CELJE, 4. JUNIJA 1981 - ŠTEVILKA 22 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
takega festivala v evropi ni!
14. Mladinski pevski festival je bil po mnenju vseh strokovnjakov na izredni kakovostni
ravni, kar priča tudi 14 zlatih, 9 srebrnih in 8 bronastih medalj, ki so jih podelili sodelujočim
zborom. Tako je ob množičnosti, na vseh koncertih je sodelovalo okoli 4000 mladih pevcev,
ta prireditev znova dokazala, da jo ne štejejo zaman za najboljšo v Evropi.
Da festival niso samo koncerti, so dokcizala tudi posvetovanja in razstava, ki so bili dobro
obiskani in ki veliko pomenijo za napredek zborovskega mladinskega petja.
MPF je ponesel sloves Celja sirom Evrope in prav bi bilo, da bi ga kot takega tudi
upoštevali, saj je že zdavnaj prerasel repubhške in zvezne meje. Več o MPF 81 na 6. in 7.
strani.
Predsednik združenja borcev NOB Slovenije Janez Vipotnik med slavnostnim govorom
na Vrheh
CELJE V OBRAMBI IN ZAŠČITI 81
PREVERJAMO SVOJO
USPOSOBLJENOST
V občini Celje namenjamo organizaci-
ji in aktivnostim splošne ljudske obram-
be in družbene samozaščite veliko po-
zornost. Zato smo na področju podružb-
Ijanja in krepitve tega sistema dosegli že
pomembne in dobre rezultate. Skrb za
obrambo in varnost postaja čedalje bolj
sestavni del vsakdanjega življenja in
ravnanja ljudi. Občini Občani Celja se,
kakor vsi delovni ljudje in občani Jugo-
slavije, zavzeto in odločno vključujemo
v napore, da bi obvarovali svobodo, neo-
dvisnost in mir ter samoupravne sociali-
stične odnose, ki sta jih začrtala ZKJ in
tovariš Tito.
K nenehnim aktivnostim na področju
ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite nas spodbuja spoznanje, da živimo
v času nemirov, vojaških spopadov,
ogrožanja miru, porastu kriminala in
drugih pritiskov ter negativnih pojavov.
Pogosto pa se srečujemo tudi s težkimi
posledicami naravnih in drugih hudih
nesreč ter izrednih razmer.
Zaradi navedenega nenehno poudar-
jamo, da obramba, varnost in zaščita ni
naloga samo strokovnih organov in oz-
kega kroga ljudi, temveč je to naloga in
neodtujljiva pravica ter dolžnost vseh
delovnih ljudi in občanov. .Z zado-
voljstvom lahko ugotovimo, da danes
vedno več ljudi sodeluje v obrambno-
samozaščitnih pripravah in da so pri-
pravljeni ter sposobni varovati in brani-
ti naše skupne pridobitve.
V sistemu splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite ima še poseben
pomen civilna zaščita, ki ima ob narav-
nih nesrečah, izrednih razmerah in vojni
pri zaščiti in reševanju ljudi ter mate-
rialnih dobrin izredno velike in odgo-
vorne naloge. V Celju je v enote in štabe
civilne zaščite vključenih 14% prebival-
stva. Z aktivnim delom si prizadevamo,
da člane civilne zaščite strokovno uspo-
sobimo in opremimo, prav tako pa si
prizadevamo, da bi za izvajanje ukrepov
zaščite in reševanja usposobili vse ob-
čane.
V okviru teh prizadevanj štejemo tudi
vajo »Celje v obram^bi in zaščiti«, ki se
bo izvajala 6. junija 1981 na območju
severo-zahodnega dela mesta in v kateri
bo sodelovalo preko 8000 udeležencev
vseh struktur splošnega ljudskega od-
pora in družbene samozaščite.
Vaja bo pokazala kaj imamo in kaj
znamo. Koliko smo usposobljeni, da bi
hitro in učinkovito posredovali v sluča-
ju naravnih nesreč, izrednih razmer in
ob morebitnem oboroženem napadu na
našo domovino. Vaja pa bo opozorila
tudi na morebitne pomanjkljivosti in
napake, ki jih bomo morali odpraviti ter
obogatila z novimi spoznanji za uspešno
delovanje na področju obrambe in za-
ščite.
Vodja vaje
sekretar za ljudsko obmrabo
VIKI KRAJNC
PRESKRBA
Prva skupščina SIS za preskrbo
Končana je prva faza del,
na vidiku pa druga, dosti
bolj zahtevna in pomemb-
na. S prvo sejo skupščine je
samoupravna interesna
skupnost za pospeševanje
proizvodnje hrane in pre-
skrbo prebivalcev občin
celjskega območja dobila
končno tudi organ, ki bo v
prihodnje usmerjal zahtev-
no delo in skrbel, da bodo
cilji družbenega dogovora o
organizirani proizvodnji in
preskrbi v celoti uresni-
čeni.
Osnovni namen nove inte-
resne skupnosti za celjsko
območje je v tem, dg zagoto-
vi dolgoročno, stabilno in
kontinuirano preskrbo pre-
bivalcev celjskega območja.
Ta skrb dobiva prav z usta-
novitvijo interesne skupno-
sti družbeno vsebino.
Začenja se delo, ki ne bo
lahko. Zato ni naključje, če
so tudi člani obeh zborov
skupščine naročili izvršilne-
mu odboru, da se sestane ta-
koj in reši nekatera organiza-
cijska vprašanja, tudi finanč-
na. Tu gre tudi za odgovor na
vprašanje, kdo še ni podpisal
samoupravnega sporazuma
o ustanovitvi te skupnosti.
Četudi je regijsko povprečje
podpisovanja doseglo 81.4%,
so med občinami velike ra-
zlike, ki kažejo, da se bo delo
na tem področju še moralo
nadaljevati, kajti skrb za pre-
skrbo prebivalcev ni le nalo-
ga proizvajalcev ali pridelo-
valcev hrane, marveč skrb
celotne družbe. Zato ta nalo-
ga ne pozna spremljevalcev.
Skupščine samoupravne
interesne skupnosti za proi-
zvodnjo hrane in preskrbo
ima dva zbora. Medtem ko
ima zbor porabnikov 37 čla-
nov, je v zboru proizvajalcev
31 delegatov. Izvršilni odbor
skupščine pa šteje devet čla-
nov.
Pri volitvah so za predse-
dnika skupščme izbrali Iva
Gologranca iz Velenja, za
njegovega namestnika pa
Karla Kraška iz Laškega.
Zboru porabnikov bo pred-
sedoval prof. Drago Loibner
iz Celja, za predsednika zbo-
ra proizvajalcev pa so izvolili
Franca Mežnarja iz Žalca.
Predsednik izvršilnega od-
bora je Alojz Justin iz Celja.
M.B02IC
zvezna vaja »celje 81«
Celje bo od danes pa do sobote v središču Jugoslavije, saj
bodo v našem mestu številne prireditve ob letošnjem Dnevu
civilne zaščite. Danes bodo na Gričku taborniki postavili
šotorsko naselje, jutri bo na Gričku II. zvezni prikaz dejav-
nosti Rdečega križa Jugoslavije, v soboto dopoldne pa
zvezna taktična vaja. O vseh prireditvah podrobno poro-
čamo na sredinskih straneh, medtem ko je prometni režim
objavljen na 21. strani!  -
PARTIZANSKE VRHE
m POMMKI
Slavnostni govornik Janez Vipotnik
v soboto dopoldne so se
ob koči na Vrheh že od rane-
ga jutra zbirali ljudje iz Sa-
vinjske doline in zasavskih
revirjev na zborovanju, da bi
počastili 40 letnico vstaje ju-
goslovanskih narodov in na-
rodnosti ter 40 letnico OF
Slovenije. Zbralo se jih je ne-
kaj tisoč. Med njimi je bilo
veliko borcev, invalidov, sta-
rih in mladih, pridružili pa
so se jim poleg številnih
družbenopolitičnih delavcev
in revirjev iz Savinjske doli-
ne, tudi predsednik pred-
sedstva SFRJ Sergej Kraig-
her, člana sveta federacije
Miha Marinko in Lidija
Šentjurc, član predsedstva
ZK Jugoslavije Stane Do-
lanc in predsednik zveze
združenja borcev NOB Slo-
venije Janez Vipotnik, ki je
imel slavnostni govor v kate-
rem je poudaril, kako velik
je bil delež borcev in aktivi-
stov revirjev in Savinjske
doline med NOV.
Govoril je tudi o naporih,
ki so jih delovni ljudje obeh
dolin vložili, da so dosegli to,
kar danes imajo. Da bi dose-
ženo ohranili in napravili še
več, je potrebno stabilizacij-
ska prizadevanja vzeti zelo
resno in se dogovorov tudi
dosledno držati. Smo na-
mreč pred zelo težkim Ob-
dobjem, ki ga bomo prešli
brez hujših posledic le, če
bomo delali tako, kot dela
vsak dober gospodar, to po-
meni, da bomo več ustvarjali
kot trosili. Dotaknil se je tu-
di političnega položaja v sve-
tu in doma. Dogodki na Ko-
sovu naj nas ne zapeljejo v
narodnostno nestrpnost, saj
moramo vedeti, da velika ve-
čina prebivalcev Kosova pri
neredih ni udeležena in jih
obsoja, mnogi pa so bili za-
vedeni.
Sledil je bogat kulturni
program, ki so' ga pripravili
delavci in mladinci iz obeh
dolin.
V petek so v okviru praz-
novanj jubilejev odkrili dvo-
je spominskih obeležij. Na-
menjeni sta Revirski četi, ki
je delovala skupaj s savinj-
skimi prvoborci tudi v Sa-
vinjski dolini. Prvo obeležje
so odkrili pri Ivanu Marku v
Smiklavžu, drugo pa pri do-
mačiji Pošebal. Odkritij so
se udeležili skoraj vsi še žive-
či organizatorji OF in prvo-
borci ter mladinske pohodne
enote.
O dejavnosti te partizan-,
ske čete sta govorila narodni
heroj Anton Vratanar-Anto-
nesko in nekdanji borec Re-
virske čete Lojze Ribič,
T. TAVČAR
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij 198t
STABILIZACIJA NA OBMOČJU
LE PRI RAZPOREJANJU DOHODKA
Pregled rezultatov gospodarjenja v tromesečjih 1980-1981
Ce primerjamo rezultate
gospodarjenja v prvih treh
mesecih letos in lani, potem
smo gospodarsko stabiliza-
cijo na širšem celjskem ob-
močju uresničili predvsem
na področju razporejanja
dohodka. Pri tem smo še
kar zadovoljni z okrepljeno
reproduktivno sposobnost-
jo gospodarstva in usklaje-
nostjo rasti sredstev za
osebne dohodke in dohod-
ka, dokaj umirjenim zapo-
slovanjem in nekaterimi
kakovostnimi rezultati po-
slovanja, merjenimi s ka-
zalci rentabilnosti, medtem
ko se je ekonomičnost po-
slovanja zaradi hitrejše ra-
sti porabljenih sredstev ne-
koliko poslabšala.
V primerjavi z republiko
Slovenijo je celjsko območje
oziroma njegovo gospodar-
stvo doseglo nadpoprečne
rezultate kar zadeva celotni
prihodek, dohodek, sredstva
za reprodukcijo in akumula-
cijo. Slabše od republiškega
poprečja je bilo s porabljeni-
mi sredstvi, na enaki ravni
sta bili ekonomičnost in ren-
tabilnost, izgub pa smo na
Celjskem »pridelali« tudi
manj kot v vsej Sloveniji, saj
so le-te narastle za 37 odstot-
kov, medtem ko v republiki
za 52 odstotkov.
Komaj z dobrim odstot-
kom je širše celjsko gospo-
darstvo prekrilo uvoz z izvo-
zom, pri čemer je na nizko
rast izvoza še največ vplivala
prav celjska občina. Razmer-
je med uvozom in izvozom
se je v primerjanem obdobju
na vsem območju izredno
poslabšalo. Ob koncu lan-
skega leta je bilo skoraj za 37
odstotkov ugodnejše za
izvoz, medtem ko smo ga v
letošnjem trimesečju komaj
pokrili. Z najboljšim pokri-
vanjem uvoza z izvozom so
se izkazali v občini Sloven-
ske Konjice, kjer je izvoz
presegel uvoz za 220 odstot-
kov, več pa so izvozili kot
uvozili še v šmarski in žalski
občini. Najslabše izvozno-
uvozno razmerje v škodo
izvoza so zabeležili v laški
občini, kjer so v izvoznem
minusu za več kot 50 odstot-
kov.
V zaostrenih razmerah go-
spodarjenja, ki se odražajo
med drugim v visoki stopnji
inflacije, v težavah z oskrbo z
reprodukcijskimi materiali
in z likvidnostjo, je dohodek
v primerjanem obdobju si-
cer večji za 28 odstotkov,
vendar je treba pri tem upo-
števati visoko rast cen, razen
tega pa še porast izgub za 37
odstotkov.
Najvišjo rast dohodka je
doseglo gospodarstvo obči-
ne Žalec, nad poprečjem
celjskega območja so še ob-
čine Mozirje, Šentjur in Ve-
lenje, najslabše rezultate pri
ustvarjenem dohodku pa so
dosegli v šmarski občini in
to največ po »zaslugi« grad-
beništva.
V okviru skupnih vlaganj
so se povečala investicijska
vlaganja v gospodarstvo za
38 odstotkov, v stanovanj-
sko-komunalno dejavnost za
68 odstotkov, medtem ko so
se vlaganja v družbene de-
javnosti zmanjšala za pet od-
stotkov.
Število zaposlenih se je v
primerjanem obdobju pove-
čalo v vseh občinah, razen v
laški, kjer se je zmanjšalo za
87 delavcev, skupno na ob-
močju se je povečalo za 570
delavcev, največ v velenjski
in mozirski občini.
Poprečni mesečni čisti
osebni dohodki na delavca
so se povečali v gospodar-
stvu celjskega območja v
prvem trimesečju za 27 od-
stotkov v primerjavi z ena-
kim obdobjem lanskega leta
in dosegli znesek 9653 dinar-
jev, kar pomeni, da od repu-
bliškega poprečja še vedno
odstopajo navzdol za 55 di-
narjev. Vsekakor bolj simbo-
ličen znesek, vendar'je po-
membno predvsem to, da so
se poprečni mesečni čisti
osebni dohodki na delavca v
gospodarstvu celjskega ob-
močja povečali sorazmerno z
rastjo dohodka na delavca.
Po posameznih občinah so
rasli osebni dohodki na de-
lavca počasneje od dohodka,
razen v občini Slovenske
Konjice.
MITJA UMNIK
KRAJŠI DELOVNI
ČAS - VIŠJA
PRODUKTIVNOST
Sporočilo, ki ga je na 3.
kongres samoupravljalcev
poslala livarna železa in
tempera »Kikinda«, na naj-
bolj zgovoren način dokazu-
je, da se konkretna akcija
pri ustvarjanju ugodnejših
in bolj humanih delovnih
pogojev lahko večkratno -
še kako izplača.
V tem kolektivu so na-
mreč ocenili, da delavci
dnevno niso delali več kot
5,5 ur - kljub 8-urnemu de-
lovniku. Takšna je tudJ na-
rava dela, saj bi livarji le
težko ves čas delali s »polno
paro«. Zaradi tega so se v
livarni odločili delovni čas
skrajšati na 6,5 ur.
V 14 mesecih, kolikor tra-
ja ta preizkušnja, se je po-
kazalo, da se je samo lani
proizvodnja povečala za
18%, produktivnost dela za
11%, količina »škarta« pa se
je zmanjšala za polovico.
Poleg tega so imeli delavci
tudi 22 dni več dopusta.
(BORBA)
PRANJE
PERILA IN
CENE
Prejšnji četrtek bo zapi-
san v letošnji kroniki do-
godkov na Slovenskem s
posebnim poudarkom na
pralnih strojih Gorenje...
Nenadejana izredno viso-
ka podražitev pralnih
strojev Gorenje je prak-
tično vznemirila vso re-
publiko, še najbolj TV-
poslušalstvo v večernih
urah. Pa niti morda ne to-
liko zaradi visoke, skoraj
135 odstotne podražitve
najbolj revolucionarnega
stroja za osvobajanje
žensk, ampak bolj zaradi
informacije, da so ljub-
ljanski tržni inšpektorji
odkrili bUzu 1000 teh
strojev v trgovinah.
Na teren so se zakadili
tudi celjski inšpektorji, ki
pa so našli pri Tkanini le
en pralni stroj brez cene,
nove in višje, pri Kovino-
tehni pa nekaj več...
Da bo cirkus okrog teh
cen še večji, je poskrbela
novica o preklicu podra-
žitve, češ da bodo obve-
ljale cene na dan 25. maja.
Gorenje pa se bo z zvezno
skupnostjo za cene še po-
govarjalo, čeprav so vse
dopoldne novinarjem
utemeljevali upraviče-
nost podražitve zaradi vi-
sokih cen repromateriala
in energije. Temu nedvo-
mno kaže verjeti!
Skratka: bilo je zanimi-
vo - cene gor, pa spet ce-
ne nazaj dol. Ti, potroš-
nik, pa se znajdi, kakor
veš in znaš!
^ MITJA UMNIK
POSOJILA
UNIOR IN HLEVI
Sodelovala mednarodna banka
Ko so se člani izvršilnega
odbora Ljubljanske banke
Splošne banke Celje na re-
dni seji, v petek, 29. maja,
odločali o odobritvi dolgo-
ročnega posojila v znesku
142.8 milijonov dinarjev de-
lovni organizaciji kovaške
industrije Unior v Zrečah,
oziroma njeni temeljni orga-
niciji Kovaški obrati, pravza-
prav niso bili v dilemi da ali
ne, čeprav nekaterih vpra-
šanj ni manjkalo. Odobrili so
pomembno posojilo za to,
ker Unior z razširitvijo ko-
vačnice, pridobitvijo novih
skladišč in izgradnjo kotlar-
ne, zagotavlja kar 54% izdel-
kov v izvoz na konvertibilno
področje.
Sicer pa gre za naložbo v
vrednosti okoli 328 milijo-
nov dinarjev, za razširitev
proizvodnje utopnih odkov-
kov, za povečanje" skladišč in
povečanje kotlarne. S to na-
ložbo se bo proizvodnja od-
kovkov povečala za več kot
5.000 ton na leto. Za novo
proizvodnjo bodo potrebo-
vali 126 novih delavcev. Po
programu bi naj bil začetek
nove proizvodnje v marcu
1983. leta.
Razen tega je izvršilni od-
bor odobril še dve pomemb-
ni posojili, tokrat SOZD
Merx, oziroma Kmetijskemu
kombinatu Šentjur in Kme-
tijski zadrugi Laško. V obeh
primerih gre za novogradnje
in adaptacije hlevov za gove-
jo živino, za nakup opreme,
kmetijske mehanizacije in
plemenske živine. Iz sred-
stev LB Splošne banke Celje
bo šentjurski kombinat do-
bil posojilo v višini 8,545.000
din ter KZ Laško 10,276.000
din. V enaki višini sredstev
bo pri obeh sodelovala še
mednarodna banka. Med-
tem, ko bodo z odobrenimi
sredstvi na šentjurskem ob-
močju sodelovali pri 42.
kmetijah, je v investicijskem
programu laške zadruge za-
jetih 31 kmetij.
Sicer pa je predračunska
vrednost nove naložbe v pri-
meru Kmetijskega kombina-
ta Šentjur 21,4 milijonov, pri
KZ Laško pa 25,6 milijonov
dinarjev. M.B02IC
volitve, kongresi,
odgovornost!
Volitve delegatov in delegacij v skupščine družbeno-
političnih in samoupravnih interesnih SKupnosti so
poleg 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije eden
najpomembnejših političnih dogodkov pri nas letos in
v prihodnjem letu. Posebno vsebino volitvam, ki bodo
v aprilu in maju 1982, leta, daje spoznanje, da bodo v
času, ko bomo prvič brez Tita na čelu, vendar po Titovi
poti trdno odločeni doseči nove zmage v socialistični,
samoupravni družbi. Ko govorimo o volitvah, ne
smemo pozabiti, da se pripravljajo v času, ko se soo-
čamo z velikimi težavami in skupnimi problemi v na-
šem razvoju. Prav zato so priprave na volitve pravi
trenutek in hkrati tudi obveznost, da v vseh okoljih
ocenimo, kako dosledno smo razvijali politični sistem
socialističnega samoupravljanja in kakšne izkušnje
smo pridobili v sedemletnem obdobju delegatskega
sistema.
Bistveno vprašanje, ki je bilo posebej poudarjeno '
tudi na seji Predsedstva zvezne konference SZDL, je
bilo brez dvoma vprašanje, ali je delegatski sistem
resnično postal instrun^ent delavskega razreda za
upravljanja z družbenimi sredstvi in dohodkom v
celoti?
Nobena skrivnost ni, da o investicijah, ki so še vedno
prevelike, ne odloča delegatska baza, čeprav je prav
ona zaradi prevelikih investicij najbolj ogrožena. Tudi
o velikem delu sredstev, ki se izločajo za splošno in
skupno porabo, ne odločajo tisti, ki jih ustvarjajo.
Takšni in podobni pojavi nenamenske porabe družbe-
nega dohodka so pripeljali do zmanjšanja materialne
osnove samoupravljanja, kar direktno ogroža tudi sa-
moupravljanje kot sistem, za katerega smo se oprede-
lili.
Zato je potrebno s pripravami za volitve nemudoma
začeti in jih razvijati v treh osnovnih smereh. Pri tem
mislimo na družbenopolitične in kadrovske priprave
in dopolnitev volilnega sistema, ki se nanaša na spre-
membe in dopolnitve volilnih zakonov in samouprav-
nih aktov.
Težko je govoriti, katero delo je vsebinsko pomemb-
nejše in bolj odgovorno, vsekakor pa je od opravlje-
nega dela odvisno, kako bo v naslednjih štirih letih
deloval delegatski sistem. Zato je tudi pornembno, da
analiziramo uresničevanje kolektivnega dela in odgo-
vornosti delegacij, delegatov, prav tako pa tudi dele-
gatskih skupščin. Pri tem ne smemo zaobiti niti ocene
delovanja Socialistične zveze in Zveze sindikatov kot
politične osnove delegatskega sistema. Vse skupine, ki
bodo organizirane pred volitvami, morajo odgovorno
in javno opozoriti na vse pojave zlorabe, samovolje,
zmanjševanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in
občanov kakor tudi na vse oblike ogrožanja družbene
lastnine. TANJUG
neizkoriščene možnosti
Mnoge delegatske razprave v različnih skupščinah
rsizličnih samoupravnih interesnih skupnostih so po-
kazale, kako malo se še zavedamo pomembnosti obve-
ščanja in kako na tem področju ne znamo izkoristiti
sicer že številnih razvitih komunikacijskih obhk.
K dejstvu, da le dobro obveščen občan lahko oprav-
lja vlogo dobrega samoupravljalca in s tem seveda tudi
delegata, moramo pridodati, da se včasih primerjava,
ki sledi logiki, ne ujema s prakso. Gre za to, da bi se
morali bolj učinkovito, bolj pogosto in bolj zavzeto
posluževati najrazličnejših informacij, ki so že na voljo
(pa tudi nemajhna sredstva so bila porabljena za nji-
hov nastanek). Če kdo hoče odločati in če začuti po-^
trebo, da mu manjka obilica podatkov, da ni gotov v
svojem sklepanju zaradi slabega informacijskega zale-
dja, bi po vsej logiki lahko sklepali, da bo na vse načine
iskal poti, da bi prišel do ustreznih podatkov, ki bi mu
pomagali k suverenejšemu ravnanju. Pa ni vselej tako.
Žal.
Dogaja se celo to, da delegati prihajajo na skupščine
brez stališča delegacije. Če so toliko pošteni, da to
povedo in potem niti ne marajo glasovati, oziroma se
vzdržijo glasu, še gre. Če pa molčijo, ali pa dvigujejo
roko na slepo, je pa s tem že nekaj zelo narobe. Zgodilo
se je celo to, da je prišla delegatka na skupščino s
stališčem svojega šefa - niti ne s svojim lastnim, da o
stališču delegacije ne govorimo.
Mnoge stvari se dogajajo okoli nas. Mnoge nas zani-
majo, mnoge ne, mnoge pa bi nas, če bi jih bolje
spoznali. Pa ne beremo niti svojega glasila, ki ga do-
bimo v lastni delovni organizaciji, in to brezplačno. Iz
prakse poznamo ljudi, ki so na odgovornih delovnih
mestih, pa ne berejo, pa čeprav bi bila njihova služ-
bena dolžnost, da bi brah, da bi vedeh, kaj se dogaja v
njihovi neposredni bližini, o kateri čestokrat zelo vehe-
mentno celo odločajo. Spomnimo se samo zajetnega
Delegatskega poročevalca v celjski občini, ki je prine-
sel na svojih straneh celovito gradivo za naslednje
srednjeročno obdobje. Ni bil poceni! Težki milijoni so
ostali v tiskarni.
Kdo ga je bral? Pa je dobro gradivo! Kdo se bo v
štirih letih spomnil nanj, segel na polico, ga prelistal,
primerjal podatke, si obudil spomin na sprejete
sklepe, izprašal svojo vest in se malce zamislil nad
odgovornostjo - najprej svojo lastno, pa še kolektivno.
Kdo bo to počel? Bojim se, da redki, preredki posa-
mezniki.
Pa vsi skupaj ustvarjamo ta denar, ki nam omogoča
priti do informacij. Sedanje obnašanje k.iže na to, da
premalo cenimo svoje lastno delo, zato pa imamo tudi
takšen odnos do dela nasploh. Skrajni čas je, da spre-
menimo svoje obnašanje do področja, ki se mu pravi
bralna navada. Saj je vseeno: ali gre za leposlovje ali pa
tako imenovano delegatsko gradivo. Združeno delo bi
lahko s svojo že kar razvejano obveščevalno dejav^
nosijo marsikaj naredilo. Seveda tudi vsi drugi, ki so
tako ali drugače odgovorni za razvoj samoupravnih
odnosov in delegatskega sistema.
DRAGO MEDVED
OBRAZI
stane
ocvirk
je eden izmed tistih mož
zrele srednje generacije,
ki mu ni skoraj nikoli tež-
ko delati tudi po štiriin-
dvajset ur v enem dnevu.
Trenutno je med drugim
načelnik Občinskega šta-
ba za civilno zaščito Celje
pa predsednik skupščine
SIS za požarno varnost
Celje in še kaj. Rojen je
bil v Štorah (tam še tudi
vedno živi, medtem ko
delo združuje v Celju v
stavbi, kjer ima svoje pro-
store Občinska skupšči-
na), tehnično metalurško
šolo pa je obiskoval v
Ljubljani. Pravi, da se je
zanjo odločil zaradi tradi-
cije ... Oče, strici in še
kdo so bili in so »zastrup-
ljeni« s tem poklicem, ki
so ga vestno opravljali v
Železarni Štore, kjer se je
po končani srednji šoli
tudi Stane zaposlil. Prvih
osem let je delal v livarni,
nato sedemnajst let
skrbel kot vodja službe za
varstvo pri delu (25 let de-
la v Železarni!) pa se »pre-
selil« v Celje, kjer je zad-
nja štiri leta vodja odseka
za civilno zaščito.
V mladosti je bil alpi-
nist in gorski reševalec,
ko se je ponesrečil pa je
»presedlal« med športne
funkcionarje. Za rekrea-
cijo še vedno kolesari,
smuča...
»Moje življenje je bilo
vseskozi povezano z reše-
vanjem ljudi in to od dela
v Železarni do zdajšnjih
opravil. To je odgovorno,
vendar hvaležno delo.«
Spominja se prve »maj-
hne« funkcije, ko je bil v
Ljubljani v srednji šoli
namestnik razrednika.
Tako se je začelo! » Včasih
si želim, da bi imel vsaj
nekaj dni mir pred razni-
mi opravili. Ko to dose-
žem pa mi je že žal po
delu, ki je pestro, zahtev-
no pa vseeno tako pri-
jetno. «
Petnajst let je bil tudi
urednik glasila »Železar«
in ko ga je zapustil mu v
slovo nihče še hvala ni re-
kel. Takšni smo!
Državnih odlikovanj ni-
ma (eden redkih!), ima pa
nekaj »papirnatih« di-
plom, medalj, plaket...
Prvo priznanje je dobil v
srednji šoli, knjigo Vladi-
mira Dedijerja »Vtisi iz
Amerike«... Trikrat je bil
v mladinski brigadi v le-
tih, ki so bila najtežja... V
zadnjem času tesno sode-
luje tudi z Novim tedni-
kom in Radiom Celje,
kjer je nepogrešljiv daja-
lec informacij s področja
civilne zaščite. Za Stane-
ta Ocvirka lahko rečemo,
da se na svojem delov-
nem področju v celoti
razdaja.
TONE VRABL
§t. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
POBRATIMSKO SREČANJE MLADIH V LAŠKEM
STO IN STO NOVIH POBRATENJ
Športni m kulturni vikend v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah
v menjavi vsakoletnih srečanj mla-
(iih iz pobratenih občin je bila kot go-
stitelj tokrat na vrsti laška občina.
Okoli 130 mladih športnikov in kultur-
pikov z njihovimi mentorji je prišlo že
v petek iz Vrbovca (Hrvaška) in Trste-
nika (Srbija). Se isti večer so imeli ce-
lovečerna kulturna nastopa v Rade-
čah, kjer so nastopili Vrbovčani (Du-
brava) in v Rimskih Toplicah, kjer so
skupaj z domačini prireditev pripravili
Trsteničani (Grabovec).
Bili so gosti v pravem pomenu bese-
de, kajti v vseh treh krajih laške obči-
ne so jih oba dneva prenočili in gostili
po domovih. Na ta način se je rodilo
stotine novih prijateljstev v živem sti-
ku med ljudmi.
V soboto dopoldne so gostje s svojimi
gostitelji obiskali muzej revolucije in
Stari pisker v Celju ter pivovarno v
Laškem.
Popoldne so bila športna tekmova-
nja in sicer v Radečah v rokometu, v
Rimskih Toplicah v namiznem tenisu
in v Rečici pri Laškem v streljanju.
Vrhunec srečanja je bila prireditev v
domu »Dušana Poženela« v Laškem.
V prvem delu so tekmovale ekipe vseh
treh pobratenih občin v kvizu »Tito -
revolucija - mir«. Zmagali so mladi iz
Trstenika, Laščani so bili drugi in Vr-
bovčani tretji, čeprav je do konca bil
uspeh izenačen, razvrstili so se šele z
dodatnimi vprašanji.
Sledil je izbor folklornih, pevskih in
glasbenih in pevskih točk iz bogatega
sporeda, ki so jih mladi iz društev pri-
pravili za to srečanje. Vse tri občine so
zastopali mladi in sicer Trsteničani
člani društva »Vuk Karadžič«, Vrbov-
čane člani društva »Franjo Šmerda«,
Laščane pa učenci glasbene šole in
društva »Anton Tanc«.
Oba petkova večera in sobotni v La-
škem so bili prave manifestacije brat-
stva in enotnosti, prikaz pestrosti na-
rodnega kulturnega bogastva in preki-
pevanje mladostne vedrine in zagna-
nosti. V laški občini ravno ni veliko
priložnosti, da bi »v živo« videli toliko
narodnih plesov, kot so jih tokrat. Zvr-
stili so se šumadinjski plesi, Brankovo
kolo, makedonsko kolo, prigorski ple-
si, banatsko nadigravanje in seveda tu-
di naši domači kozjanski plesi.
Srečanje v zdraviliški dvorani, kjer
so podelili tudi priznanja in diplome
za sodelovanje in uspeh v športnih sre-
čanjih in na prireditvah, je bilo še ena
priložnost za utrjevanje bratskih in
prijateljskih vezi.
Ta ima v obliki, ki jo gojijo tri občine
(Vrbovec, Trstenik, Laško), še pose-
ben čar in pomen. Vsako srečanje pri-
tegne k sodelovanju nove obraze, kajti
mladi imajo skupno lastnost, da odra-
ščajo in doraščajo in tako so te igre
bratenje v generacijski menjavi.
J. KRAŠOVEC
GRAŠKA GORA
ZBOR INVALIDOV
Odlična organizacija Velenjčanov
Sončna nedelja je pošteno
ogrela kakšnih 3000 vojnih
in delovnih invalidov, ki so
se zbrali na svojem prvem
srečanju z vsega celjskega
območja. Na Graški gori -
gori jurišev so invalidi s svo-
jim obiskom in prireditvijo
počastili spomin na 40-letni-
co vstaje. Med njimi je bilo
^udi mnogo borcev iz slavne
XIV. divizije, ki je prav tu na
Graški gori bila težke boje.
Na Graško goro so prišli
invalidi iz celjske, laške, mo-
zirske, konjiške, šentjurske,
šmarske, žalske in velenjske
občine, slednji so bili tudi or-
ganizatorji prireditve /.a ka-
'ero jim lahko damo le odlič-
oceno.
Na zborovanju je govoril
predsednik slovenske skup-
ščine Jože Globačnik. V kul-
turnem sporedu pa so nasto-
pili pevci celjskega invalid-
skega društva. Društvo inva-
lidov Velenje je razvilo svoj
prapor in to pod pokrovi-
teljstvom rudnika lignita Ve-
lenje. Invalidom sta govorila
tudi Teodor Jelen in narodni
heroj ter komandant XIV.
divizije Tone Vidmar-Luka.
ki je dejal, da so bili borci
XIV. divizije nenehno obko-
ljeni, imeli so veliko ranjen-
cev, se borili proti številčno
močnejšemu sovražniku, pa
so vendar izbojevali zmago,
ker so se borili na svoji zem-
lji za svobodo in tudi danes
ne bomo klonili pred nobe-
nim sovražnikom.
V m.ednarodnem letu inva-
lidov je srečanje invalidov
na Graški gori popolnoma
uspelo. Zbrani s celjskega
območja so se imeli kaj po-
govoriti in prav gotovo bodo
takšna srečanja še kako do-
brodošla.
Na posnetku med razvit-
jem prapora Društva invali-
dov Velenje.
LOJZE OJSTERSEK
tri vošnjakove plakete
V soboto je bila v Ljubljani tretja zvezna konferenca men-
torjev cicibanskih, pionirskih in mladinskih hranilnic v ok-
viru Ljubljanske banke Združene banke. Na tem pom2mb-
nem srečanju so imeli vidno mesto tudi delegati celjskega
območja, saj je stekla zibelka mladinskega, oziroma šol-
skega varčevanja prav tu.
Na konferenci so razpravljali o vzgoji k varčnosti v pred-
šolski dobi, zatem o vlogi mladinskih hranilnic in drugih
oblik kolektivnega varčevanja na srednji stopnji, o vlogi
interesnih dejavnosti pri oblikovanju poklicnih odločitev
učencev ter o varčevanju v samoupravi učencev. In sploh je
treba reči, da je dobila misel o varčevanju in razvijanju
samouprave v teh hranilnicah prvo mesto.
Konferenco so izkoristili še za podelitev Vošnjakovih pla-
ket kot priznanj mentorjem in bančnim delavcem za njihovo
dolgoletno aktivnost na področju mladinskega varčevanja.
Med tridesetimi dobitniki teh visokih priznanj so bili tudi
trije iz celjskega območja, in sicer Emilijan Ribič, ravnatelj
osnovne šole Braslovče in predsednik sveta mentorjev pio-
nirskih hranilnic pri LB Splošni banki Celje, Jožica Ahaj,
mentorica pionirske hranilnice na osnovni šoli Vitanje ter
Peter Simoniti, bančni delavec.
DELOVNIM UUDEM
IN OBČANOM
ob tednu solidarnosti
od 1. do 7. junija 1981!
Solidarnost delovnih ljudi in občanov, narodov in narodno-
sti Jugoslavije se potrjuje, uveljavlja in razvija nenehno, skozi
vse leto.
Prisotna je vselej, ko jo potrebuje občan, družina, krajevna
skupnost, občina ali republika, pa tudi mednarodna skupnost.
Teden solidarnosti - kot smo ga proglasili po potresu v
Skopju - je le ena od priložnosti, da se ta vrednota našega
socialističnega samoupravnega sistema še bolj poudari in po-
sebej obeleži.
Solidarnosi ob elementarnih nesrečah je le del socialistične
solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ki je zaradi
svoje narave in obsega še bolj izrazita.
Z izraženo solidarnostjo in zbranimi finančnimi sredstvi ter
drugimi oblikami pomoči ob preteklih elementarnih nesrečah
smo upsešno odpravili večji del njihovih posledic. Z eno naj-
večjih solidarnostnih akcij in s posebnimi prispevki smo v
Sloveniji izpolnili dosedanje obveznosti do republike Črne
gore ter tako prispevali k pospešeni obnovi potresnega ob-
močja.
Prav tako je prišla naša pomoč do izraza ob potresu v alžir-
skem mestu El Asnam in v Južni Italiji.
Ob nenehnih poplavah v večjem delu slovenskih občin, neurju
v severno-vzhodni Sloveniji, žledu v Brkinih in drugih nesre-
čah smo s solidarnostjo naših delovnih ljudi ter s sistemskimi
sredstvi solidarnosti uspeli odpraviti posledice škode teh ne-
sreč. V ta namen je bilo v letu 1980 oziroma začetku 1981. leta
dodeljenih okoli 269 mio din prizadetim občinam.
Hkrati pa moramo biti ob tej priložnosti še bolj pozorni do
uresničevanja solidarnosti in vzajemnosti v konkretnih živ-
ljenjskih in delovnih okoljih, še posebej ob sedanjih zaostrenih
družbenoekonomskih razmerah, kako se ta odraža v naših
medsebojnih odnosih, v skrbi za zagotavljanje socialne varno-
sti slehernega delavca in občana.
V tednu bodo stekle že ustaljene solidarnostne aktivnosti.
Rdeči križ Slovenije že 28. maja pripravlja veliko slovensko
akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, šotorov. 4. junij -
dan krvodajalcev sovpada s tednom solidarnosti. Tekla bo
akcija zbiranja solidarnostnih sredstev s prodajo znamkic soli-
darnosti kot tudi vseh drugih prispevkov občanov in delovnih
ljudi kot so opredeljeni v samem Zakonu o oblikovanju sred-
stev solidarnosti.
V občinah, KS, posameznih družbenih organizacijah in in
skupnostih bodo tudi letos oblikovali svoje programe aktivno-
sti v tem tednu. Zato pozivamo delovne ljudi in občane, druž-
bene organizacije in društva. OZD in KS, družbenopolitične in
samoupravne skupnosti, da se tudi letos prizadevno organizi-
rajo in sodelujejo v teh aktivnostih.
Zaradi nenehne ogroženosti pred novimi nesrečami in stalne
pripravljenosti dajemo ob letošnjem obeleževanju tedna soli-
darnosti poudarek predvsem prizadevanjem za nadaljnje
izboljšanje pripravljenosti, organiziranosti in usposobljenosti
za nudenje učinkovite pomoči prizadetim območjem tafcrat ko
je ta potrebna, kompleksnemu zavarovanju vse kmetijske
proizvodnje pred naravnimi nesrečami ter izpopolnjevanju
sistema solidarnostnega oblikovanja in zagotavljanja sredstev
za odpravo posledic elementarnih nesreč.
Pozivamo občinske organizacije Socialistične zveze in vanjo
vključene družbenopolitične in družbene organizacije, ob so-
delovanju strokovnih institucij, ki delujejo na teh področjih,
da se vključijo v ta prizadevanja za boljšo pripravljenost in
učinkovitejšo organiziranost na teh področjih.
Tako bomo tudi ob tej priložnosti ponovno potrdili našo
enotnost in trdnost v prizadevanju za nadaljnje razvijanje soli-
darnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma - kot
enega od temeljev zagotavljanja socialne varnosti in celovitega
vsestranskega razvoja naše družbenopolitične skupnosti.
PREDSEDSTVO RK SZDL SLOVENIJE
POGLED KsvETškovinotehno
UMOR ZIAURA RAHMANA
Spodleteli državni udar v Bangladešu,
pri katerem so uporniki ubili predsedni-
ka republike, generala Ziaura Rahma-
na, je spravil v ospredje svetovne pozor-
nosti državo, ki sodi med najrevnejše na
svetu, če že ni najrevnejša.
Bangladeš je obenem v dvojnem smi-
slu ena najmlajših držav na svetu. Po
nastanku: neodvisnost so razglasili de-
cembra 1971. Prav tako je med najmlaj-
šimi po starosti prebivalstva: 46 odstot-
kov ljudi je mlajših od 15 let.
Po nekaterih podatkih pride na prebi-
valca Bangladeša 70 dolarjev narodnega
dohodka letno, po drugih, bolj optimi-
stičnih, 90 dolarjev. Naj drži prva ali
druga številka - v obeh primerih je Ban-
gladeš na seznamu najmanj razvitih de-
žel na svetu.
Zdaj živi v Bangladešu na ozemlju, ki
ga je nekako za dve tretjini Jugoslavije,
blizu 90 milijonov ljudi. Če bo obstala
sedanja 2,7-odstotna rast prebivalstva,
bi imela dežela konec stoletja 170 milijo-
nov ljudi - in bila še bolj obsojen?, na
življenje na dnu revščine, lakote, sploš-
nega pomanjkanja.
Pokojnemu predsedniku Ziaurju Rah-
manu je potrebno priznati, da se je po-
djetno lotil odpravljanja bede. Razglasil
je svoj načrt -mirne revolucije na pod-
lagi katerega naj bi v petih letih pridela-.
li dvakrat več hrane kot zdaj, povečali
število pismenih, rast prebivalstva pa
znižali na dva odstotka.
In Rahmanu je potrebno tudi priznati,
da je s številnimi potovanji po deželi
spodbujal ljudstvo Bangladeša k boljše-
mu delu, k postopni odpravi revščine.
Na enem od takih potovanj je v soboto
ob zori v Čitagongu padel pod streli za-
rotnikov, ki jih je vodil eden glavnih
vojaških poveljnikov, general Mansur;
tega so kmalu po zločinu prijeli, upor pa
zatrli.
O vzrokih tega političnega umora so
možna za zdaj samo ugibanja. Možno je,
da je bil general Mansur nezadovoljen,
ker ga je predsednik prestavil najprej z
vplivnega položaja v prestolnici v Cita-
gong, od tod pa naj bi šel ravno v dneh
prevrata za predstojnika vojne akade-
mije, se pravi proč od neposrednega po-
veljniškega položaja.
Takšna razlaga je sicer možna, ni pa
povsem verjetna. Dejstvo je namreč, da
so uporniki v prvih izjavah bili izrazito
protiindijsko usmerjeni.
Indija je bila tista, ki je 1971. leta z
vojaškim posegom v tedanjem vzho-
dnem Pakistanu dosegla zmago avotno-
mistov, tistih, ki so bili za samostojno
državo in so tako lahko razglasili Ban-
gladeš.
Pakistanske vlade tega poraza niso
pozabile in so ostale bolj ali manj nepri-
jazne tako Indiji kot Bangladešu. Tudi
iz tega trikotnika bi utegnile priti pobu-
de za upor zoper Ziaurja Rahmana.
Bangladeš je tudi sicer geopolitično
na prepihu, izpostavljen pritisku regio-
nalnih in svetovnih velesil. Zemljepisno
je namreč vkleščen med azijsko podceli-
no in Indokino, se pravi, da jena območ-
ju, kjer zadnja leta ni manjkalo vojn in
vojaških posegov. Spomnimo se samo
na spopad med Vietnamon in Kitajsko,
na vietnamsko vojaško intervencijo v
Kampučiji in sovjetsko vojaško inter-
vencijo v Afganistanu. Z drugimi bese-
dami, dežela leži na območju, na kate-
rem se krešejo interesi Kitajske, Sovjet-
ske zveze in ZDA. Za povrh je Bangladeš
muslimanska dežela in Rahmanove
kampanje za kontrolo rojstev med orto-
doksnimi muslimani prav gotovo niso
gledali s prijaznimi očmi; ne v Bangla-
dešu samem ne v nekaterih arabskih dr-
žavah.
K vsemu temu je potrebno dodati, da
je Bangladeš - zato, ker mora uvažati
precej hrane, ker uvaža nafto in zavoljo
razvojnih načrtov - postajal čedalje bolj
odvisen od mednarodne gospodarske
pomoči. Ta pa je v nekaterih primerih
vezana na diskretne, obenem pa občut-
ljive politične pogoje. Z drugimi beseda-
mi, ta azijska neuvrščena država je slej
ko prej izpostavljena političnim mag-
netnim viharjem sodobnega sveta.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij 198i
SLOVENSKA LESNA INDUSTRIJA
DESETLETJE RAZVOJA
V njej zaposlena desetina vseh industrijskih delavcev
v minulem desetletju, od
1969. do 1978. leta je sloven-
ska lesnopredelovalna indu-
strija dosegla zelo ugodne re-
zultate. V tem obdobju se je
proizvodnja podvojila oziro-
ma je rastla za 12 odstotkov
hitreje kot ostala industrija.
O tem govori tudi podatek,
da je celotna slovenska indu-
strija v tem obdobju poveča-
la obseg proizvodnje za 97
odstotkov, lesna industrija
pa za 106 odstotkov.
Od 1969. do konca 1978. le-
ta je slovenska lesno-prede-
lovalna industrija ostala ena
od najpomembnejših indu-
strijskih panog v republiki,
kar je razumljivo tudi glede
na dejstvo, da je Slovenija
bogata z lesom in ima tudi
bogato tradicijo lesne prede-
lave. Minulo desetletje je bi-
lo čas neprestanega dinamič-
nega razvoja celotnega go-
spodarstva, kar se je odrazilo
tudi v lesni industnji. V po-
sameznih letih je ta industri-
ja večala proizvodnjo celo za
16 odstotkov. Samo 1978. le-
ta je bila rast nizka (vsega
1,7%), toda niti eno leto v
tem obdobju proizvodnja ni
stagnirala. Poprečno je vsa-
ka tri leta lesna industrija
dosegla vrh v proizvodnji
(1971, 1974 in 1977). Ob tem
velja omeniti še leto 1976, ko
se je fizični obseg industrij-
ske proizvodnje povečal za
vsega dva odstotka, v lesni
industriji p^ kar za 8,4°/).
Delež lesne industrije v
skupni sestavi družbenega
proizvoda slovenske indu-
strije se je v minulem deset-
letju gibal med 8,4 in 10,2 od-
stotki. Iz tega izhaja, da ta
industrija ustvarja precejšen
delež družbenega proizvoda
republike in da ob kovinsko-
predelovalni industriji in ob
proizvodnji električnih stro-
jev, zavzema lesna industrija
tretje mesto v slovenski in-
dustriji.
Kljub dobrim dosežkom
pa slovenska lesna industrija
ni bila uspešna pri uvajanju
avtomatizacije proizvodnje.
V primerjavi s celotno slo-
vensko industrijo, ki je imela
1972. leta nad 58 odstotkov
vseh strojev polavtomatskih,
avtomatskih in avtomatsko-
transportnih, je imela lesna
industrija le 43 odstotkov
takšne opreme. Pet let ka-
sneje se je obseg pomembne
opreme za rast produktivno-
sti v celotni industriji pove-
čal za štiri, v lesni industriji
pa vsega za 2,5°/., Razlika v
kakovosti opreme obstoji tu-
di sedaj. Kljub slabši oprem-
ljenosti pa je lesna industrija
obdržala raven visoke pro-
duktivnosti. O tem priča tudi
podatek, da je po cenah iz
leta 1978 imela celotna slo-
venska industrija za 94 od-
stotkov večji družbeni proi-
zvod, lesna pa celo za 120 od-
stotkov. V minulem desetlet-
ju se je družbeni proizvod na
zaposlenega delavca letno
večal za 9,2 odstotka v lesni
in za 7.6 odstotka v ostalih
industrijskih panogah.
V slovenski lesni industriji
je danes zaposlena desetina
vseh industrijskih delavcev,
ki ustvarjajo domala deseti-
no skupnega slovenskega
družbenega proizvoda. Po
podatkih iz leta 1978, je delež
lesne industrije v sloven-
skem izvozu dosegal 13,5 od-
stotka, kar pomeni, da je ta
industrija nadvse pomemb-
na za plačilnobilančni polo-
žaj republike. Pri tem je tre-
ba upoštevati še, da so potre-
be za uvoz reprodukcijskih
materialov v lesni industriji
minimalne, ker se pretežno
uporabljajo domače suro-
vine.
TANJUG
ZRCALO
RIŠE BORI ZUPANČIČ
PRED lil. KONGRESOM SAMOUPRAVLJALCEV
NIČ BREZ DELEGATSKE BAZE
Tudi načrti za nova pota delegatskih skupščin
Osnutek resolucije za III.
kongres samoupravljalcev
ponuja nekaj stališč in ocen,
ki jih bo treba upoštevati tu-
di v vsebinskih pripravah na
volitve prihodnje leto. V zad-
njem času, ko se na celjskem
območju in v Sloveniji vse
bolj zavedajo, kako malo ča-
sa ostaja za dobro organizira-
no politično predvolilno de-
javnost, so čedalje pogostej-
še pobude, naj bi že evidenti-
ranje občanov za nov^e člane
delegacij povezali z vsebin-
sko oceno delegatskega si-
stema v krajevni skupnosti
in v temeljni organizaciji
združenega dela. To nalogo
bi lahko opravila krajevna
konferenca socialistične zve-
ze po predhodni razpravi po
stalnih območjih, lahko pa
bi se o delu delegacij vsaj
enkrat v štirih letih pomenili
tudi na zboru občanov.
Vsem zainteresiranim kra-
janom bi bila tako dana mož-
nost, da povedo, kako oce-
njujejo delo delegacij in kaj
so sami prispevali k boljše-
mu delu izvoljenih delega-
tov. Obrestovala bi se že ena,
premalo uporabljena oblika
sestajanja - zbor delegatov.
Čeprav so sami delegati več-
krat opozarjali, da med njimi
ni skoraj nobenih povezav,
so se le redko zbrali na skup-
nih srečanjih člani delegacij
za skupščine samoupravnih
skupnosti in občinsko skup-
ščino. Še redkeje pa še z
ostalimi delegati, na primer
za delavski svet ali za svet
skupščine krajevne skupno-
sti. Ker ves samoupravni si-
stem vključno s sestavo or-
ganov političnih organizacij
temelji na delegatskih pove-
zavah, doživijo delegati mar-
sikaj podobnega in potemta-
kem snovi za izmenjavo iz-
kušenj ne bi manjkalo.
Vendar se zbori delegatov
ali sestanki kluba delegatov
ali posvetovanje delegatov
kot delovna oblika za medse-
bojno sodelovanje, povezo-
vanje in skupno delo skoraj-
da niso uveljavili. In ker se
niso, so bile meddelegatske
niti nemalokrat pretrgane,
stališča delegacij neusklaje-
na, četudi so govorili delega-
ti iz istega krajevnega okolja,
delegacije pa so se marsikdaj
čutile povsem odmaknjene
od družbenopolitičnega utri-
pa v kraju ali v temeljni orga-
nizaciji.
Osnutek resolucije za zvez-
ni kongres samoupravljalcev
ne raziskuje vzrokov, zakaj
je prihajalo v delu delegacij
do nepovezanosti in s tem do
manj učinkovitega odloča-
nja. Vendar pa besedilo reso-
lucije zgovorno pove nasled-
nje: Da se morajo delegacije
čimbolj organizirati in uspo-
sobiti kot telesa temeljnih
samoupravnih organizacij in
skupnosti. Cedo zdaj še ni
bilo tako, pomeni, da so v
kolektivih sprejemali dele-
gacije bolj kot organe, ki jih
morajo voliti zaradi občin-
ske skupščine in interesnih
skupnosti, ne pa zaradi svo-
jega lastnega interesa, zato.
da prek delegacij sooblikuje-
jo odločitve in politiko zno-
traj občine in širše. Tretji
kongres samoupravljalcev
bo, kot se zdi, opozoril, da ne
bo boljšega delegatskega od-
ločanja toliko časa, dokler ne
bo boljšega delegatskega de-
la v krajevnih skupnostih in
temeljnih organizacijah
združenega dela. To sicer ni
nova ugotovitev. A če jo je
treba vnovič razglašati, do-
kazuje, da delegacije še zme-
rom niso osišče predlogov in
pobud, ki bi naj segle v širši
družbeno politični prostor:
V volilni aktivnosti in po
kongresu samoupravljalcev
bo treba natančneje zapisati
vzroke za te pomanjkljivosti.
Zlasti pa bo treba povedati,
katere delegatske poti bodo
izboljšale ali spremenile
vzdušje na skupščinah, Po-
dobno velja za še eno stališče
kongresne resolucije, in si-
cer, da se dosledno uresniču-
je ustavna funkcija skupščin
samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih dejav-
nosti. Te skupščine bi mora-
le enakopravno s pristojnimi
zbori skupščin družbeno {do-
litičnih skupnosti sodelovati
pri sprejemanju sklepov o
vprašanjih s področij, za ka-
tera so ustanovljena. Vendar
niti v občini, niti v republiki
skupščine samoupravnih in-
teresnih skupnosti nimajo te
vloge. Zakaj tako? Sedanja
skupščinska praksa še bolj
razdružuje področje družbe-
nega dela. Delegati občin-
skih skupščin bi s skupnim
zasedanjem delegatov iz in-
teresnih skupnosti morebiti
le ugotovili, da je precej pro-
blemov, o katerih bi se mora-
li dogovoriti že prej v krajev-
ni skupnosti ali v temeljni
organizaciji združenega dela,
MLADI ZA NAPREDEK CELJA
23 NAGRAJENCEV
Vse več mladih raziskuje
V Celju se je iztekla akci-
ja Mladi za napredek Celja s
trodnevno prireditvijo
»Dnevi mladih raziskoval-
cev«, katere namen je bil,
da udeleženci predstavijo
rezultate in ugotovitve razi-
skovalnih nalog širšemu
občinstvu. Komisija pri ob-
činski raziskovalni skupno-
sti je v petek podelila tudi
nagrade, od 30 nalog in 4
inovacij, so podelili 5 prvih
nagrad, 10 drugih ter 8 tret-
jih nagrad in diplom.
Že samo število nagrad ka-
že, kako težko delo je imela
komisija, saj so naloge dose-
gle izredno visoko in dokaj
izenačeno kakovostno ra-
ven. Vsebina raziskovalne
dejavnosti, ki so jo opravljali
učenci celjske gimnazije, te-
hniškega šolskega centra ter
pedagoškega šolskega cen-
tra v Celju ter študentje, za-
jema tri tematska področja:
naravoslovno, literarno in te-
hnološko, kjer je bilo prika-
zanih tudi pet inovacij s
SKIMC-a iz Stor in TŠC-ja.
Vprašanja, ki jih mladi
obravnavajo, v glavnem
izhajajo iz okolja v katerem
živijo, tako je na primer ke-
mijski krožek na TSC opra-
vil kemijsko analizo Savinje,
biološki krožek na PSC, je
obravnaval problem alkoho-
lizma na celjskem območju,
učenci z gimnazije so literar-
ne teme usmerili v osebnosti
iz domačega okolja in med
drugim predstavili pesnico
Nežo Maurer, Pavlo Rovan
in druge. Tudi metode dela
posameznih raziskovalcev
kažejo s kolikšno resnostjo
so se lotili svojih nalgg, saj
so poleg šolskih virov upo-
rabljali še študije dodatne li-
terature, obislčovali razne
ustanove, izvajali ankete,
opravljali poskuse itd.
Vse to kaže na v^eliko re-
snost, ki so jo mladi izkazali
ob svojem delu, obenem pa,
da akcija, ki teče tretje leto
zapored, ima vse več aktiv-
nih mladih raziskovalcev ter
da je kvaliteta raziskovalne-
ga dela iz leta v leto večja,
njena vsebina pa zajema vsa-
kokrat širši obseg dela. Za-
sluge za tak razmah dejavno-
sti mladih raziskovalcev gre
poleg aktivnosti Občinske
raziskovalne skupnosti tudi
prizadevnosti mentorjev.
Marsikdaj pa imajo mentorji
premalo podpore v svojih
delovnih okoljih, predvsem
pa delo ni stimulirano tudi s
strani izobraževalne skupno-
sti. Delo raziskovalnih krož-
kov pa se mora vse bolj vra-
ščati v učni proces in mora
postati njegov sestavni del.
Upamo, da naloge ne bodo
ostale zaprte v nekih zapra-
šenih predalih, temveč, da
bodo dostopne tudi širšemu
krogu ljudi, saj je na Dnevih
mladih raziskovalcev bilo
večkrat poudarjeno in da
imajo naloge pravi razisko-
valni značaj in da se rezultati
lahko marsikje uporabijo za
nadaljna proučevanja.
V. V. EINSPIELER
delegati so pripravljeni
Priprave za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
pospešeno potekajo tudi v osmih občinah celjskega ob-
močja. Prejšnjo sredo je bil posvet vseh delegatov za kon-
gres iz občin celjskega in zasavskega območja.
Sestava delegatov za kongres je tudi na celjskem območju
taka, da je med njimi preveč vodilnih delavcev, in funkcio-
narjev. Kje so vzroki za takšno opredelitev ostane odprto
vprašanje, o katerem bi bilo potrebno spregovoriti tudi na
samem kongresu. Ne gre za to da bi ločevali samouprav-
Ijalce glede na vloge in funkcije. Kljub temu pa bi se morala
dejanska struktura delavcev v neposredni proizvodnji odra-
žati tudi v strukturi delegatov za kongres.
Po dosedanjih predlogih se bosta v kongresne razprave
vključila dva delegata s celjskega območja. Delegat iz Žalca
bo v razpravi sodeloval s temo Urejanje odnosov med koo-
peranti in zadrugo. Delegatka iz Celja pa se bo udeležila
razprave s temo Kadrovska politika, kolektivno delo, za-
menljivost delegatov.
Ocenili so tudi predlog resolucije in so mnenja, da bo
potrebno v poteku javne razprave še konkretneje opredeliti
probleme in naloge, ker se lahko zgodi, da bomo ostali le pn
načelnih opredelitvah.
vv t
MILICA DABANOVIČ -
DELEGATKA KONJIŠKE OBČINE
»Nikoli mi ni bilo Zal časa.
ki sem ga namenila za delo v
samoupravnih organih in
družbenopolitičnih organiza-
cijah,.> pravi Milica Dabano-
vič, delegatka za III. kongres
samoupravljalcev iz konjiške
občine. Temu delu je resnič-
no vedno namenjala veliko
časa in svojih sposobnosti in
to, da je ženska, da je mati, je
pri tem ni oviralo. Zato tudi
težko razume nekatere sode-
lavke v delovni organizaciji,
kjer je zaposlena, v Konusu
in njegovi temeljni organiza-
ciji KOKO. »Menim, da so be-
sede žensk, zlasti tistih mlaj-
ših brez večjih obveznosti, da
za samoupravno in družbe-
nopolitično delo nimajo časa,
neupravičene. Z dobro voljo
se da veliko narediti, današ-
nja družba pa nam to tudi
omogoča. Sam imamo otro-
ške vrtce, celodnevne šole,
urejene prevoze na delo...
Kdor je pripravljen delati,
lahko to uredi. Tudi znotraj
družine." Milica Dabanovič
je uredila in danes je tudi
njen desetletni sm ponosen
na mater samoupravljalko in
delegatko.
V temeljni organizaciji KO-
KO, kjer so zaposleno predv-
sem ženske, je Milica Daba-
novič že drugo mandatno do-
bo predsednica delavskega
sveta. Ob svojih delovnih na-
logah planerja proizvodnje
usnjene konfekcije, ki jo kar
70 -odstotkov namenjajo za
izvoz, te naloge odgovorno
opravlja, tako kot tudi funk-
cije v odboru za gospodarska
vprašanja v delovni organiza-
ciji, pa članstvo v Central-
nem delavskem svetu, pa na
nivoju občine v Občinskem
komiteju in konferenci Zveze
komunistov. Ob vsem tem je
tudi delegatka v republiški
skupščini za zbor združenega
dela. "Vse to mi veliko pome-
ni. Ne morem si predstavljati,
da ne bi bila vključena v našo
samoupravno in družbeno
življenje."
Z živo energijo in voljo se
vključuje tudi na športnem
področju - kegljanje in od le-
tos tudi smučanje sta njeno
razvedrilo, razvedrilo, ki ga
združuje s sodelavkami ha
sindikalnih športnih igrah.
Vse z veliko tlbbre volje.
MBP
POPRAVEK
v 20. številki Novega
tednika z dne 21. 5. 1981,
so bili v članku Koliko
nas je, napačni podatki
za občino Mozirje.
Pravilni podatki so, da
v občini Mozirje živi
15.792 prebivalcev. Ima-
jo 4.592 gospodinjstev.
Od 4.860 stanovanj pa je
stalno naseljenih 4.534.
št. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
SLABA GRADNJA
KRIVCI NISO ANONIMNI
ialčani žive v »čudovitih« dosežkih sodobne gradnje
Prejšni teden so predstav-
niki žalskega Zavoaa za na-
črtovanje sklicali posvet, na
katerem so novinarjem sku-
šali povedati, zakaj je prišlo
do napak pri gradnji doma
SLO in stanovanjskih blo-
kov številke 40, 41 in 42 v
Soseski V v Žalcu. Na posve-
tu so bili tudi predstavniki
Gradisa iz Celja, skupnosti
požarne varnosti in samou-
pravne stanovanjske skup-
nosti. Ni pa bilo predstavni-
kov projektanta doma SLO
Biro 71 iz Domžal. Po svoje
je bila seja prav zabavna, saj
niti slučajno ni bilo slišati
odkritih besec, kdo je za na-
pake kriv. Razumljivo je, da
je še največ očitkov letelo na
račun Biroja 71 iz Domžal.
2e zato, ker projektantov na
tej seji ni bilo.
Predstavniki Gradisa so se
izgovarjali na kooperante, ki
so pri gradnji sodelovali z
več kot polovico del. Za na-
pake so krivi v glavnem torej
zasebni obrtniki in Obnova.
Vrli predstavniki Gradisa ni-
kakor niso mogli razumeti,
kako to, da je na račun njiho-
vega dela slišati toliko pri-
pomb. Nekdo je celo pripo-
mnil, da bi namesto graje za-
služil pohvalo. Že za to, ker
so opravili izjemno veliko
delo in uspeli najti vseh pet
sto napak v treh stanovanj-
skih blokih v Žalcu. Ce pa
bili tisti, ki govorijo in pišejo
o vsem tem, bolj pošteni, bi
lahko zapisali, da napak
sploh ni toliko. Navsezadnje
pušča le streha, pokajo Sig-
mini bloki, v vseh 126 stano-
vanjih odpadajo keramične
ploščice in le še fasada odpa-
da. Ene in iste napake se to-
rej ponavljajo v vseh stano-
vanjih.
Iz pogovora smo nekako
zaslutili, da bi bila dela vsaj
pri domu SLO bolje oprav-
ljena, toda Gradiš je imel za-
radi nerednega plačevanje
del s strani investitorja kup
finančnih težav. To je treba
razumeti, je menil nekdo na
seji, toda takšnih težav ni bi-
lo, ko so gradili stanovanjske
bloke, napake pa vseeno so.
Kup očitkov je bilo slišati, da
Gradiš sploh ni reagiral na
pripombe v tako imenova-
nem dveletnem garancij-
skem roku, ko je bilo treba
popraviti vse napake. Igno-
rantsko se je bojda obnašal,
pa menda spet ni šlo drugače
- saj veste obrtniki so dobili
svoje plačano - potem pa jih
je bilo težko dobiti. Pa sta
imela še najbolj prav pred-
stavnik samoupravne stano-
vanjske skupnosti in skup-
nosti požarnega varstva, ki
sta menila, da je treba dan-
danes stanovanja graditi ne
le za dve leti, pač pa za sto
let. Konec koncev pa so bili
dobri graditelji že stari Grki
in Rimljani in ni ga zlomka,
da ne bi kdaj kakšnemu
gradbenemu podjetju uspelo
zgraditi dobrih stavb v dvaj-
setem stoletju!
Nadzor je opravljal Zavod
za načrtovanje in delavci so
opozorili, da je bilo njihovo
delo izredno težavno, saj je s
projektantom bilo nemogo-
če navezati kakšne stike,
izvajalci del jih tudi niso
upoštevali tako kot bi bilo
treba, opozorili pa so tudi na
neustrezno delitev nadzora,
ko stanovanjska skupnost
opravlja finančni nadzor, za-
vod pa gradbeni nadzor. Sli-
šali smo tudi to, da so pri
stanovanjski skupnosti na
zavodov nadzor vedno gle-
dali z nekakšnim nezaupa-
njem. Kot da so bili tam bolj
navdušeni še nad starim na-
čiiifcm, ko so v občini oprav-
ljali nadzorna dela zasebniki.
Kdo je kriv za vse malo-
marnosti? Po vsem tem, kar
smo slišali, bi lahko rekli, da
pravzaprav nihče, kajti kriv-
do valijo drug na drugega.
Po namigih sodeč bi utegnili
biti za marsikaj krivi tudi no-
vinarji, ki o napakah pišejo.
Ljudje to seveda berejo, sle-
di pa manj naročil. No, tako
je tudi prav.
Dobro se ve, kdo je kriv.
Krivi so slabi izvajalci in kriv
je slab nadzor. Dokler pa bo
v naši družbi lahko nekdo
dobro plačan tudi za slabo
opravljeno delo, tako dolgo
bomo iskali krivce kot da so
ne vem kakšna skrivnost, ko
pa vsi dobro vemo, kdo so.
Očitki so leteli tudi na stran-
ke, češ, zakaj pa so se vselili
prej, predno so bile opravlje-
ne vse napake. Tudi te očitke
je kaj lahko zavrniti, saj ni-
majo opraviti ničesar s kako-
vostjo dela in odgovornostjo
do opravljenega dela. Ce so
stanovalci že v hiši, mora
izvajalec njihove zahteve
upoštevati in jih v garancij-
skem roku tudi opraviti. Vse
preveč potrpežljivi in po-
pustljivi so v svojih zahte-
vah. Gradbeniki naj bi si raje
bolje organizirali delo, pa bi
bil stanovanjski meter stano-
vanjske površine bistveno
cenejši. In tako naprej...
Torej krivci so še kako
znani. Vprašanje je le, doklej
bo delegatska baza prepu-
ščala vse pomembne odloči-
tve, ki so vezane na temeljne
prvine samoupravnih pravic
in dolžnosti, poslovodnim in
upravnim strukturam in
kdaj bo končno postavila od-
ločne zahteve - seveda na
pravem mestu in ob pravem
času.
JANEZ VENEDIK
nova pridobitev
Tehnični šolski center v Celju so dogradili. Prejšnji četrtek se ob svečani akademiji,
posvečeni Dnevu mladosti, odprli tudi novi del šole, ki ima 30 učilnic. Do jeseni pa bodo
nove prostore še opremili. Šola bo tako pripravljena za start v prvo leto usmerjenega
izobraževanja. Okolico šole urejajo učenci gradbene usmeritve v okviru svojih učnih
obveznosti. VVE
PRIMER USPEŠNEGA GOSPODARJENJA V AERU \
BISTVENI ČISTI RAČUNI j
in to med vsemi temeljnimi organizacijami
s sprejetjem zakona o
združenem delu in drugih si-
stemskih zakonov je bila
pred vse nosilce družbene
reprodukcije postavljena
izredno zahtevna in odgo-
vorna naloga: izpeljati za-
konska določila v praksi, v
življenje.
Poseben poudarek je ve-
ljal tistim določilom zakona,
ki se nanašajo na urejanje
družbenoekonomskih odno-
sov, dohodkovnih odnosov.
Zavedajoč se odgovornosti
te naloge, so v Aeru na pobu-
do najvišjih samoupravnih
organov imenovali posebno
komisijo iz predstavnikov
proizvodnih temeljnih orga-
nizacij združenega deJa, iz
TOZD Trženje in iz delovne
skupriosti skupnih služb.
»Zavedali smo se namreč
dobro, da gre za odgovorno
strokovno, organizacijsko
in politično delo,«je pouda-
rila v pogovoru z nami dipl.
ekon. SONJA KRASOVEC,
sicer vodja službe planiranja
in analiz. Cilji omenjene ko-
misije so bili zelo jasno po-
stavljeni: doseči, da se med
posameznimi TOZD v okvi-
ru delovne organizacije Aero
vzpostavijo takšni družbe-
noekonomski odnosi, ki bo-
do zagotovili:
• da bodo vse TOZD v
enakopravnem položaju
• da se ugotovijo merila
in osnove, ki bodo objektiv-
no odražale prispevek vsake
TOZD k ustvarjanju skupne-
ga dohodka in prihodka
• da so ta razmerja sa-
moupravno dogovorjena in
potrjena s strani delavcev
vseh TOZD, ki so organiza-
cijsko in poslovno povezane
• da bodo zagotovljeni
pogoji za povečanje produk-
tivnosti dela in učinkovitosti
poslovanja in
• da se zagotovijo trajnej-
ši in stabilnejši odnosi v pri-
dobivanju in razporejanju
skupnega prihodka in do-
hodka.
»Samo resnična enako-
pravnost, predvsem pa čisti
računi med vsemi udeležen-
ci v dohodkovnem povezo-
vanju, so osnovni pogoj za
izpeljavo teh odnosov v
praksi,« je s prepričanostjo
poudarila Sonja Krašovec.
Za delovno organizacijo
Aero je to dejstvo še toliko
pomembnejše, ker imajo ne-
katere TOZD locirane v kar
treh občinah, s svojim proi-
zvodnim programom pa se
vključujejo v tri različne pa-
noge: papirno, kemično in
grafično. Ta raznolikost pro-
grma je sicer bolj navidezna,
saj tozdi združeni v delovno
organizacijo predstavljajo
zaokroženo reprodukcijsko
verigo od proizvodnje celu-
loze, papirja, njegovega ople-
menitenja do grafične obde-
lave.
Važno je tudi to, da so bile
vse Aerove investicije v zad-
njih letih rezultat združeva-
nja sredstev TOZD. Tudi bo-
doče investicije tekočega
srednjeročnega obdobja so
takšne, zato je še kako po-
membna dohodkovna moti-
viranost posameznih združe-
valcev preko udeležbe v
skupnem dohodku.
Pri urejanju dohodkovnih
odnosov se je Aero povezal z
Inštitutom za tržne raziska-
ve, ekonomiko in organizaci-
jo z dvema nalogama: Ureja-
nje odnosov pri ustvarjanju
skupnega dohodka in Ureja-
nje medsebojnih razmerij pri
ustvarjanju in razporejanju
skupnega prihodka. Pri tem
so prvo nalogo speljali do ti-
ste faze, da jo lahko uporabi-
jo pri praktičnih primerih
združevanja sredstev za že
realizirane investicije, kot
tudi za vse prihodnje investi-
cije. V fazi realizacije je tudi
usklajevanje samoupravnih
splošnih aktov z določili za-
kona o združenem delu, ki se
nanašajo na osnove in merila
za ugotavljanje deležev v
skupnem dohodku.
Nekoliko zaostaja termin-
ski program dela druge nalo-
ge, čeprav sta že pripravljeni
operativni delovni program
in metodologija.
»Vsekakor moramo pou-
dariti, da je dejanska uredi-
tev dohodkovnih odnosov v
zaostreni gospodarski si-
tuaciji, ob težavah z oskrbo
z reprodukcijskimi mate-
riali, ob težjih pogojih inve-
stiranja, še toliko pomem-
bnejša. Res pa je, da je ure-
janje dohodkovnih odnosov
proces, za katerega je potre-
ben tudi čas. Čas pa je po-
treben predvsem za spre-
membo v miselnosti ljudi,
da dejansko pripada vsake-
mu samo toliko, kolikor s
svojim živim in minulim
delom prispeva k ustvarja-
nju dohodka,« je bila nadvse
prepričljiva Sonja Krašovec.
Cas pa je potreben tudi za
izpeljavo tehnoloških, orga-
nizacijskih in strokovnih re-
šitev, ki jih določa zakon.
Poleg tega je treba dohod-
kovne odnose graditi na traj-
nejših osnovah, vsaj za sred-
njeročno obdobje, kar pa je v
današnjem času, času do-
kajšnje nestabilnosti gospo-
darstva in hitrih sprememb
v njem. težko. Prav tako še
niso v celoti zaživeli ostali si-
stemski zakoni, ki se nanaša-
jo na urejanje družbenoeko-
nomskih odnosov - nekateri
zakoni še niso sprejeti; vse to
pa prav tako otežuje delo pri
doslednem uveljavljanju do-
hodkovnih odnosov v
prakso.
MITJA UMNIK
TEKMOVANJE KOVINARJEV V
CELJU
Proizvodna delovna tekmovanja kovinarjev prispevajo k:
povečanju produktivnosti, kakovosti, racionalizacijam inl
odpirajo vse več možnosti za boljše izkoriščanje znanja inj
sposobnosti ter ustvarjalnosti delovnih ljudi. Prav zato je šel
kako pomembno, da so takšna tekmovanja v temeljnih orga-1
nizacijah združenega dela. V Celju so se za kovinarska tek-1
movanja odločili letos v petih delovnih organizacijah, od teh j
so jih opravili že v Libeli, Emo in Klimi.
V delovni organizaciji EMO so tekmovanja kovinarjev!
pripravili zelo množično, predvsem na področju varjenja v'
vseh tehnikah. Posebej kaže poudariti, da so se v EMO^
enakopravno ob bok moškim tekmovalcem postavile tudi,
štiri tovarišice. Nekateri, ki stalno spremljajo takšna tekmo-
vanja pravijo, da je najbrž to edini primer v Celju in po vsej
verjetnosti v Sloveniji. V teh dneh tekmujejo še orodjarji in]
kar je najbolj rezveseljivo je to, da je med njimi večina
fTiladih delavcev - kovinarjev. Do 10. junija bodo tekmova-i
nje končali, ocenili delo posameznikov in na krajši slovesno-1
sti najboljše tudi nagradili. Do sedaj so tekmovali v Libeli,'
Emo in Klimi. Na posnetku Darko Mlinar z Ema.
MITJA UMNIK, KONRAD KONČAN i
DELEGATSKI SISTEM
SE PREMALO!
Ocene za celjsko območje
Na pobudo republiške skup-
ščine je bil prejšnji četrtek v Ve-
lenju delovni posvet, na katerem
so predstavniki osmih občin celj-
skega območja izmenjali izkuš-
nje o dosedanjem uveljavljanju
delegatskega sistema. Pestra raz-
prava je navrgla tudi nova ra-
zmišljanja, ideje in napotke, ki
naj delegatskemu sistemu čim-
prej zagotovijo njegov pravi smo-
ter.
Na posvetu za zbore krajevnih
skupnosti je predsednica zbora
občin republiške skupščine Sil-
va Jereb uvodoma poudarila, da
smo doslej dosegli pomemben
napredek pri uveljavljanju dele-
gatskih odnosov, kljub temu pa
se še vedno srečujfemo z vrsto
pomanjkljivosti. Predvsem šepa-
jo vezi med republiško in občin-
sko skupščino ter med njo in te-
meljnimi skupnostmi. Poiskati
bo torej treba več podrobneje
opredeljenih programskih usme-
ritev in v krepitev teh vezi bolj
vključiti socialistično zvezo, ka-
tere vloga je sedaj omejena zgolj
na ocenjevanje delovanja dele-
gatskega sistema.
Konference delegacij doslej še
niso zaživele v pravem smislu, v
prihodnjem mandatnem obdob-
ju pa naj bi spremenili tudi vlogo
skupin delegatov. Oblikovali bi
jih kot usklajevalno telo,*glede
na delovne programe bi jih volili
sproti in pri tem načrtno izbirali
njihovo kadrovsko sestavo. Ver-
jetna novost bo tudi dvakratno
sestajanje delovnih teles zborov
republiške skupščine, vsaj pred
pomembnejšimi zasedanji. Na
drugih sejah bi ta telesa že lahko
obravnavala odzive iz vseh občin
in bi za zasedanja lahko pripravi-
la jasnejše opredelitve. Zato bo-
do podaljšali tudi časovne roke
sklicevanja sej na 45 in 60 dni.
Razpravljalci so nato poudarili,
da se je delo zborov krajevnih
skupnosti po uvedbi samostoj-
nih zasedanj bistveno izboljšalo,
v bodoče pa naj bi poskrbeli še za
krajše in vsebinsko bolj zaokro-
žene seje, kar bi še bolj spodbu-
dilo aktivnost delegatov. Na nji-
hovo zavzetost v veliki meri vpli-
va nedosledno izvrševanje spre-
jetih sklepov in stališč, v prene-
katerem primeru pa tudi nemoč,
zlasti pri obravnavanju perečih
problemov s področja gospodar-
skih interesnih skupnosti. Tudi
sicer zbori krajevnih skupnosti
vse preveč obravnavajo proble-
matiko interesnih skupnosti. Ob-
čani namreč na tej ravni veliko-
krat, ne uspejo, zato se vse bolj
krepi zaupanje v občinsko skup-
ščino in njene zbore, so poudarili
razpravljalci.
Prav tako je jasno, da so skoraj
izključni predlagatelji dnevnih
redov izvršni sveti. Kljub vsem
pobudam od drugod ni odziva,
zato so dnevni redi več ali manj
ustaljeni in brez osvežitev. Vse
preveč je nepotrebnih točk. De-
lovna telesa interesnih skupnosti
in občinski izvršni sveti bi lahko
o mnogih zadevah samostojno
odločali. Seveda ne v škodo vse-
bine in možnosti odločanja, o
svojem delu pa bi poročali skup-
ščinam in zborom.
Napaka je tudi v tem, da so v
številnih primerih pri kadrova-
nju preveč dosledno upoštevali
zahteve po kadrovski sestavi de-
legacij in tako oslabili njihovo
delo. Sestava nikakor ne sme biti
zakon, pri sedanjem kadrovanju
se bo torej treba prilagajati mož-
nostim in potrebam, pri tem pa
poskrbeti za kadre v naslednjih
mandatih.      JANEZ PLESNIK
POLOVILI
»LISICE«!
Celjski radioamaterji so v
soboto na Gričku le uspeli
poloviti »vse lisice«, saj so
uspešno izvedli vajo v ama-
terskem radiogoniometrira-
nju ali po dipmače »lovu na
lisice« na skrite radijske po-
staje. »Lisice«, ki so se zasle-
dovalcem javile vsaka z eno-
minutnim oddajanjem so od-
krili v času od 20 do 80 mi-
nut. Najbolj se je izkazal Si-
ne Mermal, gost iz domžal-
skega radiokluba YU3CAB,
drugI je bil Celjan Peter Za-
vršek, član Radiokluba LT
EMO. tretji pa tudi Domžal-
čan Mirko Watzek.
UM
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij 198l
MOZIRJE
163 KAZNIVIH DEJANJ
Priznanje postaji milice
Ne samo izvršni svet, tudi
delegati zborov občinske
skupščine Mozirje so na za-
sedanju skupščine, v torek,
2. junija, pozitivno ocenili
delo postaje milice v Mozir-
ju, še posebej zavzetost nje-
nih članov pri uresničevanju
samozaščitnih ukrepov ter
pri ugotavljanju in odprav-
ljanju Itriminalnih dejanj.
Tudi sodelovanje z organiza-
cijami združenega dela, ob-
čani in drugimi je bilo zado-
voljivo. Kot problem v delu
postaje milice pa se pojavlja
pomanjkanje stanovanj. Za-
to sodi rešitev te naloge med
prioritetne.
Postaja milice Mozirje je
lani obravnavala 163 kazni-
vih dejanj, kar je za 54 več
kot v letu 1979. Sicer pa je
bilo 113 kaznivih dejanj na
področju klasične in 50 na
področju gospodarske kri-
minalitete. S temi dejanji je
bila povzročena materialna
škoda za okoli 950 tisoč di-
narjev.
Pomemben je tudi poda-
tek, da se je uspešnost odkri-
vanja kaznivih dejanj v pri-
merjavi z 1979. letom znatno
izboljšala.
V gospodarski kriminalite-
ti so prevladovali po številu
poneverbe, sledijo pa nedo-
voljena trgovina in prodaja s
tujo valuto in zlatom, gozdne
tatvine, ponareditve ali uni-
čenje poslovnih listin, zlora-
ba uradnega položaja itd.
V splošni kriminaliteti
močno prevladujejo nava-
dne tatvine, sledijo vlomi in
velike tatvine, lahke telesne
poškodbe itd. Veliko število
tatvin je posledica še vedno
pomanjkljivega in neodgo-
vornega odnosa do varova-
nja družbenega in zasebnega
premoženja.
Čeprav se je število prime-
rov kršenja javnega reda in
miru lani nekoliko povečalo,
na tem področju ne gre zapo-
slabšanje stanja, marveč za
doslednejše ukrepanje in ak-
cijsko delo milice.
Kljub več ali manj nespre-
menjenim pogojem na ce-
stah in povečanju prometa,
se je promet odvijal relativ-
no varno in brez večjih zasto-
jev. Lani so miličniki v Gor-
nji Savinjski dolini obravna-
vali 35 prometnih nesreč ali
6 več kot v 1979. letu. Nesre-
če na cestah so terjale tri živ-
ljenja in 24 hudo telesno po-
škodovanih, največ in sicer
kar trinajst pa se jih je zgodi-
lo na regionalni cesti in na
relaciji od R^mirja do Logar-
ske doline.
MB
CELJE:
OBČINSKA
SKUPŠČINA O
KONGRESU
SAMOUPRAV "
LJALCEV
Torkovo zasedanje celjske
občinske skupščine, ki je po-
tekala najprej na skupni, za-
tem pa na ločenih sejah zbo-
rov, lahko uvrščamo med
pomembne prispevke v pri-
pravah na tretji kongres sa-
moupravljalcev Jugoslavije.
To ne velja samo zaradi
obravnave predloga kongre-
sne resolucije, marveč tudi
zaradi nekaterih drugih
točk, ki so bile na dnevnem
redu in sodijo v okvir temati-
ke bližnjega kongresa sa-
moupravljalcev. Tako so de-
legati po uvodnih besedah
predsednika občinskega
koordinacijskega odbora za
pripravo kongresa Igorja Po-
nikvarja zavzeli določena
stališča ne samo do predloga
resolucije, za katero so med
drugim menili, da bi bilo ve-
liko bolje, če bi bila pisana v
jeziku delavcev, marveč tudi
do vprašanj uresničevanja
zakona o združenem delu, o
družbeni samozaščiti, o sa-
moupravnem in družbenoe-
konomskem položaju kra-
jevnih skupnosti in o požar-
ni varnosti.
Kljub pripombam, ki so
jih imeli na predlog kongre-
sne resolucije, so vendarle
poudarili, da gre za doku-
ment, ki daje dovolj spod-
bud za reševanje aktualnih
vprašanj samoupravljanja,
delegatskega sistema in
sploh nalog zdajšnjega časa.
Opozorili so, da bi morala re-
solucija bolj poudariti, da so
močnejši in aktivnejši eko-
nomski odnosi s tujino naš
življenjski cilj, da bi morala
opozoriti na boljše izkorišča-
nje proizvodnih zmogljivo-
sti, na rekreacijo delovnega
človeka in še kaj.
M. BOZIČ
KS LAŠKO: MOST
IN VODOVOD
Na zadnjem zasedanju
skupščine Krajevne skupno-
sti Laško so delegati obšir-
neje razpravljali o najbolj ak-
tualnih vprašanjih kot sta
planiranje nadaljnjega ra-
zvoja krajevne skupnosti in
njenega financiranja.
V razpravi so delegati ugo-
tovili, da se krajani še vedno
v prvi vrsti ukvarjajo s pro-
blemi na področju komunale
kot so neurejene ceste v od-
daljenih zaselkih, s proble-
mom oskrbe s pitno vodo ter
pogostih nihanj v električni
napetosti. Od večjih nalog so
opozorili na nujnost sanacije
starega in gradnjo novega
vodovoda, na dotrajan most
v Laškem ter na neurejenost
na področju komunalnega
urejanja zemljišč ter pro-
meta.
Delegati skupščine krajev-
ne skupnosti Laško so izpo-
stavili tudi oceno in kritiko
delegatskega obnašanja, ki,
takšno kot je, slabi in ovira
hitrejše reševanje skupnih
problemov.
M. A.
XIV. MLADINSKI PEVSKI
Mešani mladinski zbor Gimnazije Celje je pod vodstvom Edija Goršiča ponovil uspeh
izpred dveh let in osvojil na zveznem tekmovanju zlato medaljo.
NAŠA ZBOROVSKA DEJAVNOST
KOT EVROPSKO RAZMERJE
Petje je bilo in ostaja naj-
bolj prvinski glasbeni izraz,
prinaša najbolj cenjen umet-
niški užitek. Vsaki dve leti z
veseljem prisluhnemo stoti-
nam ubranih glasov na mla-
dinskem pevskem festivalu
v Celju, ki je že leta 1946 po-
stal osrednji slovenski dogo-
dek na področju mladinske
zborovske ustvarjalnosti in
poustvarjalnosti. Rad bi
poudaril dvoje prepletenih
pomenov tega festivala: prvi
je preverjanje, primerjanje
in nenehna rast kakovosti
zborovske glasbe in njenega
poustvarjanja, ki smo ji priča
od festivala do festivala, dru-
gi pa je, da se je to glasbeno
srečanje razvilo v mednaro-
dno odmeven dogodek, ne le
za to zvrst, marveč je ob
njem in zaradi njega postala
naša zborovska dejavnost se-
stavina dejavnosti evropskih
razmerij.
Mladinski pevski festival v
Celju ni le sprožil, temveč tu-
di ohranja pravo zborovsko
gibanje, ki ima na Sloven-
skem stoletja dolgo tradicijo.
Gotovo so kronološki podat-
ki o zgodovini zborovskega
petja pri nas zbrani in obde-
lani, a vseeno bi rad spomnil
zlasti na razmah zborovske-
ga petja med obema vojna-
ma, ki je bil izrazito pogojen
s trdno voljo po spreminja-
nju tedanjih političnih in so-
cialnih razmer. Na Primor-
skem se je slovenska manjši-
na mogla upreti naraščajo-
čim pritiskom fašizma le s
povezovanjem, s trdim in
upornim delom. Tedaj je bila
še posebej ogrožena mladi-
na, zato so se posamezni slo-
venski skladatelji še posebej
lotili pisanja in izvajanja
glasbenih del za otroke in
mladino. Letos poteka tudi
25 let od smrti Marija Kogoja
in med naše zbore vse bolj
prodira pomen njegovih
skladb, ki so našo glasbo v
marsičem dvignile na evrop-
sko raven.
Odprto je bilo torej novo
spoznanje o nujnosti sklada-
telj skega povezovanja z mla-
dinskimi zbori. Pot in uspehi
slavnega Trboveljskega
Slavčka, povezani z zagna-
nim delom zborovodje Av-
gusta Šuligoja, so posledica
ustvarjalnosti slovenskih in
drugih skadateljev, organi-
zacijskih sposobnosti napre-
dnih predvojnih učiteljev ter
socialnih razmer, v katerih je
zorela naša uporna misel.
Pesem tedaj ni bila ie umet-
niški dosežek, temveč je bila
tudi boj za pravico. O kruti
resničnosti, socialni bedi in
izkoriščanju je govorila na-
ravnost, brez olepševanja.
Tudi kadar je bila mehko
otožua ali iskrivo segava, je
imela domačijska pesem po-
membno vlogo v narodno-
buditeljskem gibanju slo-
venskega naroda kot pona-
rodelo izročilo hotenj pre-
prostega človeka. V Manifest
Komunistične partije Slove-
nije iz leta 1937 nas je uvajal
verz iz Prešernove Zdravlji-
ce, ki se je v predcenzurni
varianti glasil:
»Žive naj vsi narodi, (ki
dan dočakat hrepene,) da ko-
der sonce hodi, (ne bo pod
njim sužnje glave:,)« Tudi te-
daj, ko je sovražnik hotel, da
bi kot narod dobesedno izgi-
nil s površja zemlje, je bila
uporna pesem tista, ki nam
je pomagala, da nismo upog-
nili hrbta pred krivico in na-
siljem. Se več: kulturno in
moralno smo se dvignili vi-
soko nad sovražnika in zato
tudi zmagali. Kadarkoli je
morala partizanska vojska
zapustiti kak kraj ali del
osvobojenega ozemlja, je v
njem ostala - s tiho pesmijo,
s slovensko besedo, z upor-
no mislijo - naša moralna
zmaga. A tako je bilo že pred
stoletji; ko so Slovencem re-
kli, da so zgodovinski gnoj,
in da je njihov jezik komaj
dober za podložniško kočo,
je slovenska pesem bodrila
duha slovenskega človeka.
Kakor je Trboveljski Slav-
ček ponesel slavo naše mla-
dinske pesmi v tujino, tako
so pomenili ustvarjalnost
Kogoja, Osterca in njegovih
učencev v programih napre-
dnih zborovodij pravo kul-
turno preobrazbo temeljev
naše glasbe.
Prvi festival mladinskih
pevskih zborov leta 1934 je
izjemno razgibal slovensko
javnost in njegov odmev je
bil trajen, a njegovi sadovi so
začeli zoreti šele med našim
MPZ 0$ Dušan Jereb iz Slovenskih Konjic, ki ga vodi Darinka Ivačič, je prvič sodeloval
na tej prireditvi in osvojil bronasto odličje.
dobrna že dve leti brez
zobozdravnika
Problemov včasih ne znamo ali nočemo reševati. Dve leti
so že krajani Dobrne brez zobozdravnika, pa čeprav so ga
prej skoraj trideset let imeli. Težko se je navaditi, da je
naenkrat treba k zobozdravniku v Celje ali v Vojnik, čeprav
v kraju je zobna ambulanta, tako kot tudi je ambulanta
splošne medicine, v kateri tudi nimajo stalnega zdravnika.
Pa to ni problem, saj se zdravniki splošne medicine vozijo v
Dobrno. Dva zdravnika iz Zdravstvenega doma Vojnik se
mesečno menjujeta in krajani so lahko z zdravstvenim var-
stvom zadovoljni. Za zobozdravstvo pa tega nikakor ne
znajo urediti. Niti prej, ko je za delo v zobni ambulanti na
Dobrni odgavarjala temeljna organizacija Zobozdravstvo iz
Celja, niti sedaj, ko je priključena zdravstvenemu domu
Vojnik. Kaže, da je za zobozdravnike pot daljša.
Res so razlogi za vse to na drug način upravičeni. Stalnega
zdravnika splošne medicine bi lahko imeli, če bi zanj imeli
stanovanje, zobozdravnik bi prišel, če bi uredili vsaj poleg
ordinacije še zobotehniko. Zanjo pa spet ni prostora, če ga
ne izprazni sedanji stanovalec v stavbi, kjer sta obe ambu-
lanti. Zanj pa ni drugega stanovanja. No, to bo pa menda le
nekako mogoče rešiti. Tako so se odločili tudi skupno pred-
stavniki krajevne skupnosti. Občinske zdravstvene skupno-
sti in Stanovanjske skupnosti iz Celja. V 14. dneh bi naj
rešili, kar dve leti niso. Bomo videU.
MILENA B. POKLIC
namesto priznanja,
javna graja
v četrtkovi številki Novega tednika Celje, ki je izšla dne 14.
5. 1981, je novinar Janez Vedenik objavil svoj prispevek, pod
naslovom »MALOMARNOST OB VELIKIH OBLJUBAH«.
Ko smo ta sestavek delavci »Dinosa" prebrali, smo bili upra-
vičeno ogorčeni, saj sta bilo naše delo in odnos do dela pred-
stavljena širši javnosti neobjektivno in tendeciozno.
Na neresnične očitke naj odgovorijo konkretni podatki, ki so
tudi novinarju Vedeniku vsak čas na voljo.
Dne 22. 4. 1981 nas je po telefonu poklicala osnovna šola
Žalec in zaprosila naj jim dostavimo 3. kontejnerje za zbiralno
akcijo papirja.
Dne 23. 4. 1981. do 10. ure smo jim kontejnerje dostavili.
Dne 24. 4. 1981 ob 12. uri so nam iz osnovne šole Žalec
sporočili, da so kontejnerji polni in pripravljeni za odvoz.
Ob tej uri pa so bili vsi naši kamioni na vožnji, vračali so se v
bazo šele po 14. uri, ko se je delovni čas že iztekel. V popoldan-
skem času pa ne delamo. Naslednji dan 25. 4. 1981. nismo
delali, ker je bila prosta sobota. Vkljub temu pa smo tega dne
do 13. ure odpeljali vse tri kontejnerje, ker smo samo zaradi
njih organizirali posebno dežurno službo.
Glede na to, da smo svojo nalogo opravili pravočasno-me-
nimo, da so očitki izrečeni na račun našega podjetja neuteme-
ljeni in krivični.
*
Za odgovor smo zaprosili pomočnico direktorja osnovne
šole v Žalcu, tovarišico Bredo Verstovšek. Stvar nam je še
enkrat pojasnila.
»V sredo 22. 4. smo zaprosili Dinos naj nam dostavijo kontej-
nerje in jih v petek odpeljejo. V petek, 24. 4. ob 9.30 uri smo
ponovno prosili za odvoz in tovarišica, ki se je javila na telefon,
je zagotovila, da bodo delo opravili. Nekaj minut čez dvanajsto
uro smo znova poklicali Dinos. Javil se je neki tovariš, imena
žal ne vem in kategorično ter nesramno povedal, da papirja
pred torkom ne bodo odpeljali. Nato smo obvestili novinarja
Novega tednika in Radia Celje Janeza Vedenika, ki je opravil
svoje delo. Povem naj še to, da Dinos kontejnerjev v petek ni
odpeljal, čeprav je deževalo in je bil papir ves zmočen. Čudno
je le to, da pri Dinosu ne vedo dva ali tri dni prej, kaj bodo
lahko storili in kaj ne, pa tudi malce več prijaznosti bi človek
pričakoval.«
j^t. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
FEiSTIVAL V CEUU KONČAN- NAJ ŽIVI XV.
Sajbolje ocenjen jugoslovanski zbor je bil DPZ MKUD Heribert Svetel iz Maribora, ki je
pod vodstvom Ivana Verbančiča osvojil dve zlati medalji.
Zbori iz Sovjetske zveze so vedno odlični. Tudi na letošnjem festivalu je bil najboljši
MMZ Noorus iz Tallinna.
narodnoosvobodilnim bo-
jem, tedaj, ko so na osvobo-
jenih ozemljih delovali pio-
nirski zbori in širili revolu-
cionarnega duha, toliko bolj
pa v svobodni domovini. Vr-
hunske dosežke naše povoj-
ne in še posebej sodobne
zborovske ustvarjalnosti
pravzaprav omogoča globo-
ka etika naše osvobodilne in
socialistične revolucije.
Priložnosti, kakršna je da-
našnja, nas ponavadi navda-
jo z razmišljanjem, kako in v
kolikšni meri se borimo za
vsestransko ustvarjalnost in
za njeno vse večjo kakovost,
za kar ustvarjamo v naši so-
cialistični samoupravni
družbi vse možnosti, kaj smo
že dosegli in kako naprej. Ja-
sno pa je, da priložnosti za to
niso dovolj, da je za vsakršno
rast in razvoj potrebno kon-
tinuirano in vztrajno delo.
Vsem, ki jim je to spoznanje
v zavesti in ga uresničujejo,
gre izreči vse priznanje.
Predvsem sem imel pri
tem v mislih načrtno glasbe-
no vzgojo, ki bi se ne smela
začenjati šele v obdobju
otrokovega dozorevanja,
temveč že tedaj, ko se otro-
kova osebnost šele oblikuje.
Z načrtno glasbeno vzgojo
vse od otroških vzgojnovar-
stvenih organizacij naprej,
so nas v svetu marsikje že
prehiteli. Glede tega mora-
mo izkoristiti ali ustvariti še
več možnosti tudi v osnov-
nih šolah in seveda v usmer-
jenem izobraževanju, da bi s
tem obogatili otrokovo
ustvarjalnost in z množič-
nostjo seveda tudi prišli do
večjega števila najkvalitet-
nejših zborov in posamezni-
kov. Za to pa seveda ni do-
volj le entuziazem, temveč
predvsem jasno zarisani ce-
loviti programi takšne
vzgoje.
Mednarodni pevski festi-
val v Celju je pomembna
kulturna manifestacija s traj-
nim pomenom za vzgojo
mladih rodov in za medse-
bojno seznanjanje s kultur-
nimi dosežki jugoslovanskih
narodov in narodnosti. Soča-
sno odpiranje v evropski
prostor, ki prispeva k od-
pravljanju ponekod pri nas
še vedno prisotne zaprtosti
in ozkosti, pomeni za festival
novo obdobje njegove rasti.
Izredno pomembno je, da
poteka festivalsko gibanje v
mnogovrstnih pevskih pri-
pravah, da se odraža v spre-
minjanju in bogatenju pro-
gramov na šolskih in drugih
kulturnih prireditvah, da ob-
čutno spodbuja rast splošne
in še posebej zborovske kul-
ture, prepletene z najrazlič-
nejšimi slogovnimi smermi
današnje glasbene ustvarjal-
nosti. Festival sam pa je
odprt za napredno, včasih
celo še komaj raziskujoče
snovanje svobodnih mladih
generacij. Prav zato naj se v
prihodnje tesneje organiza-
cijsko poveže tudi z Zvezo
socialistične mladine. Glas-
beno matico Slovenije in z
vsemi tistimi, ki kakorkoli
skrbijo za ustvarjalno rast
mladih.
Vsem sodelujočim na le-
tošnjem Mednarodnem mla-
dinskem pevskem festivalu
v Celju želim, da bi tudi v
prihodnje dali od sebe vse,
da bi lepa pesem družila lju-
di in narode tega sveta, da bi
tudi v tem nemirnem, vojn
in nasilja in strahu polnem
svetu čedalje več ljudi verje-
lo v pregovor, ki pravi, da
»kdor poje, zlo ne misli.« Pe-
sem naj plemeniti in bogati
človeka; umetniški užitek, ki
ga razdajate, naj povsod bo-
gato obrodi.
Govor FRANCA ŠETINCA,
sekretarja predsedstva CK
ZKS na zaključni festivalski
prireditvi v Mestnem parku
v Celju. 31. maja 1981
^fagica Zvar je edina dirigentka, ki je na festivalu sodelovala z dvema zboroma in oba sta osvojila srebrno medaljo, kar je vsekakor izreden uspeh. Na fotografijah sta oba zbora:
^PZ OS I. celjske čete in DPZ PSČ Celje.
NAGRADE NA XIV. MLADINSKEM
PEVSKEM FESTIVALU
ZVEZNO TEKMOVANJE - MLADINSKI ZBORI
MPZ RTV Ljubljana - zlata medalja
MPZ Radio Sapca Sabac - zlata medalja
MPZ Glasbene matice Trst - srebrna medalja
MPZ OS I. celjske čete Celje - srebrna medalja
MPZ OŠ Boris Ziherl Ljubljana - srebrna medalja
MPZ OS Franjo Vrunč Slovenj Gradec - srebrna me-
dalja
MPZ OS Dušan Jereb Slovenske Konjice - bronasta
medalja
MPZ OŠ Brača Horvat Zagreb - bronasta medalja
MPZ LALE Tetovo - bronasta medalja
MPZ OŠ Lackov odred Kamnica - bronasta medalja
ZVEZNO TEKMOVANJE - DEKLIŠKI ZBORI
DPZ MKUD Heribert Svetel Maribor - zlata medalja
DPZ 25. MAJ Skopje - zlata medalja
DPZ Obrenovačke devojke - srebrna medalja
DPZ PŠC Celje - srebrna medalja
DPZ ŠC Vasa Pavič Titograd - bronasta medalja
ZVEZNO TEKMOVANJE - MEŠANI MLADINSKI
ZBORI
MMZ Gimnazija Celje - zlata medalja
MMZ OKUD Koča Kolarov Zrenjanin - zlata medalja
MMZ Gimnazija Koper - zlata medalja
MMZ Blaž Arnič Jesenice - bronasta medalja
MEDNARODNO TEKMOVANJE - MLADINSKI
ZBORI
MPZ Detska kitka Plovdiv, Bolgarija - zlata medalja
MPZ Radio Šapca Šabac - srebrna medalja
MPZ Szczesihski Chor Clopiecy Szczecin, Poljska -
bronasta medalja
MEDNARODNO TEKMOVANJE - DEKLIŠKI j
ZBORI i
DPZ Zrinyi Ilona Miskolc, Madžarska - zlata medalja \
DPZ Jalasjarven Nuorisokuoro Jalasjarvi, Finska
zlata medalja i
DPZ MKUD Heribert Svetel Maribor - zlata medalja
MEDNARODNO TEKMOVANJE - MEŠANI MLA-
DINSKI ZBORI I
MIVIZ Noorus Tallinn, SSSR - zlata medalja \
MMZ Limburger Domsingknaben Hadamar, ZRN -
zlata medalja
MMZ Hartlepool Vouth Choir Hartlepool. VB - zlata
medalja
MMZ OKUD Koča Kolarov Zrenjanin - srebrna meda-
Ija
MMZ Gimnazija Koper - srebrna medalja
MMZ Chouer D"enfant De France Pariš. Francija -
bronasta medalja
IZJAVE
Dr. Gy6rgy Mihalka, član
mednarodne žirije: »V Celju
imate odličen mednaroden
mladinski pevski festival.
Visoko kakovost zagotavlja-
jo tako pevski zbori, ki na
njem sodelujejo kot tudi
glasbeni strokovnjaki, ki nji-
hovo petje ocenjujejo. Ker že
deset let vodim razne semi-
narje za zborovodje v Slove-
niji, opažam pri njih in pri
zborih izreden razvoj. To lah-
ko trdim tudi za jugoslovan-
sko zborovsko pesemi in še
posebej tudi za MPF. Znan
je že povsod in prepričan
sem, da tako dobrega mila-
dinskega festivala v Evropi
ni.«
Darinka Ivačič, zborovod-
kinja mladinskega pevskega
zbora osnovne šole Dušan
Jereb iz Slovenskih Konjic:
»Ogromno dela smo vložili v
priprave na nastop na festi-
valu. Kar smo dosegli, smo
dosegli sami, brez pomoči od
drugod. Prvič smo sodelova-
li na tem festivalu in želeli
smo .se dostojno predstaviti.
To smo tudi dosegli. Če bo-
mo tako delali še naprej, bo-
mo lahko zadovoljni.«
Ivan Verbančič, zborovo-
dja DPZ MKUD Heribert
Svetel iz Maribora: (»Celjski
festival dobro poznam, saj ga
spremljam od vsega začetka.
Sam na njem sodelujem že
četrtič in menim, da je to ena
največjih manifestacij zbo-
rovskega petja nasploh in ne
samo mladinskega. Festival
ima ogromno zaslug, da je
kvaliteta slovenskega mla-
dinskega zborovskega petja
dosegla takšno raven, kakrš-
ni smo danes priča. To pa se
seveda odraža tudi na zbo-
rovskem petju odraslih zbo-
rov.«
Zakonca Privšek, poslu-
šalca: »Že vsa leta spremlja-
va to prireditev, na katero
smo Celjani zelo ponosni.
Njena posebnost ni samo v
množičnosti, ampak se letos
še posebej odraža v izredni
kakovosti. Tudi med občin-
stvom je vse več ljubiteljev
petja. To sva ugotovila tudi
po tem, ko sva zaman iskala
vstopnice za nekatere kon-
certe. V Mestnem parku pa
je bilo veličastno.«
Dušan Kostič, skladatelj
in izredni profesor na glasbe-
ni fakulteti v Beogradu: »V
nekem smislu je zame celj-
ski festival presenečenje, saj
nisem pričakoval tolikšnega
števila izredno sodobno, mo-
derno pisanih kompozicij.
Vedel sem, da je jugoslovan-
ska zborovska pesem na
izredno visoki ravni, tako da
me sama virtuoznost izvaja-
nja ni toliko presenetila kot
ravno program. Za šolski, za
mladinski zbor je mogoče pi-
sati z enako odgovornostjo
kot za katerikoli profesional-
ni zbor.«
Vesna Mavric, pevka iz
OŠ Slavko Šlander Celje:
»Pesmi, ki smo jih peli v
Mestnem parku, smo precej
časa vadili in vsi smo priza-
devno hodili na vaje. Pred
nastopom sem imela malo
treme, pa je hitro minila. Pri-
reditev me je izredno prev-
zela.«
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij 198i
NOV CELJSKI ZALOŽNIŠKI PODVIG
STARE UPODOBITVE CEUA
Kulturna akcija celjske Cinkarne — TOZD Grafika
dr. Ivan Stopar: »Knjiga je
plod združenega dela.
Inž. Nenad Novakovič in Alojz Bombač: »Začelo se je s
koledarji, delo na starih celjskih upodobitvah pa je bilo
tudi za nas velika strokovna preizkušnja.
Celje je te dni dobilorepre-
zentančno knjigo, kakršne v
svoji dosedanji zgodovini še
ni imelo. To je velika knjiga z
naslovom Stare celjske upo-
dobitve, njen avtor pa je
dr. Ivan Stopar. Knjigo so ti-
skali v celjski Cinkarni, v
tozdu Grafika. Da bi bolje
poznali predzgodovino na-
stajanja te lepe in dragocene
publikacije, se ustavimo ne-
koliko dlje prav v tej temelj-
ni organizaciji celjske Cin-
karne. V razgovoru z nje-
nim dosedanjim direktorjem
ing. Nenadom Novakovičem
(za dve leti odhaja na specia-
lizacijo v ZRN) in Alojzom
Bombačem, smo zvedeli, da
sega kulturna akcija v tozdu
Grafika že v leto 1966, ko so
osnovali tiskarno. Ob iska-
nju tehničnih rešitev so priš-
li tudi na zamisel, da bi ob
razvoju tiskarske tehnologi-
je s svojimi dosežki in novi-
mi spoznanji lahko posegali
tudi na kulturno področje.
Najprej so se lotili tiska
svojega koledarja, slikovno
gradivo pa so našli v Pokra-
jinskem muzeju v Celju. Z
odličnim sodelovanjem
umetnostne zgodovinarke
Milene Moškon jim je uspelo
izdelati koledar, ki je močno
odstopal od dotedanjih usta-
ljenih, včasih celo kičastih
koledarjev z rožicami in dru-
gimi simboli duhovne bliž-
njice.
Najbolj pomembno pri tej
kulturni akciji je bilo to, da
so bili storjeni prvi koraki k
spreminjanju ustaljene mi-
selnosti, ti koraki pa so za-
htevali tudi nadaljevanje ak-
cije. Od tu dalje se je pričelo
tudi sodelovanje z dr. Iva-
nom Stoparjem, ki je dal
predloge za nove koledarje,
ki so jih v Cinkarni izredno
kakovostno tudi tiskali. Ta-
ko je sledila serija koledar-
jev, kjer so bile upodobljene
stare vedute mesta Celja, tej
seriji pa so sledila še zaščite-
na mesta Slovenije in sicer
Ptuj, Škofja Loka, zdaj še
Ljubljana in letos bo na vrsti
Dolenjska.
Ob tiskanju koledarjev je
nastajalo zanimivo gradivo,
ki je kar samo od sebe ponu-
jalo novo obliko prezentacije
in že takrat je dr. Ivan Stopar
mislil na posebno knjigo s
starimi celjskimi upodobi-
tvami. Tako je zdaj pred na-
m.i delo, ki predstavlja prvi
sodobni znanstveni poskus,
kako sistematično zbrati in
ovrednotiti starejše upodo-
bitve Celja, ki so nastajale od
začetka 17. stoletja pa neka-
ko do leta 1880, ko se je že
uveljavila fotografija. Avtor
knjige je zbiral gradivo v jav-
nih in zasebnih zbirkah v
Gradcu, na Dunaju in v Lin-
zu in seveda doma. Nekatere
upodobitve so že znane, ve-
čina pa je vendarle novih in
doslej še neobljavljenih. V
knjigi je 120 reprodukcij, od
tega 30 barvnih. Vse repro-
dukcije imajo svojo nadrob-
no razčlenitev, objavljene so
po kronološkem redu, ime-
novane so tudi izdaje, kjer so
že bile objavljene, v knjigi so
sistematično zbrani tudi po-
datki o avtorjih, prava po-
sebnost knjige pa je stavbna
zgodovina Celje, ki bo prišla
še marsikomu prav. V knjigi
so objavljene tudi vedute
celjskega slikarskega sa-
mouka Vincenca Gurnika.
Knjiga ima tudi povzetek v
nemščini in angleščini. Vse-
kakor velja omeniti tudi to,
da knjiga vsebuje tudi na-
vedbo nekaterih del, ki so se
pojavila pozneje, že po zak-
ljučku redakcije (ta je bila
zaključena že pred 4 leti).
Gre za zbirko, ki je bila odtu-
jena, pa o tem kdaj drugič. V
knjigi tudi ni objavljena celj-
ska   veduta,   delo   nekega
nemškega arhitekta. Veduta
se trenutno nahaja v Vzho-
dnem Berlinu. 2e prej smo
omenili, da je avtor poleg
gradiva, ki ga je našel doma,
dobil ostale upodobitve v
Avstriji in sicer tri iz grafične
zbirke Dunajske akademije
upodabljajoče umetnosti,
kar dve tretjini gradiva iz
Deželnega graškega arhiva,
eno pa iz Linza. Nemški pov-
zetek je pripravil avtor sam,
angleškega pa prof. Nataša
Golob.
Barvne diapozitive je izde-
lal celjski fotografski moj-
ster Jože Zorko, barvni po-
snetek za ovitek pa je delo
tudi celjskega fotografa Ro-
mana Fonde. Knjiga je tiska-
na v 5Q00 izvodih, od tega je
500 oštevilčenih, 200 izvodov
je v polusnju opremljenih s
celjskim pečatom iz leta
1465. Za knjigo je bil pri Kul-
turni skupnosti celjske obči-
ne imenovan poseben ure-
dniški odbor, ki mu je pred-
sedoval kot odgovorni ure-
dnik Ivan Seničar, člani pa
so bili: Alojz Bombač, Dane
Debič, • Gustav Grobelnik,
Drago Medved, Nenad No-
vakovič, Vlado Novak, Mar-
len Premšak in Zoran Vud-
ler.
Knjiga je te dni že v proda-
ji. Skrb za njeno distribucijo
je prevzela celjska delovna
organizacija Reklama. Kot
sem že uvodoma zapisal, je
Celje dobilo s pričujočo pu-
blikacijo zanimiv vpogled v
del svoje zgodovine s prav
posebnega zornega kota.
Knjiga ne predstavlja samo
strokovno dognanega in
oblikovanega gradiva, po-
meni tudi za temeljno orga-
nizacijo Grafike v Cinkarni
pravo revolucionarno deja-
nje, saj so barvne reproduk-
cije v omenjeni knjigi prave
mojstrovine. Brez entuzia-
zma pa seveda tudi strokov-
nega znanja delavcev cinkar-
niške Grafike in seveda pri-
zadevanja samega avtorja in
Kulturne skupnosti pa tudi
občine (uvodno besedo je
napisal predsednik izvršne-
ga sveta občine Celje tovariš
Venčeslav Zalezina), ne bi
do te knjige nikoli prišlo.
Stare celjske upodobitve
so dostojen in res reprezen-
tančni prikaz dela kulturne
dejavnosti v zgodovini me-
sta Celja, pa naj bo smisel
tega pisanja tudi v pozivu
delovnim kolektivom in
družbenih organizacijarh, da
jo uporabijo pri svojih stikih
s sodelavci in vsemi, za kate-
re menijo, da morajo spozna-
ti tudi to plat naše kulturno-
zgodovinske dediščine, saj je
tudi sama knjiga najbolj zgo-
voren odraz našega skupne-
ga odnosa do nje.
DRAGO MEDVED
ZAMMVOSn IZ POMUUINSKEBA
MUZEJAVCEUU
svečnik
Prvi vir svetlobe, ki ga
je človek lahko uporab-
ljal, vendar ga ni mogel
uporabljati po svoji volji,
je bila sončna svetloba.
Med umetnimi viri
svetlobe, ki so mu nado-
meščali naravno dnevno
svetlobo in so mu vsaj
delno razsvetlili noč, je
biloljgnjišče. Ognjišče je
bilo svetilo z omejeno
svetlobo, saj je osvetlilo
le bližnjo okolico, torej ga
niso mogli uporabljati po
svoji volji.
Drugi vir svetlobe je
verjetno bila palica ali
smolnata veja, ki so jo
uporabljali kot baklo, saj
so to drugo, v bistvu na-
ravno svetilo, lahko po
potrebi tudi prenašali.
Baklo so kot svetilo upo-
rabljali poleg drugih sve-
tilk še ves srednji vek, po-
nekod (pri nekaterih ple-
menih na nižji razvojni
stopnji) pa je to svetilo v
navadi še danes.
Svetilo, ki vsebuje
sredsfvo za osvetljavo, pa
so prav tako poznali že v
davnini. Podobno je bilo
izdolbeni kamniti plošči
in podobnega uporabljajo
ponekod še danes (Eski-
mi). Naslednja stopnja ra-
zvoja je bila glinasta po-
soda v kateri je gorelo
olje. Te posodice so bile
najprej zgoraj odprte ali
pa so imeli na vrhu po-
sebnega stebra izdolbeno
vdolbino za olje. V to olje
so dali stenj, ki je gorel.
Take svetilke so poznali
že v Mezopotamiji, Sta-
rem Egiptu, in Grčiji.
Množično so jih uporab-
ljali tudi Rimljani. Te sve-
tilke so bile izoblikovane
tako, da je bila posodica
za olje pokrita tudi iz
zgornje strani in na tej
strani je imela tudi vsaj
dve odprtini. Enp odprti-
no so rabili za nalivanje
olja, drugo pa za stenj.
Tudi svečniki so že sta-
ra iznajdba. Poznali so ga
že Etruščani. Rimljani so
etruščanski kandelaber
preoblikovali in na nje-
gov vrh namestili oljen-
ko. Po propadu rimskega
imperija, ko je oljenka za
nekaj časa zatonila v po-
zabo, se je zopet razma-
hnila uporaba svečnikov.
V njih so v začetku gorele
lojenke. Poleg teh so upo-
rabljali tudi sveče nareje-
ne iz voska. Ti dve vrsti
sveč sta goreli v različnih
vrstah svečnikov od na-
vadnih enojnih, dvojnih
ali več krakih in lesten-
cih. Svečniki so bili lahko
narejeni iz lesa ali kovine.
Kovinski so bili narejeni
iz navadnega železa ali pa
iz plemenitejših kovin in
oblikovani po zahtevi
kupca, sposobnosti izde-
lovalca in časa v katerem
so nastajali.
Ljudje na podeželju so
zaradi svojega socialnega
statusa uporabljali naj-
večkrat preprostejše ma-
teriale, ki so jim bili do-
segljivi glede na njihovo
finančno stanje. Med te-
mi preprostimi svečniki
je bilo dosti lesenih. Lese-
ni svečniki so tjjli lahko
oblikovani kot .preprost
kubus ali pa so posnemali
kovinske in druge vzore.
V teh primerih so bili lah-
ko sestavljeni iz podstav-
ka in nosilca za svečo z
utorom. V luknjo na vrhu
so porinili svečo, da ni
padla s podstavka.
VLADIMIR ŠLIBAR
NAŠA BESEDA V
VELENJU
v Velenju se je končala zak-
ljučna področna revija Naša be-
seda. To srečanje mladih je spet
prineslo nekaj novih spoznanj in
ugotovitev, ki jih velja izpostavi-
ti. Z zadovoljstvom je bilo opaziti
napredovanje dejavnosti pionir-
skih skupin, medtem ko je bilo
pri mladinskih čutiti nekako
stagnacijo. Opaziti je bilo tudi, da
gledališka ustvarjalnost ni tako
živa, kot je na primer recitacij-
ska, kar je velika škoda. Precej
pa se je okrepila plesna dejav-
nost, ki je dobro zastavljena in jo
je treba razvijati naprej.
Področna revija v Velenju je
prižgala opozorilno luč, da je tre-
ba v jeseni načrtneje začeti z de-
lom mladinskih skupin in jim na-
meniti večjo skrb pri njihovem
snovanju. To skrb bo morala
krepkeje prijeti ZSMS kot glavni
organizator, saj je treba mladin-
sko gledališko dejavnost ohraniti
in jo voditi naprej k še boljšim
rezultatom, kajti prav iz mladin-
skih vrst morajo prihajati novi
kadri in sveže ideje.
V Velenju se je 28. maja zvrsti-
lo 8 predstav. Nastopili so: KUD
OS Anton Aškerc Velenje, KUD
OS Vransko, MKUD PŠC, Ple-
sno gledališče Isidora Duncan
Celje, OO ZSMS Nazarje, OS Du-
šan Jereb iz Slovenskih Konjic,
Center za usmerjeno izobraževa-
nje iz Žalca, Kino klub Gorenje
Velenje. Naslednji dan pa so na
oder v domu kulture stopili:
učenci OS Veljsko Vlahovič iz
Celja, mladinska skupina GIB iz
Velenja, Gimnazija Celje, mla-
dinska skupina Zarje iz Trnovelj
ZŠC Celje, Skupina AKT iz PSC
Celje. KUD Oskar Hudales iz
Smartnega ob Paki in šentjurska
folklorna skupina.
MATEJA PODJED
SVOBODA ZAGRAD
PRAZNUJE
DPD Svoboda Zagrad praznu-
je v teh dneh 50-letnico obstoja
in delovanja. Za to priložnost se
člani društva še posebej skrbno
pripravljajo. Tako bodo 11. junija
ob 20. uri pripravili koncert mo-
škega pevskega zbora, in sicer v
atriju na Tomšičevem trgu. Na-
slednji dan bo prišla v goste po-
bratena godba na pihala iz Liboj
in nastopila s promenadnim kon-
certom po krajevni skupnosti in
pred domom krajanov. V poča-
stitev zlatega jubileja bodo otvo-
rili tudi razstavo fotografij, pla-
katov in priznanj. Na osrednji
prireditvi, ki bo v soboto 13. juni-
ja ob 18. uri bodo nastopile vse
sekcije društva. Dolgoletnim čla-
nom, med njimi je tudi nekaj ta-
kih, ki so prisostvovali ustanov-
nemu zboru društva, pa bodo po-
delili priznanja in jubilejne
značke.
MP
»PREŠERNOVI«
FOLKLORIST! NA
FINSKO
Danes zjutraj so na Finsko od-
potovali folkloristi celjskega že-
lezničarskega društva »France
Prešeren« iz Celja. Na Finskem
bodo nastopali skupaj s švedski-
mi plesalci ljudskih plesov in se-
veda - z domačini. Za petek, so-
boto, nedeljo in ponedeljek je
predvidenih kar šest nastopov,
zato to gostovanje pomeni veliko
odgovornost za mlade Celjane in
prepričani smo, da se bodo odre-
zali.
SREČANJA
GLEDALIŠKIH SKUPIN
NA TOLMINSKEM
Na Tolminskem teče zaključno
republiško srečanje odraslih
skupin. Iz našega območja se bo-
sta tamkajšnjemu občinstvu
predstavili 2 skupini, in sicer
amatersko gledališče Velenje z
delom Bulgakov-Starina, Pasje
srce. Kulturno-umetniško druš-
tvo Zarja iz Trnovelj bo jutri na-
stopilo s komedijo Daria Foa -
Sedma zapoved, kradi malo
manj.
' MP
KONCERT V IMENEM
v soboto, 30, maja je bil v pro-
storih gasilskega doma Imeno
koncert mešanega pevskega zbo-
ra Gostinskega podjetja iz Celja.
Dirigent je bil Tone Volasko, na-
stopili pa so tudi člani kvarteta
kulturno-prosvetnega društva
France Prešeren iz Vojnika.
Za popestritev je poskrbela tu-
di članica zbora s hudomušno
pripovedjo o Rdeči kašici.
Prireditveni prostor je bil poln
do zadnjega kotička. Gledalci so
bili nad pripravljenim progra-
mom navdušeni in so se razšli v
upanju, da bo takih prireditev v
kraju še več.
VIDA MAJCEN
pobratimi iz paračina so uprizorili
ivkovo slavo
Pobratimstvo med gradskim amaterskim pozorištem iz Paračina in amaterskim gledali-
ščem Zelezar Štore traja že dve leti; prijateljske vezi pa so stkane še izpred let. Tako si vsako
leto skupini izmenjujeta obisk in gostovanje, se na skupnih srečanjih še pobliže spoznata in
ob vsakem ponovnem srečanju že snujeta načrt za nov obisk. Štorovčani radi odhajajo na
gostovanje v Paračin, Paračinci pa v Štore.
Zadnje tako prisrčno srečanje je bilo v petek, 29. maja, ko je zgodaj zjutraj na štorsko
železniško postajo prispela pobratimljena skupina amaterskih gledališčnikov. Dan poprej
pa so v avli kulturnega doma v Štorah otvorili zanimivo razstavo akademskih umetnikov
Irene in Aleksandra Portnoj. Oba sta člana amaterske skupine iz Paračina, ukvarjata pa se z
ustvarjanjem na steklarskem področju.
Zvečer pa so Štorovčani do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma, ko so
nastopili gostje z delom pisatelja Stevana Sremca, Ivkove slave. Dinamična igra, polna
vložkov in motivov iz srbskega življenja, je razgibala občinstvo v dvorani, ki je nastopajoče
nagradilo z dolgim aplavzom. Podoben uspeh je ta predstava doživela še naslednjega dne v
dvorani SLG Celje.
M. PODJED
št. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
srečko pratnemer-
šestdesetletnik
11. maja je dopolnil 60
let naš Časnikarski tova-
riš Srečko Pratnemer. ki
pa že drugo leto opravlja
funkcijo izvišncga sekre-
tarja komiteja ZK v celj-
ski občini. In od tu nazaj
se plete dolga procesija
družbenih aktivnosti člo-
veka, katerega globok ba-
riton smo zelo pogosto
poslušali na valovih ljub-
ljanskega radia, pred-
vsem pa njegove komen-
tarje in reportaže.
Ker videz zelo rad vara.
Srečko Pratnemer za svo-
jim videzom miru prikri-
va  dinamično  življenje,
predvsem pa skriva svoja
leta - pa kaj bi to.
Kakšen je v resnici
Srečko? Rojen v Lipogla-
vu pri Ločah, šolo obisko-
val v Celju, pred tem pre-
življal otroštvo v Makedo-
niji, po tem gimnazijska
leta v Zemunu, opravil pi-
lotsko vojaško šolo pred
vojno v Ljubljani, se za-
poslil pri utrjevanju se-
verne meje. bil leta 1941
prostovoljec in po zlomu
Jugoslavije šel med želez-
ničarje. Doživel je usodo
svojih štajerskih vrstni-
kov, mobiliziran s strani
Nemcev, izkoristi prvo
priložnost za prebeg k
Rdeči armadi, z njo pride
po bojih čez Madžarsko
domov, dela kot tajnik v
KLO v Poljčanah, nakar
se hitro znajde v Agitpro-
pu, kar je že korak v po-
klic, ki ga potem desetlet-
ja opravlja s tolikšno vne-
mo in kakovostjo, da ga
stanovsko društvo uvrsti
med nagrajence Tomšiče-
ve nagrade.
In vmes?
Bil je svojčas ob delu
tudi sekretar občinskega
komiteja ZK v šentjurski
občini. Vsa leta tako ali
drugače vprežen v dolž-
nosti stanovskega druš-
tva novinarjev, aktivist v
krajevni skupnosti, fron-
tovec in društveni dela-
vec.
Pravi, da bi se še vrnil v
novinarstvo, ko mu pote-
če mandat, toda dozorel
je za upokojitev, ki pa za
človeka kot je Srečko,
sploh ni nobena spre-
memba. Človek, ki je va-
jen sukati pero, ki je ne-
nehno med ljudmi, ni ni-
koli dovolj star za zape-
ček. Izpod njegovih koša-
tih obrvi ne bodo oči ni-
koli nehale opazovati živ-
ljenje okoli sebe in je ne
bo pomembne stvari, o
kateri ob svojih nakopi-
čenih spoznanjih in iz-
kušnjah ne bi imel mne-
nja ter ga tudi javno izpo-
vedal.
Pa srečno. Srečko, v na-
slednja desetletja!
JURE KRAŠOVEC
35 LET
NOVEGA TEDNIKA
jure krašovec - od novinarja na
reverz do urednika
»Kaj me pa hudiča zanima-
jo tvoji žulji in tvoj znoj, ki si
ga prelil na pohodu! Kje pa
so spomini borcev, pa izjave
domačinov iz krajev, kjer ste
hodili, kje je avtentika tistega
časa, zaradi katerega je do
pohoda mladih sploh prišlo?
Se enkrat mi napiši celo re-
portažo! Pet tipkanih, pa hi-
tro!«
Takole je analiziral Jure
Krašovec novinarski izdelek
nekega mojega kolega in to
mi bo ostalo vedno v spomi-
nu. Jure je eden tistih časni-
karjev, ki so se že v času mla-
dinskih delovnih brigad za-
strupili z novinarstvom in ga
nikoli več zapustili. Čeprav
nam je v vseh teh letih, kar se
poznamo pri Novem tedniku,
večkrat »grozil« z odhodom,
smo dobro vedeli, da tega ne
bo nikoli storil, pa čeprav je
včasih bil upravičeno jezen.
Toda nikjer na svetu ni novi-
narstva brez napetih živcev,
slabe volje, pa tudi ustvarjal-
nega zanosa. Čeprav nam Ju-
re v redakciji nikoli ni bil sve-
tal vzor pravočasnega odda-
janja rokopisov, pa je tisto,
kar je oddal, trdno stalo v na-
ši družbeni stvarnosti. Se
več: našlo je pot preko razu-
ma tudi do marsikaterega
srca in ena od poglavitnih Ju-
retovih mojstrovin sukanja
novinarskega peresa je ravno
v tem, da zna hudo zapletene
stvari povedati tako, da jih
vsak razume. To pa pomeni
tudi stvar poznati, biti pou-
čen o tistem, o čemer pišeš.
Tako je Jure v svoje brezšte-
vilne prispevke vtkal novi-
narsko obrt, nekaj literarne
žilice, v glavnem pa je služil
jasnemu in klenemu sporoči-
lu. Bralec njegovih sestavkov
ni nikoli razočaran odložil ča-
snika iz rok. Jure je prišel pi-
sarit v Narodno armijo še kot
Titov gardist 1944. leta, poz-
neje v mladinski delovni bri-
gadi Brčko-Banoviči in po
novinarskem tečaju se je zna-
šel pri Slovenskem poroče-
valcu v Ljubljani. Pa so ga na
reverz posodili v Celje k teda-
njemu Celjskemu tedniku in
nikoli več se ni vrnil v Ljub-
ljano. Pač, še na študij v teda-
njo Visoko šolo za politične
vede, iz katere se je razvila
Fakulteta za politične vede,
sociologijo in novinarstvo.
Ko ga je nekoč hčerka Zlatka
(tudi novinarka in to diplomi-
rana) vprašala, kdaj misli di-
plomirati, ji je tedanji brucki
odvrnil: »Jaz sem za knapov-
skega sina dovolj daleč pri-
šel, ti pa le glej, kako boš
opravila.
Jure je urednikoval tedni-
ku takoj za Lojzetom Jur-
cem, potem še vmes med
»vladavino« Toneta Masla in
Bernija Strmčnika in nazad-
nje pred prohodom Jožeta
Volfanda. Kot urednik je pre-
življal čase administrativne
uprave pa tudi demokracije,
pa vse do novih samouprav-
nih odnosov in nove vloge sa-
moupravnega novinarstva.
Najbolj je danes v naši hiši
dragocen tedaj, kadar je tre-
ba napisati krepek komentar
brez slepomišenja »In me-
dias res« ali pa sočno repora-
tažo, v kateri se mora razu-
mniku otajati srce, proletar-
cu ali kmetu pa stisniti pest.
Jure to zna, pa kaj ne bi, saj
je tudi Abrahama pričakal
med novinarji, bil trikrat ure-
dnik, da o njegovem seda-
njem kulturniškem delova-
nju v domači krajevni skup-
nosti in laški občini sploh ne
govorimo. A to je že druga
zgodba!
DRAGO MEDVED
CELJSKI OKTET
ZADNJI NASTOP
Bilo je pred štiridesetimi leti
Štirideset let mineva od
dogodka, ki nam je prežive-
lim ostal v lepem spominu
na pevsko prijateljstvo, ki je
zmoglo v tistih časih vse, tu-
di nevarno tveganje.
Celjski oktet je razveselje-
val ljubitelje petja vse do pri-
hoda okupatorja. Vodil ga je
skladatelj Avgust Cerar, ki je
tista leta služboval v upravi
celjske   bolnišnice.   Zadnji
uspešni koncert so oktetovci
imeli v celjskem Unionu
1940. leta. Pozneje, zaradi
nenehne odsotnosti posa-
meznih pevcev, ki so hodili
na brožne vaje, ni bilo več
javnega nastopanja. Vojna je
dokončno razbila vrsto mla-
dih pevcev.
Ko je okupator pokazal
svoje raznarodovalne in poli-
tične oblike nasilja, smo se
oktetovci spet srečali. To-
krat pri Turški mački. Zal,
nismo bili vsi. Bilo je neke
sobote v maju 1941. leta.
Vse okrog nas je bilo polno
okupatorjevih žandarjev in
vojakov. Povsod so bili napi-
si, da se tu govori le nemško.
Slovenska beseda in pesem
sta bili prepovedani. Dogo-
vorili smo se, da bomo javno
še enkrat zapeli, seveda po
slovensko. To pa je bilo mo-
goče le v cerkvi, med mašo.
Že dva meseca se v naši
cerkvi ni oglasila pesem. Za-
to smo bili prepričani, da bo
naš nastop udarec v polno.
Po dogovoru je Julč Goric
stopil do opata Petra Juraka
in ga prosil za ključ od kora.
Ta ni dosti spraševal, zakaj
nam je ključ sploh potreben.
Na tiho smo se splazili na
kor in se zaklenili. Naša pe-
sem je odmevala v cerkvi.
Peli smo s polno in globoko
ljubeznijo. Presenečenje je
bilo veliko. Vsi so se pričeli
ozirati na kor, od koder se že
dolgo ni oglasila slovenska
pesem. Slišali smo, kako so
ljudje, ki so bili v cerkvi, jo-
kali. Vedeli so, da bo s tem za
dolgo zamrla slovenska pe-
sem tudi v cerkvi.
Okupatorjevi vojaki, ki so
bili tedaj v cerkvi, so se spo-
gledovali in bili bržčas tako
presenečeni, da niso takoj
ukrepali. Mi pa smo odpeli
dve ali tri pesmi in se razgu-
bili med ljudi ter pred kon-
cem maše pobegnili pri vseh
treh izhodih iz cerkve.
Takoj zatem se je pričelo
iskanje, vendar ni razen opa-
ta nihče drug vedel, kdo je
tisti dan zapel na koru slo-
venske pesmi in pripravil
brezobzirnim oblastnikom
tako krepko razburjenje. Na-
zadnje so ta dogodek zabele-
žili kot brezprimerno predrz-
nost Slovencev. Teh pa na
Štajerskem takrat že niso
več priznavali...
A.VIDECNIK
Člani Celjskega pevskega okteta, ki jih je tik pred vojno
1941. leta, oziroma pred koncem obstoja, slikal mojster
Jože Pelikan. '
TEKMOVANJE
PENOLOŠKIH
DELAVCEV
V RADEČAH
v Radečah in Celju so se v pe-
tek in soboto odvijale 4. športne
igre penoloških delavcev Slove-
nije. V tekmovalnih disciplinah:
streljanju, kegljanju, odbojki, pi-
kadu, krosu, šahu, malem nogo-
metu in vleki vrvi se je pomerilo
preko 300 tekmovalk in tekmo-
valcev iz desetih penoloških
ustanov Slovenije.
Od moških ekip tekmovanja je
največ točk zbrala ekipa Kazen-
sko poboljševalnega doma iz Do-
ba, v ženski konkurenci pa pred-
stavnice Kazenska poboljševal-
nega doma iz Iga. Pri moških so
bili Radečani četrti, Celjani peti,
pri ženskah pa Radečanke pete
in Celjanke šeste. V skupni uvr-
stitvi je bil prav tako prvi Dob,
Radeče četrte in Celje sedmo.
Obema letošnjima organizator-
jema iger, radeškemu Prevzgoj-
nemu domu in Kazensko pobolj-
ševalnem domu za mladoletnike
Celje, je uspelo tekmovanje od-
lično organizirati, in urediti
športne objekte tako, da so se
tekmovalci kar najbolje počutili.
M. AGRE2
VSTAJA NA CEUSKEM
OBMOČJU 1941
štajerska domovinska
zveza
Piše:
JOŽE VURCER
Nemci so ločili štiri ra-
sne skupine:
L: čisto nordijska in či-
sto falska, dednozdrav-
stveno in delovno zmož-
no prvorazredna
II: pretežno nordijska,
falska s harmonično pri-
mesjo dinarske in zaho-
dne, dalje dinarci kolikor
niso preveč tuji glede na
celotno rasno sliko nem-
škega ljudstva
III.: manj izravnani
mešanci s pretežno dinar-
skimi ali zahodnim deže-
lam značilnimi in vidnimi
vzhodnimi ali vzhodno-
baltskimi znamenji
IV.: neizravnani me-
šanci, čisto vzhodna, či-
sto vzhodnobaltska, dalje
osebe z neevropsko pri-
mesjo, tujekrvni-pred-
njeazijski, orientalski, ne-
groidni, mongoloidni -
poleg tega že na prvi po-
gled opazni hudo dedno
bolni
Glede na rasno kvalite-
to in primernost je rasni
preiskovalec nato določil
rasno oceno, ki so bile
štiri:
I. prav dobro
II. dobro
III. povprečno
IV. rasno neustrezno
Ko je tako vsaka pre-
gledana oseba dobila ra-
sno oceno, ji je vodja ko-
misije dal končno oceno.
Te ocene so bile:
-V - Verbleib / ostane
E - Evakuirung / izseli-
tev
A - Altreich / preselitev
v Nemčijo
U St - Umsiedlung
Steirmark / preselitev v
Gornje Štajersko
O - državljan tuje drža-
ve, ki ima z Nemčijo do-
bre odnose
S - Sonderfall / posebni
primer
Na osnovi obeh ocen in
končne ocene je vodja
sprejemne komisije nato
dal začasno odločitev ko-
misije, Ce je sodil, da je
oseba primerna za spre-
jem v S. D. Z. je zapisal
»brez pomislekov« (keine
Bedenken), če pa je me-
nil, da je neprimerna pa
»nepojasnjeno« (Unge-
klart).
Po zaključnem poroči-
lu rasno političnih komi-
sij za pregled spodnješta-
jerskega prebivalstva so v
celjskem okrožju pregle-
dali in ocenili 115.451
oseb
Tiste, ki so jih sprejeli v
S. D. Z. so razdelili v dve
skupini, na dokončne in
začasne člane. Dokončni
člani so postali zlasti
folksdojčerji dotedanji
člani Kulturbunda, »ki so
svojo pripadnost Fiihrer-
ju in nemškemu rajhu že
dokazali«, sprejeti so bili
v organizacijo kot celota
in dobili rdeče izkaznice.
Vsi drugi so kot »začasni
člani", ki naj svojo »pri-
padnost Fiihrerju in nem-
škemu rajhu« šele doka-
žejo dolili zelene članske
izkaznice.
S sprejemom v S. D. Z.
so povezali tudi vpraša-
nje državljanstva Reicha.
Čeprav so priključitev za-
sedenih pokrajin v Reich
prelagali, so nacisti kljub
temu 14. X. 1941 izdali
»Odredbo o pridobitvi dr-
žavljanstva na osvoboje-
nem območju Sp. Štajer-
ske, Koroške in Kranj-
ske«, spomladi 1942 pa
dokončno uredili vpraša-
nje državljanstva na
Sp. Štajarskem. Dokonč-
ni člani S. D. Z. so dobili
nemško državljanstvo,
začasni člani pa nemško
državljanstvo na preklic.
Ce bi nemški državljani
na preklic postali do-
končni člani Š. D. Z. ali pa
jim šef civilne uprave ali
državni namestnik v de-
setih letih ne bi odvzela
državljanstva, bi postali
nemški državljani. Vsi ti-
sti, ki jih niso sprejeli v
Š.D.Z. so postali »zašči-
tenci nemškega rajha«
(Schutzangehiirige). Za-
ščitence so najprej name-
ravali izgnati, ko pa je
prišlo do sprememb načr-
tov o deportacijah. so mo-
rali vprašanje rešiti v ok-
viru Štajerske. Uredili so
njihov pravni položaj,
uvedli taborišča Š.D.Z.
za zaščitence, posebno
delovno obveznost ter ra-
zmišljali, da jih pošljejo v
koncentracijska tabori-
šča ali sterilizirajo. 29. XI.
1942 je bilo od 531.610
preb. na Slovenskem Šta-
jerskem 27.059 nemških
državljanov, 415.694 nem-
ških državljanov na pre-
klic ter 82.365 zaščiten-
Š. D. Z. je bila organiza-
cijsko razdeljena na se-
dem političnih okrožij,
okrožja na krajevne sku-
pine, te pa na celice, celi-
ce pa na osnovne enote-
bloke. V celjskem okrož-
ju je bilo septembra 1941
38 krajevnih skupin, 158
celic in 687 blokov. Celj-
sko okrožje Š. D. Z. je te-
ritorialno obsegalo po-
dročje okrožja Celje, vo-
dja je bil Anton Dorfmei-
ster, njegov namestnik pa
Unger Uhlmann. V vod-
stvu so bili tudi še števil-
ni celjski kulturbundov-
ci, n.p. Edo Paidasch in
pastor dr. Gerhard May.
10. stran - NOV! TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij 198l
175 let šolstva v
braslovčah
Osnovna šola Vlado Bagat iz Braslovč se skrbno
pripravlja na praznovanje 175 letnice šolstva v tem
kraju. Praznovanje bo 11. 12. in 13. 6. v osnovni šoli. Za •
to priložnost pripravljajo bogat spored, s katerim bodo
prikazalijazvoj šolstva, od začetka do danes.
Spored bo potekal takole: Prvi dan bo srečanje pred-
stavnikov SSD občine 2alec, na katerem bodo podelili
priznanja posameznim društvom, ob koncu pa bo ma-
nifestativni športni program. Drugi dan praznovanja
se bodo srečali učenci in učitelji pobratenih osnovnih
šol Vlado Bagat iz Splita in Braslovč, Maksim Gorki iz
Beograda in Brača Simič iz Mostarja. Zadnji dan bo
svečana akademija, na kateri bodo sodelovale pobra-
tene šole, vsi še živeči učitelji, ki so učili v Braslovčah,
DPO občine in Zavod za šolstvo. Razvili bodo pionir-
ski prapor, otvorili šolski kompleks za kmetijski pouk,
odprli bodo razstavo in šolo si bodo lahko ogledali vsi
občani.
Praznovanje bo zaključeno s slavnostno sejo skup-
ščine KS in DS osnovne šole Vlado Bagat Braslovče.
T. TAVČAR
žalski gasilci in
njihova stoletnica
Člani žalskega prostovoljnega gasilskega društva se •
že dalj časa pogovarjajo o pripravah na osrednjo pro-
slavo ob izredno pomembnem jubileju, 100-letnici ob-
stoja! Proslavo pripravljajo koncem junija, o njej pa
pripoveduje predsednik žalskega PGD Ivan Prašni-
kar:
•Program za 100-letnico našega društva, ki se tako
uvršča med najstarejša tovrstna društva v Sloveniji,
imamo že dokončno pripravljen. Osrednja proslava s
spremljajočimi prireditvami bo trajala tri dni.
Začeli bomo 26. junija, ko bo od dopoldne do 15. ure
ogled gasilskega muzeja in razstave v gasilskem domu.
Zatem bo sprejem gasilcev iz pobratene občine Kruše-
vac, ob 18. uri pa večja vaja v novem blokovskem
naselju Žalca v Soseski 5. Po zračnem napadu bomo
uprizorili gasilsko reševalno vajo v blokovskem nase-
lju.
27. junija zjutraj bo tekmovanje za pokal mesta Žalec
ob 100 letnici, opoldne istega dne pa razglasitev rezul-
tatov in podelitev priznanj. Zvečer istega dne bo v
atriju osnovne šole slavnostna akademija in po njej
ognjemet.
28. junija zjutraj bodo pred gasilskim domom razvili
pionirski gasilski prapor, zatem bo slavnostna seja
društva s podpisom listine o pobratenju DVD Kruše-
vac in GD Žalec in sprejem gostov ter priprava ešalo-
nov za parado, ki bo ob 11. uri s slavnostnim zborova-
njem.« T. VRABL
VAJE ENOT TO ŠMARJE IN ŠENTJUR
DOBRO SO Biy ! BIPRAVUENI
Najprejusposabljanje v Zg. Savinjski dolini, nato vaja doma
v soboto se je na območju
občin Šmarje pri Jelšah in
Šentjur končala vaja enot te-
ritorialne obrambe obeh ob-
čin. Takšno obliko teoretič-
nega in strokovnega izpopol-
njevanja obrambne priprav-
ljenosti v omenjenih dveh
občinah uveljavljajo že dalj
časa. So sestavni del celovi-
tega prizadevanja za krepi-
tev obrambne sposobnosti z
vseh vidikov. Pripadniki te-
ritorialne obrambe so bili
najprej tri dni na usposablja-
nju v Zg. Savinjski dolini,
pt^ktično vajo pa so izvedli
na domačem terenu in sicer
v krajevnih skupnostih Le-
sično, Virštanj, Buče in
Kozje.
Vsaka vaja pač služi name-
nu, da vsi sodelujoči preveri-
jo svoje znanje in seveda po
opravljeni analizi naredijo
vse, da odpravijo tudi napa-
ke, ki jih je vaja pokazala. Za
omenjeno vajo, lahko reče-
mo, da je v celoti uspela, no-
bena posebnost pa ni, da so
bili pripadniki teritorialnih
enot v vseh krajih, kamor so
prišli, toplo sprejeti in so jih
krajani takorekoč vzeli za
svoje. V treh krajih so pri-
pravili tudi prave partizan-
ske mitinge. Posebno lep mi-
ting je bil v petek zvečer na
Bučah, ostala dva pa sta bila
na Vrštanju in v Penkvem
selu. Vojaki, učenci osnov-
nih šol obeh občin in kultur-
na društva so za to priložnost
pripravili posebne kulturne
programe. V vaji so sodelo-
vali tudi pripadniki narodne
zaščite. Ludvik Senica nam
je o uspešnosti vaje povedal
naslednje:
»Enote na terenu so delo-
vale tako kot bi v morebitni
vojni. Opravile so začrtane
naloge, tako kot nas učijo vo-
jaške veščine in kot nas se-
veda uči naša zasnova sploš-
nega ljudskega odpora. Po-
membno pri vaji je bilo to,
da je bila zelo dobra poveza-
va med krajevnimi skup-
nostmi in družbenopolitični-
mi organizacijami na terenu.
Podrobnejše analize ta tre-
nuiok seveda še ne morem
dati, ker jo bomo opravili ce-
lovito za obe občini, za nas
pa je pomembna ugotovitev,
da so vsi, ki so bili v vajo
tako ali drugače vključeni,
dobro sodelovali in je že s
tega vidika bila vaia uspeš-
na. Ze sedaj lahko rečem, da
se nam ob spoznanjih, ki
nam jih je dala vaja, ni treba
bati agresorja".
Tako ocenjuje vajo Ludvik
Senica. Prebivalci Kozjan-
skega so v zadnjih letih imeli
več priložnosti za preizkus
znanja oziroma svoje pri.
pravljenosti v obrambnih
pripravah. Ob redkih in
manjših oblikah se spomni-
mo samo velike vaje Planina
77 in če k tej dodamo še vse
ostale, ki so jih sledile, po-
tem res ne manjka priložno-
sti za dobro pripravljanje na
obrambo pridobitev naše re-
volucije in sedanjega razvoja
samoupravnega socialistič^
nega sistema. Ne pozabimo
pri tem omeniti tudi dejstva,
da v obeh omenjenih obči-
nah izvajajo tudi redne pro-
grame vojaškega usposablja-
nja za delavsko in kmečko
mladino, ki sicer ni vključe-
na v druge oblike tovrstnega
pouka.
TONE TAVČAR
Ludvik Senica
Orožje je treba čistiti in negovati. Tega ni manjkalo tudi
na združeni vaji
Tudi civilna zaščita in narodna obramba je v Bučah svojo
nalogo opravila odlično
JANEZ ČUČEK i^^fe^^
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
10
:^ pa bi se Loehr predal narodnemu odboru (ki v tem
:utku ni imel ne svoje vojske ne ozemlja, na katerem bi
ahko izvajal politično ali vojaško oblast), bi bilo vsakomur
iasno, da gre za »nekaj drugega, in ne za 'resnično ter
dejansko predajo«. Narodni odbor bi lahko v tem trenutku
kolikor toliko suvereno razpolagal zgolj z večjim delom
domobranskih enot ljubljanske garnizije, druge čete v Slo-
veniji pa je še vedno držal pod svojo dejansko komando
general Leon Rupnik.
Narodni odbor je zato sklenil, pravi dr. Franc Bajlec, da s
pomočjo radijske postaje generala Damjanoviča, pomoč-
nika Draže Mihajloviča (s katerim se je sicer v začetku
aprila pogajal že tudi Rupnik, a brez uspeha) pošlje zaho-
dnim zaveznikom v Italijo brzojavko. Sporočili naj bi, da se
je narodnemu odboru, ki je zakonita in neodvisna narodna
oblast v Sloveniji na strani zahodnih zaveznikov, vdal ge-
neral Loehr z vso armadno skupino, ki jo bo slovenska
narodna vojska, ki je del jugoslovanska kraljevske vojske v
domovini, razorožila, nato pa lahko zai^ezniki Nemce odve-
dejo, kamor pač želijo.
Iz vsega tega kajpak ni bilo nič. Loehr se je vdal naro-
dnoosvobodilni vojski - ker se je pač moral in ni našel
drugega izhoda iz obkolitve.
Roesenerjevo sporočilo, ki ga je narodnemu odboru pri-
nesel dr. Marijan Zajec 2. maja, je bilo (če so navedbe
dr.Bajleca resnične) verjetno zgolj eden izmed mnogih
poskusnih balonov, ki so jih tiste dni spuščali vsi, ki so
sodelovali v veliki igri pred koncem.
Tačas pa je narodnoosvobodilna vojska bila zadnje boje
in se pripravljala na odločilen spopad z vsemi tistimi, ki so
leta dolgo tlačili slovenski narod.
Ta boj je bil sedaj pred koncem in to je bila edina
otipljiva resničnost, ki je kaj štela. Kombinacije, ki so jih
sestavljali v LjiSbljani, so imele le trenutno vrednost za
svoje avtorje, saj so se jim sproti podirale. Drugače ni
moglo biti. Pet let grehov in zablod ni bilo mogoče popra-
viti v zadnjem trenutku.
Višji SS in policijski vodja Erwin Roesener je o dogod-
kih tik pred koncem izjavil po vojni tole:
»Glede domobrancev, ki so bili pod mojim poveljstvom,
je bilo sklenjeno, da se umaknejo z nami do Karavank. Ko
pa se je v zadevo vmešal narodni odbor, je nastal nov
položaj. Ce zapustimo Ljubljano (namreč nemške enote -
opomba avtorja) in Ljubljansko pokrajino, ne moremo
pravzaprav več ukazovati domobrancem, kajti oni sodijo v
Ljubljansko pokrajino. Ce pa gredo domobranci z nami do
meje, morajo biti pod nekakšnim vodstvom, in to seveda
našim. Zahtevo narodnega odbora, da predamo vojaško
oblast slovenskim domobrancem, sem odklonil, isto pa je
storil tudi Rainer.«
O samostojnosti domobrancev je Roesener izjavil:
»Pred ustanovitvijo je bil vrhovnemu komisarju posre-
dovan predlog, v katerem je bilo rečeno, da bodo te enote
(domobranci - opomba avtorja) imele od 12.000 do 14.000
mož, začasno organiziranih v čete. Šele kasneje, ko bi se
ustrezno izuril tudi komandni kader, bi ustanavljali bata-
ljone in polke ter organizirali diiizijo. Polkovnik Krener je
osnoval za organizacijo slovenskega domobranstva štab, ki
se je imenoval organizacijski štab - najprej Aufbaustab,
nato Organisationsstab. V tem štabu so sodelovali nemški
in slovenski častniki pri urjenju, šolanju in organizaciji.
Počasi naj bi se število nemških častnikov zmanjševalo in
bi štab slovenskih častnikov deloval samostojno. Pri sred-
njih in večjih bojnih operacijah so bili domobranci podre-
jeni vsakokratnemu komandantu bataljona ali polka. Poz-
neje, po osnovanju posameznih domobranskih bataljonov,
so ti dobili ozemlja, na katerih so samostojno operirali.«
Zanimiva je v zvezi s tem tudi Roesenerjeva izjava o
generalu Leonu Rupniku, ki je bil sprva generalni inšpek-
tor in seje šele pred koncem oklical za komandanta sloven-
skih domobrancev (za kar je, mimogrede rečeno, dobil le
malo čestitk pa zelo veliko nasvetov, naj odstopi, kar je
dobrih oseminštirideset ur kasneje tudi storil) in za kate-
rega je sicer Roesener zelo skrbel:
»Rupnik je imel v načrtu ustanovitev svoje lastne
stranke, da bi po vojni igral vlogo ,malega Hitlerja'. Zamiš-
ljal si je nekako stranko edinosti vseh Slovencev. Najprej je
hotel pritegniti k sodelovanju vse slovenske politične
stranke, ki so ilegalno še naprej delovale s tihim privolje-
njem nemških oblasti. (Brez komunistične partije in Osvo-
bodilne fronte seveda - opomba avtorja.) V začetku leta
1944 mi je Rupnik govoril o tem in dejal, da se bo popol-
noma ločil, če se stranke ne bodo odzvale njegovemu va-
bilu, in da bo njihove ilegalne stranke razbil. Temu nisem
dajal nobenega pomena, ker sem vedel, da bo posegel vmes
gestapo, če bi stranke postale preveč aktivne. Svojo misel o
stranki je hotel Rupnik razširiti in utrditi najprej med
slovenskimi domobranci. Svoj vpliv je hotel dobiti še zlasti
med šolsko mladino in dijaštvom, vendar pa je pri uč-
teljstvu ni naletel na poseben odziv. Zemljepisno naj bi
njegova tvorba obsegala Gorenjsko, Ljubljansko pokra-
jino, ozemlje do Gorice (toda brez Gorice) in ozemlje pri
Trstu. Ce ne bi mogel dobiti Trsta, bi se zadovoljil s prosto
luko. O Štajerski z Nemci ni nikoli govoril. S Hitlerjevo
Nemčijo je hotel imeti carinsko zvezo, tesne trgovske in
kulturne stike. Hotel je sicer biti pod zaščito Nemčije,
vendar pa pri tem ohraniti samostojnost.«
To je bil le eden izmed načrtov, ki jih' je med drugo
svetovno vojno kar mrgolelo na Slovenskem, kjer so se
meščanski politiki in vojaki izgubljali v sestavljanju načr-
tov.
Zato je tudi razumljivo, da v tem bolj ali manj prikritem
boju za oblast ni bilo prostora za dejanski boj za svobodo.
Ta boj je bila le Osvobodilna fronta.
Zvečer 2. maja so se na Taboru v Ljubljani zbrali zastop-
niki predvojnih legalnih slovenskih meščanskih političnih
strank in nekateri predstavniki javnega življenja ter duhov-
ščine. Prisoten je bil tudi škof dr. Gregorij Rozman.
Prebrali so narodno izjavo iz decembra 1944, ki jo je
podpisalo 300 slovenskih javnih delavcev, bilo je več govo-
rov, nato pa so prebrali razglas narodnega odbora, ki je na
začetku poudaril, da je za vse ozemlje, na katerem prebi-
vajo Slovenci, ustanovljena narodna država Slovenija kol
sestavni del demokratično in federativno urejene kralje-
vine Jugoslavije. Narodni odbor postavlja slovensko vlade
za začasni najvišji upravni organ za območje narodne dr-
žave Slovenije. Slovenska narodna vojska je prevzela skrt
za red in mir in bo zavarovala slovenske meje. Slovensk.
domobranci in »druge narodne oborožene enote« so stopil
v službo narodnemu odboru in so že položili prisego kralji
in slovenskemu narodu ter.s tem stopili v slovensko naro
dno vojsko kot sestavni del kraljevske jugoslovanske voj
ske v domovini.
V narodni državi Sloveniji bo mogla vsaka stranka pc
načelih svobode in demokracije razvijati svoje sile in uve
Ijavljati svoja hotenja. Zato narodni odbor za Slovenije
poziva vse stranke, naj z njim sodelujejo in tako omogočijc
politično in socialno konsolidacijo slovenskega naroda.
Narodni odbor poziva vse Slovence k obči spravi, da m
bodo skromne in oslabljene narodne sile vezane v notra
njem boju, ko jih v tem trenutku potrebujemo sproščene ii
enotne za uresničevanje najvišjih narodnih koristi. Zati
vabimo partizanske oddelke, da takoj ustavijo vse sovrai
nosti proti slovenski narodni vojski in vse nastope prot
miroljubnemu slovenskemu prebivalstvu, da tako preneh
strahovito bratomorno krvoprolitje.
Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence, da
tem odločilnem trenutku ohranijo narodno disciplino, d<
se vedejo do vseh dostojanstveno, da opustijo vsakršn>
osebno obračunavanje in sledijo ukrepom narodne vladt
Ljubljana, ki postane prvič v zgodovini po zaslugi zmagovi
tega zavezniškega orožja in naših naporov prestolnica zedi
njene Slovenije, mora biti vsem vzor narodne zavesti, poh
tične zrelosti in državljanske discipline. Zaupajoč v vsemc
gočnega boga in zanašajoč se na podporo velikih demokri
tičnih sil zaveznikov, poziva narodni odbor vse Sloveče i
sodelovanju za blagor domovine, k enotnosti in spravi, ke
je le s tem zagotovljen obstoj in napredek slovenskeg
naroda. Živel kraj Peter! Živela federativna kraljevina Ju
goslavija! Živela narodna država Slovenija!
št. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
VAŠA STRAN
ODGOVOR NA
ČLANEK »UMRL
JE ČLOVEK«
Krajevna organizacija
Rdečega križa Prevorje je
presenečena nad člankom
Angele Romih, ki je bil ob-
javljen v Novem tedniku
pod naslovom »Umrl je člo-
vek«.
#aša organizacija RK je
vseskozi pomagala Romiho-
vi družini po svojih močeh.
Ob vsaki delitvi oblačil ali
drugih reči, smo vedno med
prvimi poskrbeli za Romiho-
vo družino.
Denarnih sredstev naša or-
ganizacija nima, da bi lahko-
pomagala v tem smislu. Od
članarine, katere le del osta-
ne krajevni organizaciji, smo
izjemno Vinku Romihu na-
menili za novoletno obdari-
tev v obliki bona v vrednosti
300 din. Sicer pa sta bila za-
konca Romih vseskozi v ča-
su bolezni Vinka Romiha de-
ležna širše družbene pomoči.
Oba sta dobivala redno druž-
beno denarno pomoč skup-
nosti za socialno skrbstvo
občine Šentjur. Občinski od-
bor RK mu je kupil novo
obleko, organiziral brigade
RK, da so jima napeljale vo-
dovod. KS Prevorje jima je
oprostila 50% plačila pri-
spevka za priključek na kra-
jevni vodovod, in še bi lahko
naštevali.
Kar pa je v zvezi s pogre-
bom pokojnega Vinka Romi-
ha, bi povedali naslednje.
Predsednik krajevne organi-
zacije RK Prevorje je bil o
smrti Vinka Romiha obve-
ščen šele dan po pogrebu.
Kljub temu, da je predse-
dnik občinskega odbora RK
tov. Kolman naročil zetu
Vinka Romiha, ko je bil pri
njem v Šentjurju, da naj o
smrti obvesti predsednika
KO RK, on tega ni storil.
Ob koncu naj povemo, da
so v tej družini trije preskrb-
ljeni otroci. Mar njim ni dolž-
nost poskrbeti za starše?
Vsaj ob smrti.
KO RK PREVORJE
UREDNIŠTVO: Hvala za
odgovor in pojasnilo, hvala
tembolj, ker ste napisali
več, kot bi lahko, saj se je
prvi zapis pod naslovom
»Umrl je človek« vrtel le
okoli dejstva, da nikogar ni
bilo na pogrebu, ki bi več-
kratnemu dajalcu krvi na
koncu rekel - hvala.
Naj ob tej priložnosti še
zapišemo, da smo s podpi-
som Krajevni odbor RK
Prevorje prejeli še en zapis,
ki v bistvu ponavlja znana
dejstva. Torej, dva zapisa
od KO RK Prevorje I Novo v
drubem je le to, da je prevoz
opravil Mihael Plahuta s
Straške gbrice s svojim vo-
zilom. Tovariš Plahuta pa
je tudi član odbora RK Pre-
vorje. Sicer pa se ta zapis
končuje takole:
»Sicer pa ne bi poudarjal
humanost, kajti humanost
je to, da nekaj daruješ, ven-
dar ne zahtevaš zato večno
dolžnost odplačevanja. Kar
se pa tiče njegovih otrok je
žalostno, da ne morejo pre-
skrbeti za tisti minimalni
.pogreb svojih staršev ter se
zanašajo samo na neko hu-
manost, ki bi ji človek prej
rekel kupčija.«
No, tako spet Krajevni od-
bor RK Prevorje.
Kateri odgovor je torej
pravi, in kdo je v resnici pi-
sal v imenu krajevnega od-
bora RK Prevorje. Noben od
teh zapisov pa nima žiga
krajevne organizacije RK
Prevorje!
Pa nič zato. Z naše strani
smo zadevo pripeljali do
konca, v Prevorju pa se do-
govorite, kdo naj piše v
imenu Krajevne oragnizaci-
je Rdečega križa. Oba zapi-
sa s tem podpisom hranimo
v uredništvu!
VRABEC V ROKI,
GOLOB NA
STREHI
Po izidu zakona o temeljih
varnosti cestnega prometa
smo slišali med ljudmi, zlasti
med vozniki motornih vozil,
različne pripombe, komen-
tarje, kritike pa tudi pohvale.
Nekaterim se zdi vse skupaj
prestrogo, zaradi denarnih in
drugih kazni namreč, drugi
pa so s tem zadovoljni, saj
pričakujejo, da bodo ostrejši
ukrepi vplivali na večjo dis-
ciplino voznikov na cesti in s
tem prispevali tudi k večji
varnosti udeležencev v pro-
metu.
Tudi sam želim, da bi vla-
dala med<»vozniki motornih
vozil večja disciplina - v na-
čelu sem proti sankcijam -
da bi skratka vladala večja
odgovornost do soljudi, so-
voznikov na cesti in do var-
nosti sploh. Kako bi bilo, če
bi tudi vozniki na cesti upo-
števali varnost in družbeno
samozaščito. Zanesljivo je
veliko takih, ki to že delajo,
žal pa je tudi precej onih, ki
jim ni dosti mar življenje ali
zdravje drugih, da o mate-
rialnih izgubah ne govorim.
Kar spomnimo se, zakaj je
že po izidu zakona prišlo do
težkih nesreč! Da, da... ne-
kateri prehitevajo še celo na
prehodih za pešce.
Sicer pa, naj navedem ne-
kaj primerov, ki bi jih ne
smelo biti na naših cestah.
Pred kratkim je bila v Ce-
lju zaprta za promet cesta ob
Savinji skozi park. Na obeh
straneh ceste, iz strani Lise
in od mostu čez Savinjo, je
stal ustrezni prometni znak,
ki je voznikom prepovedo-
val vožnjo po tej cesti. Toda,
glej! Ta znak je upoštevalo le
malo voznikov, vsi drugi pa
so zapeljali po cesti, tudi to-
vornjaki s prikolicami... in '
se seveda tudi vrnili, ker se
po cesti, ki je bila razrita in
so jo popravljali, res niso
mogli peljati.
Pred dnevi sem se peljal
tudi po sloveniki. Vračal
sem se iz Maribora. Na tej
vožnji sem doživel nič koliko
kršitev prometnih predpi-
sov, tako v preveliki hitrosti,
vožnji čez polno črto, v vož-
nji v škarje itd., itd.
Menim, da so takšna po-
četja zaskrbljujoča, še zlasti
na sloveniki, seveda tudi
drugod, na drugih cestah.
Ali bomo res dovolili, da nas
bo ogrožalo nekaj brezvest-
nežen?
Dobro se zavedam, da mi-
ličniki vsega ne zmorejo sa-
mi, da ne morejo biti povsod
in ob vsakem času, toda,
navzlic temu bi morali na-
praviti nekaj več, nekaj bolj
odločnega, predvsem pa, da
bi znali najti prave ičršilce
prometnih predpisov, ne pa,
kot radi rečemo, da držimo
vrabce v rokah, golobe pa
spuščamo v zrak.
In še nekaj - za varnost
prometa bi morali skrbeti
vsi, tudi pešci in drugi ko-
ristniki teh površin. Ali ne bi
bilo prav, če bi tudi ljudje,
zaradi družbene zaščite, tudi
sanii prijavljali kršilce v pro-
metu sodnikom za prekr-
ške''
Skratka, napravimo več za
varnost prometa, za družbe-
no varnost!
Lep pozdrav!
D. P., Celje
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno! Z njegovo vsebi-
no se strinjamo v celoti, zla-
sti pa z zahtevo, da smo za
varnost v prometu odgovor-
ni vsi, tudi pešci, kolesarji,
mopedisti!
AVTOBUS IN
POZABLJEN
PREDMET
v petek, 15. maja, sva se z
možem peljala na avtobusni
progi Celje-Celjska koča.
Vozilo je upravljal Rafael
Trobiš. Ker sva imela več
drobnih zavitkov, sem svojo
torbico dala na sedež za
hrbet in jo seveda pri izstopu
pozabila.
Kaj se je pozneje zgodilo z
njo mi je pripovedoval spre-
vodnik avtobusa, ki jo je, po-
tem, ko jo je opazil, položil
na vidno mesto na sprednji
del avtobusa. Ko jo je šofer
zagledal, jo je zagrabil in
brez besed vrgel po a\i;o-
busu.
Sprašujem se, če je to prav
in kje naj bo mesto pozablje-
nih predmetov v avtobusu?
CVETKA B|:ZGOVŠEK,
Doblatina 13, Laško
UREDNIŠTVO: Vaše
vprašanje je na pravem me-
stu. Morda nam bo kdo od
Izletnika odgovoril, kako je
ravnati s pozabljenimi
predmeti, torbicami, zavoji,
dežniki in drugimi rečmi na
avtobusu.
KAJ ME JEZI?
Dne 21. maja smo imeli na
Polzeli delovno akcijo pri či-
ščenju parka Šenek. To naj
bi bila množična akcija, ka-
tere bi se naj udeležili člani
vseh polzelskih društev. Bilo
pa nas je nekaj več kot 50
ljudi: en mladinec, tri mla-
dinke, predsednik in blagaj-
nik planinskega društva,
ostali pa hortikulturniki.
Kje je bila polzelska mladi-
na? In kje ljudje iz novih blo-
kov'' Zakaj se nam niso pri-
družili? Cujem, da bi naj oči-
stili še okolje blokov, toda
zakaj, če otroci lahko poče-
njajo na teh površinah vse,
kar se jim zljubi. Nekateri
res mislijo, da je hortikultura
delovna brigada.
Zdaj vidite - kaj med jezi.
Lep pozdarav od
MARJETE S POLZELE
UREDNIŠTVO: Razume-
mo vašo slabo voljo, in stri-
njamo se z vami, da mora-
mo za urejeno in čisto oko-
lje skrbeti prav vsi. Zares
vsi!
ŠE »ZEMLJA NA
ŠMOHORJU«
Leto dni smo čakali na od-
govor. Toda, z njim nismo
zadovoljni. Vprašanje se je
nanašalo tudi glede obstoja
kulturno-zgodovinskega
spomenika, ker mu je bilo
odvzeto funkcionalno zem-
ljišče.
V informacijo tistim bral-
cem, ki z dejstvom niso sez-
nanjeni, tole pojasnilo: Peter
Hrastelj je res pridobil zem-
ljišče od privatnih lastnikov,
to je na severni strani cerk-
ve, vendar vikenda ni posta-
vil na tem zemljišču, pač pa
na nasprotni južni strani, na
objektu mežnarije, ki je naj-
nujnejši objekt za vzdrževa-
nje cerkve. Razumljivo je, da
so na 500 let starem objektu
vedno potrebna popravila.
Glede kritike občanov pa
tole: če ima Peter Hrastelj 72
arov zemlje, to povsem zado-
stuje za vikend. Cerkvenega
zemljišča pa je bilo le 16
arov, kar je minimalno za
takšen objekt in to v družbe-
ni lasti in sploh na meji z
njegovo zemljo. Zakaj je to-
rej posegel v to kulturno de-
diščino, ki je 500 let služila
svojemu namenu?
Naša dolžnost je, da ohra-
nimo to kult,urno dediščino
tudi bodočim rodovom, kar
bi se morali zavedati vsi, tudi
na občini Laško. To, kar se
dogaja na Šmohorju, nam ne
more biti v ponos.
KRAJANI
UREDNIŠTVO: Še en od-
mev na primer, ki se skozi
naša pisma vleče že dobro
leto dni. Krajani, ne anoni-
mni, niso zadovoljni z odgo-
vorom, ki smo ga objavili
ob koncu aprila in znova za-
stavljajo vprašanje. Kakšen
je torej položaj?
JE TO RES?
Na Teharje sem se preselila 1955. leta, kjer sem dobila
stanovanje z vsemi potrebnimi pritiklinami. Ker je bila hiša,
v katero sem se preselila, stara več kot sto let, je bila za
kolikor toliko normalno bivanje v njej potrebna nujnega
popravila. Ker pa stanovanjska skupnost takrat ni imela
sredstev za popravilo, sem hišo kupila. Ob številni družini in
zgodnji smrti moža, sem s težavo premagovala vse finančne
zahteve, ki so nastopile zaradi popravila.
Ko so vsi otroci prišli do svojega poklica, sem si mislila, da
bom preostala leta življenja preživela v miru.
Leta 1971. je stanovanjska skupnost na licitaciji prodala
hišo na Teharju št. 64 (moja ima številko 63). Tri leta za tem
mi je pričel kupec te hiše, oziroma sosed, uničevati in si
prilaščati moje, že 1956. leta kupljeno premoženje, češ, daje
kupil tudi to.
Najprej mi je zasul vodnjak. Močni izvirek je udaril pod
temelje hiše. Segnile so mi vse talne obloge in pohištvo.
Toda, to ni konec. Zdaj se širi naprej na moje nepremičnine.
Tako kot vodnjak, so mi 13. maja letos na silo vzeli tudi
mojo drvarnico, drva in premog pa so zmetali na dvorišče,
ne gdele na to, da na izvršilnem nalogu piše, da morajo
priskrbeti shrambo. Ker mi niso ničesar priskrbeli, sem se
uprla. Tedaj je prišlo pet miličnikov, in medtem, ko so
praznili mojo drvarnico, so me zaprli v intervencijsko vozilo.
Ne bi se vsemu temu čudila, če bi sosed ne vedel, da sta
vodnjak in drvarnica moja. Najbolj pa me čudi to, da vsa ta
dejanja podpira sodišče, kot da stanovanjska in kupna po-
godba ter primopredajni zapisnik iz 1956. leta nič ne pome-
MARIJA PLANINŠEK,
Teharje 63
UREDNIŠTVO: Objavljamo zapis ne da bi ocenili re-
sničnost teh dogodkov in postopkov. Nimamo službe za
preiskavo. Uvrstili smo ga med pisma na ponovno potrdi-
tev, da gre za zadeve, ki bi jih morali drugače reševati. Je .
to res? i
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak
dan razen ponedeljka od 9. do 12.
ure in ob sredah tudi popoldne
od 14. do 17. ure. Obiskovalci si
lahko ogledajo stalno zbirko.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka ob 9.
do 12. ure, v sredo pa tudi od 14.
do 16. ure. Obiskovalci si lahko
ogledajo stalno arheološko raz-
.stavo, rimski lapidarij in stalno
razstavo, ki prikazuje kulturno
zgodovinsko zbirko.
GALERIJA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
v Galeriji turističnega društva
je v tem tednu še odprta razstava
pod naslovom »Turistični plakat
mesta Zagreba« vsak dan razen
nedelje od 8.30 do 11.30 ure.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v soboto, 6. junija ob
19,20 uri ameriški film Let nad
kukavičjim gnezdom, v nedeljo
7. junija pa bodo predvajali ob
10. in 17. uri ameriški pustolov-
ski film Zaklad Natacumbe, ob
19.30 uri pa bodo predvajali ame-
riški film Let nad kukavičjim
gnezdom.
RAZSTAVNI SALON
ROGAŠKA SLATINA
v Razstavnem salonu v Roga-
ški Slatini je od 15. maja odprta
razstava slikarskih del akadefn-
skega slikarja Dušana Lipovca.
Razstava bo odprta do 12. junija.
LIKOVNI SALON
v likovnem salonu je od 2. ju-
nija odprta razstava umetniške
fotografije na temo SLO in druž-
bena samozaščita. Razstava bo
odprta do 7. junija.
RAZVOJNI CENTER
v avli Razvojnega centra bo 9.
junija ob 18. uri otvoritev razsta-
ve pod naslovom »Avstrijska ar-
hitektura«- od 1860 do 1930-. Raz-
stavo je omogočil Avstrijski kul-
turni inštitut v Zagrebu.
DVORANA GOLOVEC
v ponedeljek, 8. junija bo ob
20. uri koncert popularnega an-
sambla Srebrna krila, ki je na
turneji po Sloveniji ob promociji
plošče »Srečal sem ljubezen iz
prve plošče«
DPD SVOBODA GRIŽE
v okviru jubilejnega praznova-
nja ob 60-letnici DPD Svoboda iz
Griž in 30-letnici ženskega pev-
skega zbora bo v nedeljo, 7. juni-
ja kresovanje v letnem gledališču
Limberk-Griže, ob 16. uri.
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
v četrtek, 4. junija prirejajo v
Zdravilišču Dobrna družabni ve-
čer za goste hotela. V okviru tega
večera bodo gostje tekmovali v
ročnih spretnostih, izdelke, ki jih
bodo izdelali preko dneva, pa bo-
do zvečer tudi razstavili. Za zaba-
vo bo skrbel ansambel Yogi
band, večer pa bodo popestrili z
družabnimi igrami. Gostinci pa
bodo predstavili specialitete iz
jagod.
V petek, 5. junija bo ob 17. uri v
okviru akcije Nič nas ne sme pre-
senetiti frontno gledališče v par-
ku pred Zdraviliškim domom,
ob 19. uri pa bo v parku pred
Zdraviliškim domom nastopilo
Kulturno umetniško društvo Ka-
juh iž Dobrne s kulturnim pro-
gramom.
V soboto, 6. junija bo ob 17. uri
nastopila folklorna skupina iz
Arandželovca s svojim progra-
mom pesmi in plesom pod naslo-
vom »Od Triglava do Gevgelije«
v parku pred Zdraviliškim do-
mom.
HOTEL PREBOLD
v hotelu v Preboldu bo v sobo-
to 6. junija ob 20. uri zaključek
»meseca palačink«. Goste bo za-
baval Vinko Šimek, pripravljajo
pa tudi vrsto zabavnih iger.
ROJSTVA
celje
Rojenih je bilo 39 dečkov in 48
deklic.
žalec
Rojstev ni bilo.
šmarje pri jelšah
Rodili sta se 2 deklici in 1 deček.
slovenske konjice
Rodila se je 1 deklica.
POROKE
celje
Poročilo se je 20 parov od teh
OJSTERSEK Ivan iz Dobrne in
JUSTIN Marina iz Celja, DOR-
DEVIČ Živojin in VOLF Marja-
na iz Celja, STAVT Andrej in
KNEZ Dragica oba iz Laškega,
SEITL Alojz iz Tevž in OBER-
SKI Karolina iz Rimskih Toplic,
SALOBIR Miran iz Šentjurja in
OBAJDIN Zdenka iz Celja.
žalec
Poročili so se: JANClC Stane
iz Levca in PRISTOVŠEK Bar-
bara iz Drešinje vasi, HRIBER-
SEK Branko iz Zabukovice in
FAJFAR Ivica iz Žalca, FELICI-
JAN Bogdan, iz Ločice pri Vran-
skem in RAJSP Irena iz Sentru-
perta, Tavčar Alojzij in LONČAR
Ana oba iz Ločice pri Savinji,
MIRNIK Igor in GRUM Barbara
oba iz Arje vasi, LAZAR Bojan iz
Smatevža in PINTER Ida iz Graj-
ske vasi.
šmarje pri jelšah
Poročilo se je 5 parov.
slovenske konjice
Poročili so se; ROŽANC Zvo-
ne iz St. Slemen in ZBICAJNIK
Gabrijela iz Bezine, HREN Jože
iz Boharine in PODGAJŠEK Jel-
ka iz Bezovja nad Zrečami, HRO-
VAT Ivan in PUNGARTNIK Jo-
žica oba iz Vitanja, JOST Mirko
in ARTIC Bojana oba iz Tepanj-
skega vrha.
SMRTI
celje
■Umrli so: TERSEK Alojz, 70, iz
Lahomška, VOBNER Branko,
31, iz Loč, KARNER Jože, 47, iz
Kasaz, LAMPRET Alojzija, 58, iz
Luterja, JEREB Mira, 55, iz Ce-
lja, ŽNIDAR Danijela, 47, iz Ver-
pet, ZUPANC Amalija, 71, iz Ko-
strivce, VANOVSEK Ana, 76, iz
Paroža, GAJSEK Franc, 80, iz
Prožinske vasi, LEDNIK Anton,
62, iz Kasaz, POVŠNER Matevž,
92, iz Raduhe.
žalec
Umrli so: CRETNIK Marija,
80, iz Klanca, BOSNAK Jera, 79,
iz Preserja, STIFTER Jožefa, 84,
iz Cepelj, JARH Kari, 81, iz Bra-
slovč, CIZEJ Lucija, 81, iz Kaplje
vasi.
šmarje pri jelšah
Umrli so: KUNEJ Ana, 75, iz
Gorjane, WWILGUNI Janez, 79,
iz Šmarja pri Jelšah, CEBULIN
Jakob, 86, iz Babne reke, PUN-
GERSEK Marija, 70, iz Javorja,
DOBNIK Neža 87, iz Solžanske
gorce.
slovenske konjice
Umrli so: PODGRAJŠEK Jo-
žef, 68, iz Slovenskih Konjic, ZA-
LOŽNIK Franc, 69, iz Sp. Doliča,
fridrih Kari, 82, iz Zreč.
Med govorom Janeza Zahrastnika. Na stopnicah tudi člani moškega pevskega zbora
»Ivan Cankar«
veličasten začetek - celje
102. gostitelj zvezne razstave
varnost in družbena samozaščita
Bil je lep in veličasten za-
četek prireditev "Celje 81
obrambni in zaščitni«.
To je bila otvoritev zvezne
razstave »Varnost in družbe-
na samozaščita« v dvorani
Golovec, razstava, ki je od
1974. leta, ko je bila priprav-
ljena v Beogradu, v počasti-
tev 30-letnice organov za no-
tranje zadeve, prepotovala že
101 kraj v naši državi. Celje,
mesto ob Savinji, je njen 102.
gostitelj.
Seveda, v tem času je bila
večkrat dopolnjena, sicer pa
je v bistvu ohranila svojo
vsebino in jo nosi s seboj še
zdaj. Tako tudi v prihodnje.
V petek, 29. m.aja, se je že
pred osemnajsto uro zbralo
pred halo Golovec veliko
število ljudi, v glavnem po-
vabljenih. In ko je načelnik
Uprave za notranje zadeve
Celje Ivan Paul začel 'slove-
snost, je med gosti pozdravil
ne le predstavnike občin
celjskega območja, regijskih
družbenopolitičnih organi-
zacij, organizacij združenega
dela, pripadnike JLA in dru-
ge, marveč tudi predstavni-
ke republiškega sekretariata
za notranje zadeve in med
njimi namestnika sekretarja
Janeza Vinklerja.
V svojem govoru pa je
med drugim dejal:
»Danes imamo delovni lju-
dje in občani celjske regije
prvič priložnost, da si ogle-
damo razstavo, da bi se iz
njene vsebine naučili, kako
pomembna je v naši samou-
pravni socialistični družbi
skrb za varnost in za.^čito. Z"
ogledom razstave se je v
marsikaterem okolju spod-
budila aktivnost pri utrjeva-
nju varnostne kulture, ker le
tako lahko delovni ljudje in
občani sirom po* Jugoslaviji
spoznajo, da so dobre poli-
tičnovarnostne razmere
osnova za nadaljnjo izgrad-
njo našega družbeno-gospo-
darskega in političnega si-
stema.«
V nadaljevanju je o razsta-
vi, njenem pomenu in poti
spregovoril predstavnik re-
publiškega sekretariata za
notranje zadeve Lovro Bre-
gar, ki je poudaril, da si je
doslej razstavo ogledalo več
kot dva milijona ljudi, od te-
ga • v Sloveniji več kot
130.000.
Zatem je dejal: »Sodeč po
uspehu, rezultatih in prizna-
njih, ki jih je razstava dožive-
la tudi v Sloveniji, se bodo
vloženi napori bogato obre-
stovali.
Na poti po Jugoslaviji je
bila razstava večkrat obnov-
ljena in dopolnjena, tako da
danes ni več samo zgodovin-
ski pregled o varnostnih in
zaščitnih vprašanjih naro-
dnoosvobodilnega gibanja
ter naše socialistične družbe
na eni in našega organizira-
nega zoperstavljanja subver-
zivnim napadom na Jugosla-
vijo na drugi strani, temveč
odpira tudi aktualna vpraša-
nja naše varnosti in zaščite
danes, v pogojih socialistič-
nega samoupravljanja in gra-
ditve sistema družbene' sa-
mozaščite.«
Glavni govornik na otvori-
tvi razstave pa je bil sekretar
medobčinskega sveta Zveze
komunistov Celje Janez Za-
hrastnik, ki je poudaril:
»Zvezna razstava .Varnost
in družbena samozaščita', ki
jo odpiramo danes, ima velik
in širok družbenopolitični
pomen za vse delovne ljudi
občane vseh občin na širšem
celjskem območju. Takšen
pomen daje v prvi vrsti nara-
va in vsebinska usmeritev
same razstave, njena celovi-
tost v predstavitvi razvoja
našega varnostnega sistema
in njeno idejnopolitično bi-
stvo, s svojo socialistično, ra-
zredno naravnanostjo.
Brez dvoma pa daje razsta-
vi pomembno obeležje tudi
dejstvo, da se z njo seznanja-
mo v jubilejnem letu, v času
naših pomembnih zgodovin-
skih mejnikov in obletnic:
ob 40-letnici vstaje jugoslo-
vanskih narodov, ustanovi-
tve JLA in ustanovitve OF
slovenskega naroda ter ob
40-letnici varnostno obve-
ščevalne službe OF in Naro-
dne zaščite, ki sta dejanski
revolucionarni predhodnici
naše današnje varnostne
službe in organov notranjih
zadev ter pomembna, prva
izvora, v razvijanju koncep-
cije družbene samozaščite.
V tej povezanosti razstave
z omenjenimi zgodovinski-
mi jubileji pa ne vidimo sa-
mo časovnega naključja,
temveč mnogo več. Pri tem
gre v bistvu za boj in razvoj
naše družbe, za katerega v
sodobni zgodovini človeštva
ni mogoče najti primerjave.
Gre za boj za življenje in
smrt, za socialno in nacional-
no svobodo, za novo družbo,
za nove pravičnejše in huma-
ne odnose med ljudmi, za so-
cialistično samoupravljanje.
Naša današnja razstava ži-
vo predstavlja, kakšen je bil
ta boj in s kakšnimi napori,
žrtvami, predanostjo in od-
ločnostjo je bil varovan ves
naš razvoj od prvih dni revo-
lucije do današnjega časa. V
tem je potrebno razumeti
zgodovinsko in politično po-
vezanost razstave z letošnji-
mi jubileji in v tem je druž-
beni pomen dejstva, da se
delovni ljudje in občani celj-
skega območja srečujemo z
njo ob 40. obletnici najbolj
usodnih dni naših narodov
in narodnosti.«
V nadaljevanju svojega go-
vora je Janez Zahrastnik
opozoril pod kakšnimi pogo-
ji se je razvijal varnostni si-
stem v novi Jugoslaviji, ki je
v množicah razvijal zavest o
njihovi lastni odgovornosti
za varovanje pridobitev. In
tako so se prvine ljudske sa-
mozaščite iz narodnoosvo-
bodilnega boja vse bolj ra-
zvijale kot sestavni del sa-
moupravnih pravic in dolž-
nosti delovnih ljudi in obča-
nov, zato družbena samoza-
ščita tudi v sedanjih razme-
rah ohranja in razvija svoj re-
volucionarni in razredni zna-
čaj.
»Sodim, da smo si enotni v
prepričanju, da smo v tem
pogledu dosegli pomenxben
napredek. Zadeve varnosti
in zaščite postajajo vse manj
izključna stvar organov drža-
ve, temveč skrb vseh delov-
nih ljudi, ti organi pa po-
membna strokovna sestavi-
na njihovega samoupravlja-
nja,« je dodal.
Janez Zahrastnik je v svo-
jem govoru opozoril tudi na
naloge zdajšnjega časa, na
povečano skrb do družbene
lastnine reprodukcijskih
sredstev, na odgovornost
družbenopolitičnih organi-
zacij za politično osvešče-
nost ljudi, za njihovo razu-
mevanje vsebine in širine
družbene samozaščite.
»Moč množičnega politič-
nega gibanja, pod vodstvom
Zveze komunistov, je rdeča
nit, ki prepleta celoten ra-
zvoj našega varnostnega in
zaščitnega sistema, njihovo
učinkovitost v obrambi na-
ših pridobitev, odločnost,
strokovnost in znanje orga-
nov varnosti in notranjih za-
dev, njegovo razredno narav-
nanost in politično širino.
Celotna razstava izhaja iz teh
temeljev,« je sklenil svoj go-
vor, v katerem se je zahvalil
še v*em, ki so kakorkoli pri-
pomogli k postavitvi te raz-
stave v Celju. In tako je s
pooblastilom pokrovitelja;
Pokrajinskega komiteja za
SLO in družbeno samozašči-
to, razstavo tudi odprl.
Otvoritveno slovesnost sta
lepo dopolnila godba na pi-
hala republiškega sekreta-
riata za notranje zadeve ter
domači pevski zbor Ivana
Cankarja.
Razstava je odprta in tako
bo vse dni do 7. junija. V hali
Golovec. Razstava, ki opo-
zarja na razvoj naše varnost-
ne službe med NOB in socia-
listično revolucijo, ključne
varnostne probleme povoj-
nih obdobij, preprečevanje
vseh vrst sovražnega delova-
nja, zatiranje kriminalitete,
področje javne varnosti, te-
hnična sredstva in proces
podružbljanja varnosti in
družbene samozaščite.
Da bi bilo sporočilo razsta-
ve čim bolj popolno, so na
razstavi tudi vodniki in de-
monstratorji, ki prikazujejo
tudi uporabo tehničnih sred-
stev.
CELJE V OBRAMBI
IN ZAŠČITI 81
V Likovnem salonu v
Celju je odprta razstava
umetniške fotografije na
temo SLO in družbena
samozaščita. Z zanima-
njem si jo ogledujejo
mlajši in starejši občani
Celja. Razstava bo odprta
do 7. junija vsak dan od 9.
do 19. ure.
V CELJU SISTEM ALARMIRANJA USUS 69
v Celju smo pri opremi področja SLO in DS bogatejši, saj smo dobili novo
napravo za alarmiranje USUS 69. Center zvez je že doslef, zlasti pa v zadnjih dveh
letih opravičil svoj namen in vlogo v sistemu ŠLO in DS. V številnih akcijah s
področja ljudske obrambe, zlasti ob mobilizacijah, naravnih nesrečah, izrednih
razmerah in drugih dogodkih so s pomočjo tehnike, ki je namenjena za takšno
dejavnost, bodo lahko hitro, učinkovito in koordinirano ukrepali. Ker pa doslej v
Celju ni bilo enotnega sistema alarmiranja, bo ta sistem USUS 69 za javno obvešča-
nje in alarmiranje doprinesel še nove možnosti za pravočasno in učinkovito ukrepa-
nje ob raznih dogodkih, ko je potrebno angažirati ustrezne službe, mobilizirati širši
krog občanov ter obveščati o morebitnih nevarnostih. Strokovno so novo alarmno
napravo izpeljali za to usposobljeni delavci Tegrada iz Ljubljane. Novo alarmno
napravo je kot prvi vključil predsednik Izvršnega sveta občine Celje Venčeslav
Zalezina.
NA OTOKU NOVO ZAKLONIŠČE
v sklopu številnih prireditev ob zvezni taktični vaji »CELJE 81« so na Otoku
otvorili novo javno zaklonišče. V skladu s konceptom SLO in DS je treba skrbeti za
to, da bodo zagotovljeni vsi pogoji za množično zaklanjanje prebivalcev povsod
tam, kjer delajo in živijo. V Celju se je načrtna gradnja zaklonišč začela šele leta
1973. Zdaj že imamo preko 60 zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite, kar pomeni
20 odstotkov zaklanjanja delovnih ljudi in občanov. V prihodnje bi bilo potrebno
zgraditi še preko sto zaklonišč. Novo zaklonišče je zgradil v rekordnem času 90 dni
GRADIŠ in bo služilo v mirnem času za potrebe civilne zaščite in krajevne skupno-
sti. V neposredni vojni nevarnosti in vojni pa bo služilo za zaklanjanje prebivalstva.
Novo zaklonišče na Otoku je otvoril predsednik skupščine občine Celje Jože
Marolt.
645/10/ ob 110'letniči n\
V počastitev številnih jubilejev, predvsem pa svoje 110-
so celjski gasilci pripravili na Glaziji dvodnevno tekme
1300 tekmovalcev. Rezultati: med veterani je zmagala
Teharji (jiastopilo je pet ekip), med mladinkami je bila n
med članicami nad 25 let pa Prožinska vas pred Železarn
programu je zmagala desetina Vojnika pred drugo ekij
ekipo, med pionirji A »mešano« je bila najboljša Ljubečn
Vojnik, pri članicah pod 25 let pa Strmec. Med pioni
Železarna Štore, pri pionirjih v B programu pa Štore pi
Med mladinci od 15 do 18 let je bila najboljša desetina Pi
in Ljubečno, med gasilskimi enotami civilne zaščite B pi
Etolom in Škofjo vasjo. V A programu CZ enot je zmag
Štore, pri terenskih društvih do 30 let pa Teharje pred Di
skimi društvi je zmagala ekipa EMO, medtem ko je bila Š
najboljša pri terenskih društvih pod 30 let. Pri industri
ekipa EMO pred Železarno Štore in Metko.
Občinski sekretariat z.
Ljudsko obrambo Celje je
med drugim izdal tudi na-
slednji OBVESTILI:
(VELJA ZA KRAJEVNO
SKUPNOST NOVA VAS)
Obveščamo, da bo na ob-
močju Krajevne skupnosti
Nova vas v soboto, 6. junija
1981 organizirana ZDRUŽE-
NA TAKTIČNA VAJA »CE-
LJE 81«. Ker bodo v vaji so-
delovale vse strukture SLO
in DS z najrazličnejšimi ak-
tivnostmi zaščite in reševa-
nja pozivamo, da svoje vozi-
lo že v petek zvečer (5. junija)
parkirate na parkirnem pro-
storu pri Hali Golovec, kjer
bodo pripadniki Narodne za-
ščite in milice zagotovili za-
varovanje.
Vsi parkirni prostori mora-
jo biti v vaši krajevni skup-
nosti v soboto, 6. junija 1981
prazni zaradi nemotenega
izvajanja vaje. Za vse posle-
dice, ki bi nastale v primeru,
da vozila ne umaknete, od-
govarjate sami!
(VELJA ZA KRAJEVNE
SKUPNOSTI SLAVKO
ŠLANDER, SAVINJA in
KAJUH)
Obveščamo, da bo na ob-
močju vaših krajevnih skup-
nostih v soboto, 6. junija
1981, organizirana združena
taktična vaja »CELJE 81«.
Ker bodo v vaji sodelovale
vse strukture SLO in DS z
najrazličnejšimi aktivnostmi
zaščite in reševanja. Občin-
ski sekretariat za Ljudsko
obrambo Celje poziva vse
občane in delovne ljudi, da
svoje vozilo že v petek zve-
čer, 5. junija 1981 parkirajo
na parkirnem prostoru drsa-
lišča v Mestnem parku ali na
parkirnem prostoru ob Že-
lezniški postaji v Celju. Ul.
XIV. divizije (ob bivšem že-
lezniškem   skladišlu),   kjer
bodo pripadniki Narodne;
ščite in milice zagotovili:
varovanje. Vsi parkirni p
stori morajo biti v omer
nih krajevnih skupnostil
soboto, 6. junija 1981 pra
zaradi nemotenega izvaja
vaje. Za vse posledice, ki
nastale v slučaju, da vo:
lastniki ne umaknejo, od
varjajo lastniki sami!
PRESS CENTER za nc
narje, ki bodo poročali z v
»CELJE 81«, bo tokrat p
»komando« uredništva 5
VI TEDNIK - RADIO (
LJE! Prejeli smo nasled
prijave poročevalcev, ki
bodo ogledali celjsko v
ter spremljajoče priredi
in o vsem poročali jugoi
vanski javnosti: Ivanka i
helčič in Slobodan Plav
ski (Tanjug), Matija Male
in Lojze Štradjot (Ra
Ljubljana), Stane Grah, '
maž Terček, Otmar Peč
Beno Hvala, Tone Bogata
Zdene Sotošek (TV Ljub
na), Milan Keča (»Odbrar
zaštita« Beograd), Milel
Strašek (TV-15 Ljubljal
Srečko Šrot (Delo Ljub
na), Leo Korelc, Zlatko C
in Lojze Krševan (»Naša^
ska« Ljubljana), Milo
Pantelič (»Narodna armi
Beograd), Vlado Zago
(»Večernje novosti« dc
sništvo Ljubljana), Fri
ICramer (»Večer« Mari
dopisništvo Celje), Slobof
Zikič in Stevan Petro
(»Politika« Beograd), St
Pucko (»Vjesnik« Zagn
Boris Knific in Marjan C
bajs (»Naša obramba« Lj
Ijana) in Alfred Želez
(»Dolenjski list« Novo i
sto). K temu je treba priš
še številčno ekipo »Nov
tednika - Radia Celje«, I
praktično ne bo novinarji
drugega člana kolektiva,
ne bi sodeloval v vaji »'
LJE 81 v obrambi in zaš<!
ali pri številnih spremi}
čih prireditvah. Seveda
gre pričakovati še mri)
takšnih, ki se niso prave
sno prijavili, pa bodo vse
prišli. Celjska zvezna vajs
tako močno »odmevala« ]
sku, radiu in ha televiziji
vseh republikah in poki
nah.
nbližnje vaje »CELJE 81«
[jer je sodelovalo več kot
MO pred Skofjo vasjo in
desetina Železarne Store,
o Metko. Pri pionirjih v A
arne Store in njeno prvo
trmecom in Osnovno šolo
A programu je zmagala
ecom in Prožinsko vasjo,
vasi pred Železarno Store
a EMO ženska ekipa pred
Ic pred EMO in Železarno
Vojnikom. Med industrij-
ipred Teharji in Ljubečno
ištvih nad 30 let je slavila
\ HUDINJI -
TING
udi krajevna skupnost
linja v Celju se vključuje
rtivnosti ob letošnji vaji
Ije v obrambi in zaščiti«.
etek, 5. maja ob 15. uri
iravljajo namreč pred šo-
i^anja Vrunča na Hudinji
ižanski miting za vse pri-
nike teritorialnih enot v
ini Celje. .Dan pred vajo
3odo tako celjski terito-
:i zbrali na Hudinji, na
anju s krajani in ob pri-
nem  kulturnem spore-
Zanj bodo poskrbeli
d iz osnovne šole Franja
nča, člani KUD Franc
iz Hudinje S svojim me-
' m pevskim zborom, god-
!ia pihala iz Vojnika in
?i.
jI mitinga bo neposre-
prenašala tudi naša ra-
w postaja.
BS
ORGANIZACIJSKI ODBOR
»CELJE 81 *<
Predsednik: STANE KOTNIK
Podpredsednik: JOŽE MAROLT
Člani: BOJAN USENICNIK, LJUBO JASNIČ, MARKO
OROŽEN, JANEZ ZAHRASTNIK, RADO JAKIN, LEO-
POLD JESENIK, RADOMIR EREMIJA, IVICA ŽNIDAR-
SIC, TONE ROZMAN, VIKI KRAJNC in JOŽE GABR-
SCEK.
OPERATIVNO VODSTVO VAJE
»CELJE 81«
Vodja vaje: VIKI KRAJNC \
Namestnik vodje: STANE OCVIRK -]
Člani: PETER ŽITKO, MIRO PUPPIS, RADOMIR ERE-i
MIJA, DUŠAN UŠTAR, VLADO GORJUP, VILI SKRT,
LUDVIK ZVONAR, MIROSLAV MIŽIGOJ, ANTON ^EN-
TOCNIK, RADMILO OROS, FRANE MARELA, NIKO
PIRTOŠEK in BENO HVALA.
PRIREDITVE »CELJE 81«
četrtek, 4. junija 1981: taborniške aktivnosti (postavitev-
tabora za začasno nastanitev ogroženega in prizadetega pre-
bivalstva) na Gričku ob 13. uri.
Petek, 5. junija 1981: vaja enot civilne zaščite in drugih,
obrambnih struktur v ŽELEZARNI STORE in KS ŠTORE,
na območju obratov ŽELEZARNE ŠTORE II in naselja!
LIPA Store ob 8. uri. -
Razstava »Razvoj in dejavnost Rdečega križa Jugoslavije«
v Celju v Muzeju revolucije, otvoritev ob 10. uri. [
Seja Zveznega sveta za civilno zaščito in Predsedstva^
Skupščine Rdečega križa Jugoslavije v Narodnem domu v'
Celju ob 11. uri. i
Vaja civilne zaščite v CINKARNI na območju kemičnih,,
obratov v Celju ob 11. uri. >
XII. zvezni pregled in vaja Rdečega križa Jugoslavije'si
pričetkom ob 13,30. uri na Gričku!
Evakuacija prebivalstva iz KS Center, KS Kajuh, KS-
Slavko Slander in KS Savinja s pričetkov ob 16. uri!
Kolesarski biatlon v Celju v KS Aljažev hrib in KS Pod'
gradom s pričetkom ob 16. uri!
Prikaz taborniških aktivnosti v taboru (sodelujejo Gimna-|
zija Celje, OŠ Franja Vrunča in OŠ Dobrna), prikaz bo tudi v'
soboto, 6. junija.
Koncert godb na pihala v Celju v Krajevni skupnosti Nova i
vas, Slavko Slander in Center s pričetkom ob 18. uri.
Sobota, 6. junija 1981: ob 9. uri združena taktična vaja
»CELJE 81« s pričetkom v KS Nova vas in premikom skozi
KS Medlog, Slavko Slander in Savinja. * ;
Okoli 12. ure (po vaji svečana parada vseh udeležencev v;
vaji in na prostoru pri Letnem kopališču ob Ljubljanskih
cesti zaključek vseh aktivnosti z govori in kulturnim progra- i
mom ter kasnejšim tovariškim srečanjem.
PRIJAVNI CENTER ZA GOSTE
bo v prostorih Likovnega salona v Celju. Tam bo možno
dobiti vse podrobne informacije o vaji, prireditvah, hotelih
in ostalih stvareh, ki bodo številne goste zanimale. ;
PRESS CENTER
bo v prostorih uredništva NOVI TEDNIK - RADIO CE-'
LJE, Trg V. kongresa 3 a, telefon 231-05, 223-69 ali 220-09. Prij
PRESS CENTRU je tudi večji parkirni prostor. .
GOVORNIKA NA ZAKLJUČNI
PRIREDITVI
Na zaključni slovesnosti vaje »CELJE 81« bosta govorila
člana Predsedstva SR Slovenije STANE MARKIČ in pred-
sednik Zveznega odbora za CZ pri LO SFRJ IVAN MIŠKO-
VIC.
flANJi IN DOMIŠLJIJA
''oci iz celjskih vzgojnovarstvenih ustanov so se, čeprav še majhni, že veliko naučili o
^f^ostih, ki jih prinaša vojna in o tem, kako se je treba obvarovati pred nesrečami. Svoje
so spletli z domišljijo in tako so nastale čudovite risbe. Nekatere med njimi so
^yljene v izložbenih oknih Ljubljanske banke in vredno je za hip postati pred njimi.
NA GRIČKU NA GLINASTE GOLOBE
V okviru številnih prireditev »CELJE 81« so se na strehšču na Griču pomerili člani šestih
lovskih družin, med drugim tudi v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanje je v lepem
vremenu dobro uspelo.
PETTISOČI OBISfCOVALEC V GOLOVCU
Franc Marolt j6 pettisoči obiskovalec zvezne razstave Varnost in družbena samozaščita.
Na razstavišče v halo Golovec je prispel v ponedeljek popoldne s skupino iz Šentjurja.
Pozornost do pettisočega obiskovalca so prireditelji izkazali tako, da so mu podarili knjigo
Titova poslednja bitka.
V kratkem pogovoru z njim smo izvedeli, da dela kot agronom v Kmetijskem kombinatu
v Šentjurju, kjer je aktivno vključen tudi v delo samoupravnih organov.
O razstavi meni, da je to celovit pregled organizacije in dela na področju varnosti in
samozaščite od njenih začetkov do danes. Posebno ga je pritegnila sodobna tehnična
opremljenost naprav, ki v človeku zbujajo občutek varnosti in pripravljenosti. Take raz-
stave so vsekakor potrebne, da se ljudje sproti in v čim večjem številu seznanijo s
tehnologijo, organizacijo in tudi z vlogo, ki jo ima vsak član naše družbe v sistemu družbene
samozaščite.
Franc Marolt se je zelo razveselil knjižne nagrade, še posebno, ker jo je v kratkem
nameraval kupiti sinu, čeprav ta hodi šele v tretji razred. Nasplošno pa rad bere dela o naši
borbi in dela o Titu.
V. V. E.
EKIPA RADIA CELJE PRI OGLEDU TERENA
V torek dopoldne so začeli urejevati plato na Golovcu, kjer si bodo številni gostje iz vse
Jugoslavije ogledali večji del zvezne taktične vaje »Celje 81«. Na posnetku vidimo ekipo'
Radia Celje (od leve proti desni Janez Vedenilč, Mitja Umnik, Janez Klanjšek, Branko
Stamejčič, namestnik vodje vaje Stane Ocvirk in Sašo), ki si je ogledala teren od koder bo v
soboto dopoldne 4irektno prenašala večji del vaje. Reporterja bosta Janez Vedenik in Mitja
U"""^^- Foto:T.VRABL
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
Št. 22 - 4. junij 1981
DRUŽBENA PREHRANA V OBČINI LAŠKO
LAČEN DELAVEC JE SLABE VOUE
Delavci so najbolj zadovoljni tam, kjer imajo lastne obrate
Da je družbena prehrana
v občini Laško razmeroma
dobro organizirana, predv-
sem pa usmerjena v njen
glavni namen, je gotovo za-
sluga Občinskega sindikal-
nega sveta Laško in pa, se-
veda, organizacij združene-
ga dela, ki s sindikatom do-
bro sodelujejo in si prizade-
vajo, da bi se dobro organi-
zirana prehrana kar najbo-
lje odrazila v delavčevi spo-
sobnosti za fizične in umske
napore v času delovnega
procesa.
Seveda pa problemi kljub
temu so. Eden večjih je, na
primer, hotel Jadran v Rade-
čah v okviru Gostinskega
podjetja Radeče, kjer, zaradi
izredno nizkih osebnih do-
hodkov, stalno primanjkuje
gostinskih delavcev, ki mo-
rajo dnevno pripraviti preko
1500 obrokov. Po občinskem
dogovoru naj bi se družbena
prehrana v Radečah kar naj-
bolj preusmerila v Jadran,
da bi se s tem izboljšala izre-
dno nizka rentabilnost hote-
la. V glavnem se ta dogovor
v praksi že uveljavlja.
Sedaj pripravljajo v Jadra-
nu malico za delavce rade-
ške Kor^in Sopote, v bližnji
prihodnosti jih bodo še za
delavce TOZD Muflon Rade-
če, do konca leta pa še za
delavce TOZD Papirnica Ra-
deče, kjer pa nad to preu-
smeritvijo niso posebno nav-
dušeni zaradi razmeroma vi-
soke cene ter kvalitete in ko-
ličine pripravljenih obrokov.
V Muflonu in Papirnici ima-
jo sedaj v okviru DO lastno
kuhinjo, ki pa ne zadošča
več sanitarno-higienskim
normativom. Tudi DO Me-
talles Radeče je pogodbeno
vezan na Jadran, vendar se
delavci raje okrepčajo v ku-
hinji 2T0 TOZD promet Zi-
dani most, kjer pripravljajo
okusne in izdatne obroke.
Problem v občini Laško je
tudi, kako organizirati druž-
beno prehrano za delavce
Zdravstvenega doma Laško
in Radeče, ki, glede na njiho-
vo terensko delo, vztrajajo
pri zahtevi za dodeljevanje
mesečnih vrednostnih bo-
nov.
Delavci Timove temeljne
organizacije TLGI prejemajo
malico iz Gostinskega po-
djetja Celje, TOZD Savinja
Laško. Pripravo obrokov v
lastni kuhinji jim je občinski
sanitarni inšpektor namreč
prepovedal. Nekdanje, neu-
strezne prostore sedaj uspo-
sabljajo za ponovno obrato-
vanje lastne kuhinje.
Najbolj so v občini Laško
zadovoljni tisti delavci, ki
malicajo v domačih kuhi-
njah. Malice so tam cenejše,
predvsem pa okusnejše in iz-
datnejše. Lastne kuhinje
imajo v Cementarni Trbov-
lje, TOZD Zidani most,
TOZD Predilnica Laško, v
Pivovarni, TOZD Bor Laško,
v DO TIM Laško, TOZD El-
kov Laško, TOZD Ingrad
Laško, v radeškem Rodu, že-
lezniški delavci TOZD za
promet Zidani most, delavci
laške občinske uprave in
morda še kje.
Dobro malicajo tudi stro-
kovni delavci SIS Laško,
vendar je pot do Zdravilišča
včasih le predolga za miren
polurni počitek in malico.
In še, kolikšno je nadome-
stilo za družbeno prehrano v
posameznih delovnih orga-
nizacijah? Precej različno je:
od 430 do 650 dinarjev me-
sečno. Zato se pri Občin-
skem sindikalnem svetu La-
ško zavzemajo za čimprejš-
nje poenotenje v občini.
Da pa ne bi tale bežen oris
izgledal iz trte zvit, smo obi-
skali nekaj delavcev, ki so o
organizaciji družbene pre-
hrane povedali:
EDVARD PLANINC. Ce-
mentarna Trbovlje, TOZD
Zidani most: »Zadovoljni
smo, ker malicamo v domači
kuhinji. Obroki so vedno to-
pli in tudi okusno pripravlje-
ni. Glede na to, da je naše
delo težko in naporno, pa so
obroki količinsko preskro-
mni. Velikokrat sedemo od
mize napol lačni. Pomagamo
si z dodatno malico, ki pa jo
moramo, seveda, kupiti
sami«.
JAKOB ZUPANC, TIM
Laško, TOZD TLGI Rimske
Toplice:»Malico nam vozijo
iz gostišča Hum v Laškem.
Hrana je največkrat hladna,
neokusna, neizdatna, skrat-
ka slaba je. Velikokrat ima-
mo občutek, da jemo staro,
pregreto hrano. Upam, da bo
naš obrat, kjer smo nekdaj
dobro malicali, kmalu uspo-
sobljen za pripravo malic, saj
so tudi stroški vsakodnevne-
ga prevoza iz Laškega zelo
visoki.«
OSMAN SMAJLOVIČ, Le-
snina Ljubljana, TOZD So-
pota, Radeče: »Z malicami
nismo zadovoljni. Iz Jadrana
nam pripeljejo hrano, ki ni
kaj prida. Obroki pa so tako
skromni, da največkrat vsta-
neš Od mize bolj lačen kot
sit. Velikokrat si raje sami
kupimo kruh in kaj za zra-
ven.«
FRIDA BLUMENŠAJN,
Dekorativna Ljubljana,
TOZD Predilnica Laško: »V
domači kuhinji nam priprav-
ljajo dobre in obilne malice.
Tedenski jedilnik je pester,
tako da smo lahko vsi zado-
voljni. Za 31 blokov plačamo
mesečno le 186 dinarjev. Ve-
seli nas tudi, da cene mali-
cam že dolgo niso spreme-
njene, kar je, glede na stalno
rast cen, prav presenetljivo.«
MARJELA AGREŽ
Edvard Planine
Osman Smajlovič
Jakob Zupane
Frida Blumenšajn
PRAZNIK V BRASLOVČAH
Krajani Braslovč praznujejo svoj praznik 15. junija v spo-
min na prihod prvih partizanov na Dobrovlje in streljanje
prvih talcev. Letos ga bodo praznovali z več prireditvami in
delovnimi zmagami. Že 6. junija popoldne ob 16. uri bodo na
ruševinah Tumškove domačije pod Grmado na Dobrovljah
odkrili spominsko obeležje. Obenem bo tudi kulturni pro-
gram. V tednu praznovanja bodo v Braslovčah prikazali
komedijo Zakonci štrajkajo v režiji Anice Brišnik, smučar-
ske skoke na skakalnici prevlečeni s plastično maso, sreča-
nje starejših krajanov in otvoritev obnovljene ceste Parižlje-
-Topovlje. Slavnostna seja skupščine in drugih družbeno-
političnih organizacij bo 13. junija kjer bodo tudi podelili
zlate grbe KS Braslovče.
Na sliki: Pogled na del Turnškove domačije, ki jo je oku-
pator požgal, domače pa odpeljal v taborišče.
T. TAVCAR
PREDAVANJA ZA DIABETIKE
o sladkorni bolezni in boleznih srca bo po 15. juniju v
dvorani skupnosti pokojninskega zavarovanja v Celju pre-
davanje, ki ga bo vodila dr. Nuša Cede-Perc, vodja dispan-
zerja za diabetike. Člani društva diabetikov, ki so na preda-
vanja vabljeni, bodo lahko na njih zvedeli tudi marsikaj
drugega. Vodja celjske patronažne službe Olga Arzenškova
jih bo seznanila z obiski na domovih, ki jih patronažna
služba opravi pri diabetikih, zvedeli pa bodo lahko tudi
novosti iz društvenega življenja. Člani društva naj s seboj
prineso članske knjižice!
V. D..
KS JURKLOŠTER:
NIČ VEČ SKRBI ZA
BOLNE
V laški Krajevni skup-
nosti Jurklošter je zadeva
z zdravnikom rešena.
Precej hude krvi je bilo,
ko je, pred meseci, med
krajane udarilo, da zdrav-
nika, ki je prihajal enkrat
tedensko v krajevno am-
bulanto, ne bo več. Zgo-
dilo se je namreč, da v
mesecih, ko je tudi v Jur-
kloštru vladal mraz, am-
bulanta v prostorih Goz-
dnega gospodarstva Ce-
lje, TOZD Preske, kar
večkrat ni bila zakurjena.
Menda ni treba posebej
razlagati, kako so se v
takšnih klimatskih pogo-
jih počutili bolni krajani
in zdravnik. Zato je bila
njegova odločitev, da pre-
kine z ordinacijo v Jur-
kloštru, povsem na me-
stu.
Da bi ta problem čim-
prej rešili, so se na razšir-
jeni seji sestali predstav-
niki krajevne konference
SZDL in sveta KS Jur-
klošter in zadevo rešili v
korist ter zadovoljstvo
krajanov in, seveda, tudi
zdravnika, ki sedaj zopet
redno prihaja v jurklo-
štarsko ambulanto. M. A.
PLANINCI V
MATKOV ŠKAF
V nedeljo, 7. junija ob
osmi uri se bodo ljubitelji
planin zbrali pred gosti-
ščem sester Logar v Lo-
garski dolini, od tu pa bo-
do krenili na vsakoletni
tradicionalni pohod v
Matkov škaf. Pri lovski
koči v Matkovem kotu pa
bo zbor ob 9.30.       F. J.
pričakujemo rekorden
izvoz vina
Izvoz vina, ki se zadnjih deset let neprestano pove-
čuje, bo letos rekorden. Organizacije združenega dela
so načrtovale, da bodo na tuje tržišče letos plasirale
približno 13.500 vagonov vma v vrednosti nad 86 mili-
jonov dolarjev. To je okrog 1500 oziroma 6 milijonov
dolarjev več kot lani. Takšen porast izvora je realen, so
poudarili na skupščini Fonda za vino. Pri tem raču-,
najo, da bodo odstranjene težave okrog pomanjkanja]^
steklene embalaže in še nekaterih drugih reprodukcij-,
skih materialov.
Predvsem je lanska trgatev grozdja oziroma proi-
zvodnja vina ena najbogatejših v zadnjih letih. Lani
smo skupno proizvedli okrog 75.000 vagonov vina ozi-
roma za okrog 5000 vagonov več kot v 1979. letu.
Istočasno je bila kakovost skoraj vseh vrst vina lansko
leto iznad poprečja. Glede na to, da so bile v mnogih
družbenih kleteh zaloge dobrih vin, je bilo potrebno
več skrbi namenjati prav negi in čuvanju vseh tipov
vrhunskih vin, za katere se največ zanimajo tuji kupci.
Večji prodor naših vin na svetovnem trgu je omogočila
tudi posamična in združena organizacija ter pospeše-
vanje proizvodnje vin za izvoz, v enaki meri pa tudi
skupen nastop jugoslovanskih izvoznikov vina. Ra-
zumljivo, da sta na izvoz vina vplivali boljša organiza-
cija proizvodnje in oblikovanje velikih serij posamez-
nih tipov okrog nekaj milijonov steklenic, kar je naj-
večja posamezna »marka« vin v Evropi. Prav tako je
pomembno vlogo odigral Fond za vino, kajti v času
njegovega osnovanja pred desetimi leti, je letni izvoz
vina dosegel komaj 4600 vagonov.
Na zadnji skupščini Fonda za vino so ocenili, da bi
bil lahko izvoz v prihodnje še večji. Načrtovano je, da
bi ob koncu tega srednjeročnega obdobja izvoz vina
presegel 18.000 vagonov oziroma dosegel več kot 106
milijonov dolarjev po vrednosti.
Izvršitev programa izvoza vina v tej in naslednjih
letih je v največji meri odvisen od spodbujanja proi-
zvodnje, namenjene tujim kupcem. Ključno vprašanje
je vprašanje dohodkovnega povezovanja med vinogra-
dniki in vinarji, kot tudi v okviru posameznih gospo-
darskih panog. Prav tako je navzočnost naših vin na
mizi sveta odvisna od še učinkovitejšega povezovanja
v okviru organizacij, ki že daje dobre rezultate. Tako je
v okviru SOZD SLOVIN osem delovnih organizacij
oziroma trideset temeljnih organizacij združenega dela
iz več republik in pokrajin za spodbujanje proizvodnje
za izvoz že združilo v tem letu 60 milijonov dinarjev.
Na takšen način, ob še večjem sodelovanju, podpori in
enotnem nastopu v okviru Fonda za vino, bo zagotovo
omogočilo, da bodo naša vina, kljub ostri, svetovni
konkurenci, vse bolj iskana.
TANJUG;
NNNP81 VKS H UDINJA
ZASTRUPUENA VODA
Enote Civilne zaščite so dobro ukrepale
Preizkus uposobljenosti
vseh struktur SLO in druž-
bene samozaščite v krajevni
skupnosti Hudinja, ki so ga
izvedli minulo soboto, je
uspel. Tokrat so preizkusili
svojo usposobljenost in zna-
nja na primeru zastrupitve
vodovoda. Po predpostavki
vaje, je skupina diverzantov
zastrupila vodovod v Vita-
nju, iz katerega se napaja tu-
di ta KS. Vojni komite v kra-
jevni skupnosti je hitro ukre-
pal. Vse krajane so s pisnim
obvestilom seznanili s polo-
žajem, prepovedali uporabo
vode in pričeli s potrebnimi
aktivnostmi. Enote civilne
zaščite so nemudoma zava-
rovale območje, enota RBK
pa je ugotovila območje za-
strupitve in v sodelovanju s
civilno zaščito zaščitila vse
vire vode v krajevni skupno-
sti. Krajane so oskrbovali z
vodo iz cistern gasilci. Vso
vodo so pričeli razkuževati,
enota RBK pa je v demon-
stracijskem nastopu prikaza-
la še načine razkuževanja
oseb in različnih -/rst
opreme.
Številni krajani KS Hudi-
nja so si vajo z zanimanjem
ogledali in še posebej skrbno
spremljali dogajanja na pro-
storu pred vrtcem, kjer sta
enoti RBK in civilne zaščite
izvedli nazoren prikaz različ-
nih oblik samozaščitne de-
javnosti, razkuževanja vode,
prve pomoči in zavarovanja,
vodnih virov.
Vajo so sklenili s kratko
oceno in nastopom učencev
šole Franja Vrunča.
Povejmo še, da so oh vaji
NNNP 81 v KS Hudinja kra-
jani prejeli tudi prvo številko
glasila KS in njenih družbe-
nopolitičnih organizacij, z
nazorno predstavitvijo de-
javnosti ob vaji.
BS
DRUGI PRIMER ZASTRUPITVE S
PIZZO
Tržni inšpektor v Celju je v enem tednu dobil dve
prijavi o zastrupitvi s pizzo »NA-NA«, ki jo svojim
gostom kot najboljšo ponujajo v znanem celjskem lo-
kalu Pri starem piskru. Pizza je obložena s kuhano
šunko, paradižnikovo mezgo, jajci, gobami ter z diša-
vami ...
gt. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
TURIZEM V SLOVENIJI OD 1981. DO 1985. LETA
15.000 NOVIH LEŽIŠČ
Celjsko območje le delno v republiškem programu
Ce bodo držali planski do
){umenti za novo srednjeroc
(10 obdobje, potem bi se naj
(jomači turistični promet v
glo\eniji v letih do 1985. po-
večal vsako leto za 3.5%, ino-
zemski pa za 6% letno.
Hkrati s tem pa naj bi fiara-
ščalo tudi število ležišč, in
sicer tako, da bi v tem ob-
dobju uredili vsega skupaj
15.000 novih ležišč, od tega
5700 v osnovnih zm.ogljivo-
stih, 2600 v dopolnilnih ob-
jektih, 6000 na turističnih
kmetijah in 700 v zasebnem
sektorju.
Ta načrt pa nadalje opozar-
ja, da bodo morale domače
organizacije združenega dela
s področja gostinstva in turi-
zma nameniti za naložbe 8,2
milijardi dinarjev, in sicer za
izgradnjo prenočitvenih
zmogljivosti 5,6 in za druge
posebne turistične in infra-
strukturne objekte 2,6 mili-
jardi dinarjev.
Od kod ta denar? Po načr-
tu naj bi organizacije združe-
nega dela zagotovile 49%
sredstev, ostalo, se pravi
51%, pa banke.
Ali bodo poslovne banke
lahko namenile tolikšna
sredstva za nove naložbe v
gostinstvo in turizem, je na-
še vprašanje, in to nazvlic te-
mu, da je na dlani, da bodo
imele prednost pri tem inve-
sticije, ki bodo prispevale
svoj delež k povečanju ino-
zemskega turizma, prav tako
one. ki bodo kakovostno in
količinsko dopolnile zdajš-
njo ponudbo turističnih sre-
dišč in izboljšale izkorišče-
nost prenočitvenih zmoglji-
vosti vsaj za deset odstotkov.
Prednost bodo imele tudi
naložbe, ki ne bodo terjale
večjega povečanja števila za-
poslenih in pri katerih ob-
veznosti iz najetih posojil,
vsaj v dobi vračanja, ne bodo
presegle 15% celotnega pri-
hodka, ali 25% dohodka, ozi-
roir.a pri katerih bo lasten
delež investicijskih sredstev
najmanj 40%.
V tem programu za tekoče
srednjeročno obdobje so za-
jete tudi nekater pomembne
naloge na celjskem turistič-
nem območju, čeprav je tre-
ba takoj povedati, da ne vse,
ki jih organizacije združene-
ga dela napovedujejo,
V poglavju gorskega turi-
zma je zajeto samo kompleti-
ranje smučarskega centra in
izgradnja prenočitvenih
zmogljivosti s 560 ležišči v
bungalovih in apartmajih na
Rogli. V ta okvir sodi tudi
nadaljnja izgradnja smučar-
skih vlečnic in drugih nujnih
objektov. Predračunska vre-
dnost za ta dela je previdena
v višini 329,8 milijonov di-
narjev.
Tu. žal niso zajete Golte,
prav tako ne Logarska doli-
na. Morda bi lahko v ta okvir
sodila tudi gradnja hotela v
Mozirju, čeprav lokacija ni
vezana izključno na gorski
turizem.
Dosti bolj pa je celjsko ob-
močje zastopano v poglavju
zdraviliškega turizma. Tu je
najprej hotel Sava v Rogaški
Slatini s 300 ležišči, ki je že v
gradnji.
V Podčetrtku gre za novi
hotel z 250 ležišči, katerega
predračunska vrednost je
245 milijonov dinarjev in ki
bi ga naj zgradili ob koncu
tega srednjeročnega obdob-
ja. V Topolšici napovedujejo
izgradnjo novega zdravili-
škega kompleksa z 216 leži-
šči v predračunski vrednosti
210 milijonov dinarjev. Iz-
gradnja naj bi tekla letos in
prihodnje leto.
V Laškem načrtujejo prizi-
dek k obstoječemu zdravili-
šču z 90. ležišči. Predračun-
ska vrednost je 45 m.ilijono^
dinarjev, dela pa naj bi opra-
vili že letos.
V poglavju mestnega in
tranzitnega turizma pa je z
našega območja zajeta samo
druga faza hotela Merx v Ce-
lju s 120 novimi ležišči v pre-
dračunski vrednosti 12,6 mi-
lijonov dinarjev. Ta dela bi
naj končali v naslednjem,
oziroma 1983. letu.
Tak je torej program iz re-
publiških virov, oziroma, kot
so ga posredovala »Sporoči-
la«, glasilo Turistično infor-
macijskega centra Slovenije.
Po napovedih, ki jih dajejo
gostinske in turistične orga-
nizacije združenega dela na
celjskem območju pa bi naj
v tem času, vsaj v celjski re-
giji, dobili več, kot je zajeto v
republiškem programu.
M.BOZIC
rekorden obisk v nekropou in jami
V soboto, 30. maja, so imeli v šempetrski rimski nekropoli in tudi v jami Pekel toliko
obiskovalcev, kot že dolgo ne. Skupno je oba turistična objekta obiskalo več kot 700 ljudi,
od katerih je bilo največ učencev iz Kočevja. K tako velikem obisku je prav gotovo
prispevalo lepo vreme in ne nazadnje dejstvo, da se že bližamo koncu rednega dela v šolah.
Na posnetku: Skupina učencev posluša razlago o nekropoli. T.TAVCAR
OBMOČJE
ŠE EN ZELENI VLAK?
Predlog, na katerega še ni odgovora
Ni naključje, če se ljudje v
zadnjem času, ko morajo na
pot do Ljubljane, Kopra. Ma-
ribor^, odločajo za vlak. Še
posebej za zeleni vlak. Pa tu-
di sicer ima vlak določene
prednosti pred osebnimi av-
tomobili. Kaj bi jih naštevali,
saj jih poznamo vsi. Cas, de-
nar, udobnost in še kaj so
odlike, ki jih ni mogoče pri-
merjati z nevarnostjo na ce-
stah, z iskanjem parkirnih
prostorov v večjih mestih, s
ceno bencjna in še čim.
Zdaj se na celjskem ob-
močju poraja predlog o
uvedbi novega zelenega vla-
ka od Velenja preko Celja do
Ljubljane. Pobuda zanj je
zrasla pravzaprav v Poslovni
skupnosti za turizem Celje.
Sicer bi pa ta vlak ne bil za-
nimiv samo za potnike iz Ve-
lenja in Šaleške doline, mar-
več prav tako za Gornjesa-
vinjčane in za ljudi iz žalske
občine. Seveda prav tako za
Celjane, In tudi za celotno
koroško območje. Predlog je
namreč v tem, da bi naj
uvedli s koroškega predela
do Velenja posebne avtobu-
se, ki bi ljudi, ki bi se radi
peljali z vlakom v Ljubljano,
pripeljali do začetne postaje.
Najbrž se ob tej zamisli mno-
gi sprašujejo, zakaj smo le
podrli železniško progo od
Velenja naprej v koroško
smer?
Ob razmišljanju za uvedbo
novega zelenega vlaka so tu-
di predlogi, da naj bi ta vlak
imel postanka v Šmartnem
ob Paki za potnike iz Gornje
Savinjske doline ter v Žalcu
za predel Spodnje Savinjske
doline. Odhod iz Celja pa naj
bi bil okoli deset minut za
odhodom dosedanjega zele-
nega vlaka iz Maribora. In še
nekaj, novi vlak naj bi imel
kratek postanek tudi v Zida-
nem mostu.
Pobuda je tu. Zelo kon-
kretna. Zdaj so na vrsti želez-
ničarji, da ji prisluhnejo.
Ko so zlasti pri Poslovni
skupnosti za turizem ocenje-
vali, koliko potnikov bi imel
ta vlak v povprečju, so ugo-
tovili, da je okoli sedemdeset
ljudi, ki se vsak dan vozijo
na tej relaciji. To pa pomeni,
da bi kompozicija dveh va-
gonov, ki ima okoli devetde-
set sedežev, nikoli ne bila
prazna, še zlasti, ker so tu še
drugi potniki, ki bi prav tako
izkoristili prednosti zelenega
vlaka na tej progi.
M. BOŽIČ
pionirji modelarji so tekmovali
Preteklo soboto se je končalo na letališču v Levcu pri Celju republiško prvenstvo
pionirjev - modelarjev. Organizatorju Aero-klubu Celje se je prijavilo 113 tekmovalcev iz
desetih modelarskih klubov Slovenije. Tekmovali so v treh tekmovalnih razredih.
V razredu A-1 so bili najboljši: Dušan Požun, Aero-klub Celje s 313 točkami, 2. Iztok
Pere, Aero-klub Celje s 270 točkami, 3. Robi Trnovšek, Aero-klub Celje s 250 točkami.
V razredu F-l-A so bili najboljši: 1. Darko Bauer, Aero-klub Novo mesto z 900 točkami, 2.
Vinko Mazej, Društvo LT EMO Celje s 779 točkami, 3. Edi Kovač, Društvo LT EMO Celje s
"^00 točkami.
V razredu B-2-brzinci posamezno: 1. Edi Kovač, Društvo LT EMO Celje s 116 km/h, 2.
Martin Kostanjevec, Društvo LT EMO Celje s 112 km/h; 3. Dušan Požun, Aero-klub Celje s
92 km/h.
Ekipno so bili najboljši v razredu A-1 Aero-klub Celje s 790 točkami, pred Aero-klubom
Ptuj s 653 točkami in Društvom LT EMO Celje s 608 točkami. V razredu F-l-A pa so kot
^kipa zbrali največ točk Društvo LT EMO Celje 2123 točk, pred Modelarskim klubom
Vrhnika s 1582 točkami in Aero-klubom Celje s 1509 točkami. F. Gaber
NOVI PROSTORI NA POLZELI
Delo v majhnih in tesnih
prostorih agencije Ljub-
ljanske banke Splošne
banke Celje na Polzeli je
zdaj že preteklost .
Včeraj je bila namreč
slavnostna otvoritev novih
prostorov agencije LB
Splošne banke Celje na
Polzeli. Nov objekt se drži
nove blagovnice Savinjske-
ga magazina in po svoji
ureditvi prispeva velik-de-
lež k zunanjemu videzu te-
ga predela.
Nove prostore agencije
so včeraj, po uvodnih bese-
dah člana kolegijskega po-
slovodnega odbora LB
SPLOŠNE BANKE CELJE,
Marjana Ašičž, ne samo
odprli, marveč tudi takoj
izročili namenu.
To je agencija, ki slavi le-
tos že deseto obletnico ob-
stoja. Prvi dve leti, do 1974.
leta, je delala v spodnjem
delu Polzele, oci 1974. leta
dalje pa v domu Svobode
Ta bančna enota je hitro
upravičila svoj namen in je
iz leta v leto vse bolj širila
obseg poslovanja. Medtem,
ko je imela v prvem letu de-
la okoli 3000 blagajniških
zabeležk, se je to število že
lani dvignilo na 100.000. in
nadalje - vtem, ko je ta
bančna enota izdala 1972.
leta 189 hranilnih knjižic, je
trenutno stanje že 1810.
Torej, vse večji krog varče-
valcev. Podobno velja za
število lastnikov deviznih in
žiro računov Vrh tega je na
tem območju 310 upoko-
jencev, ki prejemajo pokoj-
nine na hranilno knjižico in
2076 delovnih ljudi, ki dobi-
vajo osebne dohodke na
hranilne knjižice pri tej
agenciji. To so delavci, ozi-
roma delavke Tovarne no-
gavic, Garanta in kolektiva
Doma upokojencev.
Agencija LJUBLJANSKE
BANKE SPLOŠNE BANKE
CELJE na Polzeli je dobila
nove prostore. Le-ti bodo
na voljo za poslovanje s
strankami vsak delavnik,
razen sobote, od 7. do 1-2.
in od 13. do 18. ure, ob so-
botah pa od 7. do 11. ure.
Agencija opravlja vse po-
sle, ki so vezani na prebi-
valce, se pravi vsa vplačila
in izplačila dinarskih in de-
viznih vlog, zatem tekoče in
žiro račune, odobrava vse
vrste potrošniških posojil
in daje vse informacije o
bančnih storitvah.
Na posnetku: novi pro-
stori agencije LJUBLJAN-
SKE SPLOŠNE BANKE CE-
LJE na Polzeli od zunaj.
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij 1j
MLADI PIŠEJO
SPREJETI SMO BILI
V OO ZSMS
Vsakemu majhnemu otro-
ku rečemo ciciban. Cicibani
so vsi-tisti otroci, ki še ne ho-
dijo v šolo.
Ko ciciban obiskuje prvi ra-
zred osnovne šole, postane
pionir. Pionir je potem do
sedmega razreda. Potem pa
postane mladinec.
Tudi letos je bilo sprejetih v
mladinsko organizacijo na ti-
soče mladih. Sprejeti pa so bi-
li z nalogo, da bodo vzorni
mladinci, kakršne si je tovariš
Tito vedno želel. Na naši šoli
se je mladinska organizacija
odločila, da bomo sprejeti
med mladince v Kumrovcu,
rojstnem kraju tovariša Tita.
Vsi, Iti smo vedeli, da bomo
sprejeti, smo se tega dne po-
sebno veselili. V ponedeljek
zjutraj smo odšli na železni-
ško postajo. Po eno in pol ur-
ni vožnji smo prispeli v Ku-
mrovec. Potem smo odšli k
rojstni hiši tovariša Tita. Ogle-
dali smo si njene prostore, v
katerih se je rodil naš ljublje-
ni tovariš Tito. Nato smo odšli
k spomeniku Josipa Broza.
Tam smo se ustavili in učenci
osmih razredov so nam pri-
pravili kratek kulturni pro-
gram. Odšli smo čez cesto,
tam pa so nam podelili izkaz-
nice in značke. Obenem smo
bili sprejeti tudi v mlade čla-
ne Rdečega križa. Po spreje-
mu smo imeli čas in ta čas
smo izkoristili zato, da smo
odšli proti hribu, na katerem
stoji Politična šola za mladi-
no. Do nje smo prišli po stop-
nicah, ki so se vile v obliki
črke S. Ogledali smo si šolo,
popili smo še sok, kajti bilo je
zelo vroče. Nato smo odšli na
teraso, s katere smo imeli ču-
dovit razgled na Kumrovec.
Popoldne smo se spet vrnili
domov polni lepih občutkov.
Ko bomo pogledali v mladin-
sko izkaznico, se bomo vedno
spomnili na tovariša Tita in
njegov rojstni kraj Kumrovec.
MELITA SENDLINGER,
7. C.
Prva osnovna šola Celje
OBISKALI SMO
PRVO POŽGANO
SLOVENSKO VAS
Pot spominov in tovarištva.
Stopala sem za ljudmi in si
predstavljala, kako so Italija-
ni obdajali Ljubljano z bode-
čo žico in s tem hoteli prepre-
čiti stike z okoljem. Vendar so
se zmotili. Ilegalci so vedno in
povsod našli priliko za delo.
Ljudje so bili iznajdljivi in de-
lo se je nadaljevalo.
Izlet smo nadaljevali na Vr-
hniko, v muzej Bistro, nato pa ,
v prvo požgano slovensko va-
sico Rašico, kjer smo posluša-
li pripoved starejšega vašča-
na. Kar videla sem plamene,
ki so švignili pod nebo leta
1941 in požgali vas. Videla
sem ljudi, ki so jih izselili za-
radi tega, ker so v njihovi vasi
skrivali partizana. Vendar s
tem niso štrli upora sloven-
skega naroda. Osvobodilna
fronta, ki je bila ustanovljena,
je zanetila upor po vsej domo-
vini. V mislih smo videli faši-
ste, ki so se veselili, da so uni-
čili človeško delo. Toda ni bi-
lo dolgo, ko so morali bežati,
in sramotno zapustiti našo
zemljo.
MATEJA FIJAV2, 4. r.
OS Stranice
PLAMEN JE ŠVIGNIL
V NEBO...
V nedeljo popoldne sem
igrala tenis, ko je pritekla Na-
taša in mi povedala, da bodo
taborniki kurili kres že ob 17.
uri, namesto ob 20. Brž sem
oblekla taborniški kroj in te-
kla na zaselek Cretvež, kjer
naj bi ob dnevu mladosti kuri-
li kres. Srečala sem tabornike,
pionirje in krajane, ki so hiteli
tja. Na čretvežu sem zagledala
vse polno vojakov, ki so tam
pomagali našim ljudem kopa-
ti jarek za vodovod. Bilo jih je
sto petindvajset.
Zbrali so se ob kresu skupaj
z nami. Govor sta imela pred-
sednik naše KS in sekretar i
KO ZK Rozika Sodin. Ogenj i
je prižgal komandant celjske;
garnizije tovariš Mitrič. Pla-
men je švignil v nebo kot [
upor pred štiridesetimi leti 1
pod vodstvom OF. Okoli og-j
nja smo sklenili dva kroga: ta-"I
borniki, pionirji, krajani. Obl
zvokih harmonike smo sku- i
paj zapeli pesem Druže Tito, j
mi ti se kunemo... Dva skle-1
njena kroga pa sta ponazarja-
la  bratstvo  in  enotnost in
trdno vero v našo samouprav-
no ureditev.
JASMINA BORNEŠEK, 4. r.
OS stranice
MOJ DOMAČI KRAJ
Vsak človek ima dom, kjer
je preživljal svojo mladost in
misli mu vedno znova beže
tja. Moj dom leži na Lahom-
šku. Čeprav je to le ena sama
hiša z vrtom, mi pomeni veli-
ko. Tu preživljam svoja otro-
ška leta od drugega leta staro-
sti. Prvi dve leti življenja sem
preživela v centru mesta La-
ško. Sedaj leži moj dom na
Lahomšku, v vasi blizu La-
škega. Kamorkoli grem, ve-
dno se vrnem na Lahomšek.
Lahomšek je vas, ki leži na
griču ob Laškem, tako da
nam pogled z Lahomška obja-.
me pivovarno in del mesta.
Število prebivalcev naše vasi
se je zadnja leta močno pove-
čalo, saj rastejo nove hiše kot
gobe po dežju. To so nove,
moderne hiše, imamo pa tudi
nekaj kmetij. Po obronkih La-
homška se razprostirajo
manjše njive, vinogradi ali sa-
dovnjaki. Veliko je tudi trav-
nikov s sadnim drevjem. La-
homšek spada h krajevni
skupnosti Marija Gradec.
Lansko leto smo popravili in
razširili glavno cesto, ki vodi
na Lahomšek. Ko so bila ta
dela končana, je cesto prekri-
la asfaltna prevleka, ki omo-
goča prijetnejšo vožnjo.
Življenje na Lahomšku je
lepo, polno otroških glasov in
ptičjega petja. Moja pot do šo-
le meri le en sam kilometer in
ker imam pouk dopoldan, mi
ni potrebno tako zgodaj vsta-
ti.Takšen je torej Lahomšek,
prijazna vas, v kateri živim, in
je ne bi zamenjala za nobeno
drugo. ANICA KOVAČ, 8. d
OS Primož Trubar, Laško
SLIŠAL SEM
KUKAVICO
Nekega dne sem šel iz šole
in sem na poti slišal kukavico.
Slišal sem jo prvič. Imel sem
lep občutek. Takoj sem šel
povedat mamici. Bila je vese-
la. Hitro je šla ven poslušat.
Rekla mi je, če bi ona slišala
bi od veselja jokala.
MILAN ESIH, 3.a.
Zreče
ZGODILO SE JE 6.
APRILA
v stari Jugoslaviji ljudje ni-
so imeli takšnih pravic, kot
jih imamo danes mi. Ljudje so
morali delati za bogataše. Ka-
pitalisti so ljudem slabo pla-
čali in dajali so jim udi le malo
hrane. Naša domovina je bila
kraljevina. V naši domovini je
pred drugo svetovno vojno
vladal kralj Peter. Ta pa je mi-
slil našo domovino enostavno
prodati. Nemci, Italijani in pa
Madžari so kralju Petru dali
zlata. Kralj Peter se je odpe-
ljal z avionom, nas pa je pustil
same. V našo (^pmovino pa so
prišli Nemci, Italijani in Mad-
žari. A naši ljudje niso hoteli
sodelovati s tujci. Hodili so po
ulicah in vpili: »Bolje rat, ne-
go pakti« Ko je Hitler to zve-
del, je poslal svoje vojake, naj ;
bombardirajo Beograd. In res <
se je zgodilo 6. aprila 1941. le- (
ta. V Beograd so prihrumela \
letala in ga bombardirala. Bi-1
lo je zares strašno. Zrušile so
se vse hiše. A sovražnikom še
to ni bilo dovolj. Spravili so se
še nad prebivalstvo. Ljudi, ki
niso bili nič krivi, so streljali
in pošiljali v taborišča. Ljudje
so bili zelo ubogi. Mnogo jih
je umrlo od gladu. Partizane
je vodil Josip Broz Tito. 9. ma-
ja 1945 smo postali svobodni.
Danes je naša domovina svo-
bodna. Vsi smo zelo srečni in
enakopravni.
BRIGITA CEPIN, 4. r.
OS Pristava pri Mestinju _
RDEČI PETELIN
v današnjem času je nujno,
da ima vsako mesto svoj gasil-
ski dom. V našem kraju je ta
stavba pravzaprav moja sose-
da, saj je zidana tik pred no-
som, deset metrov od naše hi-
še. 2e čisto majhna sem rada
pokukala v notranjost, saj
moj firbec ni poznal meja.
Včasih zvečer sem opazova-
la sonce, ki zahaja. Nebo je
dobilo rdečo barvo, vmes pa
se je prelivala še rumena, tako
da je bilo vse skupaj podobno
barvastemu petelinu. Gasilci
bi rekli, da je to barva ognja, a
mama mi je pripovedovala
drugače. »Miklavž piškote pe-
če,« je imela navado reči in pri
tem je tudi ostalo.
Neke noči me je iz sna pre-
budilo tuljenje sirene. Poleti
sem bila tega navajena, zato
sem bosa (kot ponavadi) zdiv-
jala k vratom, a kar sem vide-
la, nM je pognalo vso kri v gla-
vo. Sosednji hrib je bil ena
sama žerjavica, jaz pa »genij«
kot sem, vzkliknem: »Poglej
ga, Miklavža! Se iz nebes nam
je prinesel piškote!«
Kadar se spomnim na ta do-
godek, imam še vedno pred
očmi tistega »Miklavža«. Res-
da so ti časi že minili, a včasih
je kar dobro, če se zopet po
otročiš.
No, kakšen je naš gasilski
dom? Stavba je takšna kot
pred leti, okolica pa je drugač-
na. Včasih se je pred njim bo-
hotila lepa zelenica, ptički so
sedali na svojo hiško. Zdaj pa
niti tega ni več. Vse je prekril
sivi beton in pred domom je
zdaj pusta kot še nikoli po-
prej. Gradijo se garaže in na-
rava se je morala umakniti
udobnosti.
Zakaj se vedno pojavljajo
taki napisi v časopisih, da člo-
veka postane sram. »Kdo je
kriv za požar?« Neodgovor-
nost! »Kdo je kriv za škodo v
tovarni?« Cigareta!
Zakaj tako? Kdor ne ve, naj
se malo ozre okrog in kmalu
bo našel odgovor.
J02ICA BLAS, 7. b
OS Marjana Nemca, Radeče
NA EKSKURZIJI
v torek smo šli na ekskurzi-
jo v tovarno. Tam smo videli,
kako izdelujejo razno orodje
in odkovke za avtomobile. V
tovarni je bil velik hrup. V to-
varni sem videla tudi mami-
co. Mamica je delala za stro-
jem, kakor vsi delavci v to-
varni.
HELENA KANGLER, 3. a.
OS Zreče
KURIRČKOVA
POŠTA
Kurirji so med vojno oprav-
ljali zelo pomembno nalogo.
Partizane so obveščali o važ-
nih dogodkih in skrbeli za po-
vezavo med štabom. Mnogo-
krat so rešili življenja borcev s
tem,'da so jih pravočasno ob-
vestili o sovražnikovi nameri.
Vendar pa vsi kurirji niso
imeli sreče. Okupator je pov-
sod postavljal zasede. Kurirji
so bili zelo pogumni. Za nič
na svetu niso izdali partiza-
nov in domovine, pa čeprav
jih je to stalo življenje.
V spomin na kurirje iz voj-
nih časov še danes pionirji
prenašamo kurirčkovo tor-
bico.
Danes je tudi na Frankolo-
vo prispela kurirčkova torbi-
ca. Naši pionirji so jo pri šoli
na Stranicah prevzeli od stra-
niških pionirjev in jo prinesli
v šolo, kjer smo imeli prosla-
vo. Prebrali smo tudi pismo,
ki je bilo v torbici. Kurirčkova
torbica bo pri nas tudi preno-
čila, jutri pa bo nadaljevala
pot proti Vojniku.
Pionirji s kurirčkovo torbi-
co pokažemo, da smo v sluča-
ju vojne pripravljeni prevzeti
delo naših vrstnikov med voj-
no. Naj živi svobodna Titova
Jugoslavija!
TEJA SREBOT. 3. r.
OS Frankolovo
MOJ DRAG SPOMIN
Dve leti sta že minili, odkar
sem videla in tudi poljubila
tovariša Tita. Hodila sem še v
malo šolo Marije Broz v Bi-
strico ob Sotli.
Skupaj s sošolcem sem dala
Titu naše otroške risbice. Rad
jih je pregledal. Tudi snemali
so nas in zelo sem bila vesela,
ko sem se videla zraven Tita
na ekranu. Tudi časopisi De-
lo, Novi tednik, Bohor žari.
Dolenjski list, Večernik so to
sliko objavili, mogoče še kate-
ri drugi.
Jaz sem sliko izrezala iz ča-
sopisa ter spravila, ker mi je
in mi še bo drag spomin.
DAMJANA FILIPANCIC
OS Polje ob Sotli
MOJA MAMA
Moja mama ima črne lase in
rjave oči. Je srednje velika.
Ime ji je Jožica. Mama ne hodi
v službo, ampak je doma go-
spodinja. Lepo skrbi za našo,
družino. Imam jo rada. Trud,
ki ga je vložila zame, ji vračam
tako, da se pridno učim. Veli-
kokrat ji pomagam pri delu.
Včasih jo tudi razjezim. Ma-
mo imam res najrajši.
MILENA JESENICNIK, 4. a.
OS Vitanje
NE MOREM
POZABITI
v naši vasi je živela starejša
ženica, ki smo ji rekli teta. Ži-
vela je v revni hišici a vendar
je bila dobra. Vsako jutro sem
se oglasila pri njej, ter vpraša-
la, »ali vam kaj prinesem?«
Kadar sem ji kaj prinesla, mi
je dala bombone. Vsi so pravi-
li, kako je dobra in tako tudi
jaz.
Lansko leto pa je umrla. Ze-
lo jo pogrešam. Saj sem bila
navajena, da sem se po šoli
oglasila pri njej. Sedaj se mi
zdi, da je cela vas prazna.
DARJA TIMPRAN, 5. b.
OS Dobrna
ZELENA STRAŽA
Zelena straža pobira in čisti
okolico. Pomaga tudi pri zbi-
ranju papirja in steklenic. Čla-
ni zelene straže smo lahko vsi
pionirji.
Nekajkrat na leto moramo
vsi učenci našega razreda po-
brati odpadke in papir okoli
šole.
Prva akcija zbiranja papirja
je bila pred nekaj meseci. Naš
razred je zbral največ papirja
v šoli.
Čiščenje okolice, zbiranje
papirja in steklenic je zelo po-
trebno, kajti v naši državi je
veliko pomanjkanje surovin.
DEJAN ZILI. 4. b.
OS Ivan Kovačič Efenka
PRI
ZOBOZDRAVNIKU
Neko jutro me je začel bole-
ti zob. Mamica je rekla, da
bom morala k zobozdravniku.
Po kosilu sem se oblekla in s
sosedo sva šli k zobozdravni-
ku. Ko sem prišla na vrsto, me
je bilo malo.strah. Zdravnica
pa je rekla, da ne bo prav nič
bolelo. Začela mi je vrtati. Ko
je prišla do živca, sem rekla
»aU". Naročila mi je, da mo-
ram priti naslednji dan. Rada
bi, da me celo življenje ne bi
bolel zob in da bi vsi hodili
redno k zobozdravniku.
JANJA CRETNIK, 3. r.
OS Frankolovo
NAŠE PUTKE
Pri nas imamo majhno putko
in petelinčka. Dobili smo ju
pri teti.
Putka je majhna in črna, pe-
telinček pa je pisan. Petelin-
ček zelo lepo poje. Mama pra-
vi, da že ob treh zjutraj prepe-
va. Putka je nekaj časa nesla
jajca, sedaj pa bo imela pi-
ščance. Jaz se zelo veselim
majhnih piščančkov.
ROZIKA ARNSEK,
OS Šmartno v Rožni dolini
DRAGI MLADI DOPISNIKI!
čas hitro teče in kmalu bodo tu počitnice. To tudi pomeni da
boste za nekaj časa odložili vaša marljiva peresa do konca
počitnic. To seveda ne pomeni, da ne bomo v Novem tedniku v
tem času objavljali vaših prispevkov, ki se jih je nabralo za
debelo malho. Žal nam je prostor v časniku skopo odmerjen,
tiskarski stroški pa so tako veliki, da ne moremo povečevati
obsega, čeprav smo se v teh dneh v uredništvu resno ukvarjali
z zamislijo, da bi spet izdali posebno prilogo. Žal nimamo
toliko denarja in nekaj prispevkov bo moralo počakati spet
do jeseni. V uredništvo smo dobili tudi mnogo šolskih glasil,
pravih posebnih izdaj ob obletnici smrti našega Tita, pa ob
akciji Nič nas ne sme presenetiti in druge. Danes objavljamo
tudi novo informacijo v zvezi s srečanjem vsem dopisnikov v
Žalcu.
Pogum velja, pišite dalje, tudi med počitnicami prebirajte
Novi tednik in nam pošljite l^akšen pozdrav z morja ali obiska
pri stari mami na deželi!
UREDNIŠTVO
PRESTAVLJENO SREČANJE
PIONIRJEV DOPISNIKOV V
ŽALCU
Septembra letos bo v Žalcu XIII, srečanje slovenskih
pionirjev dopisnikov in njihovih mentorjev. Na zadnji
seji organizacijskega odbora, ki pripravlja to srečanje, pa
je prišlo do spremembe v datumu, ki so ga že določili
pred meseci. Tako ne bo srečanje v soboto, 19. in nedeljo,
20, septembra, pač pa v petek, 18. in soboto, 19. septem-
bra! Pobuda za to je prišla iz Ljubljane, organizator pa jo
je sprejel. Med argumenti za spremembo so bili takšni, ki
bi jih ob malce večji pozornosti lahko upoštevali že na
začetku priprav pred meseci, ne pa zdaj, ko je bilo že vse
domala dogovorjeno in narejeno. Upati je, da ne bo prišlo
še do kakšne bistvene spremembe!
Tako se bo okoli 200 ali nekaj več mladih dopisnikov
zbralo v Žalcu v petek, 18. septembra in začelo svoje dan
in pol delovno srečanje. Petkovo popoldne je namenjeno
ogledu Žalca in DO Hmezad, zatem pa bodo posamezne
skupine gosti raznih orgaruzacij. Tako bo ena skupina
gost članov čebelarske družine, kjer bodo pionirji poleg
navodil o čebelarstvu dobili za malico tudi sladke dobro-
te čebeljih proizvodov. Drugi se bodo ustavili pri ribičih,
tretji pri gasilcih, četrti pri lovcih, peti pri šoferjih in
avtomehanikih... Vsak jih bo popeljal v svoj svet, o
vsem tem pa bodo pionirji sproti pisali sestavke, ki jih
bodo ob vrnitvi razmnožili in objavili v biltenu na zak-
ljučni dan srečanja.
Petkov večer bodo mladi dopisniki preživeli pri svojih
novih prijateljih in njihovih starših, sobota pa bo name-.
njena ogledu razstave likovnih del in šolskih glasil, raz- j
govoru z novinarji, uredniki in književniki. Sledil bo še^
zaključek s podelitvijo priznanj in mladi dopisniki s svo-1
jimi mentorji se bodo razšli na svoje domove.
Istočasno bo v Žalcu v organizaciji Osnovne šole »Pe-
ter Šprajc - Jur« republiška razstava grafičnih listov, ki
so jih izdelali pionirji. Prvi izbor pod vodstvom Petra
Krivca je že opravljen, zdaj pa bo svoje delo opravila še
posebna »zunanja« ali nevtralna strokovna žirija. Dela;
mladih likovnikov so na visoki ravni in mnoga bi lahko
brez vsakega sramu krasila naše prostore, kjer se mnogo-
krat šopiri kič. Obe srečanji, pionirjev dopisnikov in
pionirjev grafikov (vseh udeležencev bo okoli 400 iz vse
Slovenije!) pa sodi v okvir zdaj že tradicionalnih Tabor-
skih dni, ki jih prirejajo vsako jesen v Žalcu.
T. VRABL;
§t. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
Skrbno izbrana ponudba KOZMETIČNIH
PROIZVODOV ZA SONČENJE - vseh priznanih
proizvajalcev na oddelku KOZMETIKE
v veleblagovnici »T«
ALMA M. KARLIN
SAMOTNO
POTOVANJE
62
^do pa naj bi vedel, katerega od neštetih malih čolnov je
ia;ei? In na katerem kraju? Truplo so našli le redko, ker so
fa pojedle ribe, njegovo lastnino pa so obdržali roparji...
Lep je Hongkong zjutraj. Greš po cesti proti vrhu hriba,
si ogleduješ bogastvo bougainvillije, poircett, trepetajočih
'^fevesastih praproti, ko prideš mimo pahljačastih palm na
^h, pa zagledaš pod sabo zaliv s tisočerimi ladjami. V
'[obenem drugem azijskem zalivu se ne more hkrati zasi-
^'"ati toliko in tako različnih ladij. V njem bi imelo prostora
^^lo bojno ladjevje.
Zaradi bojev za Kanton se nisem mogla peljati naprej z
'^leznico. Potrpežljivo sem zato čakala tri dni, da so razto-
^orili ladjo, tretjega dne proti večeru pa smo spet odpluU.
^c/or misli, da leži glavno mesto južne Kitajske takoj za
"'^ngkongom, se zelo moti. Vso noč smo se namreč vozili
^0 širokem »Bisernem veletoku«, preden smo se približali
'^^ntonu, in ko smo vrgli sidro, je bila ura že osem. Ladja se
Zasidrala sredi veletoka.
FONG-HSUH^
Gospod von Salzmann mi je bil dal priporočilno pismo za
^^spoda Wohlgemuta, vodjo berlinskega misijona v Kan-
onu. Misijonarji so mi dovoliU, da smem v njihovi hiši
Počakati na parnik, ki me bo odpeljal v Manilo. Zdaj sem
^gledovala na reko in nisem vedela, kje naj poiščem Fa
^ng-HsiJh - dišečo vas. Policijski inšpektor pa je vedel,
f^^^^zsl mi je na drugo stran reke, kjer sta se dvigala v
^oo dva koničasta stolpa in kjer je bilo mogoče videti tudi
zelen pristajalni mostič. Precej sem sedla v sampan in
odveslala na drugo stran reke. Gospoda WohIgemuta sem
dobila pri zajtrku in kmalu sem se tudi jaz utapljala v kavi
in kruhu z maslom. Sprejel me je tako prijazno, da sem
čisto pozabila na bude boje, ki so se bih za Kanton, in na
črne koze, ki so rsizsajale v njem. Pozneje sem strmela skozi
okno svojega začasnega stanovanja ven na Biserno reko -
na Cu Kiang. Po njem se je podilo mimo ne samo zelo
veliko sampanov - vseh skupaj jih je stalno na reki okoli tri
tisoč marveč tudi stvari, ki so človeku vzele tek do čaja,
čeprav so ga bili trikrat filtrirali, kot so me tolažili. Po reki
so plavala proti morju trupla mrtvih vojakov, pa osli in
druga mrhovina, majhna, odvržena otroška trupla pa ne-
snaga in najrazličnejši odpadki.
Proti poldnevu so me gospodje iz misijona vzeli pod
svoje peruti in me čez Biserno reko odpeljali v Shameen -
kar bi se v prevodu glasilo »na pesku« - kjer je tujska
kolonija. Kolonija je na otoku, ki ga obdaja umazan, s
sampani posejan okopni jarek. Po boksarski vstaji so hoteli
Kitajci ta jarek zasuti, toda britanski konzul je baje poteg-
nil revolver in ukazal, da mora jarek ostati, nakar je tudi
eden izmed Kitajcev segel po svojem orožju. Čeprav se
Kitajci zaradi tega jarka še vedno razburjajo, pa le razu-
mem britanskega konzula. Jarek loči Shameen od kop-,
nega, loči Azijo od Evrope, umazanijo od čistoče...
Vsi ljudje so bratje, Drži, vendar pa je lepo, če ima vsak
brat svojo lastno spalnico, in jaz sem že kot otrok na
vprašanje »Ali bi hotela imeti sestrico?« modro odgovorila:
»Da, ampak v drugi hiši!«
Peking mi je osebno ljubši. Visoko obzidje, rumeni pe-
sek, škrlatno rdeča vrata, mehko dirjajoče kamele in lamai-
stični duhovniki, ki se jih tako kot kamel še drži duh po
Mongoliji, poleg tega pa še posebno duševno razpoloženje,
ki me je tam prevzemalo. A tudi Kanton ima nekak čar
prvinskosti in ko bi bila ostala tu, bi bila tudi tu ustvarila
toliko zgodb kot v Pekingu.
Že vožnja s čolni, ki so bili kot plavajoče hišice, je bila
zame pravi užitek... Med vožnjo si sedel v sobici, kjer je
bila na steni naslikana srhljiva podoba boga ali kjer je v
najtemnejšem kotu gorela luč pred debelušnim kipom
boga sreče. Kuhali so zunaj za hišico in tam so na napetih
vrveh sušili perilo in podgane, dane iz kože in sploščene
kot gosi. To je bil najcenejši način prekajevanja. Sonce je
sušilo, s štedilnika na premog pa se je dvigal tenak dim.
Ozkih, pogosto nekoliko pokritih ulic, ki se začenjajo za
Shameenom se ne da popisati. Vanje prideš, ko prekoračiš
ozek. kameljemu hrbtu podoben mostič in ko stopiš skozi
prastara, izrezljana vhodna vrata. V ulicah stoje trgovina
zraven trgovine. V trgovinah s slonovo kostjo vidiš nešteto
krogel in to eno v drugi, ne da bi mogel ugotoviti, kako so
prišle druga v drugo; poleg je trgovina, kjer prodajajo
pahljače iz modrih vodomčevih peres, pa sponke iz nefrita,
obeske iz zada, najfinejši porcelan, cloisonne, ogrlice in
glavnike iz biserne matice, svilo, ki ima vtkane žerjave in
cvetlične vzorce, zlato izvezene copatke in drugo. V nekate-
rih ulicah so samo obrtniki ene vrste, v eni izmed takih ulic
so na primer samo mizarji, ki izdelujejo pohištvo iz ebeno-
vine. V takih ulicah lahko zares poceni kupiš najlepše
izdelke.
Prav tako očarljive kot trgovine so tudi ulice pred njimi.
Moški s slamniki, ki so taki kot Fudžijama, si s širokimi
drogovi na ramenih in s še širšimi zaboji krčijo pot skozi
spolzke ulice, na njih se drenjajo nosilnice. se med nogami
prerivajo otroci; v neki hiši je poroka, v drugi leži mrtvec
tako blizu vrat, da bi se bila skoraj spotaknila ob njegovih
mrtvih nogah. Sredi prerivanja, smradu in vpitja se nena-
doma spomnim prežeče kuge in kolere, strašne tropske
driske, črnih koz, ki pravkar razsajajo, pa malarije in dru-
gih vrst vročice, a vseeno grem kar naprej skozi ozko,
smrdečo zmedo hiš. kajti na svojih potovanjih se bojim
samo dveh stvari, ki pa nimata prav nič skupnega: mo-
škega dvonožca z od strasti pordelimi vekami - in kolobar-
nika.
V MESTU MRTVIH
V Kantonu imajo posebno mesto za mrtve. Vse leto
stanujejo ljudje na sampanih ali v siromašnih ilovnatih
kočah, ki so slabše od naših hlevov, saj so celo hiše bogatih
Kitajcev, vsaj za naše pojme, skrajno neudobne. Mesto
mrtvih, ki stopiš vanj skozi bela vrata, pa je nasprotno zelo
lepo. S številnimi nizkimi stavbami in neštetimi celicami
spominja nekoliko na močno razvejan samostan. V vsaki
celici stoji krsta, pred njo je žrtvena mizica z najljubšimi
mrtvečevimi jedmi - največkrat so prav umetelno izdelane
iz sladkorja in voska - ob vzglavju velike krste, ki je vselej
obrnjena proti obiskovalcu, stoje postranske žene, na ste-
nah pa vise svileni trakovi, ki so zapisane na njih mrtve-
čeve odlike, njegovo ime in drugo. S stropa vise v obliki
paličic in kač čadaste sveče, ki gore v širokih kotlicah, tu in
tam pa še zažigajo papirnati denar. Celice z oskrbo vred so
zelo drage in stanejo toliko kot dober kitajski hotel, to je tri
do štiri dolarje na dan. Za veUko sramoto velja, če mrtveca
ne »prehranjuješ« kar se da odlično. Duhovnik pa s poko-
pom odlaša in odlaša in po cele mesece išče najugodnejši
dan za pokop. Marsikateri sorodnik obuboža, preden po-
koplje očeta in marsikdo varčuje vse življenje, da bi bil
pokopan z vsem razkošjem.
Dokler človek živi, je vse dobro; to je tipično za Azijo.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij 198i
Tako je bilo na mostu
9. TRIM KOLESARJENJE
NAJBOLJ
ŠTEVILNI
OTOČANI
Trim akcije kolesarjenja, ki so se nekako pred desetimi
leti pričele v Celju, so prav gotovo vzpodbudile razvoj kole-
sarjenja kot rekreacijske dejavnosti občanov. Čeprav se je
prvih akcij udeleževalo več občanov, je število tistih, ki
kolesarijo za rekreacijo, poraslo šele v zadnjih letih.
Strokovni svet za rekreacijo pri ZTKO Celje je tudi letos
pripravil to prireditev, ki je potekala po že običajni 27 km
dolgi progi okoli Celja. Na 7 startnih mestih se je prijavilo
2866 občanov. Od tega je kolesarilo 197 družin s tremi ali več
člani. Najstarejši občan, ki je prevozil progo, je bil 72-letni
Džuro Pešut iz Teharij. Na posameznih startnih mestih pa je
bila udeležba naslednja: Otok 800 udeležencev, Ostrožno
720, Arclin 458, Skalna klet 332, Teharje 264, Ljubečna 229 in
Šmartno v Rožni dolini 63 udeležencev. F. P
Ena od kontrolnih postaj: Skalna klet
Klanec pred Šmartnim...
Vsi na kolo za zdravo telo
RIBIŠKI CAR 81
VLADAL BO
J. ŠNAJDER
Tudi letos je Ribiška druži-
na Celje pripravila že tradi-
cionalno prireditev, tekmo-
vanje RIBIŠKI CAR 81, ki se
ga je udeležilo 125 tekmoval-
cev. Po podanih navodilih za
tekmovanje, tekmovali so na
najtežjo ribo, so ob sedmi uri
namočili trnke v vodo. Po
triurnem namakanju je na
tehtnici pokazalo, da je zma-
gal Jože Šnajder starejši,
član RD Celje od leta 1951, s
krapom težkim 920 gramov,
druga je bila mladinka Met-
ka Hladin s krapom 875 gra-
mov in tretji Jože Goleš s
krapom 770 gramov.
Po zaključku tekmovanja
je povzel besedo predsednik
družine Franc Vitanc in
poudaril namen tovrstnega
tekmovanja, ki mu ni glavni
namen lov, temveč medse-
bojno spoznavanje in krepi-
tev tovariških odnosov. Vse
prisotne je pozdravil tudi
predstavnik pokrovitelja, di-
rektor Cinkarne Celje, Maks
BastI in se zavzel za sodelo-
vanje, ki je iz leta v leto bolj-
še, med Cinkarno in RD Ce-
lje.
Prireditve sta se udeležila
tudi glavni in odgovorni ure-
dnik glasila Ribič Miran
Svetina, ter sekretar Ribiške
zveze Slovenije Maks Podle-
snik, ki je podelil zaslužnim
posameznikom odlikovanja.
Red RZS za posebne repu-
bliške zasluge je prejel
Franc Vitanc. Red RZS za
ribiške zasluge I. stopnje so
prejeli: Jože Hebar, Jože
Kranjec, Tone Hladin st.,
Avgust Požeg, Edi Jekl in
Sinani Naip. Red II. stopnje
sta prejela: Ivan Čretnik in
Zoran Kovač. Red III. stop-
nje so prejeli: Franjo Boga-
di, Avgust Tihole, Tone
Hladin ml., Franc Prezelj in
Franc Šacer.
Predsednik RD Celje
Franc Vitanc pa je v imenu
družine podelil rede IV.
stopnje. Prejeli so jih: Mar-
tin Cerjak, Stane Ambrož,
Milan Ivankovič, Franc Po-
lak, Boris Ropoša, Ivan
Kruleč, Mihaela Križan,
Ana Čretnik, Anica Vitanc
in Dragica Tihole.
Nato so okronali novega
carja, mu prebrali pravice in
dolžnosti, ki ga čakajo v nje-
govem vladanju. V kultur-
nem delu programa je sode-
loval mladinski pohalni or-
kester Glasbene šole iz Žal-
ca, ki ga vodi Zoran Kovač.
Kot vedno, tako je bila tu-
di v nedeljo prireditev dobro
organizirana, za kar je poskr-
bela komisija za tekmovanje
pri Ribiški družini Celje in
ostali ribiški delavci.
F. BOGADI
Od leve: direktor Cinkarne Maks Bastl, predsednik dn
zine Franc Vitanc in vodja tekmovanja Avgust Tihole
Ribiškemu carju berejo dolžnosti, ki ga čakajo v čas
njegovega vladanja
Za konec kronanja se mora novi car peljati še v čolnu
RIBIŠKE VESTI
RD Celje prireja v sobo-
to, 20. junija, izlet v nez-
nano. Prijaye sprejemajo
do 10. junija v pisarni
družine.
i/ soboto, 27. junija bo
pri ribiški koči na poloto-
ku Brezova nočni ribolov.
Zbor tekmovalcev je ob
19. uri, pričetek lova pa je
vob 20. uri. >
§t. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
KLADI V AR
pRVI IN DRUGI
v Mariboru je bilo fina-
je atletskega pokala Slo-
venije za člane in članice,
pri članih je premočno
^niagal celjski Kladivar,
pri ženskah pa je bil Kla-
(jivar za Mariborom dru-
gi. Prišlo pa bo verjetno
nekaterih sprememb,
saj so v ekipah nastopili
tudi pionirji, kar sicer do-
voljuje Atletska zveza Ju-
goslavije, slovenska zve-
za pa ne. Pri preračunava-
nju ne bo prišlo do bistve-
nih sprememb pri članih.
Kjer ima Kladivar že zdaj
preveliko prednost, neko-
liko težje pa bo pri člani-
cah. Med posamezniki
gre omeniti dva celjska
atleta - Borisa Copa pri
skoku v višino z drugim
mestom in 212 preskoče-
nimi centimetri ter Stan-
ko Prezelj za prvo mesto
nied članicami in presko-
čenih 180 cm. Znova je
bil slab Rok Kopitar, ki
očividno ni v lanski
formi.
TV
REPUBLIŠKE /
PRVAKINJE
Na kegljišču Gradisa v
Ljubljani je bil tretji dvo-
boj za letošnjega republi-
škega prvaka v ženski
kegljaški ligi. Srečali sta
se ekipi Konstruktorja iz
Maribora in KK Celje. V
predhodnih tekmovanjih
sta obe ekipi zabeležili v
medsebojnih dvobojih po
eno zmago. Mariborčan-
ke so zmagale doma, Ce-
ljanke v Celju, v Ljubljani
pa so bile uspešnejše Ce-
ljanke in to za borih osem
kegljev 2438:2430! Med
posameznicami je bila da-
leč najboljša Janja Ma-
rine, ki je podrla odličnih
441 kegljev in tako prak-
tično sama zagotovila
zmago... Zamislite si, da
bi Janja Marine podrla
deset kegljev manj...
Zmaga bi odjadrala v Ma-
ribor!
Kegljavke Celja so tako
republiške prvakinje za
leto 1981! Ali bo to uspelo
tudi kegljačem, ki se bo-
do v tretjem dvoboju za
naslov prvaka srečali 20.
junija s kranjskim Trigla-
vom v Novem mestu!
TV
V   ____y
ROKOMET
ZNOVA KVAUFIKACIJE
Šoštanj ob naslov republiškega prvaka?
V n. zvezni rokometni ligi
so odigrali predzadnje kolo.
Aero Celje je nastopil doma
m premagal Mehaniko iz
Metkovičev 29:23 (14:10).
Najboljši strelec je bil An-
derluh, ki je dal kar 1.5 golov,
od tega 11 iz igre in štiri iz
kazenskih strelov. Ostale go-
le so dodali Kleč 1, Kavčič 1,
Kalin 1, Ščurek 2, Selčan 3,
Razgor 1 in Božič 5. Po 21.
kolu vodi AERO CELJE (16
zmag, 2 remija in 4 porazi,
gol razhka 510:442) z 32 toč-
kami pred Zametom 30, Ro-
vinjem 29, Mehaniko 26 točk
itd. V zadnjem kolu bodo Ce-
ljani nastopili v Osijeku pro-
ti Slavoniji DI, ki je z borimi
osmimi točkami na desetem
mestu. Po zadnjem kolu bo-
do celjski rokometaši ponov-
no sodelovali v neprijetnih
kvalifikacijah. Kakorkoli že,
za zdajšnje uspehe veljajo
čestitke tako igralcem kot
trenerju Slobodanu Miškovi-
ču pa vodstvu kluba.
V republiški ligi je prišlo
do velikega presenečenja,
saj je doslej vodeči Šoštanj,
ki ga vodi nekdanji odlični
igralec Aero Celje, Bojan
Levstik, doma izgubil s Pru-
larni 29:30 (14:16). Strelci za
Šoštanj: Podgoršek 2, Sko-
renšek 6, Potušek 10, Javor-
nik 5, Lesjak 1 in Stvarnik 5.
S tem porazom so si Šoštanj-
čani močno zmanjšali mož-
nosti za doslej verjetno nji-
hov največji uspeh, da bi v
republiški ligi osvojili prvo
mesto.
Minerva iz Griž je gostova-
la v Mariboru in premagala
Branik 28:18, strelci pa so bi-
li F. Jančič 10, Hlastec 1, Vo-
gler 9, Virant 2, Z. Jančič 4,
Zazijal 1 in Ribič 1.
Selekcija Aero Celje je na-
stopila doma in izgubila z
zdaj vodečo Jelovico iz Škof-
je loke 31:27, strelci pa so bili
Manček 9, Medved 4, Mahnič
1, Ramšak 1, Jonak 5>, Fihp
čič 6 in Bala 1. Na lestvici
vodi Jelovica (30 točk) pred
Šoštanjem (29), Minervo (28)
itd., medtem ko je mlada se-
lekcija Aera iz Celja predzad-
nja, enajsta z 10. točkami.
Prihodnje kolo: v Slovenj
Gradcu Partizan TUS - Šo-
štanj (trenerja Niko Marko-
vič in Bojan Levstike, nekoč
oba odlična igralca Aero Ce-
lje), v Ljubljani Prule - Aero
Celje in v Litiji Usnjar - Mi-
nerva. Tri težka gostovanja!
V IL zvezni ligi so roko-
metašice Velenja gostovale
v Skofji loki in izgubile z Alp
lesom 18:13, strelke so bile
Spoljar 2, Terbulj 1, Golič 1,
Omerovič 1, Kotnik 1, Djor-
djevič 5 in Bovha 2. Pred
zadnjim kolom je Velenje na
7. mestu z 22. točkami, v zad-
njem kolu pa igra doma proti
zadnjeuvrščeni Slavoniji DI
iz Osijeka.
V republiški ligi je Šmart-
no gostovalo v Mariboru in
premagalo Branik 13:12
(8:6), strelki Šmerc 12 in Meh
1. Na lestvici je Šmartno pe-
to s 25. točkami, v prihod-
njem kolu pa gostuje pri
Šentjerneju, ki je šesti.
T. VRABL
KVALIFIKACIJE
AERO CELJE:
PROLETER
ZRENJANIN
Rokometaši Aera Celje
bodo po osvojitvi naslova
v II. zvezni ligi ponovno
nastopili v kvalifikacijah.
Prva tekma bo 13. junija
ob 19. uri v Zrenjaninu in
povratna 20. junija (čas se
ni določen) v Celju.
NA KRATKO
USPEŠNI NA PRVEM
POKALU
V tekmovanju v jadranju na
deski, ki šteje za Pokal SRS in je
bilo na Bledu, so se celjski tek-
movalci dobro odrezali. Kljub
močni konkurenci, sodelovali so
skoraj vsi člani reprezentance, se
je Marjan Kolar uvrstil v lahki
kategoriji na peto, Vlado Forte v
težki pa na sedmo mesto. Ostali
tekmovalci pa so zasedli: Igor
Turk petnajsto v lahki ter Nac
Keršinar sedemnajsto in Rudi
Kajtner osemnajsto mesto v tež-
ki kategoriji.
Druga regata za omenjeni po-
kal, ki je letos pod pokrovi-
teljstvom Veplasa iz Velenja, bi
morala biti v nedeljo, 7. junija, na
Smartinskem jezeru, vendar je
preložena na nedeljo .14. junija.
Društvo za šport na vodi Nivo
Celje Sekcija za jadranje na de-
ski, ki prireja to tekmovanje^ pri-
čakuje udeležbo okoli 60 tekmo-
valcev. F. P.
KOŠARKARSKE
NOVICE
članska ekipa KK Libela Celje
je gostovala v Mariboru in v tek-
mi za trening premagala Branik
97:70 (48:35). Najboljši strelci pri
Libeli: M. Sagadin 20, Aničič 19,
Hauptman 17 in Dubrovski 14.
Pričele so se tudi »letne« lige,
tako republiške kot področne v
okviru novoustanovljene Me-
dobčinske košarkarske zveze Ce-
lje (MKZ).
V prvenstveni tekmi SKL so
mladinci Libele visoko premaga-
li vrstnike Elektre iz Šoštanja
94:69 (54:35). Strelci za Libelo:
Turnšek 28, Turk 14, Cencelj 12,
Grobelnik in Senič po 10, Polut-
nik 8, Zmrzlak 5, Hudina (16 let
in 204 cm!) 4, Martin 2 in Cizej 1
koš. Pri gostih sta izstopala Ga-
beršek 20 in Cajner 17 košev.
Mladinke Libele so gostovale v
Rogaški Slatini in izgubile z
2KK Rogaške 93:30 (39:14). Naj
uspešnejši strelki za Libelo Cen-
telj 11 in Koželj 7 košev.
Kadetinje Libele pa so v okvi-
ru področne lige MKZ Celje do-
ma odpravile vrstnice Garanta iz
Polzele 76:31 (28:15). Pri (Joma-
činkah so bile najuspešnejše
Cencelj 32, Jošt 20 in Ferm.e 10
košev. ZMAGO SAGADIN
DELOVNI V TVD
PARTIZAN ŠMARTNO
OB PAKI
TVD Partizan Šmartno ob Pa-
ki sodi med najbolj delavna druš-
tva v velenjski občini. Na skup-
ščini je poročilo o štiriletnem de-
lu podal predsednik lO društva
Alojz Bole!
Društvo ima 256 članov v štirih
sekcijah. Najmočnejša je nogo-
metna sekcija s 126. člani. Nogo-
metaši so tudi najbolj uspešni,
saj so bili jesenski prvak v SNL,
lani pa so praznovali 50-letnico!
Lepe uspehe dosega tudi žen-
ski rokometni klub, ki ima 56
igralk in se uvršča v zgornjo po-
lovico lestvice v republiški ligi.
Smučarska sekcija (35 članov)
nima pogojev za samostojno de-
lovanje, zato deluje v okviru SK
Velenje. Tu vzgajajo predvsem
tekmovalni kader.
Rekreacijska sekcija ima na-
men približati šport in rekreacijo
vsem krajanom. V njen okvir so-
dijo naslednje dejavnosti: mali in
veliki nogomet, namizni tenis, te-
nis, splošna rekreativna vadba v
telovadnici, organiziranje TRIM
akcij itd.
Zaradi velike aktivnosti druš-
tva se srečujejo s številnimi pro-
blemi. Predvsem jim primanjku-
je ustreznih prostorov!
T. TAVČAR
LAŠKO PRED
VRBOVCEM IN
TRSTENIKOM
v Laškem in drugih krajih la-
ške občine je bilo več športnih
srečanj mladih iz mest, ki so med
seboj pobratena. V rokometu je
zmagalo Laško pred Vrbovcem
in Trstenikom, v namiznem teni-
su Laško pred Trstenikom in Vr-
bovcem, v streljanju Laško pred
Vrbovcem in Trstenikom ter v
generalni uvrstitvi Laško pred
Vrbovcem in Trstenikom.
NOGOMET
ŠMARTNO PRED USPEHOM
Velenjski Rudar še ni rešen
V .11. zvezni ligi so odigrali
28. kolo. Velenjski Rudar je
doma premagal vodeči Osi-
jek 2:1 (strelca Prelogar in
Kikič) in je z 27. točkami na
13. mestu. V prihodnjem ko-
lu bo igral v Ljubljani proti
Svobodi, ki je enajsta.
V republiški ligi je bil der-
bi v Šmartnem, kjer so do-
mačini gladko 3:0 (strelca
Prašnikar 2 in Kopušar 1)
premagali Kladivarja iz Ce-
lja. Ker je mariborski Želez-
ničar presenetljivo doma iz-
gubil z Muro iz Murske So-
bote, je vodstvo na lestvici
znova prevzelo Šmartno,
Kladivar pa je še vedno zad-
nji. V prihodnjem, 21. kolu,
bo derbi v Mariboru med Že-
lezničarjem in Šmartnim,
Kladivar pa znova gostuje v
Novi Gorici proti Vozilom.
V vzhodni ligi je bil derbi
v Mozirju, kjer je s kar 6:0
Elkroj premagal Uniorja.
Strelci Kolenc 3, Smonkar 2
in Tratnik 1. Savinjska je na
Vranskem premagala Fuži-
narja 2:1 (strelca Ribič in
Jug), Steklar pa je remiziral s
Pragerskim 2:2 (strelec Kaj-
ba 2). Na lestvici je Elkroj
tretji, Unior peti. Steklar
sedmi in Savinjska osma. V
prihodnjem kolu pa bosta
znova dva derbija: v Rogaški
Slatmi se bosta srečala Ste-
klar in Elkroj, na Vranskem
pa Savinjska z Uniorjem.
T. VRABL
SOVJETSKA ZVEZA
TOKRAT SUPERIORNA
Naši košarkarji so se sicer zanesljivo plasirali v fi-
nalno skupino EP v Pragi, vendar (pre) visok poraz s
SZ že odmeva med našimi strokovnjaki in sredstvih
javnega obveščanja.
Po lanskem triumpfu na moskovski olimpiadi je
strokovni svet KZJ napovedal, da je napočil trenutek,
da pomladimo reprezentanco in jo pripravimo za sle-
deči olimpijski ciklus (OI v Los Angelesu 1984), da
malo posodobimo igro oz. da jo obogatimo z višjim
ritmom v igri, boljšo organiziranostjo in predvsem
bistveno boljšo igro v obrambi.
Pomlajevanje: že nekaj let smo v vrhu evropske
mladinske košarke, vendar se zadnja leta nihče ne
prebije v A reprezentanco. Na žalost tudi celjski
MEP'80 ni dal reprezentančnega igralca in to ne v našo
reprezentanco niti v sovjetsko. Npr.: Skroče s svojimi
26 leti nikakor ni igralec za sledeče OI, pa tudi v tem
trenutku ne more igrati. Vsekakor bi bilo bolje, da bi
njegovo mesto zasedal ali Slavnič, ki bi lahko trenutno
zelo koristil ali pa mlad 18-19-letni košarkar, ki bi
nabiral izkušnje za Or84. In takih dilem je še več. Od
petorice »novincev« ne igra nihče, saj igra sloni na
preizkušeni sedmorici, od katere Vilfan in Delibašič
nista zadovoljivo pripravljena, ker sta šele prišla iz
JNA. Sovjeti so število igralcev, ki igrajo, razširili na
10. Med njimi so še danes vrhunski igradci Tkačenko,
Belosteni, Tarakanov, Lopatov, Derjugin in fantastični
novinec Valters, stari med 22-24 let, ki bodo svoj vrh
dosegli ravno na OI '84 v Los Angelesu. Se pravi, da
bomo mi še bolj zaostali za njimi?!
Ritem igre: Vsa leta nazaj smo ugotavljali, da Rusi
igrajo prepočasi, statično, šablonsko... Uvideli so to
slabost in danes narekujejo strahovit ritem, poln hitrih
protinapadov... Tudi pri nas smo govorili, da moramo
igrati hitreje, vendar...
Organiziranost v igri: ta naša improvizacija v igri
nas je vsekakor dvignila v svetovni vrh, danes pa glede j
na to, da so tudi drugi napredovali v tehničnotaktič-
nem pogledu, predstavlja že zaviralni moment. •
Igra v obrambi: Naša igra v obrambi je vsekakor^
nezadovoljiva, statična, premalo agresivna in špeku-j
lantska. Na žalost cel naš košarkarski sistem: trenerji,
funkcionarji, igralci, sodniki in tudi novinarji... priz-
nava le igro v napadu, hvali igralce, ki dosegajo veliko
število košev pa čeprav jih dobijo taisti dvakrat toliko.
Vse to se odraža v igri v reprezentanci in presneto
veliko bo treba menjati za boljšo igro v obrambi.
V super finalu se bomo verjetno še enkrat pomerili z
Rusi, ker vsi poznamo naš »inat«, ker obstaja verjet-
nost posebne nadahnjenosti igralcev in pa predvsem
zato, ker je zelo težko dvakrat zapored premagati Jugo-
slavijo, nam vendarle še ostaja nekaj optimizma.
ZMAGO SAGADIN:
Delavski svet
DO TRGOVSKA MREŽA
Kombinata JUGOPLASTIKA Split
razpisuje
dela in naloge
POSLOVODJE
prodajalne JUGOPLASTIKA v Celju za mandat štiri
leta.
Pogoji:
VK trgovski poslovodja - 3 leta delovnih izkušenj
VK strokovni delavec - prodajalec - 4 leta delovnih
izkušenj
da kandidat ni bil kaznovan in da ni v postopku.
Čas za prijavo je 15 dni od objave. Prošnje pošljite na
naslov: Kombinat JUGOPLASTIKA Split, DO Trgovač-
ka mreža, Put brodarice 6 (za natječajnu komisiju).
Hmezad
KZ Savinjska dolina
Žalec
Komisija za delovna razmerja
objavlja-
1. V TZO (Temeljna zadružna organizacija)
Polzela
dela in naloge
prodajalca v KP Polzela
Pogoji:
- opravljena šola za prodajalce
- odsluženi vojni rok
- poizkusno delo traja 2 meseca
2. v TZO Prebold
dela in naloge
a) pospeševalca v kmetijstvu
b) prodajalca svetovalca v KP Prebold
Pogoji:
Ad a) - višja šola kmetijske smeri
- dve leti delovnih izkušenj
Ad b) - srednja kmetijska šola
- dve leti delovnih izkušenj
Rok za prijavo je 15 dni po objavi na naslov Hmezad
KZ Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabora 1. O izbiri
boste obveščeni v 30 dneh po prejemu prijave.
fllBIŠTVO JE SKRB IN ŠPORT
pravijo pri Ribiški družini Šempeter v Savinjski dolini, ki
^ mnogo več kot 600 članov od pionirjev preko članov do
'fiteranov. Vsako leto vložijo za okoli milijon dinarjev različ-
*^ga ribjega zaroda ter se sploh trudijo, da bi čimbolje
'kovali čistočo rek in potokov ter jezer in življa v njih. V
J°Jdnjem času so odlovili okoli 23 tisoč potočnih postrvi v
^^dnosti 460 tisoč din, vložili pa so 50 tisoč komadov zaroda
J^ana, 1500 komadov sulca, 5000 korriadov ostalih rib itd.
posnetku Marjana Juterška je odlovna ekipa Ribiške
■^žine Šempeter, ki si poleg ostalih članov te družine
.^^adeva za varovanje naših vod in življa v njih bolj, kot za
športno ribištvo. TV
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI
RADIO CELJE!
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij ig^
DELOVNA ORGANIZACIJA VARNOST, TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA CELJE
ODLOČNO ZA NAŠO
SKUPNO VARNOST
Jifl^^"'*^''^, ^''^u ''T'"** «''^«'«'»^    fielavcev, ki opravljalo službo varovanja
na 31 delovnih nalogah v sedemnajstih OZD širšega celjskega območja od Šempetra v
Savmjski dolmi do Rogatca v šmarski občini ^^»v^irav
KDO JE LAHKO
VARNOSTNIK?
Varnostnik je delavec, ki
opravlja dela in naloge var-
nostnika. Predvsem mora bi-
ti pošten, usposobljen za hi-
tro in učinkovito ukrepanje
v primeru raznih neugodnih
dogodkov ter fizično sposo-
ben za opravljanje te po-
membne in odgovorne služ-
be. Prepričanje, da lahko na-
loge varnostnika opravlja
vsak delavec, ki sicer za dru-
ga dela v organizaciji združe-
nega dela ni sposoben, je
zgrešeno. Odločilnega pome-
na za uspešno delo službe
varovanja so prav ustrezni
kadri. Več je vredna številč-
na sicer manjša, vendar do-
bro usposobljena in oprem-
ljena skupina varnostnikov.
Ponavadi prav številčno več-
ja, vendar nekvalitetna služ-
ba varovanja ustvarja varlji-
vo občutje varnosti, kar je
lahko za delovno organizaci-
jo še posebej nevarno. Nalo-
ge varnostnika so odgovor-
ne, zato morajo varnostniki
imeti določene moralno poli-
tične kvalitete, psihofizične
sposobnosti in seveda, uspo-
sobljeni morajo biti za noše-
nje orožja.
Kvaliteta sistema varova-
nja nekega objekta se meri
po tem, kako močna je »naj-
slabša« točka v tem sistemu,
v njem pa slabih točk oziro-
ma slabih in neusposoblje-
nih varhostnikov ne sme in
ne more biti.
Z »VARNOSTJO«
BODO SODELOVALI...
Pri tozd VP Celje se po be-
sedah direktorja JOŽETA
POZNICA trenutno pogo-
varjajo s šestimi delovnimi
organizacijami, kjer naj bi
prevzeli varovanje. To so PI-
VOVARNA LASKO, GRA-
DIŠ CEUE, ERA Velenje,
PE CELJE, CESTE - KA-
NALIZACIJE, ZAVOD RSC
GOLOVEC in SUROVINE
Maribor, tozd CELJE. Pri
tozd VP Celje so prepričani,
da jim bodo sledili tudi
drugi!
V ČEM JE PREDNOST
TE SLUŽBE?
Pri takoimenovanih »kla-
sičnih« varnostnikih je po-
navadi preveč prijateljske
solidarnosti do delovnih to-
varišev, medtem ko se v pri-
meru, ki ga opisujemo mi, ta
ločnica podere. Varnostniki
iz tozd VP Celje so neobre-
menjeni s prijateljstvom in
poznavanjem zaposlenih v
okolju, ki ga varujejo, niso
podvrženi raznim »šikanira-
njem« in podobno. Skratka,
svoje delo lahko resnično
opravljajo tako, kot se za var-
nostnika spodobi. Primer:
takšen varnostnik lahko
ustavi tudi direktorja in mu
pregleda avto, ne da bi po
tem pregledu doživel kakšne
neprijetne sankcije, kar se
dogaja v drugih primerih.
Varnostniki imajo v svoji de-
lovni organizaciji zahtevano
disciplino in če se zoper njo
prekršijo, to ni prijetno.
KAJ VARUJEJO
VARNOSTNIKI
Namen delovanja, izhaja iz
dejstva, da so vse družbene
in gospodarske aktivnosti
oziroma delovni ljudje in
materialne dobrine v OZD
izpostavljene različnim rizi-
kom kot so poslovne izgube,
gospodarski kriminal, diver-
zije, sabotaže, klasične obli-
ke kriminala, požari in ele-
mentarne nesreče. Vsi našte-
ti riziki, v kolikor se uresni-
čijo, lahko pripeljejo do
ogrožanja materialne baze
družbe, do motenj rednega
poslovanja in ne nazadnje
lahko pogojujejo nastanek
izgub. Prav zato je njihovo
preprečevanje eden sestav-
nih delov naše skupne aktiv-
nosti v vseh OZD, kjer
opravljajo službo varovanja.
Naloge varovanja družbe-
ne lastnine organizirajo na
istih osnovnih načelih, kot
se organizirajo vse aktivno-
sti v delovnih organizacijah.
To so načela sorazmernosti
in rentabilnosti, kar pomeni,
da morajo biti ukrepi varo-
vanja v sorazmerju z riziki, s
tem pa tudi tako organizira-
ni, da materialni izdatki za
njihovo uresničevanje ne
ogrožajo rentabilnosti poslo-
vanja delovne organizacije.
Stroški vlaganja v varnostno
službo se morajo vrniti de-
lovni organizaciji preko po-
večane varnosti, občutka si-
gurnosti in zmanjšanja mate-
rialne škode.
ODNOS DO DRUŽBENE
LASTNINE
Vsakodnevna praksa do-
kazuje, da pri posameznikih
še vedno obstaja takoimeno-
vana dvojna morala, če gre
za obsodbo privatne ali druž-
bene lastnine. Res je, da je
družbena zavest v pogledu
razumevanja pomena in za-
ščite družbene lastnine vse
večja, res pa je tudi, da neso-
razmernost med količinskim
povečanjem družbene lastni-
ne na eni strani in neizgraje-
nim, ponekod pa povsem za-
nemarjenim sistemom zašči-
te in varovanja te lastnine na
drugi strani, ponuja velike
možnosti za ogrožanje druž-
bene lastnine. Vse prepogo-
sto pozabljamo, da je razvoj
mednrodnega turizma, geo-
politični položaj naše države
in odprtost naših meja, pov-
zročil velik promet potnikov
in turistov, med katerimi se
lahko najdejo osebe, kateriit
ni izključni cilj le uživanje
prirodnih lepot.
Ne smemo pozabiti na no-
tranjega sovražnika in na-
sprotnika našega socialistič-
nega sistema, ki pogosto ne
izbirata sredstev, da bi pov
zročil ne le politično škodo
državi, temveč tudi material-
no škodo posameznimOZD!
Marsikatero težavo se bo
dalo pravočasno odpraviti v
naše skupno zadovoljstvo
tudi in predvsem tako, če bo-
mo ponujeno pomoč tozd
VP Celje sprejeli in se ravna
li po njej.
Obhodni varnostnik kontrolira znotraj območja delovne organizacije
Kontrola vstopa na delo
Kontrola izvoza tovornih vozil
V PETNAJSTIH TOZDIH 3000
ZAPOSLENIH
Delovna organizacija VARNOST, ki ima svoj
sedež v Ljubljani, ima petnajst temeljnih organi-
zacij združenega dela sirom po Sloveniji z več kot
3000 zaposlenimi!
Delovna organizacija VARNOST je že leta 1978
praznovala 20 letnico obstoja, TOZD VAROVA-
NJE PREMOŽENJA v Celju pa je bil ustanovljen
1. julija 1980!
Od skromnih začetkov v letu 1979, ko se je
celjska DO KOVINOTEHNA odločila zaupati var-
nostno službo DO VARNOST, konkretno tozdu v
Celju, je le - ta v razvoju in razširitvi svoje dejav-
nosti toliko napredoval, da se je iz takratne delov-
ne enote lahko lani organiziral v tozd.
V celjskem tozdu je trenutno zaposlenih 112
delavcev, od tega 106 varnostnikov, ki opravljajo
službo varovanja na 31 delovnih mestih v sede-
mnajstih organizacijah združenega dela na širšem
celjskem območju od Šempetra v Savinjski dolini
do Rogatca v šmarski občini.
§t. 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
UREDITEV PROMETA > CELJE 88
franzitni promet:
- Od 6. do predvidoma 11, ure v soboto 6. junija 1981 se za
gfHfri tranzitnega prometa uporabljajo Ljubljanska cesta,
(popova ulica. Partizanska cesta, Celja v Laško, Ulica XIV.
divizije, Titov trg, Aškerčeva ulica, Mariborska cesta in Ki-
dričeva ulica.
Po predvidoma 12. uri pa bo za promet zaprta le še
^ubljanska cesta med odcepom za Babno (»pri plavi la-
guni-) in križiščem s Čopovo ulico.
Med 11. in 12. uro bodo preusmeritve glede na potrebe vaj,
predvidoma pa bo promet potekal po novi magistrali, Čo-
povi od železniškega prehoda proti Dečkovi in po Dečkovi
fia Mariborsko ter po tej v eno ali drugo smer.
I^okalni promet:
Lokalni promet se bo s povečano previdnostjo odvijal po
vseh ulicah, razen na območju KS Nova vas, delu KS Dolgo
polje, Slavko Slander, Medlog in Savinja. Lokalni avtobusni
promet se bo odvijal nemoteno razen med 16. in 17.30 uro po
KS Lava 5. junija in 6. junija 1981 med 8.45 ter zaključkom
vaje na samem območju odvijanja vaje, kar pa bo vodsvvo
vaje posebej uskladilo s predstavniki Izletnika Celje. Pre-
dvideno je:
Od 8.45 do 11. ure zapora Dečkove ceste, Kersnikove ulice,
Čopove ulice od Dečkove do Ljubljanske ceste, nova magi-
strala - zahod, Malgajeve, Trubarjeve med Čopovo in Jurči-
čevo ter Jurčičeve ulice.
Med 11. in 13. uro zapora Malgajev, Trubarjeve med Čo-
povo in Jurčičevo, Jurčičeve, Gregorčičeve, Kersnikove in
Ljubljanske ceste.
Med 13. uro in dokler bodo narekovale potrebe pa še samo
Ljubljanska cesta med Čopovo ulico in odcepom k »plavi
laguni«.
Parkirni prostori:
Za goste: na Trgu svobode. Trg. V. kongresa, ob hotelu
Turška mačka, ob Gledališki 2, ob hotelu Celeia, pred
upravo Kovinotehne, ob hotelu Marx in AMD Slander, ob
Ulici V. prekomorske brigade, okoli Nivoja za Ljubljansko
črpalo, Čuprijska ulica, del Titovega Trga in Gubčeva ulica
in
Za obiskovalce: Pucova ulica, za promet zaprta cesta med
Čopovo in Ostrožnim, travna površina ob Aeru med Čopovo
in Dečkovo, nova cesta pred Avto Celje, parkirišče Avto
Celja, Partizanska cesta ob kmetiji Lun, ob avtobusni po-
staji v Aškerčevi ulici, parkirišče pred skladiščem Tkanina
na Teharski cesti in druge za parkiranje ustrezne površine.
Parkirni prostori RTC golovec so izključno namenjeni za
lastnike vozil iz KS Nova vas in obiskovalce zvezne razstave
Varnost in družbena samozaščita, parkirišča ob bivšem že-
lezniškem skladišču v Ulici XIV. divizije in pri HDK v
mestnem parku pa tudi ob studencu ob Partizancki cesti pa
so namenjena krajanom KS Savinja in Kajuh, ki bodo zaradi
vaje morali umakniti svoja vozila iz parkirišč kjer stalno-
parkirajo. I
S KOČIJO PO MOZIRJU...
Bi se radi popeljali s ko-
čijo?
Ni vam treba v Lipico
ali na Bled, dovolj je, če
pridete v Mozirje, in želja
se vam bo izpolnila.
S to posebnostjo današ-
njega časa se v okviru
mozirskega konjeniškega
kluba ukvarjajo Jože Češ-
njevar, Franc Leskovšek
in Jože Marolt.
»Z bolj intenzivnimi
prevozi smo pričeli pred
tremi leti, čeprav smo že
pred desetim in več vozili
mnoge ohceti. Zdaj smo
pričeli s kočijami spet za-
to, da bi z zaslužkom po-
magali domačemu konje-
niškemu klubu v Mozir-
ju,« je pripovedoval Jože
Češnjevar.
Zanimanje za vožnje s
kočijo je veliko, sicer pa
odvisno zlasti od vreme-
na. Pride dan, ko ne mo-
rejo izpolniti vseh želja.
Največ tistih, ki bi se žele-
li voziti, je ob nedeljah.
Takrat ima Savinjski gaj
v Mozirju tudi največ obi-
skovalcev. Ljudje se radi
popeljejo s kočijo po Mo-
zirju in tudi v okolico.
»Dolžina vožnje je zelo
različna. Največkrat jih
peljemo do Loke in nazaj,
na željo pa tudi do kakšne
kmetije, ki se ukvarja s
turizmom."
»In cena za tak pre-
voz?«
»Ni določena. Zanjo se
dogovorimo z naročni-
kom. Seveda pa je odvi-
sna od relacije. Na sploh
so cene bolj simbolične.
In še enkrat - ta zaslužek
gre v blagajno mozirske-
ga konjeniškega kluba,«
je dodal Franc Leskov-
šek.
Da, s kočijami so včasih
veliko vozili na poroke,
ženina in nevesto, sva-
te... Danes se rajši pope-
ljejo z avtomobili. Toda,
morebiti bo prišel čas, ko
bo tudi za takšne prilož-
nosti kočija spet bolj pri-
merna.
Člani mozirskega ko-
njeniškega kluba pa ne
delujejo samo doma, s
svojimi konji so nastopili
že na mnogih prireditvah
v drugih krajih, tako v
Celju, na Vranskem, na
Ljubnem, v Laškem, v
Muti in tako dalje.
»In želja?«
»Večje sodelovanje z
občino in večje razume-
vanje doma za našo de-
javnost!«
MIRAN LESKOVŠEK
Franc Češnjevar s kočijo in kobilo Cveto
__________________________________Foio:^ ZUtko Hoiovič
JIROKOVlUAK SLOVEMJALESil VAM PRIPOROČA
PROGRAM TENNESSEE
Značilnosti ter oblike Tennessee pohištvenega programa
izvirajo še Iz časov, ko je življenje v sovražni In nepoznani
okolici zahtevalo toplo In varno zavetje, ki naj bi nudilo mir in
varnost. Oblika In Ideja TENNESSEE pohištva vam nudita
prav to: udobje in domačnost programa, izdelanega Iz pre-
težno borovega lesa v pine, mlele In naravni obdelavi.
POHIŠTVO TENNESSEE VAS ČAKA V DOMU POHIŠTVA V
ZIDANŠKOVMOvCELJU. o vm v_
22. strara.- NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 22 - 4. junij 1i
PRODAM
VINO domače, drameljsko pro-
dam. Kačičnik Vrbno Šentjur.
STARO hišo z vrtom in njivo pri-
merno tudi za obrt, prodam,
Šmartno ob Paki. Inf. tel.: (062)
845-173.
GRADBENE parcele prodam. Ja-
kob Žagar, Drešinja vas 22 Pe-
trovče.
NEDOGRAJENO hišo nasproti ho-
tela Atomskih toplic. Voda in
elektrika v hiši, prenos čist.
Vprašati Matilda Koštrun, Po-
ljanska Luka.
RENAULT, letnik 76, prodam. Inf.
na tel. 24-970 vsak dan od 14. do
15. ure.
PARCELE za vikend prodam. Ma-
rija Lešnik, Kale 5, Žalec.
TRAKTOR univerzal 35 KM s kabi-
no prodam. Pavel Pogladič, Ve-
lika Raven 7, Strmec pri Vojniku.
RADI starosti prodam donosen vi-
nograd 28 a, hram 10 x 5 m, so-
bico v lepem okolju blizu Bistri-
ce ob Sotli. Kunej Zagrad 130
Celje.
KAVČ (zakonska postelja) z dve-
ma foteljema in 3 jogije z dnom,
prodam. Ogled od 19. do 20. ure.
cepin. Ljubljanska 31.
VESPO Lambreto 200 special pro-
dam. Tel.: 210-67.
ŠIVALNI stroj, kavč, kuhinjsko mi-
zo in dva stola, peč na olje, hla-
dilnik, pomivalno mizo, vse do-
bro ohranjeno. Ljubiša Ristič,
Trg oktobrske revolucije 3, IV
nadstropje.
EXPRESS Puch moped, prodam.
Ivan Filipčič, Cesta na Grad 23.
GS CLUB dobro ohranjen prodam.
Peter   Razboršek,  Tevče   14,
63270 Laško.
KOSILNICO Gorenje muta novo
ugodno prodam. Miro Hrastnik,
Harje 7, Laško.
PRODAM čoln. Maestral 9 z motor-
jem Tomos 4, prodam. Tel: 710-
432 od 18. do 20. ure.
ELANOV čoln T 300, prodam. Puš-
nik Ciril Črtomirova 2, Celje.
DOBRO ohranjen P 126 letnik 77,
prodam. Jože Veranič, Strmec
31 pri Vojniku. Ogled v popol-
danskem času.
OPEL Manto 72 prodam. Delno
plačilo je možno s kreditom.
Bombač, Tumova 6, Šmarjeta,
škofja vas.
MLADEGA psa dob. gonjača, pro-
dam. Jana Husa 8, Celje,
Ostrožno.
RENAULT 4 L (katrco), letnik 76 v
zelo dobrem stanju, prodam.
Alojz Presker, Braslovče 47.
PARCELO ca. 1000 m^ z lesenim
poslopjem s hišno številko
izmere 20 x 6 m v Rimskih topli-
cah, prodam. Inf. po tel.: (063)
25-449.
HIDROFOR 3 fazni, 5 stopenjski
prodam za 4000. Inf. po tel.:
(063) 25-449.
PRODAM parcele na Blagovni.
Možna gradnja. Miran Šuhel,
Proseniško 42. 63230 Šentjur.
UGODNO prodam Lado, letnik 73.
Inf. na tel.: 27-107.
MLADEGA prašiča 100 kg prodam.
Bernard Žličar, Pod Vrbco 24,
Šentjur.
BOXE Hitachi HS 530 - 135 W Max,
malo rabljene prodam. Vito
Slapnik, Mariborska 220, Celje,
tel.: 26-190.
HIŠO v tretji izgradni fazi. je na
lepi prometni legi Slivnica pri
Celju. Cena ugodna. Zaradi nuj-
nih razmer prodam Inf. po tel.:
na Tolo ali na stanovanje Marija
Kaša, Suho 12, Dobje pri Pla-
nini.
Z 101 - staro 2,5 let, prodam za
14 M. Rado Aleš, Pivovarniška 2
Laško.
HIŠO z gospodarskim poslopjem v
Bukovžiaku, prodam. Inf. vsak
dan razen nedelje, Ljubečna 65,
Škofja vas.
LES za večjo barako, kompresor
za polnjenje zračnic, uteži za
traktor Štore, ugodno prodam.
Slavko Dečman, Šentvid, Gro-
belno.
LEPO leseno uto primerno za ga-
ražo ali vikend hišico, 3 t kiper
prikolico prodam. Franc Veber,
Galicija 66, Žalec.
ŽAGO fx venecijanko za razrez
hlodovine, prodam. Vinko Mer-
nik, Hotunje 27, Ponikva.
NSU 1000 ugodno prodam. Možen
kredit ali zamenjava. Ogled
vsak dan. Gluvič, Okrogarjeva
1.
PO ugodni ceni prodam Opel Ka-
det. Prva registracija 76. Cena
15 M. Ogled v soboto. Lesjak
Tkalska 5, Celje.
UGODNO prodam kravo težko
okrog 600 kg, sposobna za vsa
dela. Jožefa Lorger, Gornja vas
7 Grobelno.
GUMIJAST čoln Beograd Šport II,
popolnoma nov, prodam za
3,1 M. Možnost plačila v dveh
obrokih. Ostale informacije do-
bite na tel.: 25-660.
DVE peči za centralno ogrevanje
40.000 kalorična peč je popol-
noma nova, druga pa v zelo do-
brem stanju. Informacije dobite
od 20. do 22. ure na tel.: 22-414.
ZARADI bolezni prodam 3 krave,
dve s teletom in eno brejo. Ivan
Sinko, Plat 7, Rogaška Slatina.
OTROŠKO posteljico belo ž jogi-
jem prodam. Tel.: 21-77 od 18.
ure do 20. ure.
ZASTAVO 1300 TF s cerado letnik
76, prodam. Ogled od 18. do 20.
ure. Podgoršek, Konjsko 13,
Vojnik.
PRODAM kosilnico Gorenje Rapid
Disel eno leto staro. Jože Špe-
gel, Socka 47, pri Vojniku.
400 kom zidne opeke Modul
30 X 20 X 20 ugodno prodam.
Štefan Mirnik, Petrovče 108.
STARO pohištvo dve kredenci,
dve omari, en kavč, ter hladilnik
in kombiniran štedilnik prodam.
Inf. po 15. uri na tel.: 28-509 Ce-
lje.
UGODNO prodam Fiat Zastava
126 P letnik 76. Cena po dogo-
voru. Franc Cekner, Botričnica
30, Šentjur.
PRODAM hišo z gospodarskim po-
slopjem in 2 ha zemlje, ugodno
za obrtnika. Ob glavni cesti Ro-
gatec-Krapina. Martin Grilec,
Rogatec 275, Rogatec.
ZASTAVO 750 LE letnik 1980 KM
1000, prodam. Delno na kredit.
Tel.: 28-448.
UGODNO prodam električni štedil-
nik in dva pograda (postelja v
nadstropju iz programa MO-
ZAIK LIK Savinja). Marjan Go-
lob, tel.: 710-551 v popoldan-
skem času in 710-061 v dopol-
danskem.
KUPIM
GARAŽO v Celju ali bližnji okolici
vzamem v najem ali kupim. Inf.
po tel. (063) 25-449.
RABLJEN betonski mešalec 1001,
kupim. Tel.: dopoldan 26-634.
KUPIM gradbeno parcelo z ureje-
no dokumentacijo ali manjšo hi-
šo z vrtom v Celju ali okolici.
Šifra: Čim dlje od Cinkarn«.
GRAMOFON za stare plošče, me-
njava igel, kupim. Jakob Matek,
Zidani most 30.
STANOVANJA
NUJNO potrebujem sobo, lahko je
neopremljena, plačam vnaprej.
Ponudbe na Upravo tednika pod
-PREDPLAČILO".
MENJAM dvoinpolsobno stanova-
nje v bloku za trosobnega s
centralno kurjavo. Pod šifro: 66.
MLADA zakonca z osemmeseč-
nim otrokom iščeta sobo za eno
leto. Ponudbe pod Predplačilo -
1464.
PRODAM ali zamenjam garsonie-
ro v Žalcu za eno ali dvosobno
pritlično stanovanje v Dobrni
zaradi zdravja. Stanovanje je
centralno ogrevano. Ponudbe
na podružnico Celje, pod ČIM-
PREJ.
SAMSKO dekle išče sobo s po-
sebnim vhodom v Celju ali bliž-
nji okolici. Šifra: Redna plač-
nica.
LASTNIŠKO dvosobno stanova-
nje, lepa sončna lega v središču
Celja zamenjam za enakovre-
dno v Laškem, Dobrni, Velenju
ali v Konjicah. Šifra: Enakovre-
dno.
V SKUPNO gospodinjstvo sprej-
mem upokojenko srednjih let -
Šifra: Junij.
ZAPOSLITEV
TAKOJ zaposlim 2 PK ali KVsIiko-
pleskarja. Rado Aleš, Pivovarni-
ška 2, Laško.
SPREJMEM dva slikopleskarja.
Franc Filipič, Slikopleskarstvo
Celje, Zidanškova 7 tel.: 25-682,
24-540.
ŠIVILJO kvalificirano za Izdelavo
ženske konfekcije takoj zapo-
slim. Nastop do dogovoru. Inte-
resentke se lahko zglasijo
osebno vsak dan popoldne. Ši-
viljstvo Pavla Petrovec, Prebold
37. Rok 10 dni po objavi.
V REDNO delovno razmerje sprej-
mem 1 KV strugarja, 1 KV klju-
čavničarja. Erjavec, tel.: 22-707.
RAZNO
IŠČEM lokal za opravljanje mirne
obrti v Šentjurju, Dobrni ali bliž-
nji okolici, šifra: Plačilo vnaprej.
IŠČEM varstvo otroka v Žalcu. Inf.
po tel.: 27-938 od 15. ure dalje.
V CENTRU Šentjurja oddam v na-
jem prostore za mirnejšo obrt.
Inf. po tel.: 741-173 po 19. uri.
V NOVI vasi iščem lokal za kozme-
tiko. Ponudbe na tel.: 27-177,
Travner.
PO NAROČILU izdelujem nagrob-
ne spomenike, okvirje, vaze, sli-
ke, lučke, sekanje in obnova na-
pisov ter vsa ostala popravila.
Se priporoča Srečko Sakelšek,
Podgorje 56 b, pri Mestnem po-
kopališču.
FOTO-COLOR
Vse usluge fotografom in
amaterjem nudimo hitro in
l<onkurenčno. Filme lahko
pošljete tudi po pošti.
Odprto od 13. do 17. ure,
ob sobotah od 10. do 13.
ure.
FOTO RIZMAL
Kardeljeva 20
ŽALEC_
ZDRUŽENE
OSNOVNE ŠOLE
TOZD OŠ IVANKA
URANJEK CELJE
razpisuje
prosta dela in naloge
učitelja telesne
vzgoje
za določen čas in sicer od
1. 9. 1981 do 31. 8. 1982.
Rok za prijavo je 15 dni po
objavi.
Komisija za delovna razmerja
Lesnina TOZD Lesna industrija »BOR<
Laško
objavlja proste delovne naloge in opravila
ključavničarja-vzdrževalca.
Pogoj: končana poklicna šola ali kvalificiran ključav-
ničar in 1 leto delovnih izkušeni.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s 3
mesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 15 dneh po objavi komisiji za delovna ra-
zmerja TOZD Lesna industrija »BOR« Laško.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh
po izteku roka za prijavo.
Šolski center Boris Kidrič
objavlja
prosta dela in naloge:
učitelja STM
pogoj visoka izobrazba družboslovne smeri
učitelja obrambe in zaščite
pogoj visoka izobrazba
učitelja telesne vzgoje
pogoj visoka šola za telesno vzgojo.
Prijave z dokazom o strokovnosti sprejema svet šol-
skega centra Boris Kidrič Celje, Ljubljanska 17,
15 dni po objavi.
Priporoča se:
GRAFIČNO GRACER     Okrogarjeva 2
PAPIRNA 63000
GALANTERIJA MIRAN        CELJE
Hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah izdelujem:
ETIKETE - NALEPKE - VIZITKE BLOKE - NAVADNE in SAMOKOPIRNE
DOPISE - KUVERTE - OBRAZCE REKLAMNE IN NAPISNE TABLE
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestlji\
izgubi naše ljube hčerke,
vnukinje, nečakinje in
sestrične
MATEJE
KRUŠIČ,
doma iz Arciina,
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in
sosedom za vsestransko pomoč; kolektivu Topra, Avta Ce-
lje, nadalje sošolcem in profesorjem Ekonomske srednje
šole, ki so jo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti.
Hvala pevcem Komornega moškega zbora za odpete žalo-
stinke, hvala tudi duhovniku Dragu Svetku za opravljen
obred in govor. Vsem, ki so pospremili ljubljeno Matejo na
/adnji poti in prekrili njen prerani grob s cvetjem in venci -
iskrena hvala.
Žalujoči:
ati, mamica, mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, .starega očeta in
brata
ALOJZA
GRAČNARJA
iz Dobja pri Planini
se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih priskočili na
pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in ga v tako velikem
številu pospremili na njegovi zadnji prerani poti.
Posebna hvala Gasilskemu društvu Dobje pri Planini, šo-
ferjem Transporta iz Šentjurja, vsem govornikom in župni-
ku za opravljeni obred in ganljive poslovilne besede. Hvala
vsem sosedom.
Žalujoči:
žena Anica, hčerke Fani, Ivanka z Ivanom, Kristina in
Marica z družinami in sestra Anica.
Komisija za delovna razmerja
BEOGRADSKA BANKA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA
Kersnikova 10
objavlja
prosta dela in naloge
PISARNIŠKEGA REFERENTA V POSLOVNI
ENOTI ŽALEC
(za določen čas s polnim delovnim časom, 2 meseca
poskusno delo)
Pogoji: srednješolska izobrazba, 2 leti delovnih izku-
šenj
Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe z opisom
dosedanjega dela v stroki in strokovni izobrazbi v 15
dneh po objavi na naslov:
BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJA-
NA PE ŽALEC
Kardeljeva ul. 12, 63310 Žalec
Gozdno gospodarstvo Celje,
TOZD GRADNJE IN MEHANIZACIJA
objavlja prosta dela in naloge za
1. ORGANIZATORJA DELA
2. MEHANIKA i.
Pogoji za zasedbo:
Ad/1 Popolna srednja šola ustrezne smeri, 1-2 leti
delovnih izkušenj.
Ad/2 Poklicna šola, eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni od objave
na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE, Ljub-
ljanska C. 13, Splošni kadrovski sektor.
Prijavi je potrebno priložiti dokumentacijo o izpolnje-
vanju pogojev.
gt, 22 - 4. junij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
NEDELJA, 7. 6.
g 05 POROČILA (Lj)
g 1^ SEZAMOVA ULICA, amerj.
ška otroška serija (Lj)
-O 10 D Sušič; TALE, nadaljevan
ka TV Sarajevo (Lj)
10 TV KAŽIPOT (Lj)
130 NARODNA GLASBA (Ti)
200 KMETIJSKA   ODDAJA   (N
Sad)
1300 POROČILA (do 13.05) (Lj)
13 05 Pariz: TENIS, finale, prenos
(EVR, Zg 2, Lj)
.545 ATLETIKA      ZA      POKAL
EVROPSKIH PRVAKOV, pre
nos (Zgb 2, Bgd 2, Lj)
,flOO SNEMALEC,  ameriški  filrr
(Lj)
19 10 RISANKA (Lj)
1915 CIK CAK (Lj)
19 22 TV NOCOJ (Lj)
19 24 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
1955 VREME (Lj)
19 57 PROPAGANDNA    ODDAJA
20.00 B. DRAŠKOVIČ-M. Kovač:
TOBAČNA POT, nadaljevan-
ka TV Beograd (Lj)
20 55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.00 DVE HIMNI ZA ENO SRCE
dokumentarna oddaja (Lj)
21.30 V ZNAMENJU (Športno pr-
venstvo LAO) (Lj)
21.50 ŠPORTNI PREGLED (Bgd)
pONEDEUEK, 8. 6.
17.15 POROČILA (Lj)
1720 MINIGODCI V GLASBENI
DEŽELI (Lj)
17.30 MROŽI, sovjetski poljudno-
znanstveni film (Lj)
17.55 ČLOVEK IN DUŠEVNA STI-
SKA: Poti iz stiske (Lj)
18.20 NA REHABILITACIJI (Lj)
18.35 OBZORNIK (Lj)
18.45 POP GODBA: Idoli (za JRT1)
(Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIK CAK (Lj)
19.24 TV NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20.00 G.Tanugi: POTOVANJE NA
KONEC POMLADI, franco-
ska drama (Lj)
21.30 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.35 KULTURNE DIAGONALE (Lj)
tt.15 V ZNAMENJU (Lj)
TOREK, 9. 6.
17.15 POROČILA (Lj)
17.20 KAPITAN KUK, slovaška
pravljica (Lj)
17.30 GORSKA FOLKLORA: Nor-
veška (Lj)
18.00 KO UTIHNE ŠOLSKI ZVO-
NEC, otroška oddaja TV Za-
greb (Lj)
18.30 OBZORNIK (Lj)
18.40 MOSTOVI - HIDAK, oddaja
za madžarsko narodnostno
skupnost (Lj)
18.55 KNJIGA (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIK CAK (Lj)
19.24 TV NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA    ODDAJA
20.00 SKUPNO, oddaja TV Skopje
in drugih jugoslovanskih
studiev (Lj)
21.00 PROPAGANDNA     ODDAJA
21.05 W. Hohnensee: BOJNI TO-
VARIŠ HANS BEIMLER,
vzhodnonemška nadaljevan-
ka (Lj)
22.25 V ZNAMENJU (Lj)
SREDA, 10. 6.
17.35 POROČILA, (Lj)
17.40 ZBIS - K.Grabeljšek: MOJE
AKCIJE (Lj)
17.50 PIONIRJI MODERNEGA KI-
PARSTVA, angleška kultur-
no-dokumentarna serija (Lj)
18.15 OKROGLI SVET (L))
18.25 OBZORNIK (Lj)
18.40 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ
ZAGORJE, 5. del (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIK CAK (L))
19.24 TV NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 FILM TEDNA: ZBIRALCI
PERJA, jugoslovanski film
(Lj)
21.20 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.25 MINIATURE: TEMNA VRATA
(Lili Novy) (Lj)
21.50 V ZNAMENJU (Lj)
ČETRTEK, 11. 6.
17.25 POROČILA (Lj)
17 30 ČAS ZA PRAVUlCE, otroška
oddaja TV Zagreb (Lj)
18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA:
KROG BREZ KORAKOV, ju-
goslovanska filma (Lj)
18.30 OBZORNIK (Lj)
18.40 NA SEDMr STEZI (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIK CAK (Lj)
19.22 TV NOCOJ (Lj)
19.24 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 STUDIO 2 (Lj)
21.30 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)^
21.35 NAŠI  BALETNI  UMETNIKI:
Metod Jeras (Lj)
22.15 V ZNAMENJU (Lj)
Oddajniki ti. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČI-
NI (N. Sad)
17.30 TV DNEVNIK (Bgd 1)
17.45 DRUŽBA RDEČELASKE ZO-
RA (Bgd 1)
18.15 ZNANOST (Bgd 1)
18.45 UGRABITEV, angleška serija,
(Sal)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb 2, Tg)
20.00 3-2-1 ... GREMD, LEGENDA
O PLANINI TIJAN-SUN, kitaj-
ski film (Zgb 2)
23.00 POROČILA (do 23.05) (Zgb
2)
PETEK, 12. 6.
17.15 POROČILA (Lj)
17.20 DRUŽINA SMOLA, madžar-
ska risana serija (Lj)
17.45 JUGO ROČK: »Na lepem pri-
jazni« (Lj)
18.15 OBZORNIK (Lj)
18.25 VIDIKI SOCIALNEGA DELA:
Center za socialno delo (Lj)
18.55 NE PREZRITE (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIK CAK (Lj)
19.24 TV NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 USTVARJANJE TITOVE JU-
GOSLAVIJE, dokumentarna
serija (Lj)
20.55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.00 T.Mann: BUODENBROOKO-
VI, nemška nadaljevanka (Lj)
22.00 V ZNAMENJU (Lj)
22.15 NOČNI KINO: JAZ, PIERRE
RIVIERE, francoski film (Lj)
Oddajniki ii. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČI-
NI (N. Sad)
17.30 TV DNEVNIK (Bgd 1)
17.45 Z NAŠEGA ZORNEGA KOTA
(Sa 1)
18.15 MLADINSKI EKRAN (N. Sad)
18.45 STAROSTE (N. Sad)
19.30 TV DNEVNIK (Bgd 1)
20.00 NARODNA GLASBA (Sa 2)
20.45 ZAGREBŠKA    PANORAMA
(Zgb 2)
21 10 RAZPRAVA O MORALI, od-
• daja IZ dokumentarne serije
Porota (Bgd 2)
21.55 V PETEK OB 22 un, kulturni
mozaik (do 23.55) (Bgd 2)
SOBOTA, 13. 6.
8.30 POROČILA (Lj)
8.35 MINIGODCI V GLASBENI
DEŽELI (L))
8.50 KAPITAN KUK, slovaška
pravljica (Lj)
9.00 ZBIS - K.Grabeljšek: MOJE
AKCIJE (Lj)
9.10 KO UTIHNE ŠOLSKI ZVO-
NEC, otroška oddaja TV Za-
greb (Lj)
9.40 JEZIK V JAVNI RABI: Izbira
med oblikami (Lj)
9.50 DOKUMENTARNA  ODDAJA
10.20 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA
KONCU MESTA, češka na-
daljevanka (Lj)
11.20 POROČILA (do 11.25) (Lj)
17 00 POROČILA (Lj)
17.05 VANKEE NA DVORU KRA-
LJA ARTHURJA, ameriški
mladinski film (Lj)
18.50 NAŠ KRAJ (Lj)
19.05 ZLATA PTICA (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.15 CIK CAK (Lj)
19.24 TV NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 DOBER VEČER, zabavno-
glasbena oddaja TV Zagreb
(Lj)
20.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
21.00 BOJ    NA   ŽIVUENJE    IN
SMRT, nizozemski film (Lj)
22.55 TV KAŽIPOT (Lj)
23.15 POROČILA (Lj)
RADIO CEUE
SPORED
OD 4. 6. DO 10. 6.1981
Četrtek, 4. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30
Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Kronika, 16.15
Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo - Celje v obrambi in
zaščiti, 18.00 Zaključek sporeda,
petek, 5. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik
(vmes ob 9.00 Poročila), 10,00 Zaključek sporeda, 15.30
Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi,
16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam
izbira, 17.45 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda.
sobota, 6. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami -
Celje v obrambi in zaščiti, 9.00 Poročila, 9.05 Filmski
sprehodi, 9.30 Celje v obrambi in zaščiti, 10.00 Prenos
vaje »Celje v obrambi in zaščiti«, 15.30 Obvestila, 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton,
17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda.
nedelja, 7. 6.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30
Predstavljamo vam, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00
reportaža Celje v obrambi in zaščiti, 11.15 Zabavni
globus, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Čestitke in poz-
dravi, 13.00 Poročila, 13.05 Od melodije do melodije,
13.30 Literarna oddaja, 13.45 Iz domačih logov, 14.00
Zaključek sporeda.
ponedeljek, 8. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno do-
poldne (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij,
17.30 Športni pregled, 17.45 Glasbene novosti, 18.00
Zaključek sporeda.
torek, 9. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30
Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi,
16.40 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 Zabavni globus,
17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Od-
mevi. 18.00 Zaključek sporeda.
sreda, 10. 6. 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila. 10.00 Zaključek sporeda. 15.30
Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi,
16.30 Delo in zdravje, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.30 Aktualno,
17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek
sporeda.
IZ SPOREDA
Četrtek, 4. junija 1981 ob le.so. v živo: celje v
obrambi in zaščiti
Danes bo na sporedu zadnja iz ciklusa oddaj »CELJE 81 v
obrambi in zaščiti« V njej bodo sodelovali Viki Kranjc, Nikolaj
Pirtošek, Ivan Pasero in Stane Ocvirk. Oddaja, ko jo pripravlja
novinar Tone Vrabl, bo odgovorila še na zadnje podrobnosti v
pripravah na sobotno vajo. Seveda pa bo predvsem namenjena
tudi zadnjim navodilom prebivalcem in udeiežencem-vaje, kot
tudi tistim ki si želijo vajo le ogledati. Vabimo vas, da prislu-
hnete.
sobota, 6. junija 1981 ob 9.00 uri: celje v obrambi in
zaščiti
V Celju poteka džmes zvezna vaja Celje 81 v obrambi m
zaščiti, ki je velik preizkus usposobljenosti vseh struktur SLO
in družbene samozaščite v naši občini. Sočasno je vaja tudi
vrhunec dolgotrajnih priprav in mnogih aktivnosti s tega po-
dročja, ki že lep čas poteka v Celju. V današnji oddaji bo Radio
Celje od 9.00 ure dalje neposredno spremljal potek vaje. Slišali
boste vse o zadnjih pripravah na vajo, zatem podrobno razlago
taktične preddpostavke in aktivnosti, ki se bodo odvijale.
Okoli 9. ure in 30 minut bomo vključili naše mikrofone na
Golovcu, kjer se bo vaja pričela in neposredno bomo prenašali
prvi del vaje. Zatem bomo okoli 11. ure neposredno prenašali
tudi zaključek vaje, ki bo pred bazenom na Ljubljanski cesti.
Neposredno bomo prenašali tudi svečan zaključek vaje 1»
defile vseh udeležencev pred častno tribuno Reporterja s
terena bosta Mitja Umnik in Janez Vedenik, v studiu pa bo
oddajo povezovala Mateja Podjed.
sreda, 10. junija 1981 ob 16.30: delo in zdravje
Oboljenja dihal, še zlasti pljuč, so med poklicnimi obolenji
dokaj pogosta, posledice pa lahko bistveno vplivajo na dela-
zmožnost oziroma zdravje in življenje posameznika. Kot pri
drugih obolenjih je tudi tu pomembno zgodnje odkrivanje
škodljivosti v okolju, preprečevanje njihovega vpliva in se-
veda pravočasno zdravljenje ali premestitev delavca k delom,
ki mu ne ogrožajo zdravje. V današnji oddaji Delo in zdravje bo
več o poklicnih obolenjih pljuč povedal dr. Bogomil Hrašovec.
CESTNO PODJETJE CELJE, n. sol. o.
TOZD ASFALT KAMNOLOM VELIKA
PIREŠICA, n. sol. o.
VELIKA PIREŠICA
Komisija za delovna razmerja
ponovno objavlja
prosta dela in naloge
VZDRŽEVANJA ELEKTRO NAPRAV
(obratni električar)
Pogoji: Končana poklicna šola elektro smeri in 2 leti
ustreznih delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektro-
naprav. Stanovanje po dogovoru.
Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služba
■ DO, Lava 42, Celje, 30 dni od dneva objave. Prijavljeni
prejmejo odgovore v 30 dneh po poteku objave.
ZANIMIVOSTI DOMA m V SVETU
RANGUN
POŠTO SKRIVAJO
PIŠE: 11
ERNEST REČNIK
Čeprav šteje Rangun do-
ber milijon in pol prebival-
cev, njegov življenjski utrip
ni tako živahen, kot utrip ka-
terega koli mesta v jugo-
vzhodni Aziji. Naša avtobu-
sna vožnja iz letališča v me-
sto v hotel Inya Lacke je po-
tekala takorekoč po praznih
ulicah glavnega mesta
Burme.
Svetlobnih reklam, ki so
tako značilne za velemesta,
skoraj nismo opazili, nismo
zaznali značilnega bučanja
in nemira velemesta, ,^ saj je
motoriziranih vozil, ki pov-
zročajo značilen šum, izre-
dno malo. Kljub visoki kate-
goriji hotela Inya Lacke so
bile sobe precej zanemarje-
ne; motor klimatske naprave
je tako ropotal, da smo ga
morali izklopiti s tem pa smo
seveda občutili vso toploto
in vlago tropskega zraka.
Zjutraj smo v recepciji ku-
pili izredno lepe barvne raz-
glednice, jih naslovili na svo-
je znance in prijatelje, pravil-
no frankirali za zračno pošto
in jih zmetali v poštni nabi-
ralnik. Po vrnitvi v domovi-
no smo ugotovili, da niti ena
razglednica ni dosegla svoje-
ga naslovnika. Prepotoval
sem dobršen del sveta in reči
moram, da so doslej prišle na
cilj vse razglednice, ki sem
jih pisal, le burmanske so
izostale. Verjetno jih je izlo-
čila njihova drobnjakarska
cenzura, zakaj je bilo to do-
bro, nismo mogli razumeti.
Na nekem spominku sem
videl napis: »Burma Land of
Pagodes«, kar pomeni, da je
Burma dežela budističnih
templjev. Prav gotovo nikjer
v nobeni deželi sveta ni nase-
janih toliko pagod kot prav v
Burmi. Na hribčku v Rangu-
nu stoji takoimenovana zlata
pogoda Svedagon. Pogoda
ni zlata, pač pa pozlačena in
je vidna daleč po mestu in v
okolico. Nekoliko je rosilo in
bilo je sila soparno, ko smo
se s skromno, pač pa dobro
izobraženo burmansko vo-
dičko Pen-Si bosonogi in
preznojeni sprehajali okoli
zlate pagode, si to ogledova-
li, fotografirali in filmali.
Okoli Svedagona je nešteto
manjših, izredno slikovitih
pagod v čudoviti slogovni
raznolikosti, ki izredno pri-
tegnejo turiste.
Rangun je zrastel ob enem
izmed rokavov največje bur-
manske reke Iravadi, katere
delta je izredno velika in ra-
zvejana. V pristanišču smo
videli velikansko skladišča
za riž, saj je Rangun v sve-
tovnem merilu eden izmed
največjih izvoznikov riža. Na
veliko prekooceansko ladjo
so nalagali krasno tikovo
hlodovino, to je zvrst indij-
skega hrasta, ki daje izredno
dragocen in iskan les. Name-
sto, da bi hlodovino doma
vsaj razžagali in s tem zapo-
slili domačo delovno silo,
izvažajo hlodovino, z izku-
pičkom predelave pa se ma-
stijo večnacionalne delniške
družbe.
Obiskali smo delavnice,
kjer izdelujejo res lepe lese-
ne spominke iz dragocene ti-
kovine. To so v glavnem kip-
ci Bude in drugih božanstev,
katerih izdelava je res moj-
strska. Nešteto je tudi izdel-
kov iz bambusa; pa še to je
treba povedati, da so vsi ti
izdelki razmeroma poceni,
saj je tujski promet razmero-
ma šibak, kupna moč doma-
čega prebivalstva pa maj-
hna.
Gradovi in graščine
na celjsicem območju
i t
KOZJE
(Drachenburg), grad
Vrh hriba Bradica nad naseljem
Kozje. Občina Šmarje.
Kozje sodi med najstarejše grado-
ve na slovenskem Štajerskem. Nje-
govo ime se veže na prastaro baje-
slovno žival. V ljudskem izročilu se
je vse do nedavna ohranila pripo-
vedka o Zmajevem gradu; ime naj bi
izviralo odtod, ker je nekoč »v Bi-
stergrabnu pod starim gradom nad
trgom prebival strahoten zmaj, ki so
ga krmili z mladimi deklicami.« Že
1016 je rimski cesar Henrik IT poda-
ril grofu Viljemu Breže-Selškemu
naselje Kozje s 30 kraljevskimi kme-
tijami - villa quae dicitur Trasken-
dorf, XXX regales mansos. 1130 je
Trachendorf kot dediščina Heme
Breže-Selške že v posesti krškega
samostana. 1197 nastopi prvi kozjan-
ski vitez Oton Otto de Trachen-
berch v spremstvu krškega škofa
Ekharda, grad pa se prvič omenja
1286 kot castrum Trachenberk, na-
to 1332 kot vest Trachenberch in
1346 vest Trakenberg. Skupaj z go-
spoščino je 1384, ko se je Diemut iz
Kozjega poročila z Niklom Brestani-
škim, prišel v roke Brestaniških, ki
so ga posedovali vse do 1570, ko je
rod izumrl. Dedič gradu kot krškega
fevda je bil nato Max Ruepp iz Pfeil-
berga, za njim ogrski stotnik Jakob
Szekey, baron Ormoški. Njegov sin
Jurij je 1587 prodal.grad Kozje z
ljudmi, topnjačami, imenjem in po-
sestvi za 110 funtov Zahariji Schnee-
weissu. Schneevveissov sin Jurij je
posedoval gospoščino še 1610, 1655
pa je v rokah Hansa Th. Senakovi-
zha in njegovega sina Wolfa. Že pred
1679 je kupil gospoščino in grad
Gottfried E. pl. Wintershofen. Grad
so že vsaj sredi 17. stol. opustili in je
pričel razpadati, gospoščina pa je
prehajala iz rok v roke. Njeno sredi-
šče je bilo poslej v graščini na robu
istoimenske vasi.
Grad Kozje so bržčas pozidali že v
12. stoletju. Iz njegove preteklosti
vemo le, da so ga 1476 oblegali Tur-
ki, kot nam poroča Unrestova kroni-
ka: (die Turckhen) lyessen den
sackman aus vnter das gschloss
Herberg auf... gein Kunigsperg,
Trackhenwerg... Clobucciaricheva
skica iz o. 1603 nam kaže grad kot
kompleksno dvonadstropno zasno-
vo, sestavljeno iz treh stanovanjskih
traktov, okroglega obrambnega vo-
galnega stolpa in osrednje utrdbe,
vsaj štirinadstropnega bergfrida, ki
je obvladoval s svojo višino in maso
celotno grajsko gmoto. Ločeno je
upodobljen dislocirani večnadstrop-
ni obrambni stolp. Ni nemogoče, da
je bil grad uničen za časa kmečkega
upora 1635, čeprav viri o tem molče.
Na Vischerjevi upodobitvi iz o. 1681
ga vidimo že kot razvalino.
1965 so domačini izkopali del graj-
skega jedra in pri tem odkrili del
starega palasa, širokega o. 7,30 m in
dolgega o. 13,50 m - vendar pa dolži-
na stavbe ni bila do kraja izkopana.
Palas je orientiran v smeri sever-
-jug, izkopani zidovi so debeli
110 cm in visoki poprečno 2 m. Od-
kriti kletni prostor v palasu je bil
obokan - na to kažejo nastavki obo-
ka - dostopen pa je bil iz grajskega
dvorišča; podboja portala iz rezane-
ga, neprofiliranega lehnjaka (vrata.
so bila široka 147 cm) so v spodnjem^
delu še ohranjeni, znotraj pa je razli-'
ka med nivojem dvorišča in nivojem |
kleti premoščena z delno še ohranje-'
nimi, 78 cm širokimi stopnicami. Ob'
palasu so ohranjeni ostanki zidovja^
drugih grajskih stavb, vendar je zi-;
dava povsod načeta in zato časovno
neopredeljiva, stilno značilni arhi-^
tekturni členi pa povsem manjkajo.'
Zidovje izpostavljenega obrambne-'
ga stolpa s kvadratičnim tlorisom na^
pobočju Bradica zahodno od graj-;
skega jedra je ohranjeno v višini več i
metrov. Zidava je že gotska, arhitek-j
turni členi pa tudi tu manjkajo.      i
KOZJE
(Drachenburg),
graščina
v ravnini, na robu naselja Kozje,;
jugozahodno od župnijske cerkve.i
Občina Šmarje.
Gospoščino Kozje sta 1655 pose-j
dovala Hans Th. Senakovizh in nje-i
gov sin Wolf, pred 1679 pa jo je kupil.
Gottfried E. pl. Wintershofen. Za;
njim so jo posedovali njegovi dediči,
baroni Wintershofni do 1812, ko jo je:
dedoval Alojz baron pl. Gallenfels.:
Pozneje so jo posedovali: 1815 Kri-;
stijan pl. Leitner, do 1825 Eleonora;
pl.Fedrozi, nato 1826 do 1870 Jo-^
hann Eduard Sekol. Sledili so mui
Joh. Schinka in Franc F. Gosslethi
pl. Werkstatten do 1907. Poznejši-
lastniki so se naglo menjavali. Po'.
1917 je graščina prišla v posest rodo-j
vine Kobi, ki jo je posedovala tudi še;
med obema vojnama. Zdaj je v stav-j
bi obrat tekstilne tovarne »Metka« iz^
Celja. ■
Podobe prvotne graščine, ki so jo,i
verjetno pozidali sredi 17. stol. ne|
poznamo. J. E. Sekol je sredi 19. stolj
pozidal novo, dvonadstropno stavbo^
pravokotnega tlorisa, ki še vednd
stoji. ;
Razvaljeni grad Kozje na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681
ii. AVTO RALLV USPEL
Športna komisija pri AMD Slander Celje je organizirala v
počastitev 40. obletnice ustanovitve OF in v počastitev me-
seca mladosti ter 35. obletnice ustanovitve društva, preteklo
soboto tekmovanje avtomobilistov v turističnem 11. avto
rallyu »Mladost - 81«. Proga je bila dolga 80 kilometrov in je
bila razdeljena na tri posamezne etape. Vmes je bilo po-
trebno opraviti tudi pet spretnostnih voženj. Na startu se je
organizatorju prijavilo 36 posadk, ki so tekmovale v štirih
tekmovalnih razredih.
Rezultati: razred do 785 ccm: 1. Adolf Biderman, AMD
Slovenska Bistrice 2051 točk, Majda Beškovnik, 2. Janez
Cerar, FAM Lukovica 2169 točk, Miro Troha, 3. Mirko Co-
kan, FAM Lukovica 2237 točk, Marjan Cokan.
Razred do 1000 ccm: 1. Griša Kersnik, FAM Lukovica
2101 točk, Tomaž Beden, 2. Roman Mejač, ZSAM Celje 2117
točk, Karmen Verbič, 3. Jože Mesarec, AMD Slander 2142
točk, Irena Kragelj.
Razred nad 1000 ccm: 1. Srečko Prcač, AMD Litija 2215
točk, Franci Gorišek, 2. Rado Romih, AMD Slander 2280
točk, Mirjan Miljevič, 3. Rafko Kranjc, AMD Slovenska
Bistrica 2293 točk, Zalika Kranjc.
Enotni ženski razred: 1. Zvonka Krvina, FAM Lukovica
2562 točk, Boštjan Jasenec, 2. Marina Novak AMD Slander
3400 točk, Peter Ocvirk.
Generalna uvrstitev tekmovalcev: 1. Adolf Biderman,
AMD Slovenska Bistrica, 2. Griša Kersnik, AMD FAM Lu-
kovica, 3. Roman Mejač, ZSAM Celje.
Rezultati ekip: 1. AMD FAM Lukovica, 2. AMD Slovenska
Bistrica, 3. AMD Slander Celje. F. GABER
OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CELJČ
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2akc -
Uredništvo; Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Odgovorni urednik in v. d
glavnega urednika Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrei
Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Jane
Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo
Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, poUetna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603
31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - TelefoTi, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.