•s)' Poštnina platana r gotoriul. I. izdaja. 13. !|. 1931 ■ * Ut)1 Cena Din r—* Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2‘—: mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80‘—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. S0-69 in 30-71 Jugoslovan Rokoplaov ne vračamo. Oglas! po tarif) in dogovoru. Uprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24. tel. 29-00. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raH.s Ljubljana 15.621. St. 36 Ljubljana, petek, dne 13. februarja 1931 Leto II. General Weygand, novi podpredsednik francoskega vrhovnega vojnega sveta in generalni inšpektor francoske armade. Sprejem v čast N j. Vel. kraljice Marije Bukarešta, 12. februarja. AA. Na čast Nj. Vel. kraljici Mariji je na§ poslanik v Bukarešti Čolak-Antič včeraj popoldne priredil v prostorih jugo« slovanskega poslaništva velik sprejem in koncert. Kazen dvornih osebnosti so so sprejema in kon* certa udeležili tudi bivši romunski regent Cara-ceanu, dalje celokupna vlada, člani tujih misij, delegati, bivši romunski ministri, voditelji strank, predsednik beograjske občine NeSič in druge ugledne osebnosti. Novi podpredsednik nemškega parlamenta Berlin, 12. februarja, d. Na današnji seji nem« Skega državnega zbora je bil poslanec baron Kar-, oH, "*} nemške ljudske stranke izvoljen z« pod-I redscanika namesto odstopiviega ndtodno-soci-jalističnega poslanca Stohra. Kurdoff jo dobil 258 glasov, 56 glasov je dobil komunist Pick, 38 glasov je bilo neveljavnih. Nemci za novo proučitev vprašanja krivcev svetovne vojne Berlin, 12. februarja. AA. Nemška ljudska stranka in centruin sta pozvali vlado, naj ukrene potrebne korake, da se ugotove pravi vzroki in doženejo krivci svetovne vojne. Najbolje bi bilo, da se imenuje mednarodni odbor nepristranskih strokovnjakov, ki edini more to vprašanje objektivno rešiti. Svojo vlogo na vlado utemeljujeta stranki s tem, da je morala Nemčija pod pritiskom podpisati versejsko mirovno pogodbo. Nemčija 8 tem ni priznala, da bi bil nemški narod povzročitelj svetovne vojne. Ta enostranska sodba l>a more omajati medsebojno zaupanje narodov, Je bistven pogoj trajnega miru. . *>erlin, 12. februarja. AA. Nemški državni zbor je soglasno sprejel resolucijo strank sredine, ki predlaga, naj se ustanovi mednarodna komisija, ki bi proučila vzroke svetovne vojne in oprostila Nemčijo obtožbe, da je ona povzročila ta konflikt. Brat japonskega cesarja v o v Berlinu • er ln’ ' februarja. AA. Brat japonskega ce- Ja Princ Takamacu se je vrnil g svojo soprogo v JAemčijo. V Berlinu Bi bo ogledal razne znan* stvene zavodo in ustanove. Državni kaneelar je priredil visokim gostom zajutrk. Iz Berlina se bo princ Takamacu napotil s svojo soprogo v južno Nemčijo, odtod pa preko Mttnchena in Genove nazaj na Japonsko. Pogrešani nemški znanstveniki na Grenlandiji Oslo, 12. februarja. AA. Na obali Grenlandije sestavljajo rešilno ekspedicijo, ki naj poišče pogrešane znanstvenike Sestavljena bo iz Nemcev in domačinov. Ekspedic.ja bo odpotovala šele aprila meseca. Kakor je znano, so Nemci v notranjosti Grenlandije zgradili meteorološko postajo. Lani poleti je hotel prof. Wegener pripeljali na to postajo instrumente in brano. Domačini, ki ro tedaj premljali prof. Wegenerja in njegove tovariše, so se vrnili, češ da je vreme preslabo. Od tega časa ni več nobenih vesti o prof. Wegenerju. Stavka nemških pristaniških delavcev Hamburg, 12, februarja. AA. Komunistične delavske organizacije so pozvale pristaniške delavca v Hamburgu, Bremnu, Al toni in Wilhelmsburgu, naj stavkajo v protest proti znižanju mezd za ('%• _ Zveza pristaniških delavcev se je izjavila Pr“** stavki. Zato ni možno dognati obsega stavke. Merodajni krogi upajo, da bo kriza kmalu premagana. Hamburška sckcija mednarodne zveze Pristaniških delavcev in pomorščakov je brzo-ino'-° ,lal,r0?^a V8e sorodne organizacije za po- Znaki zdravega napredka Jugoslavije nasi Važen članek londonskega lista »Financial Times« o gospodarskem položaju v državi - Polno priznanje gospodarski politiki vlade - Kljub krizi stalen napredek prometnih sredstev in industrije - Solidnost državnih linanc London, 12. februarja, n. Tukajšnji veliki list »The Times« posveča v svoji letni prilogi »Annual Financial and Commercial Times« poseben članek tudi Jugoslaviji in njenemu gospodarskemu stanju. Pod naslovom »Gospodarski napredek Jugoslavije« ugotavlja list najprej, tla kaže Jugoslavija kljub sedanjim težkočam znake zdravega gospodarskega napredka. Državni dohodki — nadaljuje — so tekom 1. 1930. stalno naraščali. Prav tako so bili prihranki po-denarnih zavodih lani znatno večji nego v 1. 1929. Aktivnost na denarnem trgu je bila živahna. Živa tendenca je prevladovala tudi na efektnih borzah, in to kljub temu da so tečaji nekoliko padli. Narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5 in pol odstotka in obrestna mera po zasebnih bankah je tudi kazala tendenco padanja. Vladu zasleduje krepko politiko gospodarskega razvoja in vzpodbuja tudi občine k posnemanju. Z uspehom je pridobivala domači in tuji kapital v to svrlio. Vsled tega se opaža znatna živahnost v javnih delih. Tudi Jugoslavija je občutila posledice padanja cen, posebno po zadnji žetvi, tod« to ni nikakor omajalo njenega gospodarstva. Nato navaja list statistiko uvoza in izvoza iz katere je razvidno, da je v 1. 1930. padel nas izvoz v primeri s prejšnjim letom od 5.338,000.000 na 5.005,000.000 dinarjev. Padec izvoza — pravi »Times« v tem pogledu — ima svoj vzrok predvsem v dejstvu, da se je zmanjšal izvoz žita in lesa vsled konkurence drugih držav. Kljub temu pa je izvoz nekaterih produktov narastel, tako n, pr. izvoz koruze, svežega sadja, živine in bakra. Položaj glede nove žetve je povoljen in razen ovsa bo zaloga žita še večja kot lani. Organizacija poljedelskih kreditov naglo napreduje. Privilegirana agrarna banka, ki je bila ustanovljena pod pokroviteljstvom vlado, je izpolnila vsa pričakovanja. Od svoje ustanovitve je dovolila za 653,000.000 dinarjev posojil. Dalje omenja list Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki skrbi za napredek in organizacijo izvoza. Daši je vsled agrarne krize kupna moč prebivalstva pala in je to čutila tudi industrija, ta poslednja vendar stalno napreduje, posebno pa v tekstilni panogi. Avstrijske, poljske in čehoslovaške firme so ustanovile v Jugoslaviji razne tvornice. S fran- coskim kapitalom se je otvorilo več tovaren umetne svile, dočim se angleški kapital uveljavlja v rudništvu. Prometna sredstva se stalno razvijajo in vlada ima pripravljen obsežen načrt za gradnjo železnic in cest. Paroplovne družbe so znatno povedale svoje brodovje, tako da bodo letos mogle razširiti svojo plovbo. Državne finance se morojo smatrati za zadovoljive. Dohodki stalno naraščajo, da-si prebitek ne zadostuje za kritje deficita državnih podjetij (žele*ic, pošte i. dr.). Dohodki od davkov za prvih šest mesecev tekočega finančnega leta (april - september) so znašali 3.988 000.000 dinarjev (proti 3.891,000.000 v 1. 1929)., dohodki od državnih podjetij pa 1.816,000.000 dinarjev (proti 1.641,000.000 dinarjev v prejšnjem letu). Dohodki pa so redno večji v drugi polo-fid finančnega leta. Z ozirom na pritožbe glede visokih davkov — zaključuje resni londonski list — je vlada celo mogla znižati zemljiški davek za 2 odstotka. Užitnina na vino se tudi zniža z.i 50 odstotkov, a zguba na dohodkih, ki nastane vsled tega, se bo krila z zvišanjem davščin na pivo in žganje. Nervoznost med velikimi pomorskimi silami Novi pomorski program Francije je odgovor na prevaro Italije - Za 54_0©0 ton novih italijanskih ladij proti 28.000 tonam francoskih ob času »pomorskih počitnic« - Fa-šistovski tisk o obisku pomorskega strokovnjaka Craige-a v Parizu Rim, 12. februarja, n. Vprašanje ureditve pomorskih odnošajev med Italijo in Francijo je ostalo odprto že na pomorski konferenci v Londonu. Velika Britanija, Amerika in Japonska so se takrat sporazumele in sklenile pomorski pakt z zaščitno klavzulo, po kateri je smela Anglija preporei-jonalno zvišati svojo tonažo v slučaju, da bi se Francija in Italija spustili v tekmovanje pri gradnji svojih vojnih ladij.. Anglija bi bila tedaj prisiljena povišati svojo tonažo, ker bi francoska in italijanska tonaža morda skupno prekosili angleško in s tem kršili stari princip, da sme Anglija imeti toliko vojno mornarico, kolikoršno bi imeli dve največji pomorski sili v Evropi. Tedaj sta si seveda tudi Amerika in Japonska izgovorili slično pravico, da bosta namreč tonažo svojih vojnih ladij povečali proporcionalno s porastom angleške vojne mornarice. Ker sta Francija in Italija zares pričeli z medsebojnim tekmovanjem, so vse tri velike pomorske sile intervenirale na prijateljski način, da bi se prenehalo to razmerje med Francijo in Italijo ter da bi se trojni pakt o pomorskem oboroževanju razširil na vseh pet velikih pomorskih sil. Razgovori med Francijo in Italijo so se dolgo časa odlašali. Končno so jih celo prekinili. Pozitivni uspeh teh razgovorov je bil edino ta, da sta v zadnjih 6 mesecih preteklega leta Francija in Italija pristali na pomorsko premirje, ki je poteklo 31. decembra. V tem času bi ne bila smela nobena izmed obeh držav z gradnjo novih vojnih ladij. Med tem pa so sedaj v Franciji kompetentni krogi dognali, da je za časa tega pomorskega premirja Italija prcvarila Francijo. Italija je zgradila v tem času novih vojnih ladij v skupni tonaži 54.000 ton, Francija pa s tonažo 26.000 ton. Italija je torej zgradila za 28.000 ton več vojnih ladij nego Francija. Francija se je spričo tega sedaj pričela pripravljati, da povrne Italiji krivico, ki ji jo je ta storila. To pa je razburilo spet velike oceanske sile in in-gleški ministrski predsednik Mac Donald je poslal pomorskega strokovnjaka Crai-gie-a v Pariz, da pregovori francoske zastopnike, da bi Francija ne reagirala na postopanje fašistovske Italije. Tudi fašistovski tisk se je nekam razburil in »Giornale d’ Italija« odločno pobija trditve, da bi bila Italija prevarila Francijo za časa tega pomorskega premirja. Italija je sicer zares zgradila celo vrsto vojnih ladij, ali teh ladij ni pričela graditi v času tega pomorskega premirja. O gradnji svo- jih ladij je Italija stalno obveščala Francijo in — pravi — je lažnjiva trditev, da bi bila Italija izigrala Francijo. Italija je prežeta z najboljšimi nameni in baš italijanska vlada je predlagala že večkrat francoski, naj se pomorsko premirje ne odredi na določen rok, nego naj ostane v veljavi vse dotlej, dokler razgovori med Rimom in Parizom ne bi dovedli do definitivne ureditve pomorskega oboroževanja obeh držav. »Tribuna« pa pravi, da je namen Crai gievega potovanja v Pariz pred vsem ta, da bi pregovoril francoske zastopnike, da bi Francija opustila gradnjo novih vojnih ladij, namreč onih, ki jih je imela zgraditi ie lansko leto. »Tribuna« pravi, da Craigie ne pride v Rim, kakor je bil to njegov prvotni namen, nego da se spet povrne v London, da poroča Mac Donaldu o rezultatih svojega potovanja. Nastopna avdijenca novega romun. poslanika Izjava g. Guranescuja tisku o avdijenci pri »najšarmantnejšem in najdostojanstvenejšem vladarju, ki je vdan svojemu narodu s srcem in dušo« Beograd, 12. februarja. 1. Danes opoldne je z običajnim ceremonijelom in s tisto toplino, s kakršno je navada sprejemati zastopnike tujih držav na našem dvoru, Nj. Vel. kralj v dvorcu v Dedinju sprejel v avdijenci novega romunskega poslanika v Beogradu g. Guranescuja, ki je izročil svoja poverilna pisma. Izročitev se je izvršila, kakor običajno na dvoru, v prijaznem ozračju in ob živem razgovoru, ki je trajal celih 40 minut. Ko se je poslanik Guranescu poslovil od Nj. Vel. kralja, ga je dvorni maršal general Dimitrijevič spremil na romunsko poslaništvo. Poslanik Guranescu je bil tako ljubezniv, da je podal to-le izjavo: »Očaran sem od vtisa prvega sprejema na Dedinju. Od vseh suverenov, ki jih poznam, sem res v osebi Nj. Vel. kralja Aleksandra našel najšarmaiitiicjšcga in najdostojanstvenejšega vladarja, ki je kralj v pravem smislu te besede. Bil sem mu res že pred davnim časom predstavljen. To je bilo leta 1912., ko je Nj. Vel. zastopalo v Sofiji svojega roditelja tedanjega kralja Petra na svečanostih polnoletnosti princa Borisa, sedanjega kralja Bolgarije. Takrat sem bil tajnik poslaništva v Sofiji. Če sem takrat prvič zagledal osebo Njeg. Vel., sem danes šele pri tem daljšem kontaktu spoznal pravega kralja, ki je vdan svojemu narodu s srcem in dušo. Pri mojem prvem 40-niinutnem razgovoru z Nj. Vel. je napravila globok vi is name jasnost njegovih pogledov in mirnost, tista kraljevska mirnost, s katero je razpravljal o sodobnih vprašanjih. Te niegove odlike so nii poiasnile, od kod so Nj. Vel, veliki uspehi tako v zunanji kakor v notranji politiki Ko sem stopil na vaše ozemlje, sem na prvi korak občutil gospodovanje nekega neprisiljenega reda. Na to ugotovitev sem postal tem bolj pozoren, ker sem prišel neposredno iz neke države, kjer se res občuti vojaška roka v vseh pojavih življenja kakor tudi pri vrhovni oblasti. V Jugoslaviji ni nič tega, temveč samo mir in red. Našel sem tu poln procvit aktivnosti države v vseh smereh. Danes opoldne sem razumel jasno, od kod izhaja ta veliki in vidni red v Jugoslaviji. K temu pa pride še konsolidacija na zunaj. Nj. Vel. kralj nima boljšega sotrud-nika od odličnega gospoda dr. Marinkoviča, ki sem ga imel čast spoznavati in ki sem mu nedavno vnovič segel v roke v Ženevi, predno je odšel na odmor v Davos. Dr. Marinkovič je danes oseba posebnega ugleda v Evropi tako po značaju in lojalnosti kakor po svojem osebnem vedenju, posebno pa po zaupanju, ki ga njegove besede vlivajo na konferencah v Evropi. Te odlike g. dr, Marinkoviča so mu pridobile prestiž ejraditelja svetovnega miru na liniji g. Brianda. Visoko francosko odlikovanih .Tiififoslnvana Beograd, 12. februarja. A A. Predsednik francoske republike Doumergue je odlikoval z re-dom Legije časti Branislava Ivanoviča, šefa kabineta ministra za promet. Regulacija Ljubljanice Beograd, 12. februarja. 1. Z odločbo gradbe-negaministra je "bila odobrena dražba za izvršitev nekaterih del za regulacijo reko Ljubljanice. Delo je dobilo gradbena podjetje inž. Dukič in drug v Ljubljani za vsoto 4,185.65/ dinarjev. Atmosfera dela Ko smo se še veselo prepirali zaradi vsemogočih strankarskih gesel, je marsikomu minila vsaka volja do dela, ker pač nihče ni vedel, kaj prinese jutrišnji dan. Cez noč »e je izpremenila vlada, z njo pa tudi vodilni uradniki, načrti in ves sistem vladnega dela. Tako se je dostikrat pripetilo, dn je kdo z muko in težavo že vse pripravil za izvršitev važnega dela, pa prišla je vladna sprememba in takoj je bilo treba izgjaditi ves načrt čisto v drugem duhu. Vrhu vsega so pa še večne vladne krize skrbele za to, da se sploh nič ni delalo, ker v času krize ni nihče znal, kdo bo novi šef in po katerih načelih se bo vladalo pod njegovo vlado. Ni čuda, če so tudi najbolj agilni ljudje izgubljali voljo do dela, zlasti Še, ker je bil vsakdo v večini nevarnosti, da se s prevelikim delom preveč deklarira za eno skupino ln ga potem druga skupina, ko pride do vlade, neusmiljeno oskubi z modro polo. V atmosferi popolne negotovosti se tudi ni dalo delati. Dobro delo je poslalo mogoče šele takrat, ko je bilo tega negotovega ozračja konec, ko je vsakdo vedel, pri čem da je. In ta atmosfera sigurnosti je zavladala s šestim januarjem ter se je še znatno okrepila s 3. oktobrom in z vsemi poznejšimi deklaracijami vlade in tudi samega kralja. Po teh izjavah je vsakdo znal, da je nastopila atmosfera, ki naravnost poziva k intenzivnemu delu. Nobenemu uradniku se ni treba več bati, da bi se vsled svojega objektivnega dela zameril temu ali onemu strankarskemu mogotcu. Kdor vrši vestno in dobro svoje delo, ta more biti siguren, da trdno stoji in da bo mogel svojo zamisel tudi do konca izvesti. Nikomur se ni treba več bati, da bi vsled spremembe vlade ostalo vse njegovo delo brez haska. Danes se vsako delo dovršuje, danes more biti vsakdo prepričan, da bo vsaka dobra misel uvaževaiia. Ze se tudi vidi uspeh, ki ga je rodila zavest stalnosti, ki je nastopila po 6. januarju. Toda še večje uspehe mora roditi nova atmoslera dela in vzbuditi k novemu udejstvovanju ne samo tiste, ki so že preje delali, temveč tudi tiste, ki preje še niso delali. Prvi pogoj, da se to doseže, pa je ta, da vsi širijo novo atmosfero dela. Se vedno se najdejo ljudje, ki mislijo, da ni pod soncem pametnejšega opravila, ko da večno klepetajo o spremembah, ki jih je vsak hip pričakovati. Dan za dnevom, teden *a tednom, mesec za mesecem se izkaže, da 00 neumorni čakalci na spremembe samo krivi preroki. A kljub temu se ne naveličajo večnih blamaž in niti še niso siti večnih potegavščin njih poslušalci. Vsem tem ljudem je zato treba enkrat za vselej dopovedati, da udarjajo po vodi in da silno neumno zapravljajo svoj čas, če ne nehajo s svojimi računi na vse mogoče spremembe. Naj se že ti ljudje enkrat zapomnijo, da je sedanja državna politika tako nujen in neizogiben rezultat vseh naših potreb in vsega našega položaja, da se sploh ne more spremeniti. V »taro dobo ni nobenega nazaj več, stara doba je komaj še dobra za spomine, ki pa morejo biti le opomin, da se staro ne more in ne sme povrniti. Tisti časi, ko smo se do izmučenosti šli >klerikalce< in »liberalce«, so enkrat za vselej končani in sicer v vseh svojih posledicah. V to pa se mora ne samo verjeti, temveč se po tem tudi ravnati 1 Kajti vsi ti stari prepiri so bili baš oni vzrok, da ni moglo priti do atmosfere dela. To atmosfero je treba do skrajnosti izkoristiti, ker je naloga sedanje dobe, da pospeši tempo jugoslovanskega razvoja, da bomo v najkrajšem času nadomestili vse, kar smo zamudili v nesvobodnih dneh in dosegli še nekaj več. Za ta visok cilj je bila ustvarjena atmosfera dela, za ta visok namen je bila likvidirana stara doba in zato se tem manj more trpeti, da bi krivi preroki ovirali zalet jugoslovanskega naroda, ki se je začel s 6. januarjem. Nespremenljiva in trdno začrtana je jugoslovanska državna politika in sicer tako na zunaj, ko na znotraj. Zato pa tudi ni več časa za nobeno eksperimentiranje, temveč to, kar je dobro, se počasi a sigurno izvršuje. Živimo v dobi stalnosti in sigurnosti, da se more vsak z veseljem lotiti nacijonalnega in državnega dela. In kdor ljubi svoj narod, ta bo tudi storil to in s svojim delom čisto potisnil v ozadje razne krive preroke, zabavljače, defetiste in ča-kalce sprememb. Samo v kot pa spadajo tudi vsi ti ljudje. Eksplozija v »Mladi Jugoslaviji« pojasnjena Preiskava o umoru župana Nove Gradiške je dovedla do odkritja teroristične tolpe — Vloga Gustava Perčeca in dunajskih emigrantov — Vsi storilci zadnjih atentatov in njihovi sokrivci pod ključem Beograd, 12. le—aarja. AA. Glede umora Andrije Berica iz Nove Gradiške je iz izpovedb ubijalca Ivana Rosiča ugotovljeno, da je bil eden izmed inicijatorjev umora Berica Ivo Ljevakovič iz Libika. Pri nadaljni preiskavi in na podlagi izpovedb Ljek viča se j3 dognalo tudi 1 , da je decembra lanskega leta nekajkrat ..el na Dunaj in tam obiskal emigrante, ki tam žive, ter se z njimi razgovarjf’ ten. kako r se organizira teroristična akcija ▼ Jugoslaviji. Po izpovedbi Ljevakoviča pred božičem, ko ~e je muc.l na Dunaju, ga je vzel Gustav Peroec s seboj v Sopronj in ga za to pot oskrbel z madjarskim potnim listo "i, ki je bil izdan v Budimpešti na ime Valterja Romana. V Sapronju se je učil, kako se izdelujejo peklenski stroji. Pii tej priliki je tudi dobil nekaj razstreliva. V toku te preiskave se je dognalo tudi to, da so o eksploziji, ki je bila januarja v banski palači v Zagrebu, vedeli tudi Josip Miklaušič, natakar v Zagrebu, in Josip Poropad, elektrotehnični delavec v Zagre- bu. Poropad je priznal, da je pripravil štiri peklenske stroje, ki jih je napravil iz materijala, katerega mu je dal Miklaušič. Miklaušič je priznal, da je razstrelivo in druge potrebščine dobil od Martina Na^yia iz Ferdinandovca. Aretirani Nagy je izjavil, da je ta razstreliva dobi® od Ignjata Demetroviča, ki živi na Madjarskem blizu naše meje v Kadarkutu (proti Virovitici), in sicer pod lažnim imenom Lister Uustav, in da mu je pri tej priliki DemetrovV rekel, da bo Perčec dal Se več denarne nagrade tistim osebam, ki bodo s tem matc-rijalom pripravljale atentate v Zagrebu. Miklaušič je s svojimi pomagači rabil enega izmed teh peklenskih strojev, ki ga je položil na hodniku banske palače dne 3. januarja, drugi stroj pa položili na okno pisarne društva >Mlada Jugoslavija« 31. januarja t. 1. Tretji peklenski stroj so dobili v stanovanju Miklaušiča, četrtega pa v stanovanju Poropada, in sicer oba še nerabljena. Preiskava se z uspehom nadaljuje. * Nova velika napetost na Španskem Revolucionarne manifestacije in Splošna stavka Madrid, 12. februarja. AA. Snoči je doživela prestolonaslednica zelo razburljivo noč. Republikanci so organizirali dvominutni molk v spomin kapetana Galana, ki je bil ustreljen v zadnji revolti v Jaci. Po dvominutnem molku je madridska brezžična postaja nenadoma razširila močan klic »Naj živi revolucija«. Policija je po shodu na čast političnim kaznjencem razpršila močne skupine demonstrantov, ki so vsklikali revoluciji. Ker so hoteli republikanci šiloma odpreti klub Atheneum, ki ga je policija po vladni na-redbi zaprla, je prišlo pri tem med stražui- spopadi s policijo v Madridu — v Port Realu ki in demonstranti do ostrih spopadov. Ker je položaj zelo napet, je v barakah za vsak primer koncentrirana celokupna madridska posadka. Po ulicah krožijo močni policijski oddelki. Vladne čete so zasedle vsa važnejša poslopja in strategične točke. Madrid, 12. februarja. AA. V Portu Realu je izbruhnila generalna stavka. Madrid, 12. februarja. AA. Iz Cadixa poročajo, da je bila tamkaj proglašena v sredo splošna stavka. V mestu kakor v luki počiva ves promet. Med stavkujočimi in policijo je prišlo na več krajih do resnih spo-paodv. Papeževa poslanica po radiu Včeraj je sv. oče prvič govoril svetu in vsem vernikom Vatikan, 12. februarja. AA. Danes ob pol 5. popoldne je bila slovesno otvorjena vatikanska radiopostaja. Slovesnosti so prisostvovali sv. oče s svito, visoki cekveni dostojanstveniki in mnogi odlični povabljenci. Sv. oče si je najprvo ogledal postajne instalacije. Po podrobnem ogledu vseh naprav se je napotil v oddajno dvorano. Zgra-ditelj postaje Marconi je nato napovedal, da bo sv. oče v nekaj trenutkih prvič spregovoril vsemu svetu in vsem vernikom. Nato je sv. oče pristopil k mikrofonu in prečital poslanico vsemu svetu. Papež je v tej poslanici govoril zastopnikom cerkvenih oblastev, redovnikom, misijonarjem, vernikom in nevernikom, vladam in njihovim narodom, bogatini in revežem, de-lvcem in delodajalcem in vsem priporočil božji mir. Svojo poslonico je končal s podelitvijo apostolskega blagoslova urbi et orbi. Po končanem prenosu tega govora se je sv. oče v spremstvu markija Marconija in svoje svite napotil z avtomobilom v akademijo znanosti, kjer je imel takisto kratek nagovor. Nastop nemških oblastev proti hitlerjancem številne preiskave pri voditeljih napadalnih čet nar. socijalistov Berlin, 12. februarja, d. Nemška oblast-va nastopajo z vso energijo proti državi sovražnim Hitlerijancem. V zvezi z zadnjimi morilskimi in ubijalskimi aferami narodnih socijalistov eo biie danes zopet izvedene mnoge hišne preiskave, med drugimi tudi v poslovnih prostorih takozvane-ga najvišjega napadalnega roditelja berlinskih narodnih socijalistov, nekdanjega stotnika Btennes-a, kakor tudi v njegovem privatnem stanovanju. Tudi stanovanja okrožnega napadalnega voditelja in drugih funkcijonarjev berlinskih narodnih socijalistov eo bila preiskana. Berlin, 12. februarja. AA. Po slični akciji v Hamburgu in v Monakovem je policija davi nenadoma zasedla 19 uradov narodne socijalistične stranke v Berlinu, vštevši prostore predsedmištva in stanova- nja Stinnesa, ka poveljuje napadalnim oddelkom. Nastop policije je tako presenetil narodne socijaliste, da ni bilo nikjer odpora. Policija je zasegla mnogo listin, ki jih je skrbno proučila. Berlin, 12. februarja, d. V teku je 90dn0 postopanje proti 85 narodno-socijalističnim poslancem, ki so bili po sklepu državnega zbora izročeni sodišču. Monakovo, 12. februarja, d. Naredbenik vzhodno-bavarske škofijo objavlja danes članek, ki obsega svarilo Škofov pred narodnim socijaJizmom. Katoliškim duhovnikom se strogo prepoveduje, kakorkoli se udeleževati narodno - socijalistiCnega gibanja. Udeležba narodnih socijalistov pri bogoslužnih prireditvah je v krojih prepovedana. Razširjajte Jugoslovana! Olajšave za popravek rodbinskih imen Ljubljana, 12. februarja. AA. Se danes najdemo vsepovsod, da se uporabljajo pristna slovenska imena, pisana v spakedranib oblikah, ki »o bile ali posameznikom vsiljene za časa tujega go-»podstva, ali ki so jih dotične osebe podedovale od prednikov. Novi zakon o osebnih imenih od 19. februarja 1929 Uradni list It. 110-26 ca v bodoče praviloma ne dopušča vež vpisovanja rodbinskih imen v po-grešnem pravopisu in ne more se n. pr. več vpisati ime »Potočnik« s »Pototschnig*«, ker je slovenski izvor tega imena brezdvomen. V tem oziru določa namreč čl. 25 zakona Iz* rečno, da mora vpisati vodja matičnih knjig rodbinsko ime skladno i pravili srbskega, hrvatskega ali slovenskega pravopisa, če bi se ob vpisu rojstva v matično knjigo glede na predpike čl. 23 istega zakona moralo ime vpisati po starem pravopisu ali pa ime srbskega, hrvalskega ali slovenskega izvora zoper pravila pravopisa teh Jezikov. Zakon o Imenih dopušča ▼ (1. 27 tudi, da te rodbinska imena tujega porekla piiejo po pravilih fonetike kakor n. pr. mesto »Pfeifer«: »Fajfar« itd. Da bi imeli prizadeti priliko na kolikor mogoče enostavni način spraviti pisavo rodbinskih imen V e klad ■ predpisi zakona o imenih, je zakono- dajalec v čl. 41 dopustil za prehodno dobo 2 let, da se popravki imen izvrše Se z odobritvijo ob čeupravnih oblastev prve stopnje (Breških načel ni kov, starešin sreskih izpostav, mestnih na£. 'rii-kov), med tem ko praviloma odobruje spremen.’."' imena le ban. Prizadeti se s tem opozarjajo, da reiujejo pro šnje za popravke rodbinskih imen prvostopne upravne oblasti v lastnem delokrogu le ie do vštetega 26. t. m. ter je v njih lastnem interesu da »e tozadevne vloge Je pravočasno vložc. Prolnje morajo vloiiti rodbinski očetje za sebe, leno in mladoletne otroke, če ni očeta, pripada ta pravica materi oziroma varuhu, polnoletni otroci pa morajo zaprositi samostojno za popravek rodbinskega imena in sicer v vsakem slučaju pri pristojnem zgoraj omenjenem občeupravnem obla-stvu, v čegar področju »e nahaja krstna knjiga, v kateri je prizadeta oseba vpisana. ProSnje se morajo kolekovati s 5 Din ter jim je prlloliti 20 Din kolek za reSitev, rojstne liste vseh članov rodbine oziroma dotične prizadete osebe ter domovnica prosilca iz novejšega časa. Končno ae pristavlja, da se morejo zgoraj navedeni popravki zahtevati tudi ie po 26. februarja 1931 in sicer a istotakimi vlogami, kakor zgoraj navedeno in istotako potom občeupravnih oblasti prve stopnje, ki jih imajo prediolili v reli lev banski upravi. Schclsivo Sokolska četa v Stari cerkvi V nedeljo 8. t. tn. so ustanovili v Stari cerkvi pri Kočevju sokolsko četo. Ustanovni občni zbor v nar. šoli je otvoril in vodil bivši župan g. J. Povše st., ki je po opravljenih formalnostih prečital listo odbora, katero bodo predložili žu-pi v odobrenje in odločitev. Zastopniki matičnega društva v Kočevju (starosta, prosvetar, tajnik i. dr. Člani) so v splošnem obrazložili idejo in naloge Sokolstva in bodrili k smotrene-mu delu. Nato so se domači funkcionarji, ki so predlagani v upravo, konstituirali in se posvetovali o bližnjih nalogah in delu za utrditev in širjenje Sokola v okolišu. Sokolsko društvo Kočevje priredi v četrtek 12. februarja »Radikalno kuro«, opereto v treh dejanjih. I. skupščina sokolske župe Kranj Kranj, 10. februarja. V nedeljo 8. t. m. dopoldne se je vršila v Narodnem domu v Kranju prva skupščina sokolske iupe Kranj. Zastopana so bila vsa društva, razven Koprivnika, Oorjuš, Leskovice in Keteč. Skupščine so se udeležili dr. Riko Fuchs, kot zastopnik Saveza, podpolkovnik Bakič iz Škofje Loke kot zastopnik vojske in srezki načelnik Josip Žnidaršič. Skupščino je otvoril starešina br. Janko Sajovic, ki se je spominjal rajnega br. dr. Edvarda Savnika in ugotovil velik napredek v župi. Sokolska misel je obsegala zadnjo gorsko vas. Udanostni pozdravi so bili poslani Nj. Vel kia- 1 ju, starešini Saveza Nj. Vis. kraljeviču Petru m podstarosti SK1 bi. Eng. Ganglu. Nato so sledila poročila posameznih funkcionarjev. Tajnik br. Josip Cvar je poročal, da je zraslo število društev od IB na 24, novo prijavljena društva so: Predoslje, Dobrava pri Podnartu, Begunje in Kamna gorica. Zupa je štela leta 1929.: 1135 članov in 510 članic, leta 1930. pa 2083 člane in 736 članic. Načelnik br. Franc Aiman se je spominjal pokojnega marljivega načelnika v Stražišču br. Slavka Masterla in mednarodnega tekmovalca Antona Maleja. Omenil je, da se je vršil od 9. do 21. decembra župni prednjaški tečaj v Kranju, l;i se ga je udeležilo 26 bratov in 15 sester. Za temeljitejšo tehnično izpopolnitev ima župa 5 članov oziroma članic v šestmesečni prednjaški šoli v Mariboru in Ljubljani. Od 5. do 10. januarja t. 1. se je vršil iupni smučarski tečaj pod vodstvom br. inž. Janše v Kranjski gori. Župni nadzornik br M. Sušnik je povdarjal potrebo izobraženega župnega prednjaka. Nadzorovana so bila vsa društva razen dveh, nadzornik je sam predaval in vežbal 88krat. Podčrtal je tudi misel, naj Sokol goji temeljito tudi vse vrste športa, ker je treba pritegniti vso mladino. Blagajnik br. Tomo Tavčar je poročal, da znašajo skupni prejemki v letu 1930.: 90.099 52 Din, izdatki 61.105-59 Din, Bkupnl promet 151.265-11 dinarjev, sklad br. Maleja 4.362 Din, čisti prebitek 24.571-93 Din. Referat narodno-obrambnega odseka Je podal br. Franc Dolene ml. Za župnega prednjaka naj bi se votirala vsota 36.000 Din. 2upa naj ne podpira novoustanovljenih društev z denarjem in nakupom zemljišč, ampak predvsem z orodjem. Vsako novo društvo mora imeti samo pogoje za obstanek. Letos se vršita župni članski in naraščajski dan ločeno. Članski izlet se bo vršil 5. julija v Tržiču, datum in kraj za naraščajski dan pa bo določilo župno načelništvo. Nato je bila sprejeta sledeča lista, ki bo predlagana upravi Saveza: starešina Janko Sajovic; I. podst. Fr. Dolenc st.; 11. podst. dr. Maks Obersnel; načelnik Franc Aitnan; načelnica Mici Pečnik; 1. pod-nač. Vinko Beznik; U. podnač. Franc Benedik; III. podnač. Rudolf Horvat; I. podnačelnica Nadina Kušar; II. podnačelnica Elza Linke; prosvetar Jakob špicar; tajnik Josip Cvar; blagajnik Josip Tajnik st.; člani uprave: Franc Dolene ml., dr. Josip Bežek, Franc Bajd, ing. Franc Emer, dr. Josip de Gleria, Matija Sušnik, ing. Mirko Šušteršič, dr. Ivan Vidmar; namestniki: podpnk. Mihajlo Bakič, Janko Markelj, Anton Buh, Peter Joeif, Jakob Jan, Avgust Ravhekar, Josip Svetlin, Ivo Šorli, Josip Vidmar, Stanko Završnik; revizorji: Tomaž Tavčar, Srečko Čop, Slavko Šušteršič, Anton Štempihar, Josip Češenj; namestniki: Vilko Rus, Bogomir Col, Josip Kos; častno razsodišče: Jurij Gregorc dr. Ivan Dobravec, dr. Jakob Prešeren, dr. Franc Šemrov, Ciril Jakolčič; namestniki: Ferdinand Nečemar, dr. Stanko Sajovic, Rudolf Horvat. H koncu je spregovoril zbranim odbornikom in zastopnikom društev savezni zastopnik brat dr. Riko Fuchs. Povdarjal je potrebo resnega dela in poglobitve sokolske idejo med članstvom. Vzgojiti je treba zlasti veliko število prednjakov. Važno nalogo ima tudi prosvetni odbor. Naša inteligenca, ki jo tvorijo zlasti po deželi učiteljstvo, se mora zavedati, da je delo za Sokolstvo — delo za narod. Važno je tudi socialno in narodno-obrambno delo. V današnjih resnih časih naj se omejijo zlasti veselice. Sokolstvo naj prerodi ves naš narod. Skupščino, ki je trajala nad tri ure, je zaključil župni starosti br. Janko Sajovic, s pozivom k vnetemu sokolskemu delu. Za jugoslovansko perutninarsko postajo Beograd, 12. februarja. AA. 15. t. m. bs v dvorani srbskega kmetijskega društva zborovanje za osnovanje centralne jugoslovanske perutninarske kontrolne postaje v Beogradu. Cilj društva je pospeševati r vseh pogledih perutninarstvo in izvoz perutnine iz naše kraljevine. Kot podlaga bo sluiila gojitev in selekcija posebnih vrst peruf-nine, dalje razstave itd. Istočasno bodo nabavili posestvo, kjer bodo uredili omenjeno postajo, VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 12. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda aa jutri: Oblačno, nadavine, jušno. Državna tekstilna šola v Kranju Velikopoteznost in jasen pogled v bodočnost kaže sedanja vlada pri ustanavljanju strokovnih šol v vsej državi. Strokovne šole nam bodo dale dobre domače vodilne moči, dočim jih moramo zaenkrat še v mnogih slučajih dobivati iz inozemstva. Izvežbani domači mojstri bodo prerodili našo mlado industrijo in obrt. Tudi v Kranju, središču tekstilne industrije, se je že zgodaj pokazala potreba, da se ustanovi strokovna tekstilna šola. Največ zaslug ima brez dvoma kranjska mestna občina, ki je uvidela, da puškarska šola ni imela življen-slrih pogojev in da je tekstibia šola nujna ^potreba. Po njeni zaslugi je bilo poslopje za šolo v surovem stanju dograjeno že 1. 1925. Končno se je uredila vsa stvar v ministrstvu tako ugodno, da se je začelo s poukom že 15. septembra lanskega leta. V juliju 1930, se je sestavil pripravljalni odbor, ki mu predseduje župan g. Ciril Pirc, kateremu se ima šola mnogo zahvaliti. Ostali odbor tvorijo gg. podpredsednik Horwitz, ravnatelj »Jugočeške«, tajnik dr. ing. Kočevar Franjo, direktor tekstilne šole Foch Makso in ing. Emmer Franc. Pripravljalni odbor je rešil vsa potrebna vprašanja in izvršil tudi nujnejše nabave, du se je moglo pričeti z rednim poukom. Stavba je bila končno dograjena in porabna s 1. februarjem t. 1. Sedaj je že vse vsaj provizorično tako urejeno, da odgovarjajo prostori svojim namenom. Do 1. februarja so se uporabljali za redni dnevni pouk prostori bivše puškarske šole, ki se je preselila v Užice, v Narodnem domu, za večerne tečaje pa gimnazijske predavalnice. Namen šole je v glavnem vzgojiti dobre tkalske mojstre. Temu namenu zadosti dnevna šola, ki šteje letos 22 rednih učencev. Sola je za enkrat dveletna in ima, razumljivo, letos samo prvi letnik. Število tedenskih ur znaša 46, pouk traja od 8. do 12. in od 2. do 6. ure. Pogoj za sprejem v šolo je isti kakor za vstop v peti razred srednje šole, torej z uspehom dovršena mala matura na gimnaziji, realki ali meščanski šoli. Sola odgovarja popolnoma srednjim strokovnim šolam in je urejena po vzorcu inozemskih tekstilnih šol. Za sprejem v dnevno šolo so imeli prednost oni, ki so imeli že prakso; večina ima že enoletno prakso v tekstilni tovarni. Pri sprejemnem izpitu se je učence psihotehnično preizkusilo. Ta zanimiva preizkušnja je pokazala zelo dober uspeh. Učenci, ka so se najbolje obnesli, ko so jih preizkušali, »o tudi sedaj najboljši. Za tkalca je pred/vsem potrebna preglednost, ročna spretnost in smisel za barve. Učni načrt obsega sledeče strokovne predmete: mehaniko in strojeslovje, trgovinstvo, elek-,f°>iiniko, kemično enciklopedijo, higijeno, or-gnnlTmotjo tekstilnih tovarn, nauk o tekstilnem niateiialu, predilstvo In tekstilni stroji; glavni predmeti pa so: tehnologija mehaničnega tkal-stva, tehnologija ročnega tkalstva, dekompozi-cija tkanin, strokovno računstvo, kemična tehnologija vlaknin, apretura, strokovno risanje, vzorčno in dekorativno risanje. Praktične vaje obsegajo ključavničarstvo, ročno in strojno tkanje, praizkuševanje tekstilnega materiala in barvarstvo. Tako se nudi učencem pregledno znanje o vsej tekstilni industriji. Med počitnicami se bo zahtevala od vsakega 6-tedenska praksa. Vsak delavnik od 19. do 21. ure zvečer se vršijo večerni tečaji, ki jih poseča 56 delavcev in mojstrov. Med njtml so celo mojstri, ki imajo že 20 let prakse. Tu se samo predava. Namen večernih tečajev je, izobraziti strokovne delavce, da sl dopolnijo praktično s teoretskim znanjem. Predava se: nauk o tekstilnem materialu, strojništvo, tkalstvo, predilstvo in kemična tehnologija vlaknin. Ravnatelj tekstilne šole je g. dr. ing. Kočevar Franjo, ki se je specializiral v ta namen v ino-zemstv,- kamor ga je poslala oblastna samouprava. Dalje sta na šoli še predmetni učitelj fič Otmar KV" 8tr0k0Vui učitoli 8-Bimnaz sk» ,honorar“a Profesorja poučujeta Profesorja g. dr. Dolar Simon in g. ivaa J. Kolar. Ravnateljstvo bo vedno gledalo »* to, da bo število učencev omejeno, da ne bo hiperprodukcije, in *e bo sukalo okrog 20. Solo financirata v gl« vnem bonska uprava in država. Vodstvo žole je v dobrih odnošajih z vsemi tekstilnimi tovarnami, ki ji gredo na roke in so že precej prispevale. Prispevale so tudi druge tovarne iz vse banovine. Zveza industrijcev bo dotira vsoto, h kateri bodo prispevale vse 'to- me. Soli gredo nu roko tudi manufaktumi trgovci, zlasti z manufakturni mi vzorci. Lepo zbirko vzorcev je poklonil trgovec Fr. Crobath v Kranju. Občina prispeva še sedaj. Šolsko poslopje se nahaja v Rožni ulici jn je trinadstropno. Lastnica stavbe je Mestna hranilnica v Krrnju. Polovico najemnine plačuje mestna občina, polovico a banska upra-'. Občina plačuje tudi kurjavo in razsvetljavo. Kolavda-cija stavbe se ! o vršila šele med velikimi počitnicami, ker prostori radi vlage še niso prepleskani. Zanimivo so urejeni in razdeljeni prostori v posloj ju. V pritličju je na eni strani ravnateljeva so i in soba predmetnega in strokovnega učitelja, na drugi pa skladišče za surov material In mont- žni oddelek, ki je istočasno ključavničarska in mizarska delavnica, ki služi za popravo, montiranje in demontiranje strojev. Posebej je zgrajena mala mehanična kovačnica. V L nadstropju imamo mehanično in ročno tkalni-®o. Tu se nahaja tkalski stroj, ki ga je šoli potonila tovarna »Jugobruna«, 4 ročne statve in večje statve, ki jih je darovala tovarna »Inteksc. lin motor je darovala firma »Siemens-Schu-ckert«. Zraveai je kabinet strokovnega učitelja. V’ II. nadstropju se nahajata dve učilnici, izmed katerih se porablja za enkrat šele samo ena. V predavalnici je zelo velik kateder in praktična tabla, ki se da štirikrat uporabiti. Vsak učenec ima svojo mizo, stol in predal. V II. nadstropju se nahaja tudi provizoričen kabinet. Ta soba bo pozneje služila za preizkuševalni«), kjer se bo barvalo, tiskalo in tehtalo. V III. nadstropju je stanovanje za slugo ter kabinet za predmetnega učitelja. Zraven je konferenčna »oba, kjer bosta istočasno tudi čitalnica in knjižnica, kakor imajo to urejeno tudi ne Dunaju. Zanimiva bo tudi soba za zbirke. Tu se bodo hranili lepi lastni in tudi tuji izdelki. Obenem bo to tudi majhen muzej naše narodne obrti. Najmlajšemu strokovnemu zavodu želimo mnogo uspeha. Vzgoji naj mnogo dobrih in zmožnih strokovnjakov, ki bodo vredni velikega truda, katerega sad je veličastna zgradba tekstilne šole v Kranju. »Samopomoč« rudarskih in rfopilniških nameščencev in delavcev Veliko pomanjkanje, ki nastopi in se pridruži veliki žalosti v rudarskih družinah, kadar nenadoma iztrga kruta smrt bodisi roditelja ali pa skrbno ženo in ljubečo mater, je bilo že opetovano predočena velikemu odboru, ki ga tvorita I. in II. skupina Rudarske zadruge Celje. O tem žalostnem poglavju delavstva je Veliki odbor Rudarske zadruge v Celju za okoliš Rudarskega glavarstva v Ljubljani na eni svojih zadnjih sej temeljito razpravljal ter soglasno ustanovil »Rudarski posmrtni fonde, katerega namen bo izplačevati določene zneske v slučaju smrti zavarovancev njegovim zakonitim dedičem ali od njega določenim osebam. To zavarovanje, ki je obvezno, se deli v tri skupine, in sicer so v 1. skupini delavci in njihove žene. V tej skupini znašajo posmrtni prispevki pri vsakem smrtnem slučaju člana (delavca) ali članice (delavčeve žene) BO para za delavca in 60 para za ženo. V 2. skupini so poduradniki, kateri bodo prispevali za vsak slučaj smrti člana (poduradnika) 80'— Din. V S. skupini so pa uradniki, ki bodo plačevali za vsak smrtni slučaj člana (uradnika) 200'— Din. Posmrtnina bo znašala: pri delavcih tolikokrat po 50 para, kolikor je zavarovanih delavcev (preračunano je na 14.000 članov) in tolikokrat po (50 para, kolikor Je žen zavarovanih. Pri poduradnikih in uradnikih pa bo znašala posmrtnina tolikokrat po 30 Din, odnosno 200 dinarjev, kolikor Je poduradnilcov ali uradnikov zavarovanih. Nameščenec, ki je po činu v višji skupini, se lahko prijavi v nižjo skupino, vendar pa pozneje te skupine ne more več spremeniti. — Enako, kot se odtegujejo od plač in mezd ostali socijalno-zavarovalni prispevki, bodo tudi posmrtni prispevki za »Samopomoč« odtegnjeni ter s strani rudniških odnosno topilniških uprav nakazani v blagajno Rudarske zadruge, ki bo takoj nakazala upravičencem pripadajočo posmrtnino. Če bi zavarovanec ne imel dedičev odnosno ne imenoval osebe, kateri se naj posmrtnina izplača, zapade posmrtnina fondu »Samopomoči«. To je ena največjih socijalnih akcij za trpeče delavstvo, ki jih je pokrenilo načelstvo II. skupine Rudarske zadruge, ki mu jih je poverilo rudarsko delavstvo, ki bo brezdvomno tudi pri nedeljskih volitvah pokazalo, da dosedanji možje II. skupine to zaupanje tudi še nadalje vžlvajo. Ta »Samopomoč« prične poslovati takoj, čim bo pravilnik s strani Rudarskega glavarstva odobren, najbrže pa že s 1. marcem t. 1. Volile v II. rudarsko skupino Zagorje, 11. februarja. / vso vnemo se pripravljajo naši rudarji na volitve svojih zastopnikov, ki jih bodo zastopali po potrebi pri delodajalcu — TPD. Jugoslovanska strokovna zveza in narodna strokovna zveza sta sestavili kompromisno listo, zveza rudarjev Jugoslavije pa nastopa samostojno. V nekem dnevniku je bila priobčena vest, da naši »ocijalisti ne marajo kompromisa za skupen nastop pri volitvah. Trditev je popolnoma napačna, saj po 6. januarju nimamo nobenih strank več. Sicer pa nedeljskih volitev ne smemo gledati s političnega vidika. Zakaj bi rudarji ne smeli voliti, kakor sami hočejo? Nihče jim ne more kratiti pravice, da volijo one za-stopnike, ki bi po njihovem mnenju najboljše zastopali rudarje, čeprav niso člani one 9'rokov-ne organizacije, v kateri je vpisan volilec. Pustimo delavcu svobodno voljo! Na noben na čin ae ne smejo izvršiti volitve delavskih ?&-stopnikov po starem političnem pravcu. Povsod in vedno se povdarja da so časi silno resni, osobito za rudarje. Ce je to res, o čemer ne moremo dvomiti, potem je vsekakor nujno potrebno, da temu primerno usmerimo svoje delo. Delavec — rudar pozna pač dobro svoje druge iu tisti, ki mislijo, da ni zmožen, da bi si sam določil svojega zastopnika, se ze- lo motijo. Le v moža, ki ga dobro požna in ceni njegove zmožnosti, bo imel zaupanje. Volitve se bodo vršile z listki. Na listek napiše volilni upravičenec po enega zastopnika in njegovega namestnika. Zunanji obrat, t. j. le- lavstvo v separaciji, delavnicah, nakladišče, lo-komotiv.no osobje, voli tri zastopnika. Jamski obrat je dvojen: kotredežki in kisovšld. V vsakem obratu se voli po 4 zastopnike. Število vseh delavskih zastopnikov je torej tl. Olede na nedeljske volitve, ki so vs-ikakv zelo važne, naj ne bo nikogar, ki bi se volitev ne udeležil. Volilna pasivnost bo dokaz, da rudarji ne znajo izrabiti niti tistega, kar se jim nudi. Higifenska razstava v Dol. Toplicah Higijenski zavod v Ljubljani priredi v Dol. Toplicah od 22. februarja do 1. marca t. 1. hi-gijensko razstavo s filmskimi predavanji. Razstava, ki bo v sokolski telovadnici, bo otvoril v nedeljo 22. fobruarja ob 8. uri šef Higij. zavoda v Ljubljani g. dr. Pirc s filmskim predavanjem o tuberkulozi. Isti dan opoldne ob 15. url bo filmsko predavanje »Kako ostanem zdrav«. Hi-gijenska razstava bo odprta vsak dan od 8,—12. ure in od 14.—16. ure. Med tednom bodo tudi dnevno zvečer filmska predavanja, katerih pričetek bo ob 19. uri, in sicer v pondeljek: »Griža« film — predava demonstrator; torek: »Pegasti legars, film; sreda: »Ifigijenična žena«, predava ga. dr. Kristan-Lunaček; četrtek: »Koze«, film — predava demonstrater; petek: »Prva pomoč«, slike — predava demonstrater; sobota: »Alkohol in kultura srca«, film — predava demonstrater; nedelja: »Alkoholizem«, slike — predava oficial g. Puhar Leop. V nedeljo bo predavanje dopoldne ob 8. uri za odrasle in popoldne ob pol 15. uri za šolsko mladino. Higi-jenska razstava je namenjena zdravstveni občini, ki obsega občine Toplice, Oor. Polje, Poljane, Crmošnjice ter kat. obč. Jurka vas in Gor. Straža. Ker je higijenska razstava in predavanje velike važnosti za občinstvo, je želeti, da bi se je udeleževali v obilnem številu in prisostvovali tudi predavanjem, ki bodo vsakomur mnogo koristila. Pevski pravnik 8. marca 1951 Na ta dan se bo vršila I. redna skupščina Hubadove župe Južnoslovenskega Pevačkega Saveza, enotne pevske organizacije kraljevine Jugoslavije, koje protektorat je prevzel Nj. Veličanstvo kralj Aleksaner I. — Na skupščino »o vabljeni delegati vseh v Hubadovi župi JPS včlanjenih društev in zborov; za popoldanski monstre pevski koncert v Unionu je obljubilo dosedaj že 12 pevskih društev iz Ljubljane svoje sodelovanje. To so: Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, pevsko društvo »Slavec«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, glasbeno društvo »Ljubljana«, pevsko društvo »Krakova-Trnovot, pevsko društvo »Cankar«, pevsko društvo »Zvezda«, Moste, pevsko društvo »Sava«, Hradeckega vas, pevsko društvo »Zvon«, Trbovlje, glasbeno društvo »Hrastuik«, pevski zbor »Čitalnica« v Šiški. Gotovo pa je, da se bodo na sodelovanje priglasila še druga društva in pokazala uspehe svojega dela in truda. Vsem udeležencem pevskega praznika je ministrstvo saobračaja dovolilo polovično vožnjo po železnici. Pevska društva, pevci in pevke, 8. marca v Ljubljano. Pojasnila glede skupščine in koncerta daje uprava Hubadove župe JPS v Ljubljani. Itazveselfiva delavnost škofjeloških gasilcev Novi gasilni dom v Zvezdi. — Ustanovitev Samopomoči. — Vse za pomoči potrebnim. Škofja Loka, 12. februarja. V nedeljo popoldne so se zbrali naši gasilci v dvorani Gasilnega doma k 55. rednemu občnemu zboru. Ob jako lepi udeležbi članstva je otvoril zbor poveljnik g„ Šušteršič Ivan, pozdravljajoč zastop-nika mestne občine župana g. Hafnerja in ostale tovariše. Takoj za tem je vestno in skrbno poročal društveni tajnik g. Planina Lovro, spominjajoč se vseh važnejših dogodkov društva v preteklem letu. Največ pozornosti so posvetili ustanovitvi Samopomoči, prepotrebni socialni ustanovi. Samopomoč šteje dosedaj 48 članov, ki vplačujejo v četrtletnih obrokih po 10 Din; posmrtnina pa znaša 2000 Din. Prav verjetno je, da bo število pripadnikov še naraslo. V interesu dobre stvari so sc združili podporni, bolniški in jubilejni sklad; 50% dohodkov od prireditev gre tudi v bolniški sklad. Bela žena je društvu ugrabila neumornega, preko 50 let sodelujočega, častnega člana tov. Jurija Groharja. Njegov spomin se prijetno počasti. Blagajniško poročilo je podal g. Ciril Grohar. Stanje blagajne ni ločljivo, vendar je varčevanje na mestu. Odbor prejme absolutorij. Volitve, ki so se vršile deloma po listkih, so izpadle: načelnik Ivan Kavčič, poveljnik Šušteršič Ivan, namestnik Hafner Pavel, odborniki Klaznik Anton, Grohar Ciril, Primožič Frane in Planina Lovro; namestnika Bavdaš Feliks in Pirc Frane; četarji Gruden Anton, Pokom Janez, Šubic Anton, Tavčar Jernej in Kos Ignacij; četniki Kavčič Peter, Bavdaš Feliks, Bogovičar Pavel, Bevk Henrik in Šober Ivan. Po govoru župana Hafnerja, ki je želel gasilcem vse sreče se je razpravljalo o potrebi novega prostora za Gasilni dom, ker je sedanja stuvba kar pretesna. Naprosi se mestna občina za prodajo sveta v Zvezdi. Gasilno društvo je s svojim odborom vzgled marljivosti. Tekom zadnjih let se..je kupila motorna brizgalna za 4fi.000 Din; nabavilo se je 300 metrov najfinejših konopnenih cevi za 10.000 Din; kupilo se je 10 hakelj in rog. Na zasnutku je tudi reSevalni 7*'r-r bo pn «koro potrebna skupna akcija škofjeloških humanitarnih društev. Škofjeloškim gasilcem in njihovemu odboru želimo v vseh stremljenjih mnogo uspehov in napredka. Pismo iz Poljčan V sredo je zopet ves dan snežilo in je za sta rim snegom, ki ga je bilo pri nas do 40 cm, za padel nov. Napad sredi ceste Pred dnevi je bilo. K-ova služkinja je šla iz G. po samotni cesti skozi gozd. Hotela je obi skati svojo teto. Seboj je vzela ves svoj prihra njeni denar, ki ga ni bilo malo — bojda 500( dinarjev. Ko je korakala mimo znane kapele ki stoji sredi samotne ceste, se nenadoma preo njo pojavita dva moška. »Ali greste na vlak?» jo je vprašal eden prav nedolžno. Pa predrn je utegnila odgovoriti, ji je drugi iztrgal iv roke ročno torbico, kjer je imela reva denar, in kot blisk sta oba brez sledu izginila v gozdu. Obupana je klicala na pomoč, a na samotnem kraju ni bilo žive duše. Tatvine V Stari vasi so zlikovci pri M. ponoči vdrli v kuhinjo ter pobasali v nahrbtnik vso porcela nasto in drugo posodo ter drobnarije. Pa 80 jih domači še pravočasno opazili ter jo ubrali za njimi. Ker je nepridiprave težki nahrbtnik pri begu oviral, so ga, da se rešijo zasledovalcev, odložili ter je tako k sreči ukradeno blago zo pet prišlo v prave roke. — Na 2. žagi so že dalje časa opažali, da jim nekdo krade les. Se daj so res našli v bližnjem gozdu nekaj desk t žigom te tvrdke. Smrt kosi... Ne samo gostije se vrste, ampak tudi mrli čem turobno poje zvon dan za dnem. V dveh dneh so umrli kar trije, in to Janič in Brajlih (mati šestero otrok) s Stanovskega in naduči-teljeva vdova ga. Svetlin. Njo bodo pokopali danes popoldne ob pol 16. uri. Drugi led vozijo • Te dni je dosegel mraz v letošnji zimi višek. Dobili smo drugi led. Gospodarji bodo zdaj na polnili ledenice, pa so se že bali, da ne bo več ledu. Igrica »Povodni mož« se v nedeljo v Studenicah radi prevelikega snega ni mogla vršiti in bodo šolarji zato na stopili Šele to nedeljo. Gripa na splošno razširjena, tudi našemu kraju in okolici ni prizanesla. Precej je obolelo otrok in odraslih, a smrtnih žrtev hvala bogu še -ni bilo Za pustno zabavo bo poskrbel naš Sokol s bvoJo maškerado, ki se bo pod devizo »Cvetoča pomlad« v nedeljo n« 15. februarja poslavljal od veselih predpustnih = 111 = 111=111^ »V DEŽELI DOLARJEV« MaSkerada Ljubljanskega Sokola Pustni torek, dne 17. februarja 1931. Narodni doni (Vhod z Blelweisove c.) siii=»ii sV»Whi =Yii=Viisti is Nenavadna operacija Murska Sobota, 11. februarja. ,i o, "J ie lzvrS!1 v ^kajšnji bolnici kirurt v V 1 • zanimivo 'n nenavadno operacijo 80 pred dnevi sprejeli 271etno Gizelo Pati ki je venomer tožila o velikih bolečinah v želodcu. Zdravniki so jo preiskali In rent-genizirali ter ugotovili, da ima v notranjosti nek predmet, ki ga je treba z operacijo odstraniti. Dr. Škrilec je prevzel operacijo, ki je po polnoma uspela. Našel je v Gizeli izven maternice glavo nedonošenčka. Glava je bila pokrita že z lasmi in tudi zobje tega bitja so bili raz viti. Namesto telesa se je pa držalo glave ne kak komad mesa. Mlada žena je pred 4 leti rodila in kar so dvojčka nJ<^’ na)brže ostanek nerazvitega Prilclada kosti k raznim delom mesa v Liubljani Občinstvo se mnogokrat pritožuje, da mesarji za razne dele mesa preveč zaračunavajo. Ker je kalkulacija za ceno mesa zgrajena na do-bitka mesa s kostmi vred po zakolu, je srna trati dnevno ceno mesa vedno s kostmi vred Kosti se dodaijajo mesu kot priklada. Za posamezne dele mesa pa so določeni odstotki kosti kot priklada. Ce pa zahteva stranka meso brez prrMade, mora mesar izločiti iz mesa vse kosti ter izrezati kite in žiile ter je upravičen v teir »lučaju zahtevati za meso viišjo ceno. Tudi za tako meso je povišek cen normiran. Prodajati se sme meso s prildado z odstotkom kosti, kii pripada 1 kg mesa, ali brez priklade s poviškom k dnevni ceni 1 kg mesa. Zaradi točraejše informacije objavljamo: Goveje meso: Vrat, sekan s kostmi, prša brez priklade ali s priklado do 10%, trebušnimi brez priiklade, pleče z 20—25% kosti za juho. stegno z 20—25% kosti za juho. rebra z 5—10% priklade, pljučna pečenka, očiščena in obrezana, dnevna cena — 80%. Telečje meso: Vrat. prsn a priklado 20% stegno z vsebujočimi kostmi + prikilada 25% glave, stegno brez kosti, očiščeno, dnevna cena — 75%,^ pljučna pečenka (ilumbcn) s priktadio 20% nožnih kosti, pljučna pečenka brez priklade: dnevna cena + 4 Din, pleče z vsebujočimi kostmi in 20% različnih kosti, pleče bre? kosti: dnevna pena -f 10 Din. Svinjina. Domači prašiči; hrbet broz pri klade, vrat brez priklade. rebra brez priklade: hrvaški prašiči — isto. Dnevna cena mesa pa je pri govedini in teletini zopet različna In sicer ima zadnji del višin ceno kakor prednji pri svri:niin.i pa je hrbtišče dražie od drugega mesa. Te cene pa mora imeli vsak mesar vidm izobešene ter meso porazdelieno po kvalitet? in ozno^no posebej s cenami. Občinstvo na; pazi pri nakupu na dnevne cene mesa, njega porazdelitev po kakovosti in označbo s cemo te>r na dodatek priklade. — Mesino tržno nad zorstvo. Popisovanje »nemških« otrolc Celje, 12. februarja. Po celjskih hišah hodi neka ženska, ki povprašuje po »nemških« otrocih in si zapisuje njih imena. To delo izvršuje baje za nemško šolo in v imenu nekega advokata. Vprašanje nastane, s kakšno pravico ta oseba popisuje otroke in kdo jo je za to pooblastil? Ta primer zopet opominja, kako previdno bo treba postopati pri prevzemanju otrok v nemško šolo, ker pri tem agitirajo na nedopusten način, na drugi strani so pa revni slovenski sloji gospodarsko odvisni od nemških mogotcev. Za celjske Slovence naj bo to zopet migljaj, da je skrajni čas, da se strnejo v eno krepko nacijonalno fronto. — V Novi Zelandiji potres ni zahteval irtve med našimi izseljenci. Na vesti, da je zahteval zadnji veliki potres v Novi Zelandiji žrtve tudi med našimi izseljenci, je naše poslaništvo v Londonu obvestilo ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu, da o priliki potresa v Novi Zelandiji ni bilo nobene žrtve med našimi izseljenci. — Veličasten pogreb inž. Joleta Karadjole. V torek so v Šibeniku pokopali inž. Josipa Kn-radjolo, šefa kemičnega laboratorija v tovarni »Dalmatienne», ki je umrl po k rutki bolezni. Inž. Karadjole je doštudiral tehnične študije na ljubljanski univerzi in se je v Ljubljani mnogo udejstvoval v akademskih društvih. Kakor v Šibeniku, si je tudi v Ljubljani pridobil simpatije vseh, ki so ga poznali. Njegovega pogreba se je udeležilo okoli 40()0 ljudi. Na grobu se je od pokojnika poslovil inž. Jakob Despot in Dane Škarica. Člani šibeuiškega pevskega društva so mu zapeli posmrtnice pred hišo in na pokopališču. Tudi v Šibeniku je bil med najbolj popularnimi meščani in je aktivno sodeloval v narodnih društvih. Osnoval je tudi športni klub »Krka«. Posebno velike simpatije si je pa pridobil med kmečkim ljudstvom. Umrl y lotil. — Otroška maškerada Atene. Skrbne mamice so poklonile za Buffet otroške maškerade dobrih slaščic, malinovca, obloženih kruhkov, da bomo lahko potolažili male lačne in žejne želodčke. — Volna, bombaš, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 000 Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna Jos. Reich. 6602 Jz Dravsfec bazicvine Celje * Sokolsko društvo v Celju javlja, da so društveni in župni prednjaškii izpiti, ki «o bili določen »a nedeljo, 15. t. m., preloženi na nedeljo, 1. marca. * Iz zdravstvene službe. Zdravnik v Celju g. dir. I v ič Stepan je imenovan kot konti'aktualni adiavnik-fi zi otera pe vt pri Zdravstvenem domu v Celju. * Nočno lekarniško službo ima ©d jutri sobote 14. t. m. do prihodnjega petka 20. t. m. lekarna »Pri kirižu« na Kralja Petra cesti. * Na Ljudskem vseučilišču v meščanski šoli bo v pondeljek 16. t. m. ob 20. zdravnik g. dr. Čerin nadaljeval svoje predavanje »O porodništvu«. * Za veliko maškerado v soboto 14. t. m. se »preminja velika dvorana Celjskega doma v srčuii raj krvavečih din ljubečih src, radi tega se tudi maškerada vrši pod geslom »Srčna noč«. Vee se pridno pripravlja na to veliko prireditev. Maske bodo tekmovale med seboj v lepoti. 'IV) je tudi prav, kajti štiri najlepše maske bodo obdarovane s krasnimi darili, ki so razstavljena v veletrgovini g. Stermeokega v Celju. Kdor hoče preživeti par veselih uric oto zvokih »metne godbe in rajanju, naj pride v soboto na sokolsko maškerado v Celjski dom. Vse maske ki poisetijo v soboto maškerado, se vljudno naprošajo, da se po možnosti zberejo že ob 9. uri na določenem mestu, ker bo potem skupen prihod skozi za to nalašč prirejen, okrašen 11 * medklubsko slalom-tekmo. ki jo priredi aimsko-sportni odsek SPD v Celju v nedeljo, 16. t. m ob 10-30 pri Celjski koči in katere se udeleži tudi vojaštvo, so določene lepe nagrade in siiceir za civilne smučarje tri, za vojaške pa dve. Darila so razstavljena v izložbi trgovine g. Almoslechnerja v Prešernovi ulici. * Hud »nacionalist« je pleskarski pomočnik B. Viktor, kadar je pijan, se razume. Tedaj po gostilnah in kavarnah v nemškem jeziku razgraja psuje in napada ljudi. V sredo zvečer je v vinski kleti na Dečkovem trgu kar v nem-»kern in italijanskem jeziku razgrajal; ko ga je neki drugi gost opozoril, da naj neha z izzivanjem, ga je začel pretepavati in je morata priti policaja, ki ga je aretirala. Pri zaslišanju e rekel, da si ne da od nikogar me dopovedati. j>a si bo le moral dati dopovedati, ko bo sprejel kožen. , * Tri izgube denarja v enem dnevu. KjIju® vsej krizi ljudje še vedno trosijo denar — po ulicah. V sredo zvečer so našli pred kavarno Evropa« na Krekovem trgu tri bankovce po 100 Din; izgubita pa je ena oseba nekje v me--»tu 120 Din, druga pa 230 Din. Najbolj čudno na je to, da ljudje, ki so izgubili denar, tega ne Javijo policiji ali pa ne pridejo po najden de-•lar ki je razglašen v listih, na policijo. Pošle-lost namreč še ni umrla in oddajajo mnogi naj-litelijd denar na policiji. * Pes je ugriznil v sredo zvečer ISletnega Mafca Mirita, mizarskega vajenca v podjetju 'jodin. Rana, ki jo ima fanl na desni nogi, je !aiko nevarna, da' je moral v javno bo-lnieo. d Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 11. z dne 12. februarja 1931. ima sledečo vsebino: Pravilnik za delo računovod-stvenih odsekov finančnih direkcij in za raču-novodstveno - blagajniško poslovanje davčnih uprav; Odredbe o ustanovitvi, sestavi in poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju Dravske banovine; Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v Dravski banovini; Razne objave iz »Službenih novin«. d Prevedbe pri policiji v Ljubljani in Mariboru. Z odlokom notranjega ministra so z veljavnostjo 1. oktobra 1930 prevedeni na nova zvanja s pripadajočimi službenimi dokladami naslednji policijski nameščenci pri policijski upravi v Ljubljani: za viš. nadzornika policijskih agentov z mesečnon doklado 350 Din Silvan Bedenk, dosedaj okrajni policijski nadzornik, za nadzornike policijskih agentov Josip Gruden, Jakob Podreberšek, Anton Barič, Matija Močnik, Fran Žajdela in Josip Goršič. Za poveljnika policijske straže z mesečno doklado 500 Din Janko Bedenk, z mesečno doklado 350 Din Henrik Lotrič in Dragotin Gril, dosedaj okrajna nadzornika. Pri policijskem predetoj-ništvu v Mariboru za nadzornika policijskih agentov z mesečno doklado 350 Din Anton Pavletič in Franjo Cajnko, za podnadzornike policijskih agentov z mesečno doklado 520 Din Alojzij Mohorčič in Peter Žlahtič, dosedaj okoliška nadzornika, za poveljnika policijske straže z mesečno doklado 450 Din Ivan Finžgar in Ivan Kralj. d Avtomobilisti pozor! Mitniški znaki, izdani v letu 1930., izgube veljavnost s 15. februarjem 1931., zato opozarjamo vse avtomobiliste, ki žele, da je njih motorno vozilo mestne trošarine oproščeno, da si priskrbe znake za leto 1931. vsaj do 15. t. m. v tajništvu Avtokluba, Kongresni trg lil. Istočasno obveščamo avtomobiliste, da ima tajništvo kluba nove lične priprave za pritrditev mitniških znakov na razpolago. d Pevskim društvom, pevkam in pevcem! Ali ste že obnovili naročnino na »Zbore« za leto 1931? Lanski naročniki naj jo nakažejo po de-cemberskem zvezku priloženi položnici, novi naročniki pa naj se javijo po dopisnici na upravo Zborov, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Naročnina za 1. 1931 je 50 Din. Zbori prinašajo najnovejše skladbe za ženski, moški in mešani zbor, solospeve s klavirjem, v književni prilogi pa zanimivo čtivo. Vsak zaveden pevec bi moral biti naročen na Zbore! d Obvestila delodajalcem o ozdravljenju članov OUZD! Na željo delodajalcev je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večje obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli njihovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproščen poštnine v lokalnem j»rometu v vseh krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščenja opustiti, ker poštni izdatki za ta obvestila niso utemeljeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja okrožni urad vse prizadete delodajalce, da si naj izvolijo sami na primeren način uredili svojo evidenco o bolovanju svojih uslužbencev in da morebiti z večjo disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zaznali za njihovo ozdravljenje. d Poroke. V nedeljo 8. februarja popoldne sta bila poročena v Ljubljani g. Josip Škerjanc, p. d. »pri Šornu« posestnik in župan v Šmarju in gdč. Marija Skubičeva, hčerka lesnega tr- govca iz Glineka. — Mlademu paru obilo sreče. — V ponedeljek sla bila poročena v Rudniku g. Fran Bregar, svak g. Joškota Jelačina trg. na Rudniku in gdč. Julka Zupančič iz Izlak pri Zagorju. Mlademu paru, ki v kratkem odpotuje v Ameriko, želimo v novi domovini obilo sreče! d Smuški tečaj za začetnike in srednje dobre vozače g« bo vršil ob Bohinjskem jezeru od 14. do 20. t. m. Prijavnina Din 50. Ker se bodo od 20. do 24. ,t. m. vršile mednarodne tekme, bo s tečajem vsakemu udeležencu ustreženo. Učitelja bo dal Smuški klub Bohinj. Prijave sprejema hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. d Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. uri v Ljubljani 753-4, termometer —2’2, relativna vlaga 80%, bilo je mirno, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 762-2, termometer —9, relativna vlaga 90%, pihal je S, oblačnost 10. Mirno je bilo v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Jasno samo v Mostaru, drugod v državi pa oblačno. Naijvišja temperatura je bila v Ljubljani 2-4, najnižja —3-2, v Mariboru —13, v Mostaru 1-8, v Zagrebu —4-5, v Beogradu —2, v Sarajevu —5, v Skoplju —3 in v Splitu 2'8. Ejubljana Petek, 13. februarja 1931., Katarina. Pravoslavni: 31. januarja Kir in Jovan. Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. * ■ Mestno načelstvo ljubljansko opozarja vse trgovce in obrtnike na razglas, ki je nabit na mestni deski glede pregleda in žigosanja meril v javnem prometu. Proti trgovcem in obrtnikom, ki ne bi predložili vseh svojih meril v pregled in žigosanje, bomo postopali po zakonu. Mestno načelstvo. * ■ Zavezanci za ljudsko delo >kuluk«. Opozarjamo na razglas mestnega načelstva v Ljubljani, z dne 10. februarja 1931. št. 813/31—5, ki je nalepljen po mestu, po katerem so seznamki za ljudsko delo, kuluk, razpoloženi zavezancem na vpogled v času od 14. do 27. februarja 1931. od 8. do 13. ure, v mestni posvetovalnici, soba št. 22, kjer je vložiti ali prijaviti na zapisnik tudi morebitne pritožbe proti sestavi seznam-kov. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl je Kitek Karel, 49 let star, narednik v p., Top-ničarska ulica 8. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje 1 ■ Strokovno in podporno društvo mestnih dohodarstvenih nameščencev v Ljubljani priredi 14. februarja t. 1. svoj družabni večer s plesom v spodnjih prestorih hotela Miklič, vhod z Masarykove ceste. Vabljeni so vsi prijatelji društva, kakor tudi vse druge tovariške organizacije. ■ Vesel večer v operi. V ponedeljek 16. t. m. nastopi prvič v Ljubljani znamenita ruska diseusa Dela Lipinskaja. Ona uživa kot pevka, reoitatorka, pripovedovalka in pianistka svetoven sloves. Povsod so njeni večeri prvovrstna atrakcija in hiše vselej razprodane. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Spored javimo jutri. ■ Za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo priredila v ponedeljek 16. t. m. ob pol 19. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg XII, vajeniško Jz drugih banovin Železniški promet z Dalmacijo zopet reden Zagrebškemu železniškemu ravnateljstvu so v sredo popoldne sporočili, da je del proge med Malovanom in Zmamijo, ki je bila zasnežena, očiščena. Proga je s tem zopet uporabna za reden promet. Komisija si je ogledala ta del proge in ugotovila, da so vse ovire odstranjene in je izdala odredbo, naj se železniški promet zopet otvori. Proga je bila očiščena ob 14’40 in so odšli najprvo vlaki, ki so čakali v Grača-cu, nato so pa odšli vlaki iz Knina. Sinoči je odšel prvi vlak iz Zagreba v Split ob 9.15. Iz Splita je pa po tri dnevnem odmoru odšel proti Zagrebu ob 20. Progo so očistili s pomočjo motornih plugov, delo je bilo zelo težko, ker je bil sneg do pet metrov visok in Se zmrznjen. 10 tisoč zakonskih pravd Ziška eparhija je najstarejša pravoslavna eparhija. Pred vojno sploh niso imeli razporok v tej eparhiji, po vojni pa število teh od leta do leta narašča, kakor povsod drugod na svetu. Ziško duhovno sodišče je imelo zlasti lani z razporokami mnogo posla. Nič manj ko deset tisoč zakoncev je zahtevalo tu ločitev zakona, kar je nekako rekordno število, čeprav je eparhija zelo obsežna. Združuje namreč užiško. rudniško in čačaško okrožje ter 2 srezki pogla-varstvi. Sodišče je razpravljalo o 419 zakonskih pravdah, 215 pravd je bilo zaključenih. Od teh je bilo ločenih 117 zakonov. Eden je bil razveljavljen, 685 zakonov je pa obdržalo veljavnost. Delno ločitev je doseglo 5 zakoncev. Zanimivo je, da je bilo ločenih 37 zakonov po moževi krivdi, 60 pa po ženini, kar dokazuje, da je tu več nezvestih žensk ko moških. Zaradi slabega ravnanja in pretepanja jih je bilo ločenih 10, zaradi obsodbe na robijo je bil pa ločen 1 zakon. kar znači. da je kriminalnost v tej eparhiji majhna b Dvojni morilec Dobrilovič obsojen na do-življensko ječo. Beograjsko sodišče je izreklo obsodbo nad Miloradom Dobrilovičem, ki je pred meseci ustrelil svojo ženo Danico in njenega prijatelja Ostoja Peškrca. Bil je obsojen na doživljensko robijo. Plačati mora tudi 110.000 Din zdrievaljnine. b Težka nesreča v hotelu. V zagrebškem ho telu »Zlata krona« se je pripetila v sredo težka nesreča. Sobarica Marija Majksner, stara 26 let je čistila obleko z bencinom. Nesreča je hotela, da se je bencin vnel in so plameni hudo opekli sobarico. b Velik mlin zgorel. Pri Rumi je v torek zgorel velik mlin posestnika Dušana Creviča Izbruhnil je v prvem nadstropju in se nagloma razširil na ves mlin. Re&iti niso mogli ničesar. Ogenj je povzročil tako vročino, da nihče od gasilcev ni mogel v bližino. Mlin je pogorel do tal. škoda znaša okoli 4,000.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino. b Volkovi in sneg. Iz Drvara poročajo, da j po vsej okolici zapadel visok sneg, ki je mestoma dosegel višino 2 m. Pojavili so se tudi volkovi, ki so vdrli v staje ter poklali večje število drobnice. b Tragična smrt tramvajskega uslužbenca. Ob priliki velikega požara na Reki, ko so gorela poslopja Mestne hranilnice, v katerih stanujejo večinoma delavci, je prišel ob življenje v tragičnih okoliščinah tramvajski uslužbenec Josip Golob. Ko je zvedel o požaru, je hitel na pomoč svojcem. Pritekel je do železniške proge, kjer je pa omahnil. Ljudje, ki so mu prišli na pomoč, so ga našli že mrtvega. Zadela ga je srčna kap. Ko je zvedel o požaru, se je tako razburil, da je imelo to zanj usodne posledice Najbolj tragično pa je, da je umrl, ker se je razburil, misleč, da gori tudi hiša njegovih svojcev, katerim je hitel na pomoč, v resnici pa v tej hiši ni bilo požara. predavanje. — Predaval bo g. dr. Miss o »higieni duše«. Vstopnine ni. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. JMaribcr Mladina Gl. Matice se je vrnila iz Beograda Včeraj se je s popoldanskim brzovlakom ob 14-45 pod vodstvom predsednika g. dr. Tominška in pevovodje ravnatelja Hladeka vrnil mladinski moški pevski zbor Glasbene Matice s svojega triumfalnega izleta v Beograd. Na postaji je mladino sprejela velika množica občinstva, med katero smo opazili tudi okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha, podžupana dr. Li» Polda, magistratnega svetnika dr. Rodoška in več drugih zastopnikov javnosti. Vsi izletniki so se vrnili polni najlepših vtisov in navdušeni od ljubezni, ki jim jo je bil naklonil Beograd, posebno pa še Nj. Vel. kralj Aleksander. Pa tudi Maribor je lahko ponosen na svojo mladino. * m Družabni večer Sokol« I. Jutri, v soboto zvečer ob 20. uri bo priredil agilni mladi Sokol I. v telovadnici podčastniške šole članski sestanek z družabnim večerom. Prijatelji in prijateljice Sokolstva dobrodošliil m Društveni telovadni nastop Sokola Matice. Odbor Sokola Matice objavlja, da bo letošnji društveni telovadni nastop dne 17. maja, pa prosi vsa druga društva, da na ta dan ne'priredijo svojih prireditev. m Za obrtnike. Jutri ob 15*30 bo v magistrat-ni dvorani sestanek delničarjev Obrtne banke za ozemlje bivše mariborske oblasti. Ob tej priliki bodo izvolili tri člane in tri namestnike poslovnega odbora, snujoče se podružnice Obrtne banke v Ljubljani. m Občni zbor policijskih nameščencev. Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru bo imelo svoj letošnji občni zbor 19. in 20. t. m. vsakikrat ob 19. uri drug™6™ nadstropiu P°sl°P.ia Nabavljalne za- m Sobota in nedelja v gledališču. Jutri v soboto zvečer se bo zadnjič in po znatno znižanih cenah igrala Nuši če va komedija »Gospa nanistmioa«, v nedeljo popoldne bo repriza operete »Ciganska ljubezen«, zvečer pa se bo uprizorila zabavna burka »Odgodena noč«. Prihodnji teden bo premiera vojne drame Leonharda riiamka »Karel m Ana« v režija g. Jožeta Ko- rsr s ■“ff **"“*• m »Poslednji mož«. Tukajšnji Ljudski oder uprizori v nedeljo Ob 17. uri v dvorani Prosvetne zveze trodejansko veselo igro »Poslednji mož«. m članski šahovski turnir. Mariborski šahovski klub bo priredil za svoje člane s pričetkom v sredo, dne 18. t. m. tihematumir. m Občni zbor prostovoljnega gasil, društva. Mariborsko prostovoljno gasilno društvo in rešilni oddelek bosta imela svoj letošnji redni občni zbor v soboto 21. t. m. ob 20. uri v dvorani v lastnem domu na Koroški cesti. m Rapidova reduta. Juitri, v soboto zvečer bo imel SK Rapid v prostorih pivovarne »Union« svojo veliko predpustno rednto. m Za_ obstoj uradniške inenze. V Mariboru obstoji že 12 let uradniška menza, ki je nameščena v kazinskem poslopju in šteje preko 100 članov. Ker namerava mestna občina sedaj lokal uporabiti v druge namene, je nadaljni obeti ' ogrožen. Vsekakor pa je v interesu uradni-štva, da se menza ohrani in da ji občina ne odvzame prostorov. m Prleško gostiivanje. Letos bodo imeli mariborski Prleki zopet svoje »gostovanje« ,in sicer v soboto, dne 14. t. m. zvečer v veliki kazinski dvorani. m Prireditev »Počitniškega doma« magistrat-nih uslužbencev. Zadruga »Počitinii&ki dom nva-gistratnih uslužbencev bo imela jutri v soboto zvečer v Narodnem domu svojo predpustno prireditev s sledečim sporedom: 1.) Pevski zbor mestnih uslužbencev, 2) samospevi g. Neraliča, 3. šaljivi nastopi, 4. ples. Dobiček se bo porabil za stavbo »Pohorski dom.« m Nezgoda pri delu. V sredo popoldne je pri podiranju Tegetthoffove rojstne hiše zaposlenemu 561e4memu delavcu Anionu Krajncu padla na hrbet opeka in ga taiko ranila, da je moral iskati zdravniške pomoči. m Nezgoda pijanca. V Smetanovi ulici je v sredo zvečer vsled popolne pijanosti padel 38-lelni brezposelni pekovski pomočnik Josip p. in si razbil glavo, da so mu morali na rešilni postaji rano razkužiti in obvezati. Ker je brez stalnega bivališča, so mu preskrbeli prenočišče pri »Grofu«. m Sirov napad i gnojnimi vilami. V gostilni Lovrenčič v Ra s. nebu sta se sprla Ivan Hauptman in 321et.ni Franc Podgorelec. Podgorelec se je pri tem tako razburil, da je skoči) po gnojne vile in zacah zaključili hi-R J nski teiaj, ki je nad vse lepo uspel. Za te-JnJ le bilo že pred začetkom veliko zanimanje iu je bila udeležba torej na vsakem predavanju častna. Prav iskreno želimo, da bi se slični tečaji še ponavljali. Gdč. Mari Boričevi se pa e tem najiskreneje zahvaljujemo za njen trud in požrtvovalnost. Predpustne prireditve. V soboto 14. t. iu. bo priredilo Sokolsko društvo.v Rajhenburgu v domu običajno sokolsko maškerado. Sviral bodo salonski orkester iz Krškega. Na pustni torek J?b™arja pa bo priredilo Obrtno društvo v Brežicah vsakoletno obrtno maškerado v dvorani Narodnega doma v Brežicah Zima Prav občuten mraz je zavladal zadnje dni. Tako smo beležili v torek zjutraj 11» Dod tiičlo. Snega imamo tudi dovolj. Ormož Zadnja pot. Danes popoldan ob pol l(i, ;e ogromna množica Orinožanov spremljala na njeni zadnji poti znano narodno delavko, v mlajših letih, g. Marijo Svetek, mati soproge tukaj-finega notarja ge. Sevnikove in tukajšnega sodnika g. Stanka Svetka, iz bolniške mrtvašnice na kolodvor, odkoder so jo prepeljali k zadnjemu počitku v Ljubljano. Bodi ji lahko domača zemlja. Ostalim naše iskreno sožalje. Sokol. Naš Sokol priredi v soboto, dne 14. februarja t. 1. ob pol ‘20. uri v salonu gostilne Skorčič v Ormožu veliko predpustno maškerado z nagradami. Nezgoda. Delovodja Ormoške opekarne g. Fekonja je pri kontroli obratnih peči tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko v zapestju in dobil tudi več prask po obrazu. O. Fekonja, ki je priljubljen pri delavcih in spoštovan v družbi, želimo »korajžno okrevanje. Zborovanje državnih policijskih nameščencev in upokojencev Uspešno društveno delovanje — Samo podpor in pogrebnin je razdelilo 118.300 Din uspešno, saj je razdelilo v tem času samo pod- Ljubljana, 12. februarja. Snoči in nocoj se je vršil v prostorih policijske ekspoziture na glavnem kolodvoru XII. redni občni zbor Društva policijskih nameščencev ■ in upokojencev v Ljubljani. Otvoril ga je predsednik policijski nadzornik g. Kek Josip, ki je ugotovil sklepčnost in se spomnil med letom umrlega člana policijskega nadzornika Kržana Jakoba. Po prečitanju dnevnega reda in ove-rovljenju zapisnika zadnjega rednega občnega zbora je podal besedo tajniku. Tajnik, častni član, policijski podiiadzornik g. Benedičič danko je poročal, da je imel odbor 12 sej in da je društvo priredilo dobrodelno veselico, katere čisti dobiček se uporablja za podpore obolelega članstva, za vdove in sirote ter pogrebnine. Odbor je podelil med letom 22 prosilcem nad’13.000 Din podpor in pogrebnin. Spisov oziroma dopisov je bilo 102. Položaj članov se je z novim zakonom o policijskih uslužbencih znatno zboljšal glede na službene doklade. Obeta pa se še zboljšanje, ko stopi v veljavo nova službena pragmatika. Ob priliki 121etnega obstoja društva je podal tajnik tudi izčrpno poročilo dela odbora, oziroma društva v teku 12 let. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje zelo por in pogrebnin 118.300 Din, Blagajnik, višji stražnik v pokoju g. Koren Joško je poročal o uspehu društvene zabave 3. januarja t. 1. v Unionu, o izplačanih podporah, pogrebninah in o stroških pisarne društva. Po poročilu preglednikov računov gg. Jcran-četa in Dobravca je bil soglasno Izrečen odboru, oz. blagajniku absolutorij. Po živahni debati se je sklenilo, da se vsa društva Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani podpro z manjšimi zneski, ki se Izplačajo iz fonda članarine. Pri volitvi novega odbora je bila izvoljena z večino glasov lista, ki jo je predlagal v to svrho izvoljeni zaupni volilni odbor po členu 26. društvenih pravil. Izvoljeni so: Josip Kek, Bernard Počkar, Ivan Abram, Blaž Razboruik, Ivan Obreza, Ivan Žižmond, Franc Sevšek, Josip Jazbec, Jože Colarič, Josip Koren, Ivan Kretič in Ivan Močnik. Za namestnike-odbornike: Valentinčič, Jelu-šič, Bavdaž, Urdili, Semič, Tabornik. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: JeranČe, Bordon, namest. Mislej in Dobravc. Iz kriminalnega predala Ljubljana, 12. februarja. Da ubeži aretaciji, skočil 15 m globoko Danes dopoldne se je pripetil na Kodeljevem razburljiv dogodek. V hišo št. 8 se je splazil okoli 9. ure 161etni brezposelni čevljarski vajenec Josip C., brez stalnega bivališča in jo ubral po stopuicah v vrhna nadstropja. Po naključju ga je srečala gospodinja, ki ga je vprašala, kaj išče. V zadregi je odvrnil, da išče stranišče. Gospodinja mu je rekla, da ga ni, C. pa je kljub temu odšel po stopnicah naprej. Ker se je fant zdel gospodinji sumljiv, je odšla za njim in ga opazila, ko je smuknil na podstrešje. Hitro je zaprla za njim vrata in odhitela po stražnika. Fant je med tem opazil, da se je ujel v past in da bi ušel aretaciji, je skočil s podstrešja 15 m globoko. Prav v tistem trenutku pa je prispel stražnik, ki pa fanta ni mogel aretirati, ker je radi silnega padca obležal v snegu. Njegova sreča je bila, da je priletel v sneg, ker bi se drugače prav gotovo ubil, Namesto v zapor, so C. prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Vlom v gozdne barake Policija je prejela naslednji prijavi: V Zgornjem Mozlju so vlomili 211etni Franc L. in njegov 241etni brat Janez L., oba oglarja iz občine Mirna pri Novem mestu, in Se neki tretji oglar, istotako doma nekje od Mirne peči, v gozdne barake odsotnih gozdnih delavcev, zaposlenih pri lesnem trgovcu Semiču Ivanu ter odnesli več kosov perila in obleke, stroj za piljenje žag, več kg Špeha, moke in sladkorja in neznanokam pobegnili. Škoda znaša 2950 Din. Na Fali, občina Činžat, je izvabil T. Janko v škodo Mlinariča Ferdinanda več kosov perila in obleke v skupni vrednosti 1000 Din in neznano kam pobegnil. Nesreče in nezgode Klopčič Jožef, 331etni delavec iz Ljubljane, Lipičeva 2, je danes v Vajeniškem domu sekai drva in se po nesreči usekal v levo roko. Tičar Pavla, 91etna posestnikova hči iz Vira pri Kamniku se je danes sankala doma in je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Hiršinan Ivana, 37 let stara, hči posestnika in gostilničarja iz Krtine pri Kamniku, je danes popoldne rezala doma meso, pri čemer ji je nož spodletel in si je prerezala žile na levi roki. Komovec Kazimir, 14mesečni sin delavca iz Planine 52, je včeraj dopoldne sedel blizu Štedilnika. Iznenada je izgubil ravnotežje in padel na štedilnik. Zadobil je opekline po rokah in na prsih. Vse ponesrečence so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Komenda Osebna vest. Na osnovno šolo v Vodicah je bil imenovan učitelj g. Ignacij Vodnik. Kmetijski tečaj. Kar je bilo doslej kmetijskih predavanj, so bila tako zanimiva, da je res škoda, da je od 110 odpadlo kar 30 poslušalcev. Kmetje, ne zamudite vendar lepe prilike za svojo strokovno izpopolnitev 1 Mnogo dobrih in času primernih smernic vam nudijo res izborni predavatelji-strokovnjaki. Še je čas! Društvena vest. Prosvetno društvo v Komendi priredi v nedeljo 15. t. m. popoldne v Društveni dvorani ljudsko igro s petjem »Rokovnjači«. Zagorje Led na cestah. Mrzlo in v popoldanskih urah toplo vreme je izpremenilo ceste v ledeno polje, kar je za ljudi in živino silno nevarno. Še večja pa je nevarnost tam, kjer so drsalice in teh ni malo. Javni prostori vendar niso primerni za drsanje in sankanje! Brez plezalnih naprav bi če skoro ne prišli do cerkve, tako gladka je glavna cesta. Prosimo, da se tudi tu napravi rod. Snežec pada. Tako vpije naša deca, ki z radostnimi pogledi gleda v sneg, ki je vedno višji. Tokrat pada na trdo podlago in nam bo gotovo dalj časa vzbujal zimsko veselje, ki je tako že precej pozno. Tudi smučarji so se raz-ziveli, kajti sedaj jim ne bo treba hoditi samo na Sv. Planino, ko so tudi okoliški hribi, primerni za smuko, pokriti • snegom. Št. Jurij ob južni železnici Novo sokolsko društvo. Dne 10. t. m. Se je vršil v novi šoli ustanovni občni zbor sokolskega društva v Dramljah. Tudi v Dramlje so prinesli sokolsko misel Sentjurčani. Do sedaj je bil namreč v Dramljah le nekak neoficijelen odsek šentjurskega Sokola. Največ zaslug za utrditev sokolstva v Dramljah imata nedvomno s. načelnica (M. Grudnova) in br. načelnik (Ringador), ki sta skoro vse preteklo leto hodila po enkrat, včasih celo po dvakrat tedensko, vadit v 7 km oddaljene Dramlje. Šentjursko sokolsko društvo je v celjski župi eno najmočnejših in najdelavnejših in postaja nekak center za vzhodni del župe. Sokolska maškerada. Sokolska popustna nia-skerada se vrši v nedeljo 15. t. m. zvečer v vseh prostorih gostilne br. Liške. Slovenska Bistrica Smrtna kosa. Pred dnevi je podlegel gripi, kateri ee je pridružila pljučnica, posestnik Miha Koren v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Tragično je, da je prejšnji dan bil še na pogrebu svoje male hčerke, prišel domov in legel v smrtno posteljo. Prizadeti rodbini naše sožalje. Veržej Poroka. Poročena sta bila v nedeljo g. Anton Kapun, artilerijski narednik v Varaždinu in gospodična Šonaja Frančiška. Ko so drugi dan gosti bili zbrani na veseli svatbi na nevestinem domu ter se zabavali ob zvokih ciganske godbe so ženinov dom obiskali nepovabljeni gostje in mu odnesli precej slanine in klobas ter isto noč vdrli tudi v čebelnjak g. Franca Seršena, ki je bil tudi na svatbi. Odnesli so shranjena! U iab°lk’ ki 80 biIa tamka> Bled _ Kmetijski tečaj. Kmetovalci ga pridno obiskujejo zlasti ob nedeljah. V soboto 14. t. m bo predaval šolski upravitelj g. Gradnik Rajko kmetijsko računstvo in njega izvedbo, g R„s pa o pripravi sadja za trg. V nedeljo 15. t m. bo predaval sreski sanitetni referent dr Sliv- n!i k Prvi. P®moči. 0 Postopanju o priliki kužnih bolezni K predavanju, ki je brezplačno, so gradf1" V hotel11 Union (Beo- Nezgoda otroka pod kolesi voza. V ponede-R?pHPi°r v? P° 14‘ l!ri 86 'e z«odila na Rečici S' i J/* "ezK°t'- Komai g«rileten otrok se je obešal na voz; ker se ni dobro držal ie padel pod kolesa voza, ki so mu jih skorai zmečkala nnd kolenom. P ’ fobruarja. 12.15 Plošče ouveriure). 12.45 Dnevne vesti. Ih« d V^ie' borza- 17-30 Radio orkester, lo.au P. dr. R. Tominec: Samostanske naselbine kot kulturni faktor. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Franoosciua. 19.30 Gospodinjska ura: Sadje (Krekova gosp. šola), 20.00 Vseuč. prof. dr. Fr. on on V °b 501e,tJfici Fjodora Dostojevskega. Samospevi Milana Juga. 21.15 Hawai-jazz. jr? Napoved programa za naslednji dan. ljjubljana, sobota, 14. februarja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plo&ce. 17.30 Radio orkester. 18.80 Šahovska ura, predava Bogo Pleničar. 19.00 Fr. Franc Veber: Pllozofija evangelijev. 19.30 Ga. Ortha-ber: Angleščina. 20.00 Operetni večer. 21.00 Radio orkester. Vnies časovna napoved in poročila. .23.00 Napoved programa za naslednji dan. io«nSuKvPet?£-J3- februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice, vreme, sneg. 22.40 Plesna ura. Zagreb, sobota, 14. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.30 Novice. 20.30 Vesel večer. 21.50 Novice, vreme, sneg. 22.00 Vesel večer (dalje). Beograd' petek. 13. februarja. 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Po Evropi. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi 20.30 Komorna glasba. 21.30 Komedija. 22.15 Radio orkester. 22.30 Novice. 22.50 Balalajke — koncert. Beoprad, sobota, 14. februarja. 11.25 Plošče. 12.35 RaiTIio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne. 17.30 Popoldanski konc. Radio ork. 19.30 Predavanje. 20.00 Narodne. 20.30 Operetna ura. 21.30 Plošče. 22.10 Novice. 22.30 Glasba. S-pcvi Večina klubov za lige. Nogometna sezona se bo kmalu pričela. JNS je moral misliti na državno prvenstvo in jc preko podsaveza razposlal vsem klubom, ki pridejo /.a to tekmovanje v poštev, poziv, da se izjavijo o načinu izvedbe. Ogromna večina klubov se jo izrekla proti načinu, kakršnega je predlagal savez. Obenem so klubi stavili protipredlog t. j. da ee uvede sistem na lige, kakor je to predlagal inž. Boško Simonovič. Navesti hočemo klube, ki so stavili JNS proti-predloge: Splitski podsavez: podsavez in Hajduk zavračata predlog JNS in zahtevata izredno skupščino saveza in lige. Ljubljanski podsavez: Ilirija in Primorje zahtevata isto. Veliki Beikerek: podsavez in Obilic isto; S. K. Vršac pristane na j)redlog JNS. Novi Sad: Vojvodina in Mačva zavračata predlog saveza in zahtevata skupščino in lige. Skoplje: S. K. Jug in S. K. Sparta sta za lige, ako ne bodo, sta za predlog JNS. Os jek: Gradjanski in Slavija sta za lige. Ako se te ne uvedejo, predlagata razvrstitev nasprotnikov po moči in po prometnih zvezah. S. K. Hajduk je za predlog JNS. Sarajevo: podsavez, Slavija in Sašk za lige, S. K. Hajduk je za predlog JNS. Zagreb: Hašk, Concordia in Gradjanski za lige. Subotica: Sand in Bačka za lige. V slučaju, da lig, ne bo, predlaga Bačka razporeditev v isto skupino: Subotico, Novi Sad, Osjek in Vel. Bečkerek. Beograd: BSK in Soko za lige, Jugoslavija predlaga spremenjeni stari sistem po njenem načrtu. Smuško prvenstvo zagrebškega podsa-veza in savske banovine. Zagrebški zimskošportni podsavez priredi v nedeljo 15. februarja smuško tekmo na 18 kin za prvenstvo podsaveza in za prvenstvo savske banovine in to za seniorje, juniorje iu dame. Damska proga znaša 5 km. Naslov prvaka zagrebškega podsaveza doseže lahko le verificiran član ZZSP, prvak Savske banovine postane lahko vsak verificiran član JZSS. Prijave do petka od 19. do 20. ure pri tajniku ZZSP g. Šetini v prostorih Hrv. planinskega društva, Dolac 1. Prijavnina 10 Din, na startu dvojna. Tekmovanje se vrši v Delnicah, v slučaju ne-povoljnih snežnih razmer bo tekina preložena na Sljeme. Smuške tekme sokolske župe Kranj. V nedeljo 15. t. m. bo izvedel smuški odsek sokolske župe v Kranju smuške tekme za vse oddelke. Člani tekmujejo v patruljnih tekmah na 12 km v trojicah. Vsako društvo lahko postavi več trojic, ki pa morajo biti dobro navežbane. Popoldne isti dan bodo skoki po pravilniku JZSS. Članice, moški in ženski naraščaj tekmujejo na 3 km dolgi progi v teku. Priporoča se vsem tekmovalcem, sodnikom in ostalim sodelujočim, da pridejo le v soboto 14. t. m. zvečer v Kranj, kjer bo zdravniški pregled, seja sodnikov in žrebanje. Vse priprave vodi predsednik smuškega odseka br. Ravhekar Avgust, ki bo dal vsem potrebne informacije. Prijavnine ni. Izgledi na veliko udeležbo in ugodne uspeha so zelo povoljni, saj imajo skoro vsa sokolska društva na Gorenjskem smuške odseke. Huda borba sc obeta zlasti med društvi Bohinj, Bled, Do. brava, Mojstrana, Gorje, Jesenice, Javornik, Kranj itd. Glede polovične vožnje veljajo določbe okrožnice, ki so jo društva prejela. Izda naj se tekmovalcem skupno uverenje, seveda ako šteje 10 čla-, nov, drugače pa naj potuje več društev skupaj. Smuška tekma v Škofji Loki. Menda v škofjeloškem okraju že dolgo ni bilo prireditve, ki bi vzbudila toliko zanimanja kakor najavljena smuška tekina škofjeloškega Sokola. Krasna zimska nedelja je izvabila meščane in okoličane k smučarski trasi, ki je potekala na 10 km daljavi za člane in 5 km za naraščaj. K tekmi se je prijavilo 22 članov in 18 naraščajnikov. Start je bil v Vincarjih, odkoder so po 13. uri pričeli startati člani in potem naraščaj. Proga za odrasle je vodila po do 140 m visoko preko škofjeloškega gorovja v Poljansko dolino na Bodovlje in ob Poljanščici navkreber na Bur-jevca, mimo Hribernika v Puštal in skozi Zvezdo zn škofjeloški in storološki Kamenitnik na Gasilni dom v Stari Loki, ob Strahlovem gradu na električno centralo in ob Selščici k cilju. Dovolj naporno progo so obvladali razven enega vsi tekmovalci. Prvak Marjan Žigon si je v času 1:12:05 priboril prvo mesto med elani. Ostali smučarji so so plasirali takole: 2. Jesenovec Stanislav 1:20:4’, 3. Hafner Feliks 1:27:28, 4. Grundner Viljem 1:29:04, 5. Kojič Sveto 1:29:27 itd. Naraščaj je do Poljanske doline imel pot članov, potem jc ob levem bregu Poljanščice kri-nil pri Zgornjem Karlovcu in mimo zidovja uršulin-skega samostana nizdoli v Viličarje. Prvo mesto je nepričakovano zasedel Jazbec Slavko s 40:37, sledili so mu Erznožnik Pavel, Kalan Franc, škra-belj Mirko, Linke Anton, Klobučar Bernard itd. Za brezhiben potek tekme je izvrstno poskrbel smuški odsek, ki jc do podrobnosti organiziral upravno, kontrolno, rediteljsko, okrepčcvalno in sanitetno službo. Naporna 10 km trasa je bila na vsej progi naznačena in so bile predpriprave jako obsežne. Zahvalu vojaškemu poveljstvu, ki je blagohotno umevalo težnje prireditvenega odbora in je nudilo sanitetno sodelovanje; vsa hvala, naravno članom smuškega odseka Sokola, ki so s predsednikom br. Dolencem in vaditeljema br. ’ Vrsta 1365-70 Naš šlager tako z dobrim materialom kakor z nizko ceno. Vrsta 1365-70 Naš šlager tako z dobrini materialom kakor z nizko ceno. S tem želimo omogočiti tudi najširšim slojem nakup dobrih snežk. Vrsta 7885-87 Vrsta 1895-81 Preko gležnja visoke snež-Jte s patentno zaklopnico, okrašene z ogrlico iz mo-dare pliša. Priljubljeni ruski škornji, ki se nosijo preko čevljev, i mehkimi golenicami, okrašeni z ogrlico iz kri-merja. Vrsta 2361-75 Otroške snežke iz finega gabardena. Obvarovali Vam bodo otroke hripe in prehlajenja. Gospodarske vesti X Jugoslavija na praškem sejmu. Na letošnjem XXII. spomladanskem praškem sejmu bo naša država zastopana s posebno turistično in tujsko-prometno razstavo. Poleg tega pa nameravajo naši vinogradniki prirediti večjo vinsko razstavo na oddelku za hotelirstvo. Letošnji praški sejem bo trajal od 22. do 29. marca. Ravnotako se pričnkuje tudi za jesenski praški sejem, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra, večja udeležba jugoslovan skih izvoznikov. X Ventilacija francoskega denarnega trga. Kakor znano, je v zadnjem času priliv tujega kapitala na pariško denarno tržišče zavzel take oblike, da je postala ta okolnost tudi francoski Bovčani banki neprilična. Zato se v zadnjih dneh tako živahno ponavljajo razlogi pariških finančnikov, da je treba francoski denarni trg razbremeniti, ker hoiuje nad preobilico likvidnih sredstev. Velika kopičenja zlata v tresorih francoske banke so po mnenju nemških finančnili krogov imele namen, da se francoski denarni trg izoblikuje v svetovno denarno tržišče, o čemur je »Jugoslovan« v enem zadnjih pariških finančnih pisem tudi izrecno povdarl. Ta manever francoskih finančnikov se je po mnenju londonskega časopisja deloma tudi posrečil, vsaj za prehodno dobo. Pariz postaja važno mednarodno emisijsko tržišče, kar spričujejo baš zadnje večje finančne transakcije t Romunijo in Nemčijo. Predvidevajo pa se še nadaljni važni posli, ki se bodo sklenili pred- ■ idoma še v teku meseca februarja in marca. Vprašanje nastaja, ali se je konservativni in skrajno nezaupljvi ton francoskih gospodarstvenikov pod pritiskom razmer že temu novemu kurzu francoske finančne politike prilagodil. O tem vladajo danes še deljena mnenja, verjetno pa je, da ho pritisk zlatih miljard mnogo pripomogel k potrebni preorijentaciji, in pospešil ventilacijo zlatih rezerv. X Italijanska industrija v težkih finančnih Škripcih. Milanski listi poročajo, da je »Credito Italiano«, eden največjih italijanskih denarnih zavodov, ki razpolaga z nad7 miliardami tujih sredstev, odpovedal vse kredite industrijskim podjetjem, ker namerava usmeriti svojo finančno politiko zgolj trgovskim interesom. Ta sklep italijanskega denarnega zavoda je povzročil med gor-njeitalijanskimi industrijalci obilo ogorčenja, ker se nahaja italijanska industrija vsled splošne gospodarske stagnacije doma in v inozemstvu v skrajno težkem položaju. Pričakuje ee intervencija predsednika vlade. Dobave Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. februarja t. 1. pri Direkciji državne stručne zanatske škole tekstilnog pletenja v Sarajevu glede dobave pletilnih itrojev. Dne 24. februarja t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg čistega špirita; dne 26. februarja t. 1. pa glede dobave raznih desinfekcijskih sredstev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču). Dne 24. februarja t. I. »e bo vršila pri Pro-metno-komercijelnem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajetvu ofertalna licitacija glede dobave 200 komadov kožuhov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Borzna poročila dne 12. februarja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 1‘2. februarja. Amsterdam 22’79, Berlin 13-485— 13-515, Bruselj 7*9211, Budimpešta 9-9041, Curih 1094 40—1097-40, Dunaj 7-9598 do 7-9898, London 275-95, Newyork 56-60, Pariz 222-60, Praga 167-55-168-35, Trst 296-93 do 297-10. Zagreb, 12. februarja. Amsterdam 22"74 do 22-80, Dunaj 795-98—798-98, Berlin 13-485 do 13-515, Bruselj 792 d., Budimpešta 98891 do 991-91, London 275-55—276-35, Milan 296’06 do 298-06, Newyork ček 56-56—56-76, Pariz 221-60 do 223-60, Praga 167-55—168 35, Zttrich 1094 40 do 1097-40. Beograd, 12. februarja. Berlin 13-4850 do 13-5150, Bruselj 790-61-793-61, Curih 1094-40 do 1097-40, Dunaj 795-07-798-97. London 275’55 do 276-35, Milan 295-95-297-95, Newyork 56'5G do 56-76, Pariz 221-60-223-60, Praga 107-55 do 168-35. Dunaj, 12. februarja. Amsterdam 285-76, Beograd 12-5437, Berlin 169-22, Bruselj 9920, Budimpešta 124-20, Bukarešta 4’23, Kopenhagen 190-25, London 34-59, Madrid 70-50, Milan 37-25, Newyork 711-65, Pariz 27-90, Praga 21-0587, Sofija 5-1570, Stockholm 190-70, Varšava 79"73, Curib 137-415. Curih, 12. februarja. Beograd 9"1275, Pariz 20-3125, London 25-17875, Newyork 518, Bruselj 72-275, Milan 27-1125, Madrid 51-30, Amsterdam 207-95, Berlin 123-16, Dunaj 72-76, Sofija 3‘75, Praga 15-325, Budimpešta 90 375. Vrednostni papirji Ljubljana, 12. februarja. 8% Bler 94 50, >7% Bler 84-50, Celjska pos. 160, Ljublj. kred. 125, Praštediona 980, Kred. zav. 170—180, Vevče 128, Split 350—400, Stavbna 40, Kranjska ind. družba 315—315, Ruše 240. Zagreb, 12. februarja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-50—87-50, voj. škoda ar. 421 bi., kasa 421 bi., feb. 417—418, marc, april, maj 416-50-418, junij 416-50-418 (418), 4% agr. obv. 51-25-52-25 (51-50, 51, 51-25, 52), 7% agr. Bler 83—83-25 (83), 8% Bler 92-75—9325 (93), 7% pos. hipot. 82-625—82-875 (8275). — Banke: HrvaUka 50 d., Praštediona 975—980, Udružena 19425—194-50, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 68-50 d. — Industrije: Še-čeratia Osijek 280—285, Trboveljska 346 do 350, Slavonija 200-202, Vevče 128 d. Beograd, 12. februarja. 7% inv. pos. 87 do 87"50, 4% agr. obv. 49’50—51, 7% pos. drž. hip. banke 82-50—82-625, 7% Blaire 83—83-75, 8% Blaire 93, 6% begluške obv. 68-50, vojna škoda 420-50, Narodna banka 8120, Tobačne srečke 20—23. Dunaj, 12. februarja. Bankverein 16-50, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 1580, Prioritete 92"40, Trbovlje 44, Leykam 4-20. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 12. februarja. 7% Blaire 83—84-50. Newyork, 12. februarja. 8% Blaire 92—93, 7% Blaire 83—84-50, 7% pos. drž. hip. banke 81-75—83. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpreme-njeno čvrsta, promet: 4 vagone pšenice. Novi Sad, 12. februarja. Borza danes ne posluje. Budimpešta, 12. februarja. Tendenca: neenakomerna, promet: miren. Pšenica: marc 15-05 do 15-09 (15-06-15-07), maj 14-94-15-07 (15-06 do 15-07). Rž: marc 11-18—11-35 (11-33 do 11-34), maj 11-26—11-28 (11-28—11-30). Koruza: maj 12-56—12-62 (12-58—12-60), trans, maj 10—10 05 (10-03—10 05). Ljubljausko lesno tržišče Tendenca neizpretnenjeno mlačna, promet: 1 dopjon merkantilno tesanih tramov. Ženini in neveste Žimnice (modroce) peresnice. posteljno mreže, otomane, divane, žimo, cvilh in blaga za preobleko pohištva dobite najceneje pri F. SAJOVIC, Ljubljana, Stari trg 6 246 mu Oglasi tocijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do S besed). V saka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovor« priložite znamko. Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468 najceneje in v veliki izbiri pri -KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa la Stari trg Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi Jugoslovana«. — Cena Din 6--. Elegantne maske, kostume, posodim po Din 100-—. Naslov v upravi „Jugoslovana“. „|AVOR“ lesna Industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397 Zakoni v knjiži* cah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava >Jugoslovanac, Gradišče 4. Agitirajte za Jugoslovana! Razpisuje se 614 služba tajnika in dnevmičarja pri sreskem cestnem odboru v Celju. Pravilno toolekovane in lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi in zadostno kole-kovaniini prilogami (zadnje šolsko izpričevalo, domovinski in krstni list, dokazila o odsluženiu oziir. oprostitvi vojaške službe, nravstveno in zdravniško izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da prosilec ni bil obsojen radi kaznjivik dejanj iz koristoljubja, eventnelna službena izpričevala) je vložiti neposredno greskemu cestnemu odboru v Celju 14 dni od dneva objave. Pogoji za mesto tajnika so najmanj izobrazba, ki je potrebna za uradnike službe tretje kategorije po zakonu o civilnih drž. uradnikih (čl. 6., 7. in 10.). ■Sreski cestni odbor v Celju, • dne 7. februarja 1931. Kultura Gostovanje Tegernseerjev Ko sem jih pred letom videl v Treh vaških svetnikih, so mi ostali kar v lepem spominu. Zaslutil sem v njih dober, vsega zavidanja vreden teater, ki se ne utegne ukvarjati z reSava-njem kakšnih velikih umetniških in odrskih problemov, ki pa je v svoji podobi prav zaradi tega jasen in ubran, ker je ostal tako blizu zemlje, iz katere je, in blizu kmečkega človeka, katerega doživljanje in upodabljanje mu je po-četek in namen. Tegernseerji so se mi takrat zazdeli lep kmečki teater, kakršnega pri nas nimamo, ki bi ga pa prav za prav tudi mi mogli in morali imeti. Res je, težko boste našli narod, ki bi v sebi gojil toliko amaterskega igranja kakor Slovenci, toda vse to naše ognjevito prizadevanje vendar ni do danes doseglo nobenega velikega, otipljivega rezultata, nobenega močnega, visoko organiziranega in umetniško vzgojenega ljudskega gledališča ne premoremo, da bi se mogli postaviti i njim pred svetom ali vsaj pred samim seboj. Delavski oder v Ljubljani je s par nastopi, zlasti z uprizoritvijo Golouhove Krize v Kreftovi režiji pred leti, sicer vzbudil veliko pozornost, potem pa se je spet odtegnil našim očem. Gradba resničnega, umetniško vrednega ljudskega gledališča je torej še povsem pred nami; manjka nam ljudi, ki bi morali pljuniti v roke, manjka nam volje in iniciative. Dolžnost naših literarnih in gledaliških krogov, dolžnost vodij in mentorjev naših podeželskih odrov pa bi bila, da se to vprašanje že vendar premakne z mrtvega mesta. Na Tegernseerje sem imel od lani v resnici lep spomin, njihov letošnji obisk pa mi je dodobra razblinil iluzijo. Burka Sedmi fantiček, ki so jo igrali prvi večer, je komad tako debele vrste, da se ž njim pač ni bilo vredno voziti e Bavarskega sem doli k nam. Tegernseerji mo- rajo o nekom imeti zelo slabo mnenje — ali o sebi ali pa o nas, drugače si ne morem tolmačiti, kako so si neki upali skoraj tri ure pred polnim gledališčem ropotati s tako odvratnimi, spolzkimi šalami in tako neženirano mahati z vsemi mogočimi, tudi najbolj kočljivimi brezsramnimi rekviziti. Njihova burka je iz občinstva sicer izmamljala smeh, toda to je bil v veliki meri sramežljivi, neodkritosrčni smeh dostojnega človeka, ki je padel med bezniško drhal, pa mu ne kaže nič drugega, kakor da na nesramne dovtipe vsaj malo tuli z volkovi. In kjer bi bilo treba samo pridige o bon tonu, tja ne bo hodil recenzent stikat za umetnostjo in pretehtavat vrednost igranja. Prvi večer so se Tegernseerji razgalili pred nami kot malopriden, prav nič tenkočuten teater, ki si razen blagajne — loža je za ta šmirantski večer veljala 300 Din — ni nadel nobenih drugih umetniških in etičnih nalog. Drugi večer — komedija iz podobnega sveta Zakonska stavka — je bil za las boljši, tako da je človek le imel toliko dušnega miru, da je mogel igri v celoti, zlasti pa posameznim kreacijam priznati vso ceno, ki jim gre. Pa tudi Zakonska stavka je ves Čas omahovala na skrajni meji dostojnega, ljudje na odru so si neprestano mežikaje šepetali na uho ali pa so tudi naglas prihajali s svojo barvo na dan, hodili so po odru v najneokusnejših negližejih ter so sploh vse spuščali s sebe ali pa Jemali v roke, kar bi kakorkoli moglo vzbuditi smeh. V človeku je polagoma zrasel sum. da morajo biti ti Tegernseerji le približno tako daleč od resničnega, živega kmečkega sveta, kakor je najbrž prava umetniška volja od njih, in da ni njihov namen služiti niti enemu niti drugi, temveč da je njihov namen samo: dajati malo hrupne zabave za precej denarja. Občinstvo se je široko zabavalo — in bilo je mnogo občinstva, nemškega, nemško govorečega, pa tudi mnogo slovenskih odličnikov je veselo ploskalo z dragih sedežev in iz lož (loža 300 Din), ljudi, ki jih po navadi nobena do- mača premijera ne šteje med svojimi gosti. Pred gledališčem so cele vrste avtomobilov čakale na visokorodni publikum — toliko avtomobilov ne vidi človek pred teatrom niti ob najbolj oficielnih prilikah. Zdaj imamo za nekaj časa dovolj teh nemških gostovanj; dovolj nam je te umetnosti, dovolj nam je tega tujega, vsemu domačemu neprijaznega občinstva, ki prihaja v gledališče menda samo demonstrirat, dovolj nam je teh avtomobilov in vsega. Kaj nam naše Narodno gledališče ne bi moglo o priliki poskrbeti gostovanja iz Zagreba, Beograda, kakšnih Cehov, pa drugih Slovanov in sploh gostovanja od koderkoli, samo da bi nam kaj malega prineslo s seboj? Z Nemci smo imeli zdaj dvakrat zapored resnično smolo. Fri. Leharjeva »Ciganska ljubezen« v Mariboru Kakor večina Leharjevih operet, je zajeta tudi »Ciganska ljubezen« iz folkloristično tako pestre bivše Ogerske. Dogaja se v severni Transilvaniji ob reki Cerni, torej v današnji Romuniji, zato je tudi močno razgibana in polna lokalnih posebnosti. Kljub temu se dejanje ne dviga nad običajno višino operet tega ma-djarsko-avstrijskega komponista in sanjska medigra, kar naj bi bilo drugo dejanje, je vse nekam premalo karakterizirana in oddvojena. Tudi vzrok sorodstva cigana Jozsija z Jonelom Bolescujem ni razpleten, čeprav bi lahko tvoril važno epizodo. Zato pa je glasba zares melo-dijozna in za operetno razvedrilo prijetna, dasi preko tega ne sega. G. Trbuhovič je opereto zrežiral in insceniral skromno, kakor mu je pri naših finančnih razmerah pač bilo mogoče, vendar pa z okusom in ljubeznijo, kar se je skoraj vedno poznalo. Premiera je nekoliko trpela radi gripe in morda bodo zato reprize še boljše. Prijetna na oko in pevsko razigrana je bila zopet gospo- dična Udovičev« v vlogi mlade Zorike, srčkano Jolano je ustvarila tudi gdč. Barbičeva, do-čim se je ge. Tovornikovi kot Iloni preveč poznal negotovost, katero je le g težavo premagovala, pa tudi njen pevski materijal ni dovolj močan in obsežen. Pogodena je bila naposled stara Julcsa ge. Dragutinovičeve. Osrednjo osebnost, ciganskega muzikanta Jo-zsija, je odigral iu odpel g. Trbuhovič vsestransko dobro. Posebno pevsko je takrat zopet zaživel in se razmahnil. Mladi Jonel Bolescu je našel v g. Ivelji dobrega interpreta, ki mu je dal sočno tenorsko zvočnost, pa tudi krčmar Mjhaly g. Pavla Koviča je popolnoma zadovoljil. Igralsko močen je bil g. Furijan kot komorni sluga Moša g. Grom nas je v vlogi starega Petra Dragotina prijetno presenetil, a g. Harastovič komične figure Dimitreanuja ni pretiral. Po dve ulogi, častnika Forescuja in kmečkega fanta Laczija ter plemiča Liubicza in fanta Miklosa sta odigrala gg. Gorinšek in Tovornik. Dejanja so posrečeno poživljali zbori a orkester je bil kdaj pa kdaj malce preglasen R. R. Gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 18. februarja; »Glavni dobitek« Red B. Opera Petek, 13. februarja: »Nina nana, punčka moja«; balet Figurine. Red C. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Petek, 13. februarja. Zaprto. Sobota, 14. februarja ob 20. uri: >Gosipa mini-»trovka«. Znižane cene. Zadnjič v sermd. Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preda. 48-4#l-2. 8—8 Razpis. Piri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni se odda mesto pisarniškega uradnika. Oddado se hikraitu vsa mesta pasa,miških uradnikov, ki bi *e izpraznila tekom razpisa ali pa zaradi njega tudi pri drugih sodiščih. Prednost imajo prosilci z zemljiškoknjižnim W“k»m. SvoJrroSno »pisane, pravilno kodkovane in s predpisanimi prilogami opremljene proftnje naj se v lože po službeni poti naijkasneje do 20. marca 1931. pri podpisanem predsedništvu. Predsedniško okrožnega sodišča v Mariboru, dne 8. februarja 1931. Popravek. Pri prvih dveh objavah tega Razpisa (»Jugoslovan« dne 11. in 12. februarja) se j* vrinila pomota. Termin za vlaganje prošenj Di 80. marec, temveč 20. marec t. 1. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme; 140. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa; 26. januarja 1931. Besedilo: »Etiketa« Drag. V. Samardiiž. Obratni predmet: trgovska agentura z etikjtami in reklama. Imetnik: Samardžič Dragotin V. v Ljubljani, Vegova ulica 8. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firma 83/31 — Rg. A VII 42/1. * 141. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Rojec & Klemen. Obratni predmet: agentura in komisija. Družbena oblika: javna trgovska družba od 1. februarja 1931. Družabniki: Rojec Makeo v Ljubljani, Vošnjakova ulica 7, Klemen Peter, Dol pri Hrastniku. Za namestovanje upravičen: vsak izmed družabnikov samostojno. Podpis firme: Pod pisano, tiskano ali s Stampiljo odtisnjeno besedilo firme pod- ruše eden družabnikov samostojno svoje me. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani odd. III., dne 24. januarja 1931 * Firm. 99/31 — Rg A VII 43/1. ’ * 142. Sedež: Kočevje št. 84. Dan vpisa: 27. januarja 1931. Besedilo: Lovšin Iran. Obratni predmet: trgovina s šolskimi potrebščinami, papirjem in knjigami, združeno z antikvarijatom in galanterijo. Imetnik: Lovšin Ivan, trgovec v Kočevju št. 84. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 27. januarja 1931. Firm. 8/31 — Rg I 52/1. * 148. Sedež: Duplica pri Kamniku. Dan vpisa: 1. februarja 1931. Besedilo: Žaga na Duplici družba i o. I. Obratni predmet: Rabokup žage, ki je last tvrdke >Remec & Co.«, tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija na Duplici ter obratovanje te žage, ki teče na turbine ali na paro. Družbena pogodba z dne 30. januarja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen Čas. Visokost osnovne glavnice: 10.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.000 dinarjev. Poslovodje: Ing. Remec Vladimir v Ljubljani, Kersnikova ulica 7. Družbo zastopa samostojno postavljeni poslovodja ali za celokupno podjetje postavljeni prokurist. Podpis firme: Besedilu firme, ki je lahko od kogarkoli pisano, tiskano ali s žtampiljo odtisnjeno, pristavi poslovodja svoj lastnoročni znak. Prokurist podpisuje na isti način s prokuro označujočim pristavkom. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931. Firm. 134/31 — Rg C IV 254/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 144. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Elektroindustrija, družba c o. i. Po sklepu občnega zbora i dne 13. januarja 1831, se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Heinrihar Minko, trgovec v Škofji Loki. Likvidacijska firma: Elektroindustrija, družba z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator sam podpisuje likvidacijsko firnv Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm. 80 — Rg C III 125/7. * 145. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Delniška družba pivovarne »Union«. Izbriše se upravni svetnik Jurij Mautner-Markbof, vpiše pa upravni svetnik dr. Georg Mautner-Markhof, industrijalec na Dunaju XX, Simmeringerhauptstrasse št. 101. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm. 87 — Rg B I 34/36. * 146. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Gradbeno podjetje Slokan & Svetina, družba z o. z. s sedežem v Ljubljani. Po sklepu družabnikov z dne 8. januarja 1931 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta dosedanja poslovodja Slokan Ivan in Svetina Ivan. Likvidacijska firma: Gradbeno podjetje Slokan & Svetina, družba z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm 98 — Rg C III 272/4. 147. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Jugo-Spidol, družba z o. z. Po sklepu občnega zbora z dne 13. januarja 1931 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Heinrich Minko, trgovec v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13. Likvidacijska firma: Jugo-Spidol, družba z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje sam likvidacijsko firmo. Deželno kot trg. sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm. 81 — Rg C IV 183/2. $ 148. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Jugoslovanske Steyer tovarne družba z o. z. Izbriše se prokurist Wodnjansky Herman, vpiše pa podelitev prokure Andlin-gerju Josipu iz Ljubljane, FTankopanska ulica št. 21. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm 90 — Reg C III 256. * 149. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Ljudevit Mara, tovarna lakov d. d. * Vpiše se član upravnega sveta ing. Koprivnik Vojko v Beogradu, Zadarska ul 10. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm. 76 — Rg B II 181/9. * 150. Sedež: Cerknica. Dan vpiša: 26. januarja 1931. Besedilo: Franc Serko in sin, poprej Adolf Obreza. Izbrise se dosedanji imetnik tvrdke Serko Franc vsled smrti in zastopniški pro-vizorij za dobo zapuščinske razprave. Vpiše se novi imetnik tvrdke ndl. Serko Daniel v Cerknici 91 pod zastopstvom matere in varuhinje Serko Dane od tam. Slednja bo tvrdko podpisovala tako, da bo lastnoročno zapisala besedilo firme in ga podpisala s svojim osebnim podpisom. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931, Firm. 92 - Rg A II 53/12. * 151. Sedež: Slovenjgradec. Dan vpisa: 4. februarja 1931. Besedilo: Tvomica ovratnic Rosi Hribar & Comp. v Slovenjgradcu. Obratni predmet: Tvomica ovratnic. Izstopil je javni družabnik Saunig Franc, sedaj trgovec v Ljubljani, Celovška ul. 44. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 4. februarja 1931. Firm 3/31 — Reg A III 39/3. * 152. Sedež: Radovljica. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Vurnik * Vidic. Izstopila je javna družabnica Vurnik Minka; vsled tega je prenehala javna trgovska družba. Besedilo firme odslej: Vidic Joško. Lastnik tvrdke je Vidic Joško, tTgovec v Radovljici. D ‘želno kot trgovsko sodišče r Ljubljani, odd. VI., dne 24. januarja 1931. Firm. 93 — Rg A VI 211/4. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 367 Stanje 8. februarja Aktiv«. Metalna pod/loga.................... Posojil« .......................... Račun ra odkup kronskih novčič ................................ Račun začasne zamene . . . Dolg države......................... Vrednost državnih domen, zastavljenih za izrtatij e novča-nic................................. Saldo raznih računov . . . . 1931. Dinarjev 234,711.694-96 1.533,439.300-74 897,799.728 00 126,257.649 03 2.996,842.941-92 2.188,377.163-515,745.939-68 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano Rezervni fond...................... Nov Sanice v obtoku .... Državni račun začasne zamene Terjatve države po raznih računih ............................. Razne obveznosti................... Terjatve države za zastavljene domene.......................... Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... 8.443,174.312-8» 80,000.000-— 18,154.05410 5.020,054-970 — 126,257.649-08 108,309.262-24 923,365.344 02 2.138,377.103 — 83,055.870 - 8.443,174.812-39 V metalni podlogi 6e računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, do- li..' za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, Švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem »rebru za 1 dinar Hd. Obrestna mera ) > eskontu menic 5K % na leto. Obrestna mera la posojila na zastavo 7% na leto. Razne objave 866 Vabilo na III. redni občni zbor, ki ga bo imela Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani, r. %. x o. *., dne 2 6. f e b r u a r j a 19 31. ob pol 15. uri v sejni dvorani »Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici, s tem dnevnim redom: 1. Poslovno poročilo. 2. Potrditev računskih zaključkov. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadaornifctva. 6. Slučajnosti. NačelniStvo. * 352-3—1 Objava. Izgubil sem vojničko ispravo, izdano od Komande Ljubljanskega vojnega okruga Pov. br. 3425/11 ■ dne 21. aprila 1925 na ime Hočevar Stefan iz Mengša. Proglašam jo za neveljavno. Hočevar Stefan, a. r. S. M. 'Remttvgue: 16 Pci nazaj Homan (Copyriglit by M. Feature Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Toda neki nemir je vstal in rastel. 2e je vstajalo v meni hrepenenje po mojih tovariših, čeprav Se ni dolgo, odkar smo se ločili, ker si ne morem še misliti, da bi moral zdaj ostati za vedno v družini. Se me navdaja občutek, da bomo jutri, pojutranjem, zopet enkrat skupaj korakali, ramo ob rami, preklinjajoč, udani, tesno skupaj — Skrivoma sem pogledal na uro. Sele dve uri sem tukaj, toda meni se zdi že celo večnost, odkar nisem videl Willy-ja in Ludvika. Končno sem se dvignil in poiskal svoj plašč na hodniku. »Ali ne boš ostal nocoj z nami?« je vprašala mati. »Moram še v vojašnico,« sem ji lagal, ker Ji nisem hotel povedati resnice. Spremila me je do stopnic. »Čakaj,« Je dejala, »tema je, prinesem luč.« Moj Bog, lahko bi par stopnic kar v temi preskočil, — čez nekoliko lijakov, čez koliko temnih potov sem moral preiti v temi in v najhujšem ognju granat; — zdaj sem pa potrpežljivo čakal, da je prišla mati z lučjo in ml posvetila. Zdelo se mi Je, ko da bi me v temi božala. Njen majhni, razorani obraz Je zlato obsenčeval svetiljkin svečnik. »Ernest, bodi previden, da se ti kaj ne zgodi,« mi je zaklicala. Obstal sem. »Kaj se mi pa more zgoditi, mati, v domovini, v miru?« sem se začuden smejal. Naenkrat me je pa presunilo neko čudno, boli podobno ganotje, — ali vse skupaj ni res, ali sem zopet otrok, kateremu se mora na stopnicah svetiti, mladič, kateremu se more na cesti kaj zgoditi? Ali je bilo vse drugo samo strah in sanje? Luč svetiljke se je ujela z bleščečim refleksom v sponi mojega pasu. Nisem otrok, saj nosim uniformo. Hitro sem tekel doli, preskakujoč po tri stopnice, odpahnil vežna vrata, da bi bil čim preje pri svojih tovariših. * Najprvo sem obiskal Alberta Trosske-ja. Njegova mati je imela objokane oči; toda to se spodobi na današnji dan in ni tako hudo. Pa tudi Albert se mi ni zdel več stari; lahko bi bil bolj vesel. Pri mizi je sedel njegov starejši brat. že celo večnost ga nisem videl; vedel sem samo to, da je bil dolgo časa v bolnici. Odebelil se je, imel je polna, rdeča lica. »Dober dan, Hans, si zopet zdrav,« sem dejal veselo, »kako ti gre, kako ti je? Na dveh nogah še vedno najbolje, kaj?« Zamrmral je nekaj nerazumljivega. Gospa Trosske je vzdihnila in šla. Albert mi je dal znamenje z očmi. Začuden sem se oziral. Potem šele sem zagledal poleg Hansovega stola berglje. »še vedno ni v redu?« sem vprašal. »Pač,« mi je odgovoril, »prejšnji teden sem bil odpuščen iz bolnice. Zagrabil je berglje, se uprl nanje in se v dveh skokih pognal k peči. Manjkale ste mu obe stopali. Na desnem je imel železno protezo, na levem pa podstavek s čevljem. Sramoval sem se svojega neumnega govorenja. »Nisem vedel, Hans,« sem dejal. Pokimal je. Stopali sta mu v Karpatih zmrznili, potem se je pridružilo vnetje, na zadnje so jih morali odrezati. »Hvala Bogu, samo stopali,« gospa Trosske je prinesla blazino in mu jo položila pod protezo. »Le pusti, Hans, mi bomo že tako naredili, da boš mogel zopet letati.« Vsedla se je poleg njega in mu božala roki. »Da,« sem dejal zato, da sem nekaj rekel, »dobro je, da imaš vsaj še nogi.« »Meni zadostuje to,« je odvrnil. Dal sem mu cigareto. Kaj hočeš v takih trenot-kih reči, ko se sliši vse surovo, četudi imaš najboljši namen. S težavo in spotikujoče smo nekaj govorili; če pa sem vstal jaz, ali je vstal Albert, in sva hodila semintja po sobi, sva opazila, kako nama je gledal Hans na noge. Njegov pogled je bil teman in mučen. Tudi oči njegove matere so iskali isto pot — vedno samo na noge — semintja — vidva imata nogi — on ju nima — Za enkrat pač ni mogel na kaj drugega misliti — njegova mati se je brigala samo zanj. Ni videla, da je Albert pri* vsem tem trpel. Kaj takega se ne more dolgo zdržati. »Albert, še v vojašnico morava,« sem dejal in s tem dal povod, da bi mogel oditi z menoj. »Da,« je dejal hitro. !v' 'V. *4v Hm... I(K>« '< : j , , Moderno barbarstvo Ameriko imajo mnogi ljudje za deželo viaoke kulture in najvišjega tehniškega napreikn, zaradi obilice denarja pa se zdi ta dežela mnogim pravi paradiž. Toda na svetu je že tako, da ni nikjer vse zlato, kar se sveti, in to velja tudi za Ameriko. Zelo ugledna ne\vyorška lista »The Literary Digest« in »John o’ Londona Weekly« poročata n. pr. prave strahote o metodah, ki se jih poslužuje newyorška policija, da izsili iz lj di, ki so jih pripeljali na stražnico, zaželjena priznanja. Te dni je policija;- ki ima nalogo bdeti liad javno nravnostjo, prijela mlado dekle Rozo Heleno Richabuono. Dekle je iz jako ugledne ln zelo spoštovane newyorške rodbine; dva njena brata sta katoliška duhovnika, njena sestra je pa nuna. To dekle je službujoči stražnik obdolžil, da jo skozi okno svojega stanovanja na-migavala nekemu gospodu na zelo sumljiv način. Nič niso pomagale številne priče, ki so trdile ravno nasprotno — dekle bo moralo v prisilno delavnico, če je ne bo sedaj, ko so listi spravili njen žalostni slučaj na dan, rešila javnost pred samovoljo čuvarjev morale... Ta slučaj pa ni osamljen. Na stotine ženskih žrtev trpi po raznih ječah po nedolžnem, kajti čuvarji morale lahko zapro vsako žensko, če se jim zljubi... Zenske so lahko vesele, če zapuste ječo še zdrave! Čuvarji morale se namreč take blamaže tako boje, da raje prisilijo žrtve na priznanje tudi s trpinčenjem, samo da njim ni treba priznati, da so se zmotili! Prav priprosto in že kar vsakdanje sredstvo za izsiljevanje priznanj je to, da jetniku izkolčijo čeljust. »Vi ne priznate? Potrpite nekoliko!« Komisar pomigne in v sobo stopi rabelj ali kakor se že imenuje tisti »organ?. Ta zgrabi jetnika za čeljust in mu jo izkolči. Za lutenje ubogega trpina se ne zmeni. Drugim jetnikom izkolčijo zopet roke — potem bodo že priznali... Dobro sredstvo je tudi to: Pred jetnika postavijo vodo; lepo, čisto, pitno vodo. Ampak ne kozarec vode, da se odžejajo, ampak kar cel škaf in komisar zapove: »Izpijtek Nihče ne more piti dolgo, ampak vsak rajše prizna!