Leto IV., šlev. 86. V Celli*, iorek due 1. avgusta 1922. foštniaa ptena & QOtosini. If* Uub^na\^PIH B^T mV ^UB V"4l *-:':- j~\* \7.t\S ...................................~ <^» ^^P ^^^^^ ^^^^ ^^M^^^^ ^^ Stane letno 48 DiV., mesečno 4 Din, za inozemstvo lctno 120 Din. ~ Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame mcd tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Izhaja vsak Äöre&, cetrteK in sobofo. Uredni&tvo Strossmajerjeva ui. St. 1, I. nadstr. Telefon št. 53. UpravnSčtvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. C=3 Račun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. =3 Uv. V. KUKOVEC: ! Kriza zdravstva. Ko je s tem rsasiovom na,i>isal liiari- borski »Tabor« članek o moiem siiodu v Razvanju, so ga nekteri krivo raz- nmeli. Pripravljali so sc na ^dloccn cd- govor, kakor jja dobi Uak nerodcn bruc. ki je prepotcnten in govori, ec ni vpra- šan. Hvaležeu sem v imenu c'obrc stvrt- ri g. dr. P. Defrauceschi.iii, ki je v ik-- ueljskem »Slovenskem Narodtu< poka- za) druga-čno razuinevanje zadcve. Ne- katere stvatne opazkc si pa šc dov )lim nasloviti na zdravtiiško drustvo. Besetfa t) krizi zdravstva je se in bode še pi'c- cej časa aktuahia. Me-ni bode Ijubo. ee sc re.šuje popolnoma brez mene, imam tisoč puslov. Mi se lahko perjeih stva- ri le tnpatam dotaknemo, tru.ino rc5c- vanjc stvari pripada onini, ki iniajo m-ožnost zato. Niti iia.inian.ic dvomirn. , du si ta poklic nsvaja jdede zdravstva j liruštv« '/dravnikov. Pretekli netck tik j pred odločitvo o fimmenevn zakoni! sem j bil jaz v financnem odboru «,-lede zdrav- stva v borbi. ki ie bila hu.iša nego jcza nekternikov zaradi inojega razvanjske- ga govora. Z napovom vseh sil scni iz- bojeval ugodiiejib stilizaciio o tipnrabi presežkov bolnic. Ob ti priliki sem mo- ral pred zastopniki 12 mili.ionskega n;i- roda vtakniti v ž-c.p obtožbo ministra fi- nanc, da jc sanitctna uprava Slovenijc zavožena. Ali bom sc moral menda zuaj zopet jaz zagovarjati na ta položaj? Moj niimcii je bil tudi na shodu v Ra*- vanju, da sc naša javnost zave, da ic položaj zdravstva slab in d;\ era trebn rc- sevati. Če je to vsu, kar jc o obenem zbo- rti zdravnikov g. dr. Defraccschi zapi- sat, dovoli se mi naj, da rečem, da dni- 5tvo ni razumelo bistva stvari. V ohsto- ieci krizi no smejo zdravniki .polaga'i vuinosti na pretnjo dr. Ltamparja. da bode poslal koniisijo. To ie popolnomn podrejme vrednosti. Če je situacija. ka- kor jo pojasnuje sr. c!r. Dcfrnnccschi in kakor jo jaz poznanu ie na mestn ofen- ziva zdravnikov, ki podre vsc ovirc, kt peljejo do ministra zdravstva, i>ravza- prav še dalje, do ministra tinanc. Nas mi- nister finane je patriiot! Kar ie pa vmes rred njim in našimi zdravstvenimi raz- merami, je potrebno vcliko stvarno de- lo, Id se ga zdravniško drnštvo naj ne- mudwna loti. Ce kdo mislf. da tu pomn- 'rV'iyo nesramni članki, ki jih v Hco^radu i»ikdo ne eita, in ki z-astrnpliajo le ijud- sko dnšo, jc vzmoti. In to ic bilo, kar sem jaz hotel v interesn stvari enkrat za vselcj oncino^očiti. dospod dclc^at dr. Krajec jc mučenik, kako bi ea nioRel jaz hoteli napadati! Hotel sem le opozoriti, da je njeffova oseba sama Drcslaba v ti ležki situaciji in da potrebuk' moeno n- sistenco. pa drujco nego je »Avtonomist <. Tncfi s prispoclobo dr. Oražna, M | ic povrh v najboljsi nameri ustvaril da- našnje neugodno formal.no staüie zdrav- | stva. nisem hotel de^radirati dr. Krajca. Res je Ic, da bi bilo v današnjih razmc- i rah lažje boriti se dr. Oražnu zaradi ko- losainega prestiža. ki ,u;a je imel v Srbiji. Slovenskirn zdravnikom pa Zelim v bor- bi za njiliovo in našo sknpno stvar vsc nspehe! Naš državni proraču». I Med biirnim a.plavzom ie bii SiJrejet | 29. tin. naš prvi državni proraeun. Le ' nckaj let obstoja .liiKoslaviin. Vsi se še sponiinjaino v kakšnih težkih easili se je nstanavljala naša skupna domovina. Vojna jc skoro vse unieila, zelcznice so bile v slabem stanjn. tako da se ie !e za silo vzdrževa] promct. Kamor siuo pri- sli nisnio inogli najti okreočiia. Zlasti na progah proti Beo.cradu so Macken- senove čete vsc lokale izrooale. Kaka ncsigiirnost jc bila na naših mejah na scvern in jugu. Sovražniki Jugoslovan- stva so inislili, da je pravt trenotek, ko bodo lahko delili vojski Kristusovt) o- bleko, vsak si jc prizadeval da bi do- l)!l /.a se vein večji in bol.isi kos. /vli pn smo trepctali in se bali /.a rodno /em- Ijo, /.\\ katere svobcxlo jc dalo toliko tl~ sue jiiM'oslovanskih jnnakov svoje žlv- Jjenjc. Kako težko smo čakali. kako bo- do odločili naso nsodo v Parizn. ?Av- Ijcnje, ki so ga žrtvovali naši očetje \n bratje. ni bilo zastonj darovano, naša bojazen se je polegla. dobili smo skup- no domoviiH) troimencsa naroda, dobili smo narodiiega vladarja. Vsak zaeetek Pa je težak. Pri vsem veseiiu smo mo- nili izpiti marsikako tfrenko kapljo. lJohlepni Nornci so sc trudili na vse kriplje. da bi nam odtrgali koroške bra- te, njihove nakane so se iim posrečile in zibelka našega dela naroda je prešla v njihove roke. Nenasitni Italiian je ste- zal svoje krcinplje po lepi Goriškf. 'IV- stu in Istri, zasedel jc te krajc, kjcr .ie Kaliianski živcii ttij. kjcr so pravi 'Xo- —iiiMiimif im««ihii»iiiiiiwh«i»iii—Himmln »i i».......iMMiii rnrnnra spodarjj Slovans. Tndi tern se je obn-eslo zaenkrat, da je zastižnM našc brate. Pri- šii so t-ežki boji za usravo. Velika zmc- t!a je vladala, ko je izdal dr. Sagadin ;e onim, ki so sc ves eas zitvuvali, da j hi okrepili našo domovino. da bi posta- : la močna tcr imponiraln vsem druglm državani. Morda j'h bode iztreznil ta (,'ogodek. Vera v javneni žlvljfenfu. Tudi to Je icnia na katoliških shodih. si tern raz- pravlja g. poslanec Žebot. ki s tem iz- popolnjujc referat duhovnika g. dr. Je- rovšekn. ki govori na teh shodih o ka- toliskem tisku. AH je zares vera v nc- vaniosti in ee je. kedo snravlia vero v iicvaniost. Ali niso niorüa venchirJe to tisti, Jtojili usra so polna katoliških be- sed, kedar stoje pred verniin liudstvom, kojih sree in duša Pa ie brjz vcrc in brez Boga, ker bi sicer nc mogli dan- nadan iznesti v svoje časopisje, ki gd nazivljejo še ved^no katoiiško, toliko laži in klevete, toliko srrupenc krivice, da jc vsi katoliški duhovmrki. ki so za- rcs Sc tudi v sreu duliovniki, /, vsemi niolitvami in daritvarni nc popravijo. Dolgo, prcdolgo žo traja vsc to, in liudstvo ni slepo in večno u:liiho, tudi verno katoliško ijudstvo ne. ono vse to ffleda in opazuje. Kristus ni ueil laži, krivice in nasilja, učil je večno Resnico, ueil je ljubezen. ki odpušča onim, ki so v zrnoti, ki ljubi vse. Ali ie danes tako^ all nastopajo danes še tako Kristovi u- čenci! Kakc so pjih besede. pustimo d-c- janja na strau, kcr vsi smo ljudje iz inc- sa in krvi, kako je njihovo katoliško časopisje: iz njega kar srsi besnost. so- vraštvo, krivica in laž. Prava vera pe- ša v narodu, narod ne vcruje več, ker vkli, da so Kristusovi narnostniki vero Ijubezni in rcsnice že davno zatajili v svojih sreih in žive danes Ic še posvet- nim stvarem. Vera in cerkev iim je pn tern saino se vsakdanjc sredstvo za do- scgo cilja, ki pa ne v-odi k Bogu. ki je veena resnica in ljubezen. Smernice kralja Aleksandra /a na- dalino politiko. Kralj Alcksander je dal min. preds. Pašičn :^lede nadaljne iia.se politike nove smernice: 1. dvig dinarja do višiiie francoskega iranka: 2. neob- hodni sporaznm s Hrvatsk»: 3. omilje- nje vseh odrcdb proti konuiiiistoni; 4. obnova solunskcga procesa: 5. vposta- vitev diplomatienih stikov s sovjetsko Rusijo. Ta west jc vzbudila v parla- mentarnili krogih splošno odobravanjc j Iz seje iniuistrskeÄa sveta. Na seji ] ministrskega sveta 29. tni. ie poročal min. preds. Pašič o svojeni potovanju h kraljii na Bled. Kralj jc odobril izvcdbe üblas^tnc upravne organizacije. Nato je isiin. svet razj5rav!jal o zakonskem na- črtu o sprcmembah gledč. oblastnih sa- mouprav, kakor jih je prcdložilo notra- nje ministrstvo. Vlada jc sklenila prcd- lagati skupščini, naj se izvedeio volitve v oblastne skupšeine najdalje do konca novembra. smenovanje velikih župaisov ima biti izvršeno do 1. septembra. Za zastopnika notranjega ministra je bil postavljen dr. Kurnanndj. Vlada jc v nn- eclu sklenila dovoliii neki francoskf družbi, da postavi radiosülegrafieno po- staje po vscj državi. Slnžbo pa morajo vršiti dižavni nameščenci. Iz seje narcdne skupščine, Seja na- rodiie sikiipsčine, ki se ie vrsila 29. tm. ie bila izrednega pomena. Po daljših de- batali je bil sprejet proraeun mim'str- stva za agrarno rcformo z ogromno vecino, istotako. proraeun za koiistitu- anto. Olasovalo je 112 poslancev za, 4S proti. Med burnim aiMavyrni je za- ključil predscdnik .^ejo. Celjske novi^®. 'Kralj in kraljica v Celju. Včcraj smo imeli cast pozdraviti naso kraljev- sko dvojico v Celju. Kraljevi avtomo- bili so se ustavili v bližini gostiliic Kav- cic, na Ljublj. cesti. kjcr so stali pribll- ^atulie Mendes: Resuicoljubni Peter. (Iz francoščine.) (Dalje.) »Zvt'del boš, še Dredno bo čas. h'u- dobni monihi so naredili iz svoje žrtvc Orodje la'zi in izdajstva. Ce bi jih ne u- ^°Sh1, bi me |)ustili gotovo lakole n- "trcti.« zobmj jc pubral iz blala okroglo stvar ki je pad);u b;, ¦ i;(.|r p|csnilv kruh, ze eisto trd. »Deliva.« je rekcj J>L.tcr> >)kajti m_ sem sc vidci jedi od julle^ k; sem j() jc_ del v gradu de Pierrvfeu v družbi svo- jih bratov Markabra in Aymerila « Ubožec je pojedel SV(>i dcK kakor svinja. ki rue po koritu tor z:x^c\ zope{- govoriti: «Nadaljevati hočcrn zsrodbo, katero •so doscdaj slišale sa»mo stene jamc. •^oja največja skrb jc bila. okineat! malika, katcremu se imam zahvaliti, c?a 1 •te moi mali Jakec zaglcdal s sv-ojhni Ijtibezniviijni očmi ta svet. Po pojjih in v gozdih sem trgal evetlice in nabiral ze- Jenje, da .sem ozaljšal mrtvo podobo iz hvaležnosti, da je epa diusa prisia na svet. Ko scni nekegn veccra sedcl pred kočo in gledal proti njej, scin mislil na ;;io.io J3er(rando in sinčka. Ki je često skakal okrog meue. ker ie že prcccj /rastcl. Najveičje vesclje inn ie bilo, ce jo mogel zlesti na ltroja kolena. Kc- od- prem vrata. sem tako zakričal, da sem i?replasil lasfovke, ki so irnezdilc nad vrati. Cumnata je bila prazna in vse v ne red ti, omara prevrnjena in boginja jc lcžala na'tleh razbita'na dva.i.sel kosov. ' Bcrtranda! Jakec! Povsod je vl.'tdal inolk, samo od- inev mojega gla-su sc ie siišal. HodM sem. po curnnati. scni in tia iska'l v Po- sielji, v skri'irii, v omari tcr ponavljal iineni mojMi dragih. V cnem kotu scni našel glavo boginje, prijcl son jo in za- kričal: »Kjc je moj sin? Kje jc moja ze- na?« Boginja mi pa ni odgcvorila, zde- lo se mi jc, da se mi je nasmej'ala, ta smehljaj mi je zbudil socutje. Ta noc! Strašnejsa ni bila doba de- setih let. ki scni jih nrcžive] v tcmi In sannoti. Dobro sem čutil, kai sta mi bi- la ona in on, zgubljena sta bila Jakec in Bertranda. Vi bi mislili, da se bodeta vrnila? Jaz nisem mislil na to, da jih ne bom vec vklel sem bil prcpriean tako, kakor o belcm dncvu. Ko scni stopli z.intrnj iz koce, scni imel roke vsc zgrf- | zene od zob ter polno izpuljenih las. 2Ta- pazil sem, da se lastovkc niso vrnile v svoje gnezdo. i Šel scni s povešeno glavo, zaleta- vajoč se v drevesa. spotikavši se OB globoke kolovoze. Zaprl sem oei v nadl, da naletim na kak prepad, kamor se po- greznem v globocino. Ob potu je prosil vbogajme mož — ! bil je sivolasi siarček, najstarejsi v eeli okoiici, spomnil sem sc, da scni ga vecT- iiQ videl in sem ga takoj spoznal. kcr .sem imel navado, da mu jc nesel moj mali' Jakec milodar — ta mož mi jc po- migal tcr me ostavil rekoe: »Cudne reči so se dogajale to uoc. Napol slcp sem gledal in opazoval. Ze!o številni so bili hudiči, ki so oropali tvojo hišo. Ta .ie odnc&el tvojo žeuo, oni jc zgrabil otroka. drugi so pa razbili podobo, ki si jo uaredil.« »Kjc so?«, sem zaupil. Odgovoril ie: »Kam se vračaju liudici, ee lie v pekcl.« »Toda odkod so prišli.^ »Vedi, da so brez dvoirui prišli Iz kipa Dianome, ker gori v trebuhu vsa- kega malika eel pekcl.« Začel sem teei, ne ker se mi je nni- d!!o. da scni tu ali linn, ampak samo, c'a nisem več tarn, kjer sem bil. Enega sem bil gotov, da nikjer ne bom žalostnej^i in nikjer bolj obupan. Dan se je začel nagibati, prihajala je noč. Vrstili so sc zopet drugi dnevi in druge noči. PreTfo- dil sem mesta in različnc krajc. lcakor nbegla žival. Na nič nisem pazil. Ko sem tako blodil, nisem več razlocevnf nitii mestnih ulic, niti gozdnih stez. AH ni bila povsod puščava, ko u'- sern imel vec ne sina ne Bertrande? Spominjarri se. da sem padel -— uebo jc bilo tedaj že temno — na ka- men pred zelo visokimi vrati. Pred menoj je bila tema, ki se je široko raz- prostirala v obliki zidovja, his in stot- pov. Qledal sem to skupino prebivaliS? ne V'cdoc, v kak namen služiio, kcr ne stanujc v njih niti moj sin niti moja 2e- na. Vedno sem jih še opazoval, vide! sem črne luknje, ki so bile okna, ki so me gledala mrtvi'h oČi. Cemu tukaj ostati? Zame je vsak kraj jednak. Ne vcrn, zakaj nisem ?et naprej. nie sc uisem premaknil, kakor da bi stal pred peklom, kamor so ncsH hudiči, ki so usli i-z Dianomc, Jakca in Bertrando. Sveta Devica! Kako me je goijuiafa boginja! Rogati, s krcmplji na rokah In nogah so šli hudobci iz boginje. Ti o- Stran L___ »NOVA DOBAi '»v. 36 žno ectrt urcv Nabralo sc jc takoj prc- cej občinstva, katero je kral.iico in kn- j lia prisrčno poz-dravljalo. I Slovenskim farizciem. tnegaioniu- uom, nadutim kulttirnim delavcem, av- tonoinistom ltd.! — One 27. julija zvc- cer oh 7. nri sem stal v Celju na kolo- flvoru pri blagajni, da si vzaincni listefc za Ljubljano. Pred menoj jc bil voja^, podčastnik (se mi zdi). takozvani »boljši čiovek«. Gospodična blagajničarka jc /ahtevala od njega legitimacijo; gospoü ji ni hotel prav clati. češ, zaka.i nc zaupa njegovemu pošteiiemu »Gesichtu«. on vendar ni. kak Macedonec. Oirorčeu. da se tako brcz vsc potrcbc imenujc in ža- !i kar eel del nasegu naroda. poveni r\r glas: »Tudi Macedonci so pošteni ljudje. Pazite, kaj govoritc! Pa še vojak ste?« Brez besedc se je »gospod« obrnil in sc pubral kakor poparjen ... Strah jc po- stalo junaka! — Vidite, tako «am vzgn- jajo nase Ijndi ti naduti samo-Slovend! Nekrsčanska ošabnost in nekulturna nadutost je znak tc »vzgoje«. Mislimn si, da pride tak vojak v Macedonijo? Kako bo postopal z Macedonci? hi če rnu potem Macedonec vrne, ka"kor zn- sluzi, potem bo zopct vpil, kakšni so Macedonci. — Slovenskim »avtonomi- stom« scm z opisom toga dogodkn cTa* nov matcrijal za riihov Profil! Dr. Fr. Ilešič. Brezalkoliolna gostilna. Vsled za- nimanja za brezalkobolno sostilno ob- liavlja »Kolo jugosiov. sestcr« v Cclji: sledeče: Program Kola je, gojiii vse dobro in pobijati vse škodljivo. Najvce- I ja nesreea našega naroda pa ie pijanee- vanje. Znto je sklenil društveni odbor v svoji seji 17. 12. 192J, da hoce otvo- riti breza'Ikoholno gostilno. V ta mutier se je društvo obrnilo na magistrat za potrebne prostore. Ka'kor znano, je ob- činski svet našo prošnjo ngcdno rešil in nam obljubil prostore bivše voine ku- hinje. Dasiravno je drnstvo po pretefoi nekega časa dregalo. nai se nam že vendar dajo prostori na razpolago, Se eakamo zastonj. Ker hočcmo midlf" vsem slojem teeno in ceno hrano, za*o upamo, da se nam bo otnogocilo pričetf v jesoni- Naš nameri gTc še dalje. Ako nas bo javnost Ie nckoliko podpirnla. dobe res revni otroci tudi obed, da se odpravi ostudno beraeenie mladine. Tajnica »Kola« jc imcia v švici priliko videti velike uspehe, ki jili je s takimi kuhinjami tarn doseglo ženstvo. In ni to pri rins še desctkrat bolj potrebno?! Upamo, da bo mestna občinn od teorc- ticuega nvidevanja potrebe. kmalu pre- sto na dejansko podporo s tern, da nam da prostore. »Ko!o-; bo na. obrtni raz- stavi imelo šotor z mrzlimi jedili in brezalkoholnimi pijačami. Čisti dobiček je namenjen v prid liudske fruhinje. »Napreju« v odsovor! Ceijski do- pisnik »Napreja« je v zadnji številk; m-- padel povcrjenika eeljskega poverjen«- stva »Saveza grafičkih radiiika v .1n- goslaviji«. Očita mil, da se z njegovo vednostjo delajo v »Zvezni tiskarni« prekomerne nadare ter da to ni v so- klasjn z državnim zakonom o zaščiti delavstva ltd. Na ta natolcevanja tmi siiiži dopisniku »Napreia« sledeče v stri, trdi kremplji so prijeli mojek'n "- tročička za vrat. Krik — tako grozen, do ga šc nJ- sem slišal! Ne sarno krlk, ampak vpitje, ki je vedno bolj naraščalo in se ponav- ljalo, spoznal sem glas rnoje Bert ranee. Odkod prihaja? Iz enega onili stoJ- pov, da! f.z najvišjega stoLpa. Clovešfca giava je bolj trda, kakor kam^nie zida. kajti tolkcl sem s čelom v zid. kakor j oven upajoč, da prebijtmi luknjo v zid in splezam notri! Padel sem kr^avec na ustih. Ko sem se prcbudi! iz snirtnega spanja, sem se znašel na širokcm dvo- rišču, tlakovanem z velikimi kameniti- mi ploseaini, okrog so skakali razjarien: menihi ter kazali name s prstom: »Oboževatelj hudiča, ta je tisti. Nju- gova liiša ie bila prebizaliscc hndobnili auhov. molil je pagansko podobo, izre- zal jo je iz lesa, sovrnžnien Kri^disovo? Podobo Dianome!« Drugi z bclo brado jc dodal: »Spodobilo bi so, da se g;i sežge n;i grmadi in radevolje sam podnctim.« Jaz sem vpil: »Kje je moja /.ena?.< S solzami v o&h: »Kjc je moj sin?« (Daljc j>rih.1 pojasnilo: Pover.ie~.iik se drži pri izva- janju svojega man data edinoic tarite. skiopliene med deloiemalci in deloda- jdlci tiskarske stroke cele .Jugos!avi}e. \ tcj tarifi niso nadure prcpovedanc, I ampak v mijjiiii slncajili tariia delav- stvu celo zaukazaje, da mora na zahte- vo delodajnlca dekiti patrebnc nadure. () vsem drugem, kar se dopisnik našte- va, tarifa ne govori ničesar! Nadure so pri tehnicnem osobju :o dnevu, medtem ko ie po" noci vsc temno. Znano nam ie, da tie ta/po- Jnga mestna obcina s prevec dcüarnimi sredstvi in da mora ista štediti na vsch straneli. Onozarjamo tern potom vodjo mestne elektraniL1, kakor* tudi zupau- stvo, da to zadevo preisče in krivce primerno poduči. V niestuein vrtu, ki jc /.a.vs vvc- toči raj oddiha in zdravia za domačinc in tujce, ki dohaiajo v naše mesto, se nekateri pač ne morejo navaditi reda in spoštovanja do lepe kulture. Skozi oh giavnem drevoredu ob Savinii je na- stala nova pot, ljudje so brez-srciiö j -marširalj« po zeleni trati, ker okrogel in neroden posip iz Savinje gre na živ- ce in na cevljc. Olqpsevahio drnstvo ', J je '/. bodečo žico |)(;kazalo, kje vodi j prava pot in kam se ne snie. Nova, ne- bodijetreba hi.šica ob robu mestuega vrta, ki je tako čndežno - tajinstveuo vzrasla preko noči, čaka v senci in mi- ni svoje Jiadaljnie usode, ki ji prinesc tudi blagoslov iesenskega dczevia in zijuskega snega. Ob Savin.U naspr-oti incstuenui ko- i>jlišču je osta! nek preostauek nekda- njc kopa'liske ntc. ki izgleda tako zgo- dovinsko zapuščeno, da bi bilo splošnc- uiu stremljenjii po olepsanju mesta In Savinjskega nabrežja le v prospeh, j ako bi se kdo usniilil tega »kurnika« ler ga pognal v vodo. ker se ga voda vsiect siišc ne usinili, niostna občina Pa f-;n očividno hoče konservirati! Prijavni urad išče nekega Markota .Zngoj in in/.eiierja Wiklcin: TomaZa Stangl iz Kotmaravesi, ki bi moral biti narednik 39. pp. Aretiraua in okrajni sodniji je bila izročena radi tat vine Gomilšak Neža iz Zbigovc pri Radgoni. (Kino Gaberjie bode iutri v torek zaprto, v sredo, čctrtek ?n petek se pri predstavlja drama po slov'tem romanu I A. r'nsknia »Evgenij On5et;in<;- V glavn' j viogi Priderik Zelnik. ____ V sredo 2. avxusta se vrsi ob 20. uri v Pivnici v Lnškem občni zbor kra- ! .ierne organizacijc JOS. Na dnevnem rcdu so tudi volitve. Vaibirno vse som'- šljenike in somišljcnice k obilni udelc/bl. Odbor. Obrtni vestnik. OBRTNA RAZSTAVA V CELJU 12. do 22. avgusta 1922. Oanes H dni se otvori prva obrtim razstava v Celju. Prvotno ie bila ta ra^- [ siava zamisljcna kot uekaky predočitcv stanja naschn obrtništva. Tekom pri- pravljalnejca dcki pa se je pokazalo, Ua je nasc obrtništvo tako uapredovalo. da njih razstava ne hode >:;¦. veliko zaosta- jala za drugiini sliC5niiui ruzstavami, Ua jih bode se v veükeni prckasala. Zani- manje med obrtništvom je toliko, da bo- de razstava popolnoma zasedena. Dela na razstavneni prosforn očividno napr-e- ditjejo in je nje otvorit;."/s 12. 8. zasigu- rana. Tudi med prebivalstvom se opr,- ža veliko zaniman.ie; Za vozne okijšavc na državni in južni železnici je preskr- bljeno in se tozaclevne legitimacije ze razpošiljajo. Opozarja se vse razstavijalce. tia naj isti ne čakajo zadniih dni s tiredit- viio njih prostorov, teniveO h; sedaj la- koj z istimi začnejo. Ponovno prosi odbor obrtne razst-.i- ve obeinstvo, da da razpolozljive i>o- stelje na razpolago za tujce. Istotako se obrača odbor na gg. Ce'jske hotclirje s prosnio za preurediiev gotovega štc- vila sob. Obrtna razstava bode vstniii. prebi- valstvu v korist., ker bodo mnogi obis- kovalci spoznali lepoto naše celjske o- kolice in prihajali v prihodnie še v ve- liko vecjern stevi'u k nam na letovišče. kakor dosedaj. Turistika in sport. Pbvalna tekma, ki jo priredi tudi ietos Športni klub Celje, sc vrši y nc- če, jo dobi pri dohodu im kolodvorti iili Pa v zletni pisarni. Narodni dom. Skupna prehraua za dijake stanc duevno 10 Din. Neka.i revniii dijakov, Ki si nc niorejo nabaviti hranc sami. fio dobiio brezplačno hrano. Skusnic za Jiaston se vršijo kakor >:c doloccno, due 2. avgusta ob ^. uri za dijake visjega oudelka, ob 3. uri za di- jake nižjega üddelka. Dijaki se zbirajo v garderobi na zletiscu. tako da se pr;-- vočasno: pripravi.io za skušnjo. Obieka za. skušnjo običajua. V slucaju, da kdo izgubi Jegitiuiacijo za vstop na telova- disče. naj se prijavi v zletni pisarni. da Ciobi novo legiHmac-.io. Dijaki, ki <;¦) so prijavili koncem šolskega leia za nastop. naj smatraio iideležbo za obvezno. Sokolskcnui društvu v Žafcu je V/.- ročil br. Fr. Fikl 100 Din. ki jih je zbrala veseia družba v njegovi gostilni. Bocri izrečena na teui mestu bratska zahvaia vsem darovalceni. zlasti br. Pik hi, ki je zc ponovno razveselii Sokola z cnako zbirko. D o p i B i. Konjice. (Katoliški shodJ Ker vera peša, posebno vera v SLS, so priredili tukajsnji klerikalci pretečeno nedeljo katoliški shod. Mašc, propovedi, ccr- kveuo petje in orgle ne ucinkujejo veC, zaio so uprizorili ta shod z d'ocela nio- dernim »klim,—birn« in pompom. — Sa- Iczijanska godba., inirozov. budnicn, |)romenadni koncert, rakcte. komerzi. Orli. javna telovadba, dr. Lcskovar, Siuodcj, Žebot itd. ltd., vsc jc inoralo aastopiti, da se dvigne navdušenje za to »katoliško« prireditcv. 2e v soboio so sc vršila predavanja v dvorani okr. hranilnice. Med vlrugim se jc tudi prir- davalo o protiafkoholnem gibanju. Obl- skovalci katoliškcg;: shoda d:.)brih na- sveto\r predavateljice gdč. Stujjcc naj- brže niso razimicli. kaiti v.2 v zgodn.iili popoklaiiskih urah smo videli na ua:i slioda ležati rnarsikatero zrtev prcmoč- nega konjiškega vina za plotovi trsklh vrtov. S])revod, Iii se je p(>:uikal \- ne- deljo predpoldau po trgu, je otvorilo o konjev, na katerih je deloma zelo nesi- gurno sedelo isto število Orlov v kroju. Sledila k županska /.ve/a. zelo pičlo zastopaua tako. da so jo nioj-al; zdru- žiti z zastopstvom SLS, ker bi drugace Mia ta kolona vendar nekoliko prc- ! kratka. Za tcrui so se vrstile mla.deiiT- ske zveze. katouške ženc. Marijinc j družbe. godba in Orli. Sprevod je skle- nil voz z novini orlovskim praporom ier kuniico go. zupanjo Oologrančevo. — Maše ua cerkveneiii trgu se je udelczi'o šc dokaj občinstva. Ko sc pa .ie pričel shod in so nastopili govorniki, je odišla dorbr;t polovica doinov. Med govorntki si.a se poleg dr. Leskovaria posebno razbnrjala gg. Zcbot in Smodcj. Sme- sno je bilo, kako si a v enomer zago- tavljala. da ne g:jvorita o politiki, ker jc vendar katoliški shod, pri čem pa sta ucslano ii'drihala po vsem. kar ni kle- riküluo. posebno i>o demokratih in So- kolih. Žebot je poznal 1c dva tabora v iiaši državi in sicer je eden Kristusov. drugi pa Luciierjev, h katcrcnm spada vsc. kar ne trobi v klcrikalni rog. Nje- govi »slagerii«, kakor klcvetanje o >-raz- lienih Pribičevičih in drugih rludičev*- uh*: itd. niso učuikovali. Ljudstvo je gledalo in poslusalo, vsekakor pa ni razumelo govorui!;a. Za to tudi ni bilo posebno hrupnih ovacii. Klakerji. ki so bili postavijeni ob različnih «slih cer- kvenega trga so bili all premaio dresi- raiii, ali pa govoruika tudi niso prav razumeli, kaiti null »Živijo«-klici so se pojavljali vecjidcl takrat, ko jih govor- nik sam n» pričakoval. (ia. Smodeja Je »Sokolstvo« osebno razžalilo. Baje ga jicki clan sokolskega narasčaja v Lju- bljani ni pozdravil, pač pa ga je lrneno- val »zu])ovara«. Radi tega ima po nlc" govern nazirauju sokolska misel \zg^\i\ iz sole. Sola mora biti verska, to ^e- Ka~ teheti niorajo imeti glavno besecio m Hčitelii moraio podučcva-ti ta^()< kakor t/) zahteva katoliško iia«iTanje, ali prav rečciio. kakor zapovedujc gospocl žvp- nik ali pa kaplan. So pac nobozne zelje? Ker ljudstvo ni t'ovolj hruprio odohra- valo hujskajoče govorc. so govorniki sami teinbolj kričali ter mahaii s pest- mi in rokaiui. kakor da se bi nahajali v dejanskem boju s sainim -- belcebubom Neki poslušalec iz tujega okraja ie <*e- jal, da se naziva ta shod radi tega ka- toliški, ker govorniki ravnotako kričijo in sc kregajo, kakor .nekateri duhovniki Žtflv. 36. »NOVA DOEA«_____ St ran 3. s.rižnico. iNaš najvišjl dušni passir .^. i •'ifidijakoii Hrastelj pia h\ zadovolino I >.w- sinehljaje prikimava! klcvetam go- j v:>rmkov in s teni na očiten način poka- jiwi!) svojiin vernini ovčicam, kako jc trc- h;, ;!')-k!ici. Ovacija pa jc bila precej kla- VTxa. S svojim nasiopom pri tern shocJu jt. %. Goiogranc vsckako potrdil lastno Wfitev, da nikdar ni bil klerikalec, ten-- vtč, da je in ostaue lc naprcdnjak, kajt: It \ot tak je mogel predscdovati kleri- ikahio-strankarskemu shod»! Orlom jc bf< * prepovedaiio posečati gostilno NriTOdneni domu in isto Dri „Sutterju, pr- \f< radi tega, ker je narodna. drugo pa i:. ;azloga. kcr Suiter prirediteljem slio- d:-. iii dal na razpolago svo.iih gostilnr- Skih prostorov.Radi tega u* orislo tudi rns3 župaiiom Gologranceni in Slitter- jo:'«, pri katercm je bil prvi do sedaj si^ni gost. do hudega razkola. Sploli se soiidarnost tukajšnje numskutarsko - kkrrikalne koalicijc v zadnjem času iic- kSko krlia. Nemei smatrajo župana Go- loiTanca za »gefallene Grösse«. Pred stvooom so prirt'ditelji pozvali vse kato- 1kšJ;.-o čuteče prebivalstvo našega trga, tni denar. G. arhidijakon smatra ba- ie -i glavni uspeh shoda dejstvo, da so se med poslušalci nahajali tudi «najhujSi »a^rotniki katoličanstva«. — liberaler, niitfoiiiušni konjičani pravijo. da bodo libtralci za to dobili splošen odpust za y.v> njihovo dosedanje iiretnešno po- c«t-iianje. Če si le s teni dopisom niso na^opali nov smrtni grch? I); Volavsck Josip: Narodno zdravje. 2RAČNE IN SOLNČNE KOPELI. Svetloba, zrak in solnce so naj- v.-üii pospeševatelji eloveškeKa zdrav- ja. obvaruiejo nas laznih bolezni in potnagajo nam, ako smo bolni, da hitrc- je azdravimo. Že v starem veku so poznali vpliv zraka na človeško zdravje in so pripi- sovali podnebju veiik pomen pri zdrav- lierjju različnih bolezni. O solncenju 2c pj-iieta Herodot in Cicero, o zracnili Ko- ptrüh pa najdemo šele v 18. stoletju prve sit)dove. Iz čisto empiričnih, takrat znan- stvetio še ne razloženih uspehov se 3e Txjznej.e razvilo klimatično zdravijenjc ^eniJinjc zraka) in pa lezaiiie na pro- S em' k^kor se sedaj izvaja posebno pn ^aravijenji, pljiične tuberkuloze. _SrstematU5no zdravljenk z zracni- m; m solncnimi kopelmi pa je vpeijal Arnold Rikhpreu 44 leti in siccr nn Hiedu. Navduseni P(, njeKOvih HSj)chi7l so začcli poreni tudi dn,^od (prwJxscm v Svki) s to metodo zdravljenja. Zračne kopeij. Ne voda, ampak zrak je najboljSe srt:d^tvo, da se človck utrdi in postanc acobčutljiv za klimatične izDremembc Koža ninia samo pomena, da varuK-. telo prod poškodbami. temveč skoZi kožo tclo regulira telesno topioto, diha in izloča snovi slično kakor ledvicc. Pri boleznih, pTj katerih ledvice ne dclujeK), kakor n. pr. pri kolcri. izločuic koža to- ILko tell snovi s potom b. telesa, da jc koža kar pokriia .- l.ua.- ,-.r..-.iliinicno skorjo natrijevega kiorida in sečninc (Harnstoff). Skozi kožo izlocuie telo (is- cii razne nicdikamente, ki )\h človek :;- memo dovaja telesu, n. .pr. zdravila v/. živega srebra, jod, arzenik in druse strupene snovi, zato je T>ot lahko stru- pen kakor sec (urin). Velikega ponicnct ..•>. .^ utrdinio kožo in jo ohranimo sposobno. da za- dosti vsem zahtevarn. Clrn vecji del ko/e pride v neposredno dotiko z zra- kom, te]H večji je učinek y.racnih kopeli. Zracne kopdi ncinkujeio na s-estavino in razdelitev krvi v telesu. uu krvni pri- tislc, na telesno temperaturo in na diha- nje. Povrsne krvre žilice se pri zracni. kopeli najpre.i skrčijo, postanejo ožje *n odvajaio večino krvi v notranjcsl ie- lesa, število rdečih krvnih .>tanic se na povrsju znuvnjia iii belih stanic pove- Cia — tetnu štadiju sledi reaktivno raz- sirjenje žil in tako vpli'va y.rak tudi na cirkulacijo krvi v notrarrjiri organ.ih. puls se zniža in krvni pritisk noveca. sree. utripa bolj počasi in močneje. tnCi dihanie postane bolj ,poča$no in tfloboko. Zna.no k, da na pljucah bolni ka- slj:ijo, ako prideio na hiauncj^i zrak. Ohlajenje kože povzrout -^aždi in Po- tnaga pljučam, da se iziistijo sluza. Zrak vodi topioto perindvajsetkrat si-dbse kot voda, zato zdržiuio v zračni kopeli daljo časa in prenesemo nižjo temperaturo kakor v vodni kopeli in ako nam k mraz, se lahko s pregiba- njeni (s telovadbo) brauiino prehlajenja. Dasi lahko utrdi c\o\Sk z zračnimi kopelmi telo tako zelo, da zdrži več ca- sa popolnoma nas v snegu, vq da bi se prehladil (kakor je dokazano v nuiogih siučajih), je vendar popolnoina napačno naziranje nekatcrih fanatikov.ki hocejo telo tako utrditi, da bi prestali lahko brez obleke. To je v našem podnebju nemogoce. Obleka obvaraje telo preU prcveliko izgubo telesne toplote. Na- vadno obiečcn človek izgublja skozt kožo dve tretjini manj toplote kakor nag, obleka prihrani človeku veliko na hrani, ker za produkcijo tel.:vi>jc /a.siopuikc, ki iuiajt) ana- logue pravicc kakor na drustveiiih zbo- rovanjih.« Ta predpis ureja ie nekatts ra načela o shodili, niina pa raznih po- drobnih predpisov. Glede neurejenlh vprašanj velja z ozirom ua zgoraj n:i- \ cdeno tedaj pac še stari avstr. zboro- valni zakon iz Ieta 1867. To velja pose- bno glede rokoy za prijavo shodov. 2-:\ iM'ijavo shodov je zborovalni zakon iz ieta 1867 dolocil glede obce pristoprnla sliodov rok treh dni. S elenom 14 usta- vu se je ta rok skrajšal glede zboro- \arij. S tern j)redpis(yrn je ustava edino- io določila ,1. da rudi za zborovanja pod nsilim nebom ni treba oblastvenih dovo- lii in a) da celo za zborovanja pod nn- lim nebom zadošca prijavni rok 24 nr. Nikakor pa ni usiava določila, da za druga zborovanja sploh ni treba prijave ali da se sklicateljem ni treba clržati no- benega roka. Ker za zborovanje poö milini neborn zadošča prijava 24 ur po- rrej tedaj se seveda za druiia zboro- vanja ne more zahtevati bodisi daljj^i rok, bodisi morda celo kako oblastveno dovoljenje. Kolikor so stareiši predplsi sirožji, v toliko so se razvel.iavili z u- stavo. Predpisi min. naredbe z dne 20. maja 1919 so glede splošno pristopnm shodov in glede shodov na goste dolo- čeiie vrste, ki niso rndividnaluo temvec le gC'iieraluo povabljeni, prumern: in tudi še veljavni. glede shodov pa, ki so omejeni na individiralno in pismeno po- vabljene osebe so sicer predpisi ome- nieue min. naredbe tudi še danes vc- Jjavni, čeprav vslcd izpremenienih raz- mer nikakor niso več prfmerni. Državnla borza dela v Mariboru. Stanie delovnega trga. (Tedenski pre- gled za čas od 10. do 22. jul. 1922.) Pro- sta inesta so bila prijavl.iena: 98 mo- skim, 43 ženskam. skupaj 141. Dela je 'skalo: 129 moških, 61 žensk, skupai 190. Zaposliti jc bilo mogoče 74 jnoskih. 29 žensk, skupaj 103. Breznoselnih jc cstalo 332 nioških, 247 žensk, skupaj 579. Podporo (brezposemo) je dobilo -— rnoskih, — žensk. skupai —¦ Promet od 1. 1. do 22. VII. 1922 izkazuje 7900 strank in sicer 3883 delodajalcev, 4017 delojemalcev. — Delo dobiio: hlapci vseh vrst. rudarji, zelezostrugarji, ko- vinostiskarji, žclezolivarji. kovači, kle- parji, inizarji, strugar za les, zidarji, mediearji, služkinje itd. l>ela iščejo: ekononii, viničarji, ključavničarji, elek- trnmonterji, čevljarji. rnlinarji, peki. krojačij, nlh.takarji. mesarji, strojni .) kurjači, pomožni delavci vseh vrsl, va- jenci in vajenke itd. Splošen pregle' Brezposelnost se je dvignila zadnji C;s posebno \' stroki poniožne.ia osol\:. Peki. čevljarji, ineserji, pisarniške mo- C'\ in razni singe nimaio dov^lj posla. Manjka pa raznih kvalificirnnih delav- cev v kovinski stroki. Epidemija tilusa na Ceskem. V Pra- gi se jc v zadnjih dneh powvilo nev;::- doma veli'ko štcvilo sliicaiev tifusa. — Tudi z dežele se j&vljajo siučaji. Pre- iskava je dognala, da je epidemija, ki sc vsako uro bolj Sirs, izsla iz dijaške menze v Pragi. Dijaki so ra-znesii epi- demijo tudi križem po deželi. ko so se rnzšli na poeitnicc. Hogaiajo se tudi smrtni shičaji. Najstarejši človek na sveiu je nieiwla iJoljak Mecislav Krasinjskij, ki se je tc dni oglasil na varsavski policiji in pn- javil, da so mu v iramvaJu i-kradli 6i)000 poljskih mark. Ko so ga mi policiji vpra- sali za rojstno leto, je starec mirno na- pisal 1790. Najpreje so inislili, da sc sta- rec moti, pozneje pa so so prepričali, da je resnica. Krasinskij se ie Ieta 1809 bonl v Rusiji ter se dobro spominja nesreCe ob Berezini. L. 1830 se je boril na stra.ni Poljakov za osvoboditev, toda Pnsi so ga ujeli in poslali v Sibirijo, kjer je pre- živel 16 let. Nato je vstopil v rusko voj- sko ter sc ndcležil Ieta 1900 vojne s Ki- tajsko, Ieta 1904 in 1905 pa z Japonsko. Bil je trikrat ramjen. Vse vivljenje ]e živel zelo zmerno. Kaditi je pričvl šele Prod 30 leti. Njegov oče je doživel 117 let, mati pa mu je mnrla v 97. letu. Dobrovoljačka banka v Za^rebu povišuje deluiško glavnico od 2,500.000 Din na 5,000.000. Aprila meseca usta- novljeni zavod inia predvsem iiainen. finansirati agrarne zajedtnice luisoljenili dobrovoljcev in zadovoljevati kreditnlm pot re bam dobrovoljcev obrtnikov in tr- gavcev. Povod za ustanovitcv lastnega denarnega zavoda je dalu pornanikljlva. skrb države za gospodarsko obnovo, ker ni bilo nikdar potrebnih k rudi to v za Strap 4. »NOVA DOBAt Stev. So. brezobrestna posojila, predvkieua v 2a- konu o dobrovoljcih. Ceški legijonani so tudi tukaj pokazali svojo solidamost s sobojevniki za osvobojen.ie s prccej- šnjo udeležbo že pri prvi ernisiji. Izvoz živine v Trblž. Italijunska vlada je dovolila uvoz živine, ki je bil ilo sedaj omejen lc na notranja italijan- ska mesta, ki imajo klavnice, počenši od 26. juniia tudi za obmejno niesto Trbi-z. Stoletnica inadzarskeira pesnika F'etöfHa (Petroviča). Madžari sc pri- pravljajo, da dostojno proslave svojega uajvečje.^a; liričnega pesnika Aleksan- tira Petöfija, ki je bil rojen 1. januarja leta 1823. v Kis Kürösu. — Kako ljubi Madžar svojega velikega lirika, kaže uejstvo, da ie malo madžarskih hiš, v katerih bi ne bilo Petöfijeve podobe. Nas Slovane zanima Petöfiieva stolet- nica le toliko, da je bil ta dicni lirLk slo- \ anske krvi. V Soli se ie pisal Petrovič, a kasueje so njegov priiinek izprennenni v Pctöi'i, da bi ta'ko skrili njegova slo- vaiisko pokoljcu.ie. V kopalni obleki po ulici. V>vc de- klici, ki sta sc kopall v morju, sta nin- rali v kopalnih oblekali prehoditi V'i km dolgo pot v Newquay v Cornwallu. Ko sta se slekli, ste Dustili obleko v nekt jami, med kopanjem jo iinm ie pa nekdo ukradel. Že blizu hotela jima .ie posodf- la dobra duša solnčnik, da ste se skr'fli pred radovedno množico, ki iu je eel čas zasledovala. Zelo priietno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje le- karnarja Fellerja prijetno dišeči »Klsa- sluid«. Mnogo je močnejši in boijši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice all 1 špecijalna steklenica skupaj z zavojem in poštni- no za 48 K pošilja: fiugen V. Feller, Stnbica donja, Eisatrg St. 356, Hrvatsko. Razširjajfe „Novo Dobo"! Izdaja in tiska: Zvezna tiskaroa v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnlc. Stev. 289. roda se motorno kolo znamke »Albright« 3 HP 1 cilinder, nova pneumatika, vse v najboljšem stanju za K 25.000. Ogleda se pri g. Gams, meb. delavnica, Gaberje 91. 840 2-2 NlodeSe cewljev v ceiih serijah iz lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali anie- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja za tovarne obuvala in čev- Ijarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgornje dele rzdelujem iz od naročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih strojew. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje v vseh strokah, moderne, meha- nične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78—5 Kupim po visoki ceni vsako množino jamsfyga tesa plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošcc Dragotin, 834 lesna trgovina, Braslovčc. 67-2 Proda se kolo s prostim tekom, nova pnevmatika, v najboljšem stanju. Vpraša se v pisarni 840 Ljubljanska cesta 14, Celje. 2—2 Certt'ttt Tuornsca samevezm'c in drugik rnvdns/t predmetQv. \ a Glaum /stf fxpers,_____Exjgw/. Dobro W. Cenj. občinstvu najvljudneje naznanjam, da otvorim s 1. avgustom 1922 v CELJÜ popolnoma novo urejeno M\m ceie! manufakturno trgouino v Gosposki uiici štev. 15 — — — nasprcti gostiine „Gsund" Nabavil sem si najboljse tu- in inozemsko blago, katerega bodem po zclo nizkih cetiäii prodajal. Vsakogar lastna korist je, da sc prcprita o dobri kakovosti blaga in o najniziti; cenah. V zalogi imam veliko izbiro moškega sukna, hlačevine, ševjote za nioške in ženskc oblekc, žensko volneno in polvolneno blago v vseh barvah, oksforte, cefirje, druke, belo platno, različne vrste žtmskih robcev, nogavice klote rokavino itd. Raznovrstne potrebščine za krojače in Sivilje po znižanih cenah. Za točno, solidtio in najcenejšo postrežbo jamCta z odličnim spoštovanjem F. Dobovtčnik, Celje, Gosposka ulica štev. 15. •JHfcF«» &BuBlf3äi^y?4LwH lim wLM%ß&m%glm ¦ Prtporočamo svojo veliko zalo^o raznovr. vin iz tukajšnjih goric Bize'jsko, Sromlje, Pisece in sicer rudeča vina od 22 K naprej, dobra bela vina od 24 K naprej. Zbrana fina sladka vina Rizling 30 - 32 K. Točna in solidna postrežba in tudi sodi na razpolago. Z spoštovaniem __________GLOBUS trg. dr. z o. z., Brezics o. 5, ladransha banka Beopd Delniška glavnica: Din 60,000.000—. -----ss Rezerva: Din 30,000.000*—. Bled, Celje, Di»t>r»OAsniii, Hercegnovi, «Jelsct, PODRUŽNICE: Jesenice, Kopčula, Kotor, Ki»anj, Uj vilblj ana, IVI»r»ilbor>, Metkovič, Pi»evalje, Sarajevo, Split, Silbenik, Tr»ziö, Amerikanski odclelek. Naslov na bpzojave: JADRÄNSKÄ, ÄfiliiK»»1*^ zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New - York City. DANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.