sreskih in banskih šolskih nadzornikov, ureditve višjih narodnih šol itd. Predsednik g. Dimnik je opisal svoje posredovanje v Beogradu pri gg. ministrih in narodnih poslancih, kjer je tolmačil želje učiteljstva in predložil predloge za ureditev šolstva. Med njegovimi Izvajanji je dospel predavatelj, univ. prof. g. Karel Ozvaid, ki je predaval o temi -.»Temelji državljanske vzgoje!« Njegovim izvajanjem so navzoči z zanimanjem sledili. Predavatelju se je zahvaCil predsednik g. Mlekuž, nakar je nadaljeval s poročilom sekcijski predsednik g. Dimnik. Opisal je situacijo glede učnih načrtov, šolskih knjlf in državljanske vzgoje v narodni šoli. ki naj bo zastopana pri vseh predmetih. Povsod v šoli se nudi učiteljstvu prilika za državljansko vzgojo zaupanih mu otrok. Temeljita izvajanja so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Ob 12. uri je zaključil' predsednik lepo uspelo zborovanje. čo. 195 tekmovalcev na startu Rekordne prijave za državno smučarsko prvenstvo v Planici — Priprave za tekmovanje in sprejem gostov Ljubljana, 1. februarja. Samo še en dan nas loči od našega največjega smučarskega praznika, od državnega smučarskega prvenstva, ki se bo letos prvič vršilo v Planici, tem priljubljenem zimskem letovišču s stalno zimo in nepretrgano smuko od novembra pa prav do aprila ali celo maja Planica se je že pripravila za sprejem gostov in tujcev. V Ratečah so skoro ▼ vsaki hiši sobe na razpolago, ker je pa računati z rekordnim obiskom — saj je odobrena polovična voznina, v nedeljo bo pa na Gorenjsko potegnil izletnike in smučarje poseben vlak. za katerega bo treba plačati samo tretjino vozni-ne — so se za sprejem gostov pripravile tudi vse bližnje zimskosportne postojanke, tako Kranjska gora, Podkoren, Dovje Mojstrana itd. 90 letni korenjak Jože štor Jubilant >e bi! celih 12 tet vzoren raznašalec »Slovenskega Naroda« Llubliana, 1. februarja. Mii mladi se radi pv>s:a\\;amo ter tnka-«jo po prsih, češ koren.afcj smo. Toda, če •e seznanimo s korenjakom starega kova, spoznamo, da smo slabiči ter da najbrž ne bo nihče med nami dosegel tako zvane častit':: ve <=tarosti. V Ulici na Grad, ki lima zdaj nekaj jrle« irto starinskega v sebi, odkar so jo preuredili ter osvežili, je za flori ja-nsko cerkvijo precej velika starinska hiša. Po tesnih stopnicah in ozJrlh mostovžih sem iskal stanovanje enega najstarejših, če ne najstarejšega »nafcurabziranegac Lrd.an-čana, Jožeta Štora. Ze-'o popularen je še bH prejšnja leta in zdaj je menda že marsikdo m s!r:\ da ga ni med živimi. Toda Stor je trdna korenima, ki bo obhajal v nedeljo 90-letnlco. Kdo bi si mislil, da v takSn: starinski hiši lahtko žive tako stari fjudtje! V tej hiši je tudi 80 let staro dekle, U bi ji č'ovek prisodil 50 !et Toda ne smete misliti, da skriva leta s pudrom "ti kremo. Jubllarrt je sedel na rosteljr, a je takoj prisede! k mizi. saj je zdrav kot dren in mnogo imenitnega zcu povedati. Nekoliko je naglušen, spomin pa ima še izredno dober ter pripoveduje podrobnostrl iz davnih let svo-jega dVgega življenja. S snaho se izvrstno razumeta ln njo najbolje sliš\ zato nama je s'užlla za to'.mača. N sem mu pa roveda'. z kaj sem prav za prav prišel, da bo bolj vesel te čestitke k svoji 90- 'etnici. Sl'ika prav nič ne laže, naš Q0-l Še oženil. Navadno se vHudno lažemo. ko p:šemo starostne jubileje. če5 da je juoilant še ta«ko mladosten, v tem primeru pa tega res n: treba. O. kje so trsti časi. ko se je bil Jože §tor narodU. 1. 1744. 4. februarja v Luter-iah pn Pon kvah ob hiž. že1.' Tedai so bili Se fevdalni čas;. kolo zz^d'vvine. kot oravimo. se :e od tedaj le pešteno zasukalo in presukalo. toda Joff sedi pref me-tal morda še čvrstejši od mene - zeTen-z*. Vojake je služI! v Dalmaciji, ko so se L?*rriT*i pretepali z Avstrijci Tri leta je nosil suknjico belo m še na orožne vaje je hodi! tako dolgo, da mu je doba vojaške službe narasla na 12 iet. Po vojaščini se je ogleda! za kruhom. Delo je do-bil pri železnici. 30 let je dela! v Ceiju kot železniški delovodja — zdaj prejema za to 110 Din pokojnine na mesec —, dokler bi skoraj ne prišel ob življenje. Do zadnje podrobnosti se spo.mi.nJa, kako je 'bilo: zamišljen je ogledoval pokvarjeno kretnico, nakar ga je nenadno pograbila lokomotiva od zadaj ter ga pahnila podse med tirnice, Obležal je z razbito glavo, ki so mu jo sešili in je kma. Veliko Bloudkovo skakalnico so neko- ! bo pa start k teku na 18 km. nedelja je na liko preuredili podaljšali so most za štiri i rezervirana samo za skoke, i . sicer: dopol-metre in preuredili tudi doskok. 2e prvi j dne ob 9 za kombinacijo, popoldne pa poizkusi so pokazali, da je to rekordna ska- skoki posebej. Vseslovatisko smučarsko prvenstvo ▼ Zakopanih Jugoslavija se ga udeleži predvidoma s 14 tekmovalci. leto bodo tekme pri nas Prihodnje Ljubljana, 1. februarja. Takoj po končanem državnem prvenstvu v Planici, ki velja obenem tudi ket izbirna tekma za slovansko prvenstvo, bo naša državna reprezentanca odpotovala v Zakopane na Poljsko. Med zimskosportnimi savezi Bolgarije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske je bila sklenjena pogodba, veljavna za dobo 4 let. Po tem dogovoru ae vrši prvenstvo slovanskih držav vsako leto v drugi državi in sicer izmenoma enkrat na severu, drugič na jugu. Letos je tekmovanje na Poljskem, prihodnje leto bo pa v Jugoslaviji. Določen je standard spored, in sicer stafetni tek 5X10 km, tek na 18 km za poedince ln za kombinacijo, al-pinska kombinacija (smuk in slalom) in skoki. Vse posle vodi cent.ra7.ni odbor, v katerem sta od našega saveza predsednik ban dr. Marusič in dr. Berce. Vsaka država sme za vsako panogo postaviti največ 4 tekmovalce in po eno štafeto. Razen tega so dovoljene tudi rezerve, in sicer za štafeto tri, za ostale panoge dve. Tekmovanje traja 5 ali 6 dni (letos od 8 do 13. febr.) po vrstnem redu: 1. dan smuk, 2. dan štafeta in slalom (ali ločeno na dva dneva j, j 3. dan tek na 18 km in tek dam, ki pa ne spadajo v konhurenco in tudi njih prijava ni za nobeno državo obvezna, 4. dan skoki za kombinacijo, 5. dan skoki. Klasificira se na ta način, da se rezultat vseh štirih tekmovalcev in za vsako posamezno panogo deli s 4, kar velja kot končna klasifikacija. Zmagovalec Je država, ki doseže največ točk. Končna klasifikacija pa velja za rezultate vseh 4 let skupaj. Razpisana so posebna darila, za državo, ki se je v teh Štirih letih v tej ali oni pagoni najboljše plasirala, in sicer: glavno darilo za državo, ki je v vseh 4 letih dobila največ točk v vseh panogah, dalje posebna darila za najboljši skupni štiriletni rezultat v štafeti, v teku na 18 km, v kombinaciji, v skokih ln v alpinski kombinaciji. Polef tega so Še darila za najboljšega tekmovalca v vseh štirih letih, dočim prejmejo zmagovalci poedinci v posameznih letih plakete. Za letošnje tekmovanje so se prijavili tudi Rusi, vendar je njih prijavo moral centralni odbor zavrniti, ker Rusija ni član FIS. Do drugega leta pa bodo urejene vse formalnosti in tako bomo Jugosloveni prvi, ki bomo imeli na startu zbrane vse slovanske države. Glede na to, da pravila FIS ne dovoljujejo tekmovanj zaključenih skupin gotovih držav, se bo vršilo prvenstvo slovanskih držav vsakokrat obenem z drža.nim prvenstvom dotične države, ki je prišla na vrsto za izvedbo slovanskega prvenstva. Za vse-slovansko prvenstvo bo seveda veljala posebna klasifikacija. Za Jugoslavijo je to vsekakor velikega pomena, ker bi se prihodnje leto pri nas moralo vršiti prvenstvo FIS. kar pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogoče in bomo imeli prav lepo nadomestilo. JZSS bo v Zakopane poslal okoli 14 tekmovalcev, v kolikor bodo seveda dcpužča-la denarna sredstva. Naše zastopstvo sicer še ni določeno, odločitev bo padla šele na državnem prvenstvu, vendar že sedaj lahko napravimo presojo, sodeč po rezultatih podsaveznih prvenstev. Za smuk in slalom pridejo po vsej verjetnosti v pošte v Tone Dečman (Ljubljana), Ciril Praček (Jesenice), Franc Carman (Tržič), Rudolf 2ingerlin (Zarreb), Heim (Jesenice) in Hillinger (Celje), za kombinacijo Leo Baebler, Bogo šramet (oba Ljubljana), Albin Jakopič (MojstranA) in Lovro žemva (Gorje) V poštev bi prišel v prvi vrsti tudi Dečman, ki pa menda ne more startati v teku in zato za kombinacijo ne pride v poštev. Za skoke so predvsem poklicani, da nas zastopajo Dečman šramel, Jakopič In Praček, za štafeto pa Janša, Smolej, Knap, Senčar in Alb. Jakopič ali Baebler. Siguren kandidat bi bil tudi Godec, ki pa zaradi dopusta ne more v Zakopane. JZSS je že določil sprpm!jevalce, savez bo zastopal dr. Kmet, za vodjo vrste pa je določen Predalic. Šninčarstvo v litijskem Sokolu Litija, 31. januarja. Smučarski odsek litijskega Sokola je precej močan in prav pridno uporablja krasne terene v naši okolici. Ze prejšnja leta je priredil naš prednjački zbor društvene tekme v bližini Litije. Takrat so zmagovalci prejeli darila Fotokluba. Letos pa so šli naši smučar i i tekmovat v prekrasno okolje Svete Gore. Društveni načelnik br. učitelj Veno Taufer je trasiral tekmovalno progo poč en š i s Time, ki leži na višinskem terenu Zasavja sredi pota med železniško postajo Savo in priljubljeno p!an:nsko kočo na Sveti Gori. Proga je vodila s Tirne na Roviše, do podnožja Pleše ter na povratku preko vasi Vol-če nazaj na Tirno. Z« člane je b;!a proga dolga 10 km. za članice pa polovico krajša. Pri nedeljskih tekmah so si priborili na$i smučarji naslednja mesta: 1 Poti-ek Franjo, 2. Borišek Jož«, (ki je obetal bti favorit dnevo je imel med r»o*u> ne/gode in je zato zasedel le druao mesto) ter 3 mesto Vizler Jo?e. Nadalje na so se tudi dobro izkazali br. KavŠek Ivo. Knol Polde. Kolman Franc in NTerat Ivan. Članice: 1. R;zjak Olga, 2. Jenko M;l!ca. 3. Kolman Mlci in 4. Jenko Dara. Tekem se je udeležil tudi mošk* na"aščaj, r' pa »e tekmo val tzven konkurence, številna mlada ^a1--•^a ka?e. d* bo z:m*k; s*"»<^-t v na^em fin* *tvu še boli napredoval S^j imamo ta>e -"o"i k- o^etaio lepe uspeh* na prihodn1" u -ekmah skh tekem na v Škofljici pri L-'ubijani. Ker je v;eiai zapadel nov sneg, ki obeta, da nam bo delj časa služil, je vodstvo li-tjskega sokr>lskega okrožja razpisalo smu-čarsfce tekma za vsa včlaniena dru£tva in č^te. Proga bo trasirana na daljavi 12 km in bod" tekmovali člani iz Ltti.ie, ^martna. Kresnic. Ponovič in Polšnika. TeKim v takem cbsegu pri nas še nisma imeli, /aio vlada zanje že sedaj veliko zanmanie. Naši sokoibki smučarji pa pohajao p-av radi ob vsak! priliki v naš zimski S*. Moriti na sosednje Javorje, ki so aaj'dealn*?ša s;n -ičars-ia toCka naše soseske. —nč tu Naš sokolski smučarji to se udeležili J di nedavnih sokolskih okrožnih smučar- Kolesa je kradel 22Ietni Avgust Franciškovič z Reke je s:cer po poklicu artist, je ra tudi roien tat. Enkrat je že presedel v Ogulinu štiri mesece zapora v Ljubljani 7 mesecev, zdaj pa je prišel na zatožno klon v Zagrebu. Lani v avgustu ie no Zagrebu kradel kolesa, ki so jih puščali koledarji pred pisarnami, pošto in trgovinami. Ker pa si v Zagrebu ukradenih koles ni upal proda lati, je pršel premeten^ Avgust r»« nvsel d« b' vh lahko razprodaial v LiubHani. Kad/ir ie v Zagrebu ukradel kolo, ie sedel nani in se od« nePal naravnost v Liub,;ano. V avgustu ;n septembru ni bilo deževno in tako mu tak izlet m škodoval. Seveda bi mu r*i kup-x;'*a ne ne«dfl. če h' se moral r v'akom nehati raza i v Z*<»reb Pa ie tu^i ta *>rrb!em ^^b-o reš:V KaHar ie n^el v L;"b,5<»no. te "kradel ko*o :n *° rH*****ifl niT^; v Z*<»-eb kVr «»a ie nr<->rNT Tj»Vo ie T. i "-bi v»n^-»r»* T9taaa,T t pa«^tolr?mi a Zagrebčane z ljub !|ai»*Vfin' Vnj51£l!$fSS@S33SSBa Danes premiera senzacionalnega filma [3 HARRY PIEL | Brod brez luke B3 Film napetih scen in močnih dejanj. Tajlnstvena ladja išče zlato, potopljeno v morje ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Cene 2.—, 4.—t 6.— in 8.— Din. B9 m s m Zborovanje rudniških gasilcev Trbovlje, 31. januarja. V nedeljo ob 17. popoldne se je vršilo v gasilskem domu na Vodah člansko zborovanje rudniških gasilcev na katerem so podali četni funkcijonarji članstvu obračun svojega delovanja v lanskem letu, ker je redni letni občni zbor glede na nedavno se vršeči izredni občni zbor odpadel. Zborovanje je otvoril predsednik čete tov. Hauptman, ki je kratko poročal o delovanju čete v lanskem L'tu. Izčrpneje pa je bilo poročilo tajnika tov. Uleta. Iz poročila posnemamo, da šteje gasilska četa 52 rednih članov, število podpornih članov pa se je lansko leto zvišalo od 136 na 161, torej je med letom pristopilo 25 novih članov. Poleg teh pa šteje društvo še enega ustanovnega in 2 častna člana. Odbor Je imel 7 sej, 1 seja pa se je vršila skupno z vsemi trboveljskimi gasilskimi četami. Društvo je stopilo v gasilsko akcijo v treh primerih in sicer pri 2 manjših in 1 večjem požaru v svojem društvenem okolišu. Rednih četnih vaj je bilo 25 ter 2 župni vaji. Povprečno se je udeleževalo 70% gasilcev pri vsakokratnih vajah. Pogrebov med letom umrlih članov se je dru tvo korporativno udeleževalo, po deputacijah pa članov sosednih društev. Društvo odnosno članstvo je sodelovalo pri vseh državnih in patrijotičnih prireditvah v trboveljski dolini, razen tega pa so bile odposlane tudi večje deputacije k jubilejnim proslavam društev v Radečah, Loki in Zagorju. Prejelo je društvo 27, odposlalo pa 41 dopisov. Blagajnik tov. Rozman je poročal, da js stanje blagajne kljub krizi razmeroma zadovoljivo. Dohodki so sicer precej padli, ker društvo radi slabih razmer v revirju ni prirejalo nobene večje prireditve, kakor druga leta, vendar pa so podpore razni.i ustanov in rudnika nadomestile tudi to vrzel v blagajni. — Nadzorni odbor je našel račune in blagajno v popolnem redu. zato predlaga odboru zahvalo. iz poročil ostalih funkcijonarjev je razvidno, da goji četa tudi prosveto med svojimi člani, saj si je uredila malo knjižnieo, ustanovita pa tudi pevski in Li.nburaški zbor ter šramel-sekstct, ki vsi živahno delujejo. Posebno pozornost je vzbudilo poročilo o delovanju reševalnega oddelka, iz katerega je razvidno, da je reševalni avto nastopil v revirju 304krat. kar najbolje dokazuje važnost in potrebo te človekoljubne ustanove. Tudi v tehničnem pogledu je rudniška gasiiska četa prvovrstno opremljena, saj ima 3 avtomobile ter 2 motorni in 1 ročno brizgaino ter veliko mehanično lestev, poleg številnih modernih tehničnih pripomočkov za uspešno gašenje požarov in reševanje pri elementarnih katastrofah. Tovarištvo je tudi v rudniškem gasilstvu zelo močnu zasidrano. Tako prejmejo vdove umrlih gasilcev ob smrti moža primerne podpore iz »Samopomoči«, za slučaj smrtne nesreče v gasilski službi pa prejme vdova ponesrečenega tovariša od zavarovalnice, kjer so vsi gasilci zavarovani, znesek Din 50.000.—. Končno je poročal še poveljnik čete tov. Rozman o svojem delovanju Poleg rednih vežb čete, je vprizorilu četa še 2 vaji s predavanji o vojnih plinih, 6 vaj s preizkušnjo orodja, 4 signalne vaje s predavanjem o prvi pomoči, 2 \aji pri preizkušnji hidrantov, 2 predavanji o pravilih in gasilskem zakonu, 1 vaja pri kontroli vseh cevi in 1 župna vaja pri Sv. Katarini. Poveljnik je ob zaključku pozval vse tovariše, da se čim trdneje oklenejo plemenite gasilske ideje, katerega najvzvišenejše geslo: »ljubezen do bližnjega« more prepojiti ves naš narod in tudi vse človeštvo. Zatem se je predsednik tov. Hauptman zahvalil članstvu za uspešno sodelovanje v preteklem letu ter prosil, da funkcijonarje tudi v bodoče krepko podpirajo. Z Jesenic — Iz naših aol. V tretji oddelek otroškega vrtca v stari šoli se je vpisalo 40 otrok. Roditelji so g. županu za ustanovitev Vrtca zelo hvaležni. Ustanovitev vrtca se pripravlja tudi na Hi ušici. Predvideva se učilnica v poslopju gasilskega doma. Narodna šola si je leta 1932. nabavila moderen skioptikon in radijski aparat. Dolg 24.000 Din se je odplačeval z dohodki šol. prireditev. Šola ima dolga še 6000 Din Ob semestru je priredila šola srečkanje, ki so »e ga otroci zelo veselili, saj je skoro vsaka dcuga Brečka zadela. Otroci so »e zavedali, da a kupovanjem srečk skrbe za odplačilo dolga Roditelji pa &o Be zavedali, da so dolini prispevati k odplačilu učnih sredstev, kato-terih 8e poslužuje njih deca Kdor nI potegnil številke. Je rekel: »Vseeno mi Je. saj dam dinar za radio in skioptikon To je moja dolžnost!« Sola vzgaja otroke v tem oziru. da ne goje nevoščljivnati in zav'.stl V Slvtjcnju je ^.ač enkrat ta. dru rič drugi obdarjen s arečo Svojemu bil* njemu prlvoMi srečo, seb« jo želi Vzgoj ne tendence ne opažamo pri Javnih trm bolah 27409^45 B:+2+^+++^D 511115^54441 099999999741 /SLOVENSKI N ARO D«, dne 1 februarja 1M4 ter. 26 DANES PREMIERA FILMA, V KATEREM NASTOPATA WILLY FRITSCH « RENATE MiiLLER SEZOM V KAIRU Razkošje Egipta, piramide, sfinga arabske fantazije. Ljubezen in flirt. Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predprodaja vstopnic od 11. do NOV ZVOČNI ŽURNAL, Predstave ob 4., 7 U in 9\i, jutri ob 3., 5., 7*4 ln 9'i uri zvečer. I H 1 j ■: Dnevne vesti _Iz sodne službe. Za sodnika sre=kega sodišča v Ljubljani je imenovan sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Andrej Dolinar; premeščen je k sreskemu sodišču v Mariboru viš. pisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Mariboru Josip Dre-venšek. — Dr. Andrej Stanger umrl. Danes dopoldne so položili v Voloski k večnemu počitku odvetnika in 'bivšega večletnega župana volosko-opatijske občine dr. Andreja Stangerja. Fckojni je bil znan kot tden najagilnejših borcev za pravice Istre ia posebno v zgodovinskih dneh ob prevratu Bi je na vse načine prizadeval, da l'i rešil to krasno zemljo naši skupni domovini. 2al je ostala vsa njegova požrtvovalnost in ljubezen do kršme 'Istre m man in tako je moral v grob, ne da bi \ir.rl zarjo svobode nad svojo nesrečno ožjo domovino. Bedi mu lahka zemlja! — Potovanje JS v Orient. Lani je Ja- 25. maja. Osrednji odbor JS bo poskrbel vtze za mal denar in tudi glede dovoljenj« za odsotnost državnih uslužbencev je JS že prevzela potrebne korake. _ Slavospev našim planinam. Slavni pisatelj in plauinec dr. Kugv v vseh svojih delih epeva lepote naših planin, sedaj je pa izdal krasolno knjigo >Die Julischen Al-pen tm Bildec, kjer odkriva svetu vse veli-č:^stvo naših planin z najboljšimi posnetki po večini naših in tudi tujih fotografov -umetnikov. Knjiga ima okrog- 200 krasnih slik, ki so občudovanja vredna dela Fran-C3ta Avčina, dr. Mirka Kaizelja, Cveta Svig-lja in dr. Stanka Tominška ter skoraj enakega števila najboljših tujih fotoama-terjev K vsaki sliki je dr. Kugy napisal prekrasen in globoko poetičen tekst, ki bo seg"el planincem vsega sveta globoko v srce in jih privabil v naše kraje. Te prelepe pesmi v prozi ob slikah iz našega gorskega paradiža so monumentalno delo, ki si je z njimi veliki prijatelj naše domovine dr. Ktujrv sam postavil najveličastnejši spomenik. ~Kniiga je tako nenavadno poceni, da si jo lahko kupi vsakdo, kar bo gotovo tudi storil, če prelista le nekaj listov. Pri obledeli sivorumenkosti barvi koža motnih očeh, slabem poeutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v plavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni za poreci vsako jutro na tešče kozarček naravne « Franz Josefove« Rrenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi te^a posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Demonstracije v beograjskem gledališču. V torek zvečer je prišlo v beograjskem gledališču do burnih demonstracij. Ponovno so uprizorili delo anonimnega avtorja >Sreča A. D.«. Na galeriji so začeli ljudje kričati, da nočejo gledati takih neumnosti. Intervenirati je morala policija. _ Vodstvo radijske oddajne postaje t Ljubljani razpisu ie za svojega deeettieočesa naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker ee bliža Število naročnikov nanio številu 10 000, vabimo vse interesente, da čim prej poManeio naši naročniki. — Sedem žemelj za en dinar. V manjših krajih Bosanske Krajine se je kruh zelo pocenil. V Derventi prodajajo 7 žemelj za en dinar, beli kruh po 2, črni pa po 1.50 Din kg. — Morje vas vabi. Letos ie predvidenih na nas Jadran ve?5 potovani v zvezi z izleti v Grči'O. Esipt. Šnanro i. dr. Prvo potovanje v Grčlio in v Pireie. ki traia 11 dni, bo 'a Veliko noč z luksuzno ladio Jadranske •lovidbe »Karadiordie< z odbodom s Suša- k 30 marca. One &o od Din 2000 do Din ^00 _ Drugo veliko 21 dnevno potovanje v '.iniio bo dne 6. anrila e prekooceanskim » ik&umim parobrodom Jugosloven^kesa Lloyda »Kraljica Marijar. Cene so po izbiri in legi kabine od Din 2800 do Din 6500. V cenah je všteta kabina, vožnja po morju in popolna oskrba na ladji- Vozne listke in programe dobite pri »Potniku« v Ljubljani, za nebotičnikom. — Zanimanje inozemstva za na£e strupene kače. Higijenski zavod v Splitu je dobil od upravitelja doma Narodnega zdravja v Mostarju dr. Dojmija poročilo o lovu strupenih kač, ki se prodajajo v inozemstvu. Siromašni prebivalci Hercegovine so lani s strupenimi kačami dobro zaslužili, saj so jih prodajali po 25 Din. Dr. Dojmi hoče letos še bolje organizirati lov na strupene kače, ki se za nje zlasti zanimajo francoski znanstveni zavodi. — Zahvala. Gospodarskem j kultunemu društvu za Vod mat in Sv. Peter se tem potom najlepše zahvaljujemo za prejeta darila, ki nam jih ie društvo opetovano naklonilo. Želimo društvu še večjega uspeha. — Najlepša hvala g. predsedniku, ki društvo dobro napreduje po J njegovim vodstvom. Obdarovanci. 77-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, zmerno mrzTo, nestalno vreme. Včeraj je snežilo v Zagrebu. Eeogradu. Sarajevu in Skopi ju, na jugu pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 6. v Zagrebu 3, v Ljubljani 2.6, v Mariboru in Skopi ju 2, v Beogradu 0.0, v Sarajevu —10. Davi 1e kazal barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je znašala —4.6. — S konji in vozom pod vlak. Blizu Sente se ie pripetila v torek popoldne težka nesreča. Kmet Lovro Lazič je hotel z vozom čez železniško progo, pa ie pridrvel vlak, ki je konja ubil, voz zdrobil, kmeta pa vrgel daleč s proge. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. ULOJUunnn! ji n n u u ■ h h h h t, ■ ■ ■ ■ ■ ■ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ Danes planinsko veselje ob 20. uri na Taboru, fc *T s a ■ sj as as ■ ■ ■ ■ m — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca januarja 1. 1934 sledeče prispevke: I. Podružnice: Radeče 123 Din; Kranj loOO Din; Novo mesto m. lt>7 Din; Celje m- 300; Šiška m. 200; Šiška ž. O*); Sp. Sv. Ktmsota 154; Z«r. Sv. Kungota 110: Kočevje 375: Sv. Trojica 205; Sv. Lenart 395; Sv. Lovrenc IGO; Maribor ž. 550; Cerknica i. sr. iz Cerknice 510 Din, iz Grahovega 5'J Din, skupaj 5o9 Din; Litija 50 Din; Ljjbljana šentjakobska tm. ž. 215 Din. Skupaj 5173 Din. — II. Nabiralniki: podr. Sv. Trojica 120 Din- — III. Obrambni sklad: sentp. ž. podružnica 400 Din. — IV. Kazni prispevki: občina Cerklje pri Kranju 30 Din; kraj. šolski odbor Tezno 3r0 Din; občina G. Kadgona 300 Din; občina Rakek 20 Din; I. Prekoršek, Celje, 134 Din; Iv. Rozman. Ljubljana. 50 Din: J. Zupančič, Ljubljana, 100 Din. Skupaj 934 Din. Iz Ljubljane —lj J«vne ure ne bo več na tromostjn kot mnogi še vedno upajo. Prestavili ;o bodo na Karlovški most. kjer je baje tadi zelo petrebna. Sklicuieio ee. da javna ura ni potrebna na Marijinem trgu. ker je v bližini dovolj drugih ur. Toda baš na najpomembnejših križiščih je najbolj potrebna javna ura in Marijin trg ie geometrijsko mestno središče. Ce je kje potrebna javna ura, je na Marijinem tr^u. Nameravajo na« sicer odškodovali na ta način, da bodo montirali električno uro na pročelje frančiškanske cerkve, kjer je že starinska cerkvena ura, e eimer pa ne moremo biti zadovoljni, saj ni vseeno, kie je ara, pri tleh ali visoko pod nebom. Menda fl tem ne bodo toliko prihranili, da so začeli prenašati ure kot marka mlade- Res bi bile še marsikje potrebne javne ure, n. pr. na živilskem trgu. a s lem ni rečeno, da ie treba demontirati one, ki eo na primernih krajih. —li Prešernova uliea bo tlakovana z drobnimi kockami. Doslei je bila tlakovana z velikimi kockami, ki so iih zaradi gradnje tramvajske proge odkopaii in deponirali na Cankarjevem nabrežju. Zdaj jih drobe Nakovalci v maniše kocke, velikosti granitnih kock. s kakršnimi so zadnia li?ta tlakovali ožje ulice. Manjše kocke eo ee boli obnesle od velikih, ker ?e na njih teža prenaša bolj enakomerno, tlak iz manjših kock se pa tudi lažje popravi. —lj Angleško društvo t Ljubljani ie imelo sinoči v kavarni Emoni svoi XII. redni občni zbor. Udeležence je v imenu zadržanega predsednika bana dr. Marišiča pozdravil podpredsednik dr. Maiaron, na kar se je takoj prešlo na poročila posameznih funkcijonarjev. Iz tajniškega poročila Borisa Kermavnerja posnemamo, da šteje društvo 150 članov. Tekom leta ie priredilo več javnih predavani, priredilo ie pa tudi 4 dobro obiskane tecaie za angleščino in sicer za začetnike, napredujoče in za dikcijo. Društvo ima svoio sobo v Rožni ulici- Bla«gaina izkazuje 3300 Din imovine, društvena knjižnica pa nad 10VX) kniig, po katerih dani prav pridno segajo. Volitev ni bilo, ker se odbor voli vsaka tri leta. D rušit vo bo v bodoče priredilo še več predavanj, za katera je pridobilo poleg ee. Copelandove tudi mariborsko Angležinjo edč. Oxley. Tudi lelos bodo tečaji angleškega iezika. Predseduioči ie s tem zakliučil zborovanie. ki ie bilo prav dobro obiskano. —15 Se nof in dan. pa bo napočil večer, ki so si ga izbrali za svojo družabno prireditev železniški in poštni jradniki. Jntri zvečer ob 20. ▼ Unionn! Prireditelji so okusno okrasili dvorano in ostale prostore. KAZINO DANES Tatjanin večer KONCERT — PLES VSTOP NI VEZAN NA POSEBNO VABILO ZAČETEK TOČNO OB POL 21. URI bogato in vabljivo založili okrepčevalnico in končno strokovnjaško izbrali plesni spored večera, tako da res nikomur ne bo manjkalo izbire v veselju in zadovoljstvu. Vstop je z vabilom; vstopnice bodo še na razpolago od 19. ure dalje pri večerni blagajni. Obiščite ta družabni večer, ker boste predvsem zadovoljni sami, hvaležni pa vam bodo tuli siromašni otroci naših vrlih železničarjev in poštarjev, ki iim je namenjen čisti dohodek prireditve. Jutri zvečer torej na svidenje v »UiiionocJ 74-n —li >Rdeče rože«, drama iz delavskega življenja in borb, ki jo jc soisal delavec Moškerc, se bo igrala v nedeljo dne 4. fe-braarja 1934 ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Gostuje delavski c*ier >Svobode« iz Dobrunj. Vzemite si že sedaj vstopnice, ki se dobe v Strokovni komisiji (Delavska zobrnica) za S, 6 4 in 1 Din. ^-n — li Mes»na zastavljalnica bo na svečnico 2. t. ni. za stranke zaprta. Med 10. in 11. uro bo samo dražba preprog. —lj Okrajna organizacija JNS za kole-zijski okraj bo imela v soboto ob 20. v gostilni pri ^Breskvarju*, Cesta na Loko, svo-io redno letno skupščino. Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi sreski poslanec minister c- dr. Albert Kramer in poslanec g. dr. Stane R^pe. ki bosta poročala o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Vsi člani organizacije so vabljeni na občni zbor. —lj Tatjanin veter, ki ga priredi zveza ruskih akademikov Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Sastneoa damskega komiteja se vrši danes v Krvzini. Začetek točno ob pol 21. uri. Pri koncertj eodelu-ieio gojenci državnega konservatorifa v Ljubljani. Ples vodi plesni mojster prof. Jenko. Svira jazz-band Ne^ode. Vstop- ni vezan na pc-Febn^ vabila Cenjena občinstvo vabimo k polnoštevilni udeležbi. OMIkvt ZRA. 7'17-n CVETOČI MAJ LJUBEZNI RAJ MASKARADA SOKOL VIČ PUSTNA SOBOTA —lj Programi naših kinematografov. Elrtni kino Matica ima danes na programu lep in zanimiv film Stzona v Kairu', v katerem nastopata priljubljeni VViil.v Fritsch in Renata Mullcrjeva. Dejanje se odigrava v Kairu pod sfingami in piramidami. — Slavni tenor Louis Graveur bo pel v filmu »Pevčeva 1 i.i bežen«, ki pri Je prihodnje dni na spored kina Matice. — »Galipoiic je naslov filmu, ki ga predvaja Z K D. Film sliku prizore iz bojev za Dar-danele med Angleži in Turki. Predstava bo danes ob 14.15. na praznik in v nedeljo pa ob 11. dopoldne. —Ij Danes v restavraciji >Z>e*da< družabni večer >Ortranizacije hotelskih, kavarniških in restavrači ;skib uslužbencev^ v Ljubljani. Vljudno vabi odbor. Sl-u — lj Pevske dru^tr* »Sava<, Ljubljana, priredi jutri na svečnico ob iS. uri veliko pred pust no zabavo ^Srčkov večer« v Sokol-skem domu Stopanja vas z zelo pestrim sporedom. Volitev kraljice src! Jedača in pijača prvovrstna. Dostojne maske vabljen«?. Vstopnina Din 5. Vabi odbor. 71-n _lj Mladinski oder društva >Tabor* bo na splošno željo ponovil predstavo »Malo za res in malo za šalo< j-Uri ob 3. popoldne v dvorani Delavske zbornice. Starši, privadite svoje otroke! 70-n —lj III. družabni večer kluba primorskih akademikov se bo vršil danes točno ob 20. v Trgovskem domu. Zanimiv spored, za-bavno presenečenje. Vljudno vabljeni vs'-. ki želite preživeti nekaj ur neprisiljene zabave med primorskimi akademiki. 75-n _lj Trgovine v petek dne 2. t. m. na svečnico smejo biti odprte le dopoldne. Železnica in carinarnica pa postujeta normalno. Uprava Udruženja trgovcev. —Ij Opozarjamo na >Beli teden« pri tvnlki A. Šinkovec nasl. K. So>$, ■eatei tre 1*19. ' 7Sn —lj Sadjarska podružnica na \ i?u priredi dne 1. t. m. ob 19. uri v risalnici osn. šole predavanje o gojenju rastlinstva ra vrlu. Vstop- prest. ... —lj Opozorilo! Nekdo si je izposodil ali prilastil iz tajništva N3Z štirioglato štamniljko z napisom -Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze v Ljubljani«. Zato proglašamo to štampiljko za neveljavno in je odslej veljavna okrogla stamniljka z istim napišem. Obenem vljudno presimo, da se nam dostavi vsak ,r-eskus zlorabe naše ukradene štampiljke. Izvrševalni odibor NSZ. Železničarski ples V SOBOTO 3. FEBRUARJA OB 20. URI V DVORANI »DELAVSKE ZBORNICE« Iz Kranja — škoda bi bilo zamuditi prireditev kakor bo za Gorenjsko jutri VeliKJ gasilski ples v Kranju. Vsa pripravljalna riela bodo danes zaključena. Smelo lahko trdimo: preskrbljeno je, da bo letošnja prireditev dtcsegla vrhunec in, da bodo vsi, ki jo bodo obiskali, odšli domov z uteho in veseljem, kakršno je potrebno v Fedanjih resaih časih. Zato naj velja za jutri geslo: Ob iS. uri vsi na gasilski ples! — Krvav spor. Na Hajnriharjevi žali na Gorenji Savi sta zaposlena med drugimi krtt Žaearja tudi Pogačnik Mihael in Logander Valentin. Slednji je te dni ves okrvavljen pritekel na orožniško postajo, češ, da ga je Pogačnik brez vsakega po-, voda pri kosilu na skladišču udaril z železnim k avl jem po glavi. Pasi je bila s tem povzročena le lahka telesna poikod-•ba. je vendar odhitela na lice mesta patrola, ker nikakor ne gre, da bi se kar takole za prazen nic pobijali. Zaslišani Pogačnik Je dejanje brez nadaljnjega priznal, a zagovarjal se je, da je Logandra udaril radi tega, ker ga Je osumil tatvi ne jestvin, ki so mu ponovno zmanjkale. In ker mu Logandro ni hotel priznati, pa ga je v razburjenosti udaril Tovariši pa pravijo, da Je Pogacnrk, kot že večkrat, iskal Ie prepira In da mu Je bila tatvina Jestvin dobrodošel povod za spopad. Nasilneža, ki misli, da sme kar sam razsojati, bo sedaj poučilo sodišče, da nima prav. — Gozdne sadike se bodo pomladi oddajale iz banovinskih gozdnih drevesnic po nizkih cenah. Sresko načelstvo poziva vse gozdne posestnike, ki imajo nezadostno pomlajene sečine, da naroce v občinski pisarni do 11. t. m. potrebne sadike, ki jih je takoj plačati. Siromašnim posestnikom se bodo oddajale sadike po polovični ceni v okviru razpoložljivih sred* stev. One, ki se za gozdove pesebej zanimajo, se opozarja na sadike zelene uig-lazije. — škarpa se Je udrla včeraj ponoči na poti v Graten in v izmeri par kubičnih metrov se je na cesto sesulo zemlje z vrta g. Holchakerja. že par dni se tu koplje jarek za kanalizacijo, pa se je najbrž izpodkopal temelj škarpe in zmrzu-joča voda je naredila ostalo. Velika sreča, da se to ni zgoiilo podnevi, k*t bi masa močnega zidovja in zemlje gotovo zahtevala žrtve med kopajočiini delavci. — Dve desetletji in več je 'bila v Kranju in njeni okolici na pustno soboto samo ena prireditev: Sokolova maškecada. Upamo, da bodo društva in zasebni prireditelji upoštevali dosedanji običaj. Naslov maškerade Je »Na morski obali', ki dovoljuje dovolj prosto izbiro mask. Posebno vabimo skupine in se priporočamo za njihove samostojne nastope. Uspele nastope bomo nagradili. Naši lepaki so modro-rumeni. Zdtravo! Uprava. 7'a-n Iz Celja —c Dva občna zbora JNS v celjskem srezu. Na svečnico 2. t. m. ob pol 9. dopoldne bo imela občinska organizacija JNS za št. Peter v Savinjski dolini redni občni z»tor v šentpeterski narodni šoli. Poročala bosta narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan. Po zborovanju bo predaval Bresti veterinar g. li. Š-ribar o živinoreji. Istega dne ob 14.30 bo v škof ji vasi pri Celju redni občni zbor občinske organizacije JNS za škofjo vas. Poročala bosta narodni poslanec g. Prekoršek in pr€"!sednik sreske organizacije JNS g. dr. Kalan. Vabljeni vsi člani! —c V celjski bolnišnici sta umrla v sredo 31. januarja GOletni bivši mizarski mojster Ivan Peiek iz Celja (Gosposka ul. št. 9) in 401etna tesarjev« lena Amalija Drenikova iz Petrovč. v torek 3U. januarja pa je umrla v Celju (Glavni trg S) v starosti 33 let zase-Lna uradnica gdč. Marija Dittinerjeva. —c Občina Celje-okolica je VOtirala 90.000 Din kot svoj prvi le^ni prispevek za regulacijo Savinje in pritokov. —c Najdeno. Dne 29. januarja okrog 1€. je bila v Vojniku najdena črna usnjata ženska ročna torbica z manjšo vsoto denarja, žepnim robcem in dvema rakunoma na ime Kmotel iz Vojnika. Lastnica naj se zglasi pri predstoinistvu mestne policije v Celju. Iz Maribora — Na kožuhanju ga je ubil. V vasi Ve-česlavci so kožuhali pri posestniku Iva-niču. Mnogo fantov in deklet je bilo gbra-nih pri na kmetih tako priljuldjenem delu. Vesela p« sem je donela skozi vas in nihče ni slutil, da se bo večer tragično končal. Do': ro voljo mladih ljudi je pokvarilo nesrečno naključje. Neki fant je nehote razžalil Mencingerja Janeza in že se je začel prepir. Fant je bil tudi že nekoliko vinjen, kar je njegovo besnost le še povečalo. Fanta sta se pričela prerivati in razvil se je pravcati pretep, ki ni obetal nič dobrega. Da bi preprečil najhujše, je skušal Madjar Franc pretepajoča se fanta pomiriti, kar pa je bilo zanj usodno. Podivjani obtoženec je sunil Mad-jara od sebe. Ker pa je ta na vsak način hotel fanta pomiriti, je razjarjeni Mencinger udaril z vso silo Madjara s tepim predmetom po glavi, da mu je razbil lobanjo in &o izstopili možgani. V silnih mukah je Madjar 20. oktobra podlegel smrtni poškodbi. Ubijalec je malemu senatu v sredo dopoldne grozovito dejanje Bkesano in jokaje priznal, toda po smrti ni pokore! Predsednik senata je obtožencu razglasil sodbo: 6 let robije in izguba častnih pravic za 5 let. — Mali harmonikarji za pokret Rdečega križa. Hvalevreden je nacrt požrtvovalnega strok, učitelja er. Sušteiršiča. da izvežba podmladkarje RK v igranju na harmoniko. Ta širokopotezna ideja vsebuje predvsem dva zelo važna momenta. Mali p-odmladkarji bodo s svojimi samostojnimi koncerti in turnejami gmotno mnogo pripomogli za humanitarni pokret RK, kajti ves Čisti dohodek koncertov bo namenjen izključno le človekoljubnim težnjam te vsenarodne organizacije. V tem pogledu bodo naši mali harmonikarji pod vodstvom g. šušteršiča gotovo veliko doprinesli na oltar humanitete. Druci enako važen je vzgojni smoter. V kratki dobi 4 mesecev je strokovnjak g. šušteršič našo deco tako izuril v igranju na ta lepi instrument, da se moramo Čuditi. Pokazali bodo to na Strossmaverjevi proslavi 2. februarja, na kateri bodo harmonikarji odigrali glavno točko. Gotovo je še vsem v spominu lanskoletni ogromni uspeh gosp. šusteršiča in harmonikarjev, ko so igrali na Bledu pred našimi kraljeviči in kraljico. Tudi letos imajo podmladkarji harmonikarji RK na sporedu turneje predvsem po Sloveniji. — Dva potepuha. V torek popoldne je policija aretirala dva sumljiva elementa: Alojza z. in Alojza S. ter jima temeljito izprašala vest. Slednji je češki državljan in za vedno izgnan iz Jugoslavije. Oba sta že stara znanca tukajšnjih zaporov. Radi tatvin, ki jih imata na vesti, bosta oddana okrožnemu sodišču. Iz Stične — Pri pevskem koncertu fantovskega pevskega zbora iz Stične sodelujejo tudi pevci iz Hudega, Drage in Ivančne gorice. Poleg zborovskih skladib (»U boj!«, »Vasovalec«, »V slovo«, »Sijaj sončece«, »Slanica« itd.) bo zapel tudi kvartet prelepi skladbi »Pogled v nedolžno oko* in »Svra-ćanje«. Koncert se bo vršil, kakor je bilo že javljeno na tem mestu, v petek na svečnico v Sokolskem domu v Ivančni gorici. — Priznanje In uspeh. Mnogo priznanja za svoje literarno udejstvovanje je bila deležna tukajšnja učiteljica Vida Taufer-jeva. V antologiji (izboru) slovenske moderne lirike Je zastopana s svojimi pesmimi kot edina izmed slovenskih modernih liričnih pesnic. Gdč. Vida Tauferjeva sodeluje s svojimi mehkimi ln čuvstvenlmi deli tudi v najpomembnejših slovenskih leposlovnih revijah, tako v ^Ljubljanskem Zvonuc in v »Sodobnosti«, Iz Novega mesta — SvetosavsKa proslava se je vršila na vseh tukajšnjih šolah v vsakem razredu posooej. RazreduiKi so raztolmačili učencem poinen proslav sv. Save, ki je s svojim delovanjem pravi velikan in narodni bu iitelj pri 6rbskem narodu. Ob proslavi so bila razdeljena na osnovnih šolah polletna spričeval n. — Nekaj Iz naše prehranjevalne statistike. Menda bo res ono naziranje našega kmeta, ki pravi, da je meso samo gospod vsak oan. Ako pogledamo statistiko zaklane živine 4v preteklem letu, moramo ugotoviti, da so se naši meščani prav pridno hranili z mesom. Saj je 'bilo zaklanih: 931 prašičev, 829 tele*, 73 krav, 22 bikov, 410 volov, 65 juncev, 64 tellc ln 21 glav drobnice. Torej 2415 glav živine. — Nov grob. V Mirni peči je v torek 30. januarja preminul po daljši bolezni Sirom Dolenjske znani bivši mirnopefrki župan in gostilničar g. Ludvik Novljan. V svojem življenju je sodeloval pri raznih društvih, bil je posebn.» vnet vinogradmik. Sokol in gasilec. Ubožci in sirote »o Imeli v njem pravega očeta. Njegovi sovaščani, farani in sploh občinstvo župnije Mirna peč bodo bridko pogrešali svojega dolgoletnega župa::a. ki je skrbel vsestransko za dobrobit svojih q! čanov. Za svoje delovanje je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Danes dopoldne je bil po#r©b na farno pokopališče. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje! — Nesreče In pretep, smuk Ernest, pos. sin iz Podrebra pri Semiču je lovil in is. Pri tem je begal iz sobe v sobo, mis seveda pred njim. Ko mu je skočila mii na polico, jo je menda mislil prijeti kar % roko, pa je v svoji nervoznosti zagrabil za taniKaJ ležeči revolver, ki se Je sprožil ln mu razmesaril na desni roki vse štiri prs*e razen kazalca. Nesrečo Je imel tudi ćrnkolić Ivan, pos. sin iz Podrebra p i Semiču, Fantič se je igral z dinamitao patrono. ki mu je eksplodirala ln mu odtrgala vse štiri prste razen palca na levi roki. Poškodovano pa ima tudi desno roko. Jančar Janez iz Potov vrha Je pa par del tako, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Ker smo ravno v času »ohceti« ne manjka seveda pretepov pri oglarje-nju. »In tako Jo je skupil Udovič Franc i* Oberha pri £marjeti, ko je šel % drugimi fanti oglarit V Toplice. Prišli pa so tudi fantje iz Družinske vasi, k katerimi se Je pričel pretep, v katerem Je dobil TJđo* vič tako nesrečno s kolom po glavi, da Ima močno pretresene možgane. Vsi se zdravijo v kandijski bolnici. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SI5KI. — Telefon 33-87. Samo dva dni — danes in Jutri Pretresljiva drama PLAČANA LJUBEZEN Grete Mosheim, Oskar H o ni o lica Čamila Horn, Johann Kieman Četrtek ob u 7. in ^9. uri, v petek ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Dopolnilo nov zvočni tednik PRIDE! RIHARD TATJBER: — SIMFONIJA LJUBAVI — Iz Laškesa — »Ponos za ponos«. Ta spevoigra, ki jo je vprizoril dramski odsek laškega Sokola v nedeljo zvečer, je dosegla popoln uspeh. Ipra je bila zelo dobro naštudirana in podana. Zelo so ugajale pevske točke v I. in II. dejanju, posebno pa us;>a\anka v KI. dejanju. Zanimanje, s katerim je sledilo občinstvo vprizoritvl od dejanja do dejanja, je najboljši dokaz, da je bila igra zelo posrečena. V najkrajšem času se umu obeta igra »Maksi«, za katero se občinstvo že danes zanima. Od časa do časa iznenadijo Laško tudi sosedni diletant jo s kakim igrokazom, katere pr»9eča oso-bi-to okoliško prebivalstvo, želeti pa bi bilo, da ihl obiskali ti posetnikl tudi predstave v Sokolskem domu, kjer se bodo prepričali, da je bolje iti h kovaču, ne©f> lovačku. — Doba občnih zborov sta meseca Januar in februar. JNS sv. Lenart bo imela občni zbor dne 2. februarja dopoldne (▼ Grahovšah), dočim se bo vršil popoldn«' istega dne ravno tam ustanovni občni zbor zveze kmetskih fantov in deklet. NSZ Sv. Krištof bo imela svoj oLčnl zbor dne 4. februarja dopoldne pri Sv. Jederti Občnemu zboru sledj, popoldanska predstava »Hlapec Jernej" in njegova pravica«. Laško gostilnlčarsko združenje pa N> imelo svojo letno skupščino dne 15. februarja dopoldne. Ob 20. uri istega dne pa ima svoj občni zbor »Mestna godba«. — Pridobninske in rentninsk« prijave. Na razna tozadevna vprašanja pojasnjuje tukajšnja davčna uprava, da teh prijav zaenkrat še ni vlaeati, ker predmetni rat> glas ministrstva financ še ni iz£el. Termin za vlaganje teh prijav bo pravočasno razglašen. — Konkurenčne cene na železnicah. V tozadevni objavi v včerajšnjem »Slovenci narodu«, ne najdemo proge Lasko-c* Ije. Cisto umevno! Ker je ikon-eesija avtobusnemu podjetju za to progo odvzeta, je ukinjena tudi konkurenca. yiinv m Pevčeva ljubezen Je naslov filmu, v katerem poje slavni tenor LOUIS GRAVEUR Iz Trbovelj — Tržni dan. Radi plačilnega dneva )• bilo danes na tržnem prostoru vsega dovolj, le kupcev premalo. Kmetice in bca-njevke so založile trg z vsemi dobrotami, prinesle so jajca, kuretino, razne vrste ■<>-Čivja, surovo maslo, smetano, jabolka in drugo. Jajca so bila po večini po Din 1 komad, le posamezne so jih prodajale 11 za Din 10. Jabolka so ponujale po Din I za kg slabše vrste. Surovo maslo Je Imelo staro ceno Din 24 kg. Zeljnate glavo so bile kg po Din 1 do 150, starejši rl-ščanci pa po Din 20 do 22, dočim bo prodajali starejše kokoši po Din 28 do 30. Pristopajte h „Vodnikovi družbi" »SLOVENSKI N A F O dne 1. februarji 1934 *irnv 5 *tP* 2fi _^^^^^ Burno življenje Aleksandra Staviskega Roditelja sta ga razvajala — te v šoli je bil najbolj razposajen in nesramen Da ne bo v radiu motenj Kaj pravi poštna direkcija na članek v »Trgovskem listu44 glede blokiranja motorjev Kako se ie zgodilo, da poedini oddelki ene m iste varnusme službe niso znali /družiu svojih informacij in onemogočiti sleparja prej, predno je stoni svoje najtežje grehe? O tehnični st-an-i tega organizačnega nedostatka razmišljata zd-j policijski prefekt Ch appe in notranji minister; francoska javnost pa ni ostala samo pri tem admn stran vnem vprašan u, temveč zastavlja lepo vrsto nadalnih tež-kih vprašanj. Staviskv je znal pro>tn koncu leta po'bsgniti iz Pariza, toda lovu ki je bH prirejen za njim. ko so obenem padli vsi prorektorski vplivi, ie ušel v belih kralih A!p samo s smrtjo. A moralni plaz, ki je drve! od olanin-ske koče pri ChamoTiixu na Pariz, je obmal tam doli tožbo za tožbo, ob-dolžitev za oodo^žitv^o Vlada se je močno zamajala, en minister je odstopil, en poslanec se je odrjo-vedal sodišču, v parlamentu so divjali viharji, v kuIoar;ih so se politiki pozivali na dvoboj, v palači pravice so se slavni odvetniki spo.prijemali, po pariških ulicah so demonstrirali rojvaiisti in policija ie morala aretirati nad 300 Huda, Žena Staviskega Ce je kaj velikega na postavi pustolovca, kakršen je bil btaviskv, je ocivi-dno v tem, kako bfiadncfcrvno je znal spoznati in oceniti moč človeških strasti in izrabiti jih v svojo korist. Ni dvoma, da si je bil pridobil vse prednosti visoke diružabne kulture. Bil je prijazen in očarljiv, radodarno je razdajal, rade volje in širokogrudno je pomagal, s samim pogledom svojih velikih oči je znal očarati na.ilepše žene, da so kar nor Je za njim, toda za vsem tem je tičal nedostopen in nerazumljiv hlad zveri, ki je samo odteh:ovala svojo korist. Najiprej se je okoriščal samo primitivno — z ljubeznijo zaljubljenih žen. Potem je pa prišel do rafi-niranega izkoriščanja strast in slabosti mož. Slediti temu razvoju od prvih tatvin in prvega priskledništva v ljubavnih pustolovščinah do ogromnih sleparij v polnem sijaju na^bo^oše družbe in dozdevno srečnega ž-i vi jenja, pomeni pokazati družbi, kako v nji raste m deluje modemi pirat Nič nam ne pokaže tako lepo delovanja in nehanja Staviskega, kakor spomin na to, kako je hodil v dneh svoje največje slave k obedu ali večerji. V ta namen si je vedno izbraJ enega onih velikih pariških hotelov, ki so njihove restavracijske dvorane, saloni, bari in veže po'ne naoelegantnej-šega sveta. Visoka aristokracija, francoski in tuji milijonarji, aktivni ter bivši nrnistri in politiki, to je bila družba, ki jo je hotel imeti skupaj, da bi jo skupaj ožaril. V hotel se je pripeljal v dveh ali treh avtomobilih, nikoli se ni vozil sa«m. Šoferji v takih centrih so poznah njegov razkošni zelem avto li;snanosuiza in videč ga počasi voziti proti hotelu, so že klicah drug drugemu: »Lepi AJexandre se pelj !« I Saj je bilo pa rudi vredno videti , njegov prihod. Vse hotelsko us'uiben-stvo te hitelo k avtomobilom, odpirala so se steklena vrata hotela, uslužbenci so stali lepo v vrsti v garderobi. Mimo globoko kianjacčega se osobja prihaja prva vitka lepotica, gospa Alexandro-va. za n>o pa gospod Alexandre, obdan od desne in leve z nič manj elegantni-rri damami, za noimi pa dva ali trije njegovi prijatelji. Dame so očarljive lepotice, njihove toalete so mojstrovine najizbrane.?šega okusa. V tem ble- j stečem vencu stopi Stavnskv v dvorano Režiserski račun mu ni rrikoli odpovedal Vedno je zastal v dvorani po- j ijovor in vs5 Driso*m so se ozirali na družbo, ki se ie tako eleganmo in obenem n«-:kur>no poiavila na nragu. — Kdo je xo° Kdo ie or šel?. — lete vora^ania od m:ze do mize in stari markizi t>>eati indus>*r;ici. ru^nerri oo-Htiki, zapeljive igra'ke in finančni magnati zvedo kot nekaj samo ob se- bi umevnega: — To je gospod Alexandre! Ta odgovor, tako, s tem efektom, pod tem vtisom in baš v tej družbi vtisnjen v spomin ima za Sergeja Sta-vvskega milijonsko vrednost. Kajti kdo i more vedeti, koliko oduionih ljudi si je ta hip zaželelo seznaniti se z njim in z njegovim sHankn spremstvom, kdo more vedeti, koliko vplivnih osebnosti je bilo ba3 s tem nastopom že pridob- . Ijenih zanj. In ko naleti nekoć v svojih kombinacijah na raje, bo imd pri njih ugodna tla. In lepi Alexandre nadaljuje v uorjevan.u prvega vtisa. S temeljitim znanjem starega sladokusca naroča jedila Ln vina, a ko je bogata gostija končana, vrže velikodušno na podani mu račun samo en velik bankovec in s to kretnjo je vse poravnano. Lepi Alexandre nikoH ne sprejema od natakarja denarja nazaj. Kar ostane, pa naj bo 200 ali 500 frankov, pripada natakarjem, saj se lepi AJexandre s takimi malenkostmi ne bo pečal. Zvečer se morda zahoče družbi sesti za trenutek na visoke stolčke preTrgovskega llsta< od 16 januarja 1934 je objavila članek >Apel na poštno upravo, ki se glasi: Samo pravilno in hvalevredno Je, če skuša poštna uprava čim bolj dvigniti Ste v.!o radio-naročnikov, ker je pač od števila naročnikov odvisna kvaliteta progri-ma, ki ga more nuditi radio postaja. Za to je prav tako hvalevredno, da skuša po-J štna upiava odpraviti vse motnje, ki jih ; povziočajo razni motorji in stroji. 1 Vendar pa mis.imo, da bi v sedanjih težkih gospodarskih časih zadostovalo, če bi se blokirali le večji motorji, ne pa tudi vsak najmanjši motorček, ki ga uporablja maejši obrtnik ali trgovec Aparat za blokiranje velja okoli 300 Din in v da našnjih težkih gospodarskih časih je tud? ta vsota za marsikaterega obrtnika velika. Ker pa Je v Sloveniji mnogo motorjev za pogon, postane ta vsota mnogokrat sešteta tudi že pomembna. To tem bolj, ker je treba vse te ai*i rate za blokiranje motorjev naročiti v tujini, največ v Nemčiji, že z ozirom na našo plačilno bilanco pa bi morali gledati na to, da gre čim manj denarja iz dežele in da kupujemo v tujini le predmete, ki so v resnici neobhodno potrebni. Ne more se pa baš reči, da bi aparate za blokiranje motorjev kar najnujnejše potrebovali. V časih krize je pač treba nekaj potrpeti, ker drugače se ne pride do izboljšanja. In zato mislimo, da bi vsaj za nekaj časa mogli tudi radio-naročniki potrpeti, da ne bi oilo treba blokirati prav vsak motorček. Morda pa b! se dala stvar urediti tudi tako, da bi se ti aparati za blokiranje motorjev Izdelovali doma. Saj Imamo pri nas ljudi in tvornice, ki bi te aparate prav gotovo mogli izdelovati. Ali ne bi bilo to mo?oče, da bi se z blokiranjem motorjev nekaj časa prenehalo in med tem skušalo najti podjetje, ki bi začelo izdelovat! potrebne aparate. Izdelovanje teh aparatov bi bilo gotovo dobičkanosno, po* le^ te?a pa ne bi bilo treba več pošiljati denarja v tujino. Dobiček bi bil dvojen. Vsako priliko je treba uporabiti za razvoj domače industrije, da se ustvarijo na ta način novi zaslužki. Izdelovanje aparatov za blokiranje motorjev je tudi ena takšnih prilik In zato upamo, da to naš apel na poštno upravo dosegel pozitiven rezultat. Podpisana dravska direkcija pošt ln telegrafov t Ljubljani pripominja k članku sledeče: Akcija za iakanje in odpravljanje radijskih motenj, ki jo je započela ta p. t. direkcija meseca maja 1933. brez vseh posebnih sredstev In brez vsake posebne podpore, z izjemo enkratne podpore, ki nam jo Je naklonila tukajšnja mestna elektrarna, je pokazala, da je bila nujn-j ln neobhodno potrebna. V smislu pozivov in razglasov v časopisju je prejel namreč referent za pobijanje radijskih motenj pri podpisani p. L direkciji v času od 17. maja do 31. decembra 1933 točno 353 pritožb o radijskih motnjah. Motllnlh elektronaprav je bilo erulra-nih v tem času 680. blokiranih pa 363 Odkritih motikev ln motilnih elektronaprav ter odpravljenih motenj, oziroma blokiranih elektronaprav od najmanjših «]o največjih bo pa gotovo veliko več, ker nam tvrdke. ki 6e pečajo z iskanjem ln odpravljanjem motenj, olkritih motilcev ter ugotovljenih in blokiranih motilnih elektronaprav povečini niso sporočile. 2e dosedanji uspeh te akcije nam dokazuje, da se Je v dobrih sedmih mesecih Iz Metlike — Osebna vest V Metliki se je minuli teden mudil, in nadzoroval tukajšnjo osnovno in višjo narodno šolo g. Breznik Josip, uačelui^ posvetnega oddelka kx. banske uprave v Ljubljani. K - am je dospel iz Novega mesta, kjer je pregledal delo na vseh tamkajšnjih šolah. — Nov sneg smo dooiii. Upamo, da je to zadnji, ki bo držal le nenaj časa, ker smo vajeni, da v na.— erajih sneg izgine že februarja. — MuzejsKl odsek Tujsko prometnega društva v Metliki je imei sestanek danes ob 14. uri v tukajšnji narodni šeli. Omenimo naj, da je tudi banska uprava namenila našemu muzeju Din 4000, a enako vsoto tudi za raziskovanje naših podzemnih jam. — Krajevna organizacija JNS za mesto Metliko bo podala obračun svojega dela v preteklem letu na svetnico 2. t. m. ob 14 uri v prostorih narodne šole v Metliki. — Davčna uprava Je končno pričela poslovati s 1. februarjem Tako bodo naši davkoplačevalci rešeni potovanja v Črnomelj k tamošnji davčni upravi, kamor je doslej spadal tudi naš stez. Tudi poslovanje vseh dTUgin metliških uradov bo sedaj olajšano. — Občni zbor krajevnih organizacij JNS se je vršil v nedeljo na Lokvici in za prejšnjo občino Božakovo v prostorih metliške okoliške občine. Oba otčna zbora sta bila prav dobro obiskana Sresko organizacijo je zastopal delegat g. Ton-čič, ki je zborovalcem poročal o političnem položaju zlasti glede na lažnjive vesti, ki jih širijo nasprotniki. Na obeh občnih zborih je bil izvoljen dosedanji odbor. In sicer za Božakovo: predsednik Jurejev-čič Anton Iz Rosalnic, podpredsednik Pe-čarič Janez iz Curil, tajnik Vraničar Anton lx Rosalnic, blagajnik Govedu ik Janez iz curil in odborniki Ivanetič Franc iz Radovičev, Bajuk Martin iz Božakove-ga, Kočevar Jože iz Božakovega in Jak-Ijevlč Anton iz Svržakov, a za Lokvico: predsednik Suklje Janez, podpredsednik Kraševec Franc, tajnik Plut Franc, blagajnik Muc Anton in odtomiki Pezdirc Jože ln Suklje Jože Posebno dobro je bil obiskan občni zbor na Lokvici, kar jasno dokazuje, da je ljudstvo uvidelo, da je edino nacijonalna politika naše JNS prava — Premestitev. Na novi soli v Selih pri Jugorju (na Luži) Je bil nameščen uči telj g Avgust Sendl ki je premeščen v Pince v Prekmurju Narod Je mladega učitelja zelo vzljubil in al Zeli njemu enakega moškega namestnika — »Peterckove poslednje sanje« je ▼ nedeljo vprfzorl! tukajšnji Sokol na odru v naši narodni šoli Avtor, ki Je nas rojak, se je velikodušno odrekel pravio do veliko doseglo In nas bodri, da i akcije nadaljujemo. Začetek je bil težak, ker je tk> povečini za največje motiLne elektronapiave, za katere zaščitnih priprav — kakor Jo Je pisec zgornjega članka v >Trgovakem 11-stu€ omenil _ doma ni bilo mogoče dobiti. Zaradi tega in pa zaradi obotavljanja lastnikov eruiranih motilnih elektronaprav je šlo odrejeno blokiranje nekoliko počasneje od roK, upamo pa, da se bo dalo v prihodnje tudi od strani tvrdk, k] se pečajo z blokiranjem, hitrejše vršilo in da lastniki ugotovljenih motilnih elektronaprav odrejenega blokiranja ne bodo sav vlačevall. V korist razmaha radia računamo z uvidevnostjo vseh prizadetih ln upamo, da nam ne bo treba poseči po Izrednih merah, ki nam jih predpisuje zakon, opozarjamo pa, da zoper odredbo za blokiranje pritožba ni mogoča. Tudi ne koristi prizadetim prav ničesar, da odklanjajo sprejem pozivov sa blokiranje in da odredbi ugovarjajo, ker se jim dostavljajo pozivi v takih primerih po politični oblasti prisilno in ker zna Imeti ugovor za posledico še večje stroške. Kakor smo informirani, so se Izdatki za blokiranje vs!ed konkurence tako pocenili, da je vsak izgovor o nemogočnosti blokiranja zaradi visokih stroškov jalov. Kdor vprašanje radia in nje/ove misije v današnjih časih pravilno presoja, se odrejenemu ali tudi neodrejenemu, a potrebnemu in morebiti od naročnikov samih zaprošenemu blokiranju ne b0 upiral ln ty> tako pripomogel radiu do tistega razmaha in do tiste veljave, ki mu danes gre. Cesto so pa motile! kot radijski naročniki tudi sami prizadeti, ostajajo kljub te-mu ln že na pritožbe in prošnje sosedov za odpomoč gluhi. Za te primere apeliramo na uvidevnost lastnikov motilnih elektronaprav, prizade. te radijske naročnike pa prosimo, da nam prijavijo vsak primer, če bi njih prošnje pri lastnikih motilnih elektronaprav ne zalegle. Upamo, da Je akcija za pobijanje radijskih motenj tudi izven Ljubljane precej zalegla, čeprav Je zaradi pomanjkanja sredstev težje izvedljiva. Tako akcijo vrši v nekih tujih državah država sama, ali Jo pa vsaj _ če Je v rokah zasetnih organizacij — vsestransko podpira, pri nas pa tega do danes na fa-lost še ni, upati pa je, da se bo to vprašanje povoljno rešilo. Število radijskih naročnikov, ki Je t Času od meseca maja do zaključno meseca decembra 1933 znatno poskočilo, nam dokazuje, da javnost našo akcijo za pobijanje radijskih motenj odobrava. To nam daje legitimacijo, da v dosedanjem pravcu nadaljujemo. Slednjič pripominjamo, da ee nasvetu pisca članka >Apel na poštno upravo* za izdelovanje zaščitnih naprav zoper radijske motnje v naši državi z lastnimi sredstvi in ljudmi z vsem poudarkom pridružujemo. Pođnisana p. t. direkcija bo Izved-bo te zamisli kolikor je v njeni moči vsestransko podprla in je prepričana, da bi naša domača industrija s pomočjo našega elektrotehničnega in kemičnega instituta ter naših papirnic, tovarn za pločevinaste Izdelke, strojnih tovarn In Industrijske družbe kaj kmalu mogla tudi v tej panogi zadovoljivo poslovati in se na ta način osamosvojiti. Na naši domači industriji in njenih faktorjih je tedaj, da se prednji načrt izvede. Dravska direkcija poite In telegrafa v Ljubljani. tantijem. Obe predstavi, popoldanska kx večerna, sta bili prav dobro obiskani. Režija, ki je bila v rokah br. Prusa Franca, prosvetarja Sokolskega društva, je fcila prav posrečena. Odlična je bila tudi ace-nerija, ki je ob izberni razsvetljavi reflektorjev prišla do popolnega Izraza. Vsi igralci od najmlajšega do najstarejšega »o bili na svojem mestu. Vsem sodelavcem-igralcem smo hvaležni za to lepo prireditev. — Drugega merjasca so ustrelili te dni vrli belokranjski lovci. V Semiču so nad vasjo Maline pod Gorjanci spiavili s sveta velikega merjasca, ki je bil očiščen težak 138 kg. Kaže, da so se merjasci po naših Gorjancih precej razmnožili in bodo lovci lahko imeli še mnogo skrbi a to nevarno zverjadjo. — Porast prebivalstva. Skoraj v vseh naših krajih je tU lani porast prebivalstva precejšen. V bližnji podzemeljski župniji, ki šteje 2667 prebivalcev, je znašal 30, ker jih je umrlo 40, a rojenih je bilo 70, od teh 4 nezakonski. Poročenih J« bilo 19 parov. V Semiču, ki šteje 3469 prebivalcev, znaša porast 33. Umrlo Jih Je 47, a rojenih je bilo 80, med njimi 7 nezakonskih. Poročenih je bilo 20 parov. V bližnji adlešički župniji s 1320 prebivalci se je prebivalstvo povečalo za 26. Umrlo jih je 26, rojenih je bilo 52, od teh 4 nezakonski. 13 parov je bilo poročenih. V Ra-dovici znaša porast le 9 ln jih je bilo rojenih 21, umrlo jih je 12, a poročenih Je bilo Ie 5 parov. — Sprememba v vinarski zadrugi. Prt okrožnem sodišču v Novem mestu Je bil izbrisan načelstveni član Vinarske in kle-tarske zadruge r. z z o. z. v Metliki g. Martin Plut, a vpisan nov član načelstva g. Anton Bajuk, posestnik Iz Drašičev. — Zimski kmetijski tečaj na bližnjem Suhorju, ki je bil nedavno otvorjen. uspeva odlično in se kmetje rednih predavanj v velikem številu udeležujejo. Kakor vsi dosedanji tečaji, tako je tudi ta nov dokaz merodajnim oblastem, da Bela Krajina ni ie potrebna takih tečajev, nego da kažejo naši vrli gospodarji tu'* veliko zanimanje za nje. kar je pač najboljši pogoj za res velik moralni uspeh. Poleg teh kmetijskih tečajev bi nam bilo potrebnih tudi nekaj krajših in daljših gospodinjskih tečajev za naša dekleta, ki Im&jo mnogo zanimanja in smisla za umno gospodinjstvo Upamo, da Jih bomo t kratkem tudi mi dobili kaj več. kakor Jih Je bilo že v črnomeljskem srezu precej, a v nekaterih krajih celo dvakrat zaporedoima zaradi Izredno velikega zanimanja prebivalstva Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. »SLOVENSKI NAROD«, dna t februarja 1934 Sfer. 26 «v. ocmeryx 283 (Dve sirot* Bo m Z usodo svojih rojakov si ni belil glave. Videč, da se jim pridružujejo gorske čete. je po-mis!i«l. da se pač lahko zanese na nje, da bodo kos indijanskim tolpam in da bodo izpolnili nalogo, ki sta jim jo poverila generala Washington in Lafavette. In tak o je krenil Rabusson v stepo "kar na lastno pest, ne da bi se zmenil za viteza in njegove vojake. — Jin bom že zopet našel, kadar Jim bom lahko pomagal, — je pomislil. In ubral jo je kot rečeno proti gozdu. Slutnja ga ni varala, da je ubral del bežečih Indijancev isto pot, kajti v gozdu so bili varni pred zasledovanjem in v njem bi se razkropljeni lahko zopet zbrali In fako je bil Rabusson pripravljen na to, da bo moral zelo previdno hoditi po gozdu. Njegova previdnost nikakor ni bila odveč. Ko je zavil čez nekaj ur v gozd, je kmalu opazi'1. da so en del zasedli Indijanca. Toda to niso bili pri-padnrki poražene čete, temveč tolpa, ki je čakala v gozdu kot rezerva, da bi napadia po zmagi Indijancev bežeče francoske vojake. Ko so jim pa bežeči Sioiuri povedali, da so bili poraženi, so ostali v rezervi. V hjpu, ko se ie Rabusson približal ndihoverrru taborišču, so se Indijanci baš mastili s pečeno divjačino. Poglavar je sedel sredi čete, okrog njega pa vojščaki. Okrog vojjščakov so se tiščali mladi Siouxi. Rabusson se je bil previdno pdjpJa-zH pTav blizu taborišča. Naenkrat se je pa prijel za grlo. da je zadiržal krik, ki bi se mu bH sicer izvil iz njega. Sredi kroga sta se bila baš vzravnala dva Indijanca in potegnila za seboj pred poglavarja ujeto ženo. Ujetnica — o tem Rabusson ni mogel niti najmanj dvomiti — n imela na sebi evropsko obleko. Dolgi lasje so ji valovili čez ramena. Rabusson je opazil, da st^pa pogumno, svesta si usode, ki jo čaka. Vikleč pred seboj rojakinjo, ki naj bi postala sužnja poglavarja Siouxov, se je Rabusson zdrznil. Cl"ji ga je silna jeza; prva n.isgo- va misel je bila, kako rešiti nesrečno ženo. Će bi bil poslušal samo svoj po-gu... in —J gnev, bi bil takoj navalil na Indijance ne glede na to, da je bil skoraj brez orožja in sam, tako. da bi bil po kratkem, brezupnem boju nedvomno podlegel. TVda to bi bala nepotrebna žrtev. In pomislil je, da bo bolje počakati, da bi se mu i*^dila ugodna prilika, ko bi .ahko z vero v uspeh poskusil reški ubogo ujetnico. Dotlej Rabusson ni mogel videti obraza mladic žene, ker je bila obrnje-«. k njeiiiu - hrbtom. Ko sta jo pa Indijanca privlekla pred poglavarja, se je začela obupno braniti. V kratkem boju se je napol obrnila ia pok<^u <\ v grmovju skritemu Ra-bussoni: 'baz To pot se je Rabusson na vso moč stisnil za grlo. da bi ne kriknfl. Spoznal je ujetnico-- Bila je žena, ki se je bil nekoč blazno zaljubil v njo, ki ga je bila ljubezen do nje pognala iz francoske vojske, iz mirnega življenja v koloniji, v divjo prerijo. Bila je žena poročnika d* Ouvel- lesa!... i m &t? >3 I Bila je Marjana!... V hipu, ko je po čudnem naključju zopet srečal njo, ki jo je še vedno tako vroče ljubil in ki ni upal, da jo bo še kdaj videl, je Rabusson začutil, da se ves trese. Po prvem navalu jeze, ki mu je pognal vso kri v glavo, so mu pritekle solze rz oči. Vse, kar je bil pretrpel od prvega dne, ko je spoznal, da k njegova ljubezen zaman, vse prečute noči, polne obupa in neutešenega hrepenenja, vse muke bridkin spominov, vse to se je hipoma razblinilo v nič. V duši nesrečnega Rabussona je ostalo samo silno hrepenenje osvoboditi ujetnico ter postati njen rešitelj kn suženj obenem. Z veseljem bi ji bil žrtvoval svoje življenje. In morda bi mu skrb in uda-nost priborili to, na kar se je bal celo misliti: Marjanrno ljubezen. Kar so mu zarojile po glavi težke misli. Kako je mogla priti Marjana v ta krai, tako daleč od Lousiane? Kako ie prišla v roke Indijancem? Kaj se je zgodilo s poročnikom d* OirveV.esom? In v bujni domišljiji je prišlo biv- šemu seržantu na misel, da je morda iM>roČnik, Marjanin mož, že mrtev. Ce bi se mu torej posrečilo osvoboditi ujetnico, bi lahko ubogo ženo osrečil. Tako bi se mu izpolnile vse vroče želje, ki jih je bil že davno pokopal, v neizmerni sreči bi našel uteho in bogato plačilo za vse trpljenje. In priletni mož je zasanjal o veliki sreči kot da je še petošolec. Toda treba je bilo opustiti sanjarjenje. In Rabusson je čutil, kako se v njem znova prebuja sila, odločnost in poginu. Dogodki v indijanskem taborišču so pa šli svojo pot. Marjani se je bilo posrečilo iztrgati se vz rok. ki so jo krepko držale, in planiti pred poglavarja. — Poleži! — je zaklicala ponosno dvignjene glave in žarečih oči, kakor da bi jo megli I.idiianci razumeti. — Podleži in strahopetci so vsi ti možje, možje, ki napadajo slabotno ženo... In podlež ie poglavar, ki jih vodi... In zda>; ko ste me navlekli tu sem. kjer ^ me čakajo vse muke in najbrž tudi smrt v vaših rokah, bi rada vedela, kaj nameravate storiti z menoj vi. ki ste oo^lavar teh podležev. Te besede je izgovorila z največjim zaničevanjem. Od 1. do tO. februarja! Pred pričelkom pomladanske sezone se prodaja iz, velike zaloge od 1. do 10. februarja razno manufakturno blago po znatno znižanih cenah Zelo ugoden nakup ostankov! AYER, Ljubljana Do preklica jemljemo v račun knjižice prvovrstnih ljubljanskih den arnih zavodov. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških ln lgračnin vozičkov, stolic, holenderjev. malih dvokolea, tricikljev. Šival« nih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domaće tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! GOSPOD star 33 let, uradnik, a stalno službo, želi resnea znanja s samostojno damo. staro do 26 let. Na premoŽenje se ne ozira. Samo resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo >S1. Naroda« pod »Bodočnost *587«. PRAZNO SOBO s posebnim vhodom išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe pod »Centrum mesta 665« na upravo »Slov. Naroda«. STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike ln izvežbance. — Šolnina znižana Dijaki (-nje) drugih sol poseben popust Vpisovanje dnevno. — Christofov očni zavod. Ljubljana, Domobranska cesta st. 15 CENIK VINA IN ZGANJA: Metliško belo novo 1 Din 8.-Stajersko belo staro 1 > 8.-Cviček 1 > 8.- Rlzling 1 > 10.- Jabolčnik 1 > 4.- Tropinovec pristal 45 odstotni 1 > 20.- Slivovka stara 45 % 1 > 24.-Hruševec 45 % 1 > 28.- Brinjevec Ia 45 % 1 > 32.-Rum fini čajni 1 » 26.- Razni fini likerji ter desertna vina, prvovrstna štajerska namizna jabolka — nudi po konkurenčnih cenah — »BUFFET« S. J. Jeraj. Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 636 Od danes naprej za predpust znaten popust Oglejte si našo razstavo v trgovini« Nikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne. Za otroke s spremstvom smo zopet pripravili posebno zabavo« ANT. KRISPER Mestni trg št. 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 JUTRI NA SVEČNICO DNE 2. FEBRUARJA V GOSTILNI »PRI JERICI« (PERLES) PREŠERNOVA ULICA ŠT. 9 domača veselica s plesom Začetek ob 8. Vstop prost. Pristen cviček Iz Gadove peči ln dobre domače krvave klobase MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, kupim takoj. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »SI. Naroda« pod »Kolo 666«. Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. O. PIC4JOLIJA V LJUBLJANI — se priporoma bledim in slabotnim osebam 91 L ________ najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno: Post rži n. Maribor. Il/T KROJITE LJ vešč vsakršnega krojenja dobi nameščenje. — Krojna dvorana, Duga Resa S. B. 688 PEKARNO oddam v najem. — Peče, Crna pri Prevaljah. 676 »KOLLERGANG« rabljen ali nov, kupimo. — Talionica, Topusko. 674 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKRSKKR. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T SVEŽA Ia JAJCA od najpriznanejših rejcev domače Štajerske rjave kokosi, strogo sortirana, po barvi (rjava in bela), po debelosti in kakovosti, signirana (zaznamovana) z garancijo za svežost in brezhibnost blaga — po najnižjih cenah — oddaja Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z. v lastnem lokalu. Igriška ulica št. S za dramskim gledališčem. Jajca dostavljamo tudi na dom v zabojčkih, zapakovana po 20 komadov. Sprejemamo tudi telefonska naročila. Stev. telefona 3755. — Postrežba točna in solidna. — Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. s o. z. 715 Beli teden da omogočimo našim odjemalcem ugoden nakup, nudimo blago po sledečih cenah in to od 1.—21. Sebr. t D. robci z ažuro, komad . Din 2 — D. srajca, Sifon, s čipko Din 15.— D. robci s čipko, komad . .* 2.50 D. srajca, batist s Čipko ■ M 29.— D. robci barv. veliki, komad m 2.75 D. srajca, barvasta, s čipko W 28.— Čipke ozke, meter ...» m 0.50 D. srajca, spalna . . n 32.— Čipke 4 cm širine, meter • M 2.50 D. srajca, sp. batist z vložki M 32.— Brisače frotir, kos . . , n 9.50 D. srajca, sp. Sifon s čipko t* 39.— Brisače frotir vzorč., kos . m 28.— D. srajca sp., vezana barv. »* 59.— Brisače iz kock. blaga, kos »» 9.00 Kombincža hI., batist • . • »» 22.— Brisače Ia dam as t, meter . M 13.— Kombineža Sifon ... M 25-— Servietl beli, kos ... t. 6 — Predpasnik z naramnicami »» 19.— Servieti veliki, kos . . . »» 10.— Predpasnik, kratek . . • ft 14.— Prt namizni, sir. 140 cm, m M 34.— Predpasnik s čipko • • • H 27.— Cunje za prah, komad . . n 2.75 9.— Cunje za prah, komad . ; M 5.50 Rute za kuhinjo s čipko a »> 11__ Cunje za posodo, komad . M 10.— Tricot hlače..... • »• 13.— Sifon, meter . • • • M 6.50 Hlače, svila z volno . . • tt 22.— Sifon Ia, meter..... m 10.— 80.— Sifon, šir. za rjuhe, meter . M 19.— Pvjame Iz crepa .... • »» 89__ Kontenina za rjuhe, meter . »# 17.— Pvjame. svil. popelln • • • •» 128.— Batist barvast, meter . . • M 10.— Svilene rute od ... . ■ t* 21.— Sali svileni, od .... . m 14.— Vse moško blag:o razprodaja pod lastno ceno NE ZAMUDITE PRILIKE! BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme Kiralv. Murska Sobota. t»90 ~ ~ PEKARNO oddam v najem. — Peče, Crna pri Prevaljah. 662 POSEST prodam posestvo v Novi lazi št. 12 pri Kočevju. — Hutter, Dovi lazi 21 pri Kočevju. 663 AUTO »ITALA« prodam ali zamenjam za blago. _ Podergajs, Laško. 661 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme Polak, Rakek. 707 KUHARICA dobi službo. — žandarmertjska stanica Šmartno v Tuhinju. 706 LOVCI, POZOR! Daljnogled Trieder 6. X, s skalo, prodam. — Kastelic, Ljubljana, Marijin trg 3,01. 712 SPALNICE pleskane, od Din 1900 dalje ter šperane v moderni obliki od Din 2300 dalje vam nudi — Bitenc, mizarstvo, Ljubljana, Gosposka ulica 10. 717 DVE SPALNICI vezani, & Din 3200 in Din 2400 po 10 komadov proda — Sedej, Mala čolnarska ulica št, 5. 710 ODDAM STANOVANJE dveh sob, kuhinje in pritiklin po zelo nizki ceni. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 701 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 700 ŽELIM ZNANJA Z GOSPO ne nad 35 let staro, ki v zakonu ni zadovoljna; po možnosti bolj močne postave iz okolice Kranj-Radovljica-Ljublja-na. Tajnost zajamčena. — Dopisi, po možnosti s sliko, ki se vrne. pod »Sprememba 170 708« na upravo »Slovenskega Naroda«. Akviziferja Inteligentnega ZA NABIRANJE OGLASOV proti proviziji se takoj sprejme. S kavcijo imajo prednost. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dober postranski zaslužek«. KADAR VAS BO V KUHINJI ZEBLO, se spomnite na patentirani obroč ali ploščo za štedilnik »STED-REGULATOR« Id vam prihrani polovico kuriva, kurjavo izrabi tako, da lahko pri večji toploti kuhate in ogrevate kuhinjo. — Pustimo govoriti strokovnjakinjo: Iznajdba g. Avg. Zupančiča se je na naši šoli Izvrstno obnesla. Glavna dobrota »Sted-Regulatorja« za štedilnik je, da "prihrani na kurjavi za polovico kuriva. Zato ga priporočam vsem naprednim gospodinjam. — Ravnateljstvo Dr. Krekov«; meščansko-gospodinjske šole v Zgornji Šiški, Ljubljana VII. Zgornja Šiška, dne 3. januarja 1934. žužek A de lin da, ravnateljica. Glavna zaloga livarna A. SMOLE, Ljubljana, Opekarska cesta it. S. — Telefon 38-34. 635 DA BOSTE NAJLEPŠA na plesu v pred- in po pustu kupite svilo, Creppe Jeserae* mm Za naravo u» oai usta: u Lan Tinini •» Vsi t Ljubljani