POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Slovenski tcbckif Sfasile_ SteDcnskcgg Čctelmsfccga dtustua v JJublfani Šl. 7 * Julij letnik \\mil Kaj pa vosek.......... Naročnikom Slovenskega Čebelarja Red in snaga pri čebelarstvu . . . Pismo začetniku........ Nezgodno zavarovanje..... Opazovalne postaje....... Vsebina: 97 Ivan Anton Scopoli o kranjski čebeli in čebel. 104 100 Kako moj sosed ozdravi trotovoa......107 100 Društvene vesti..............108 101 Dopis . . . -...............109 402 Vesti iz podružnic.............109 103 Drobiž..................110 Društvena Čebelama v Ljubljani Pražakova ulica štev. 13 kupuje ed brezhibne kakovosti. Poslati ji je vzorec medu z navedbo cene prodaja ^vse čebelarske potrebščine prvovrstne kakovosti Zahtevajte cenik! Čebelarji, naročajte čebelarske potrebščine le pri Društveni Čebelami. Mali oglasi Sitar Ivanka, Olševk nad Kranjem, proda radi preselitve več naseljenih A. Ž. panjev s čebelnjakom vred. Eventuelno proda tudi hišo z večjim sadnim vrtom. Cena po dogovoru. Pwlw Utrnem in prdriižitiitim! Društvo je kupilo na Tyrševi cesti v Ljubljani parcelo — vrt in hišo — za bodoči Janšev dom. Zelo ugodne prilike odbor ni hotel in glede na društveno korist, tudi ni smel zamuditi. Gotovine pa društvo se daleč mma toliko, da bi moglo poravnati vso kupnino. če kdaj, je sedaj nujno potrebno, da store člani svojo dolžnost in nemudoma nakažejo društvu vse zaostale zneske za članarino, sladkor i. t. d. Upoštevajte člani delo odbora, ki se trudi, da bi povzdignil naše čebelarstvo. Pomagajte mu vsaj s tem, da plačate zaostanke. Ptosimc tem iui|m pcimriti! članarina (naročnina) znaša letno Din 35-- (la ¡nozemsUo Din 46- ) Stoiitrohl tfhrinf Urejuje: AVGUST BUKOVEC, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 14 Šteuilka Slasilo Staicnskcpa Čebelarskega dcuštoa p guMjani Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na »Slovensko Čebelarsko društvo« v Ljubljani. — Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila za čebelarske potrebščine: Društvena Čebelama, Ljubljana, Pražakova ulica 13. Društveno tajništvo v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13/1, telefon 38-38 V ¿¡ubljani, dne 1. ¡idila 1935 letnik XXXVIII Ka| pa vosek! Ludovik Puš — Ljubljana. Ni še dolgo tega, kar so nam po vseh treh jugoslovanskih radijskih postajah oznanili takšne čebelarske skrivnosti, da so se nam kar lasje ježili. Nočem zavračati tistih bedastoč. Poleg drugih senzacionalnih ugotovitev, ki so od muh, mi je pa ostala v ušesih trditev, da se pri nas čebelarskih proizvodov (medu in voska) veliko več uvaža kot izvaža. To mora biti že res, ker je tudi sicer znano, da v naši državi pridelamo veliko premalo voska, da bi krili lastne potrebe. Da bi kaj prida medu uvažali, ni verjetno-, ker je pri nas tako poceni, da se komaj komu splača k nam prodajati svoj med, razen če bi nam ga dajal zastonj, ali pa še nekaj doplačal, da ga vzamemo! Gre torej za uvoz voska. Pred leti je bil v našem listu objavljen neki članek, ki priporoča, naj čebelarimo tako, da zvišamo pridelek voska. Zdi se mi, da je bilo rečeno, naj bi se o tem vprašanju razvila debata, vendar je vse skupaj spet zaspalo, kakor se to pri naših preljubih čebelarjih tako rado dogodi. Samo tarnati znamo pa zabavljati! Ker pa vendar gre leto za letom toliko našega denarja v inozemstvo za vosek, ne smemo spričo tega držati rok navzkriž, češ, to nas nič ne briga. Vse nas mora brigati, kar je v zvezi s čebelarstvom, njegovimi težavami in uspehi. Torej več voska? So že tu zabavljači: to je vse skup pet krav za groš! Saj se ne splača! Le premislite, da čebele porabijo za 1 kg voska 10 kg medu, vzemite svinčnik in izračunajte. Porabljeni med je vreden vsaj 100 Din, dobljeni vosek pa 25 Din. Takole na vsa usta ugovarjajo in imajo po svoje prav. Da bi zavirali donos medu z izdelovanjem voska, sploh ne moremo govoriti, četudi jaz za svojo osebo dvomim v pravilnost računa glede 10 kg medu za 1 kg voska. Ta reč menda še vedno ne drži kakor 10 božjih zapovedi! Zanimivo bi bilo o tem problemu citati kakšno znanstveno razpravo, ki bi s točnimi dokazi to teorijo potrdila! V temle članku pa to ni jedro vprašanja, ki ga obravnavamo. V Sloveniji kaže, da pridelamo toliko voska, kolikor ga v čebelarstvu rabimo in komaj še nekaj več. Pri nas zadnje čase s čebelarjenjem v modernih panjih tako dosledno in vztrajno zasledujemo čim večji pridelek medu, da je vosek stopil čisto v ozadje. K temu so se pridružile še izredno nizke cene voska, ki so sploh ubile sleherno voljo glede pridelovanja tega blaga. Vendar danes nikakor ne moremo reči: pridelujte več voska na škodo medu! Pač pa je naša dolžnost, da opozorimo in delamo na tem, da se pridelek voska dvigne na dvojen način, in sicer 1. da ga res več pridelujemo, ne da bi oškodovali donos medu, 2. da do podrobnosti organiziramo zbiranje voščin v okrilju društva. Malo jih je med slovenskimi čebelarji, ki ne bi bili že slišali o nekem okvirčku za proizvodnjo satja, ozir. voska (Baurahmen), ki ga zlasti Kuntsch zahteva. Človek bi sprva mislil, da temu okvirčku ni pripisovati kdo ve kakšnega pomena, pa je vendar vprav v zvezi s pridelovanjem voska dokaj važen. Neizpodbitno je, da tekom svoje življenjske dobe pride sleherna čebela v stadij, ko po naravnem ustroju njen organizem hoče proizvajati vosek. Čim boljša je paša in so tudi drugi pogoji ugodni, tem močneje se ta potreba uveljavlja. Saj vsak čebelar ve, da mu v dobrih letinah čebele nad satniki in za njimi vse praznine naravnost zazidajo z voskom, če nimajo dovolj prilike za stavbo satja. Družina po naravnem nagonu hoče graditi in jo čebelar samo ovira v naravnih potrebah, če ji ne nudi dovolj prilike za to. Napačno je mišljenje, da se s preprečevanjem »voščenja« pri čebelah dvigne kaj prida donos medu. Ako se družini odvzame možnost izpotevanja voska, se nahaja ravno v najvažnejši razvojni dobi v nenaravnem in zato nemoralnem stanju. Ovirana je v funkciji, ki jo terja narava in to gotovo vpliva tudi na pridnost pri donosu medu. Brezpogojno drži, da je družina takrat najpridnejša, ko ni ovirana vprav po nobeni naravni potrebi, ki jo terja nagon. Ako se ji pa ne nudi dovolj prilike za gradbo satja, nastopi ovira. Ni dolgo, kar mi je pravil star čebelar takole: imel je dva enako močna roja (naravna) iz dveh prilično enako dobrih družin. Prvega je vsadil v kranjiča, ki je bil poln lepo izdelanega satja, v katerem je bilo tudi še precej medu, drugega v popolnoma prazen panjič enake velikosti. Jeseni je ugotovil, da je drugi panj prvega v vsem popolnoma do segel in celo prekosil. Imel je polno lepega novega satja, prav toliko medu, ko oni in drugega nič manj. Kaj pravite na to? Zelo bi bilo potrebno da bi kdo med nami s poskusi znanstveno dognal poleg onega, koliko čebele porabijo medu za 1 kg voska, tudi še to, koliko zaradi 1 kg voska manj medu pridelajo! Nemara bi bil rezultat v prilog pridelovanju voska. Kako pa praktično v naših A.-Ž. panjih izvesti načelo onega okvirčka? Nič lažjega! Čebelarski strokovnjaki svetovnega slovesa izrecno zahtevajo, da se vse satje v plodišču izmenja vsako drugo leto, gotovo pa vsaj vsako tretje. Od te izmenjave je odvisen lep razvoj zalege, zdravje družine in še marsikaj. Naši čebelarji so pa še vedno zelo trdno prepričani, da izmenjava satja ni važna. Zato tiščijo ven in ven le staro satje v gnezdo, češ, da bo več medu. Prav bi bilo, da bi si v normalnih in dobrih letih vsaka družina na novo zgradila vsaj dve tretjini gnezda. Če bi se to zgodilo, bi vsako leto ostalo precej satov in bi bilo pridobljenega voska več, kakor ga lastno čebelarstvo zopet potrebuje za satnice. Toda, to priskutno prekuhavanje! Besedo o tem pa v naslednjem odstavku! Tu naj le še poudarimo, da naj čebelarji ob prestavljanju 1 e satnice dodajajo. Razume se, da je treba prestavljati o pravem času in ne vseh družin naenkrat, tudi ne vedno vseh satov naenkrat, marveč postopoma. Pravočasno in pravilno prestavljanje je velika umetnost, od katere je v veliki meri odvisen uspeh panja. Seveda ne sme pre-kruto vmes poseči Elija z vremenom. Kadar se to dogodi, potem so temeljito prekrižani vsi čebelarski računi, in ni ne medu ne voska. Veliko boljši kakor panji velike mere so za pridelovanje voska kranjiči, pa tudi koši. Zmotno je naziranje, naj se čebelarjenje s kranjiči in podobnimi panji docela zatre. Nasprotno! Kdor ima veselje z njimi in mu čebelarstvo uspeva, čemu bi se ga z vsem srcem ne oklenil! Po nekaterih predelih naše ožje domovine imamo itak še zelo veliko tovrstnih panjev in nič ne kaže, da bi jih bilo mogoče kaj kmalu nadomestiti z modernimi. Boj proti njim bi pomenil uničevanje našega čebelarstva zlasti po kmetih. Mi pa nočemo ničesar uničevati, kar je življenja zmožnega, ampak vsemu 98 pomagati, kolikor pač moremo. Prav je, da navajamo tudi kmečke ljudi na novodobno moderno čebelarstvo, nič manj pa ni naša dolžnost, da tudi kra-njičkarjem in košarjem z vsemi močmi pomagamo, da na svoj način dvigujejo naš čebelarski pridelek. Glede pridelovanja voska ne potrebujejo nikake pomoči, ker je po načinu čebelarjenja samem že dano tudi znatno pridelovanje voska, ki daleč nadkriljuje ono v modernih panjih. Kra-njičkar si tekom rojilne dobe svoje družine pomnoži na dvojno ali celo trojno število. Ker čez bodočo zimo pusti zopet le omejeno množino družin, jih je polovico ali še več zapisanih žveplu in razdejanju. Če je bilo količkaj letine, so si roji tekom leta zgradili poln panjič satja, ki je odveč, kajti kranjičkar in košar ne potrebujeta satnic. Tu nam torej ni treba skrbeti za povečanje voščenega pridelka, pač pa za to, da se pridelani vosek reši ter prav pridobi in proda. II. Ni nam treba popisovati, kako čebelar s kranjiči ali koši v jeseni ravna. Saj so to znane stvari! Včasih, ko so se čebele prodajale v inozemstvo, je bilo drugače, sedaj pa je ostal edini pot: k prvemu lectarju ozir. medičarju. Kakšne so cene, je eno, ki pa še ni najhujše! Veliko hujše je, da se tam satje z medom in obnožino vred preša in packa, kar pa ven pride, je seveda godlja! Glede medu od medičarjev smo si že prilično na jasnem ne le čebelarji, marveč tudi občinstvo, ki mu ni več vseeno, kako je med pridobljen. Koliko gre pa pri tem »lepem« poslu v nič čebel, ki so jeseni dragocenost, in koliko voska, ki je prav za prav tudi dragocenost, če preudarimo, koliko gre za izdelovanje voska medu, tega se pa čebelarji dandanes vse premalo zavedamo in prav nič ne storimo, da bi se temu odpomoglo. Ne rečem: prav nič! Vem za podružnico, ki ima lepo organizirano zbiranje voščin, katere sama prekuhava v lep, brezhiben vosek. Morda jih je še več takšnih. Toda to je še veliko premalo! Vsaka podružnica bi morala v svojem področju skrbeti, da bi vsi kranjičkarji oddali vse panje, ki jih mislijo jeseni podreti, njej in ne drugam. To bi niti ne bilo tako težko. Kar se izplača lectarju, bi se moralo pri pravilnem gospodarstvu izplačati tudi našemu društvu, ozir. podružnicam. Spočetka bi bile seveda težave, kakor so pri vsakem novem podvzetju. Treba bi bilo vsaj večjim podružnicam orodja in priprav za pre-kuhavanje voska, manjše bi lahko ta posel odstopile sosednjim. Treba bi pa bilo v prvi vrsti pri vsaki podružnici človeka, ki bi (primerno nagrajen) zbiral odvečne pa-njiče in jih dirigiral na določeno mesto. Ponekod bi bilo treba iti z vozom od čebelnjaka do čebelnjaka, kjer bi bilo kaj panjev. Ne dvomim, da bi se skoraj v sleherni podružnici mogel najti primeren človek, ki bi vse te opravke dobro izvršil. Tudi bi se dobil čebelar, ki bi panje podiral, med iztočil, čebele pa razpošiljal | onim čebelarjem, ki jeseni tako žele svoje družine ojačiti. Takšni bi se na poziv podružnice gotovo pravočasno prijavili in bili pripravljeni nekaj odškodnine plačati. Če bi jih pa ne bilo, bi se čebele morale pač pomoriti. Na ta način pridobljeni med bi bil lahko prvovrstne kakovosti in bi prav nič ne zaostajal za medom iz modernih panjev. Koliko bi se pa pri pravilnem in točnem pre-kuhavanju in iztiskanju rešilo voska, to premislite vsi, ki to citate! Zakaj je treba, da gre toliko našega denarja v inozemstvo za vosek, doma pa tako lahkomišljeno zametujemo voščine! Dandanes so takšni časi, da je treba povsod varčevati. Ali je prav, da čebelarji ne zbirajo skrbno vsake drobtinice voščin, češ, da ni vredno? Seveda se mu zdi, da ni vredno, ker ne ve, kam bi z njimi! Ni namen tega članka, podrobno pečati se z organizacijo zbiranja voščin in njihovega prekuhavanja. Pač pa želim, da bi se to važno vprašanje pretresalo na merodajnih mestih, zlasti na občnem zboru, da bi se 99 pa v tem oziru tudi nekaj koristnega storilo. Našemu človeku, predvsem kmečkemu, je treba na otipljiv način pokazati koristnost kake organizacije. Čim bolj bi se pa množile naše vrste, tem večje uspehe bi mogli dosegati v svojem delu za čebelarski napredek naše lepe dežele. To pa gotovo vsi hočemo, zato želim, da bi ta sestavek motrili vsi s tega gledišča, in da bi njegove misli ne ostale zgolj na papirju. Narečnikcm Slovenskep Cebslcuja Nepričakovano mi je društveni širši odbor poveril uredništvo bodoče priloge »Slovenskega čebelarja«. Vsi, kateri se zanimajo za njo, naj podpisanemu oproste, da doslej še ni mogel ukreniti vsega, kar je treba, da bi priloga izšla. Po posvetovanju z odličnimi čebelarji sem sklenil, da naj ima priloga čim širšo podlago. Ne bo vsebovala samo strogo znanstvenih razprav, ampak tudi razne zanimivosti. Vodila bo tudi čitatelje po vseh delih sveta in jih seznanjala s čebelarstvom na vsej zemeljski obli. Danes še ni odločeno ime priloge, vse to bodo čitatelji pravi čas zvedeli iz »Slov. Čebelarja«. Prva številka bo izšla obenem z letošnjo decembrsko številko »Slov. Čebelarja« in jo dobe vsi naročniki »Znanstvene revije«, po en izvod pa tudi vsaka čebelarska podružnica, da bodo pri svojih občnih zborih mogle nabrati naročnike za revijo. Znano bo namreč vsem, kateri se zanimajo za to prilogo, da bo blagajna »Slov. čeb. društva« imela stroškov z njo tem manj, čim več bo naročnikov! Prepričan sem, da se bo število dosedanjih naročnikov kljub krizi in težkemu položaju čebelarjev močno povečalo, ko bodo imeli vsi naročniki »Slov. Čebelarja« možnost, da si ogledajo prvo številko priloge. Kdor je plačal naročnino za znanstveno revijo, na j bo brez skrbi, dobil bo vse štiri številke prvega letnika. H. Peternel. Red In snaga P<* čebelarstvu Žuman Joško — Šafarsko Če se človek poda na obiske k čebelarjem, se marsikaj nauči, pa tudi vidi marsikaj slabega. Kakršen je red in snaga v čebelnjaku in okrog njega, takšno je čebelarstvo in tudi če-belarjevo gospodarstvo ali služba, V družabnem življenju se veliko ceni red in snaga, naj si bo pri obleki, v kuhinji ali drugod. Pri nas čebelarjih se pa red in snaga ponekod premalo uvažujeta. Začetnik gre obiskat sosednje čebelarje zato, da se kaj nauči in lepega vidi. Spominjam se dobro nekega čebelarstva, ki sem si ga v moji začetni dobi ogledal. Čebelnjak s 40 razkleba-nimi panji, nevem kakšnega sestava, najbrž lastnega; skozi streho je teklo na panje. Znotraj in zunaj so visele stare prašne pajčevine, kakor cunje. Satovje razmetano po vsem čebelnjaku. A kaj šele v sobi pri točilu! Posode za med umazane. Ker je čebelar ravno med točil, ga mi je ponudil na krožniku. Čeprav sem sladokusec, sem se ga branil, češ, da me zob boli. Ob drugi priložnosti obiščem nekega čebelarja v N., ker so mi nasvetovali, da se tam tudi lahko kaj naučim. Res, ni mi bilo žal truda, obiskal sem ga še večkrat in pohlepno gutal njegove nauke o praktičnem čebelarstvu in jih tudi pozneje skušal posnemati. Našel sem red in snago, kakor malokje. Nisem se odpovedal njegovi gostoljubnosti — zobje me niso boleli. To sta pač dva značilna primera. Čebelnjak prepreden s pajčevinami zunaj in znotraj, da si jih naloviš poln klobuk. Spodnji red panjev prenizek, blaten od deževja, brade umazane. Pred čebelnjakom ne samo, da je trava, solata, zelje itd., temveč tudi vse vrste visokega plevela, da imajo žabe dobro zavetišče. Razmetano staro satovje in vdščeni drobir — vse polno vešč. Umazana postelja z razvlečeno slamo v čebelnjaku, najbrž tudi ni kaj vabljivega za oko. Tako čebelarstvo res ne more biti v veselje. Ni potrebno, da bi bilo vse moderno in fino narejeno. Naprednega čebelarstva in sploh gospodarstva si pa brez reda in čistoče sploh ne morem predstavljati. Odpreš vrata — ne škripljejo, ker so tečaji in ključavnica namazani. Naseljeni panji so opremljeni z beležnicami. Spodnji red panjev je vsaj 50 cm od tal. Pod panji naj bo čisto, nad njimi red, tla čista, po vsakem opravilu skrbno pometena. Miza, stol ali klop naj bo čista, da smeš tudi z boljšimi hlačami sesti 100 brez strahu, ker je nerodno, kadar nas obišče sosednji čebelar, kar se najrajši zgodi na praznik, pa mora žepni robec razprostreti na klop, preden sede. Okna naj bodo čista. Omara za satje (z neprodušno zapirajočimi vrati), mora biti snažna. Drobir od satovja naj bo spravljen v posebnem zabojčku s pokrovom. Medene kance moram z mokro krpo oprati. Orodje naj bo vsako na svojem mestu, da ga lahko, če treba, tudi ponoči najdeš, brez iskanja po kotih in panjih. Po uporabi ga moramo takoj očistiti posebno pa če je bolezen v čebelnjaku, Takrat ga moramo razkužiti z Jizolom ali s kakim drugim razkužilom. Satovje naj ne bo po vseh kotih razmetano. Rezervni sat-niki naj bodo na ravni podlagi navzkriž zloženi, drug vrh drugega, da se ne vežijo. Točilo moramo takoj po uporabi oprati, čisto obrisati ter posušiti; istotako tudi vso posodo in orodje za med. Snažen čebelar dobi za med, ki ga očisti v čistilniku in ga spravlja v lepih posodah, lažje kupca. Seveda so v tem pogledu srečnejši čebelarji pri mestih ali v njih. Najlepša reklama za čebelarja je pač red in snaga, kar nas tudi učijo naše ljubljenke čebelice, ki so vzor reda, snage in pridnosti. Pismr začetniku Prijatelj Tone! — V juliju pa ne boš imel več toliko dela v čebelnjaku, saj je doba največje živahnosti v čebeljem življenju z junijem v glavnem zaključena. Le tu in tam se ti utrne kak zakasneli roj, bodisi iz zanikarnega kranjiča, bodisi iz svojeglavega prestavljenca, ki se noče pokoravati volji čebelarjevi. Vse to pa seveda ni nič bistvenega. Tvoja skrb in delo v juliju naj bo le v tem, da si utrdiš in zagotoviš to, kar si v maju in juniju spodredil. Vsak čebelar namreč dobro ve iz lastne izkušnje, da je dosti letin, ki nam pomnože število panjev še bolj kot si sami želimo; vemo pa tudi, da je ravno v takih letinah prava umetnost vse te številne pleme-njake obdržati pri življenju. Da je malo medu, kjer je dosti rojev, je stara reč. — In satje; koliko pa je drujcev, ki bi ga izdelali brez čebelarjeve pomoči? Ponesrečena praha matic te opehari za marsikaterega plemenjaka, ki si ga štel že za svojega. Iz nekaterih izro-jencev v avgustu kar ne bodo hoteli izginiti trotje: ko jih boš pregledal, boš ugotovil, da so trotovci, itd. itd. — Kot umen čebelar se boš skušal izogniti tem težkočam, dokler ni prepozno. To pa dosežeš najtežje z natančnim pregledom. Trikrat v letu izvršujemo revizijo pri svojih plemenjakih: spomladi, poleti (po končanem rojenju) in jeseni. O prvi sem ti že pisal, o drugi ti spregovorim danes a o tretji pozneje. Pri vsaki reviziji gre za ugotovitev življenjske zmožnosti čebelne družine. Zato tudi izvršujemo vse po istih načelih, z eno samo razliko: da namreč enkrat polagamo večjo pažnjo na ene momente, drugič na druge. Poleti (v juliju) si boš moral torej odgovoriti predvsem na tole vprašanje: Ali je zadelal vsak roj, ki si ga vsadil v normalnega kranjiča, vsaj polovico panja s satjem? Če ne, ga reduciraj in pridruži! Na ajdo se prav nič ne nanašaj, ker gre takrat za dopolnitev zimske zaloge, ne pa za gradnjo satja. — Roji v žni-deršičih: Ali so gradili na vdelanih satnicah? Če jih niso morda vsled slabe paše razgrizli in zidarili po svoje? V drugem primeru bo treba satje s primerno operacijo nasilno uravnati, dokler ni še preveč zaleženo, oziroma zanešeno z medom. Morda boš moral pri tem nekaj satja izrezati in ga vstaviti v satnice s pomočjo tankih letvic ali dovolj močnih niti. Vprašanje medene zaloge v tem času sicer ni tako pereče kot spomladi in jeseni, vendar je tudi važno. Prvcem navadno res ni sile; tudi drugci še kolikortoliko izkoristijo pašo, če le niso prekasni, ker se pač roji z vso silo vržejo na delo. Druga je z izrojenci. Letos, n. pr., so imeli ravno toliko paše, da so se pripravili na roj; poleg tega jim priprava na roj vzame mnogo delovne sile, ki bi jo v drugih razmerah usmerile na donos medu. Nič čudnega ni torej, če odnese drujec kot svojo balo poslednje kaplje medu iz starca. V krajih, kjer ni jesenske paše, mislijo čebelarji že zdaj na zazimljenje in s tega vidika ocenjujejo vrednost plemenjaka; če ni zadostnih zalog, bodo pitali ali pa združevali, četudi so panji dovolj živalni. Glavno pa je spet vprašanje matice: Ali je v panju in ali je oprašena. Da se o tem prepričaš, naj ti zadostuje da vidiš v panju zalego. Ker mora biti v tem mesecu običajno tudi v panjih z letošnjimi maticami že pokrita zalega, boš lahko' ugotovil, ali je zalega normalna, ali morda grbasta. Takoj boš torej vedel, ali imaš opravka s trotovcem ali s poštenim plemenjakom. Trotovca neizprosno ometi pred čebelnjak, njegovo zalego pa do-deni močni družini, da se tam izvali, dočim bi ti sicer odmrla in gnila v satju. Kjer ne najdeš pokrite zalege, glej na jajčeca, Če so lepo strnjena, po eno položena na dno celice, je to dobro znamenje. Če poleg tega vidiš mlado matico, si lahko brez skrbi. Sicer pa boš normalno oplojeno matico sčasoma že na prvi pogled ločil od matice tro-tovke, kateri namreč tudi še po zaleganju 101 ostane zadek tanek in slabo razvit. — Po več jajčec skupaj, neredno razmetanih po celicah, je navadno dokaz čebele-trotovke, toda vedno tudi ne. Prav je, da se s takim panjem ne prenagliš in ga čez nekaj dni (7 do 14) natančneje pregledaš. Včasih dobiš v njem matico, ki pozneje prav dobro vrši svojo nalogo. Brezmatičnike pridružuj. Da bi jim dodajal jajčeca, bi ti ne mogel svetovati. To gre namreč vse prepočasi naprej. Res, da je izguba matic na prahi večkrat tolika, da bi imel čebelar občutno škodo, če ne bi pristopil čebelam na pomoč. Toda to delo spada bolj v junij, ko je na razpolago dovolj matičnikov, in družine še niso preveč oslabele. Slabiče na vsak način združuj. To pa stori čimprej dokler je še kaj paše. Pozneje, ko nastopi brezpašna doba, in se celo pojavlja ropanje, se žival ne vzame tako rada skupaj. Ker boš morda kaj dosti združeval, ti dam še tale nasvet? združuj kakor ti je bolj na roko. Ni namreč nujno, da bi moral brezmatično družino prestaviti k oni, ki ima matico. To je sicer načelo, ki se vobče poudarja, narediš pa lahko tudi obratno z istim uspehom. Tale drugi način je pri združevanju žnideršičev celo pri-kladnejši: če pridružuješ družino z matico, ti sede čebele lepo mirno na satju, strnjene okoli gnezda, dočim se ti čebele brezmatičnika razlezejo po vsem panju in njegovih stenah, tako da včasih pridružuješ malone golo satje. Kako potem raz stene ometati in prestavljati še čebele, je pa sploh kočljiva zadeva. — Veš, ljubi moj Tone, jaz bi ti bil prav rad že spomladi o takem združevanju spregovoril, pa se še sedaj malo bojim, da ne bi zaradi teh mojih besedi kaj prehudo po meni planili tisti, ki so v čebeljih rečeh še bolje podkovani kot jaz. Povem ti pa, da jaz vedno tako združujem, kakor sem tu zapisal, pa se mi čebele pri tem prav nič ne spopadejo. Koder koncem julija paša tako na hudo odpove, da matica kar preneha z zaleganjem, je prav umestno, ako čebelar nekoliko poprime s špekulativnim pitanjem, da družine za ajdovo pašo preveč ne opešajo. Seveda je treba pitati nadvse oprezno, da ne povzročiš ropanja, ki ti v poletni vročini butne na dan kakor ogenj v streho. Mimogrede še par besed o lakotnih rojih. Vem, da nikakor ne nameravaš čebelariti ti na take roje; Bog obvaruj, da bi si nakopaval na svojo glavo toliko sramoto! Pač pa se ti lahko primeri, da odkod drugod prileti na tvoj vrt tak roj. Spoznal ga boš takoj: pest izstradanih čebel, ki se ti pojavijo v poletni brezpašni dobi ter se skušajo sprositi v tvoj čebelnjak. Do takih čebel bodi le previden. Na to te opozarjam zato, ker vem, da je začetniku vse dobrodošlo, naj pride karkoli in odkoderkoli. Poleg tega je med našim ljudstvom razširjena vraža, da take čebele prinašajo k hiši še poseben blagoslov. Morda, a ker se vse rajši na slabo obrne, se kaj lahko zgodi, da ti poleg svoje lakote prineso v čebelnjak še bolezen. Ali kar ni dosti boljše: pridejo ti v čebelnjak ravno toliko, da ti skaze tvojo čebelno sorto. Zato pazi, kaj vzameš pod streho svojega čebelnjaka! Ne pozabi tudi v tem mesecu od časa d^ časa odpreti žrela medišč, da se odstranijo iz njih vsi trotje, sicer bo gori smrad in trohnoba. Zdaj te pa prav lepo pozdravljam. Tvoj prijatelj V Podgorju, 1. julija 1935. France. Nezgodne zairarcututie Čebela je nepreračunljiva. Včasih je krotka, da ne more biti bolj, včasih pa zopet zbesni, da ne more bolj. Posebno lani se je odlikovala s svojo besnostjo. Marsikateri prevaževalec se je moral z opikanimi udi zateči v razgone krompirišča ali koruze in je tam čakal dolgo časa, da so ga njegove razjarjene »amazonke« nehale oblegati, ali si je z lapuhom hladil pekoče poljube svojih ljubljenk. Pa naj bi to še bilo; mi čebelarji smo tega vajeni, oziroma moramo te ljubeznivosti vtakniti v žep, ne vtikajo jih pa kar takih v žep drugi ljudje, če so jih bili deležni. Tako je moralo — posebno lani — že mnogo čebelarjev plačati precejšnje odškodnine. In ker ne veš nikoli, kdaj ti bodo čebele oklale bodisi človeka ali žival, bodisi pri prevažanju ali na paši ali tudi doma, je najbolje, da se zavaruješ. Izdatek en dinar na panj gotovo ni velik, pomoč je pa v primeru nesreče vsakomur dobro došla. Ožji odbor Čebelarskega društva je izdelal po nalogu zadnjega občnega zbora pravilnik za zavarovalni sklad, da omogoči nezgodno zavarovanje že letos. Čebelarji, ki se hočejo zavarovati, naj se prijavijo takoj in naj pošljejo prispevek po en dinar na panj. PRAVILNIK zavarovalnega sklada »Slov. Čebelarskega društva v Ljubljani«. 1. S sklepom društvenega občnega zbora v Celju leta 1935 je ustanovljen v okrilju društva zavarovalni sklad, ki mu je ožji odbor izdelal pričujoči pravilnik. 102 Zavarovanje obsega nezgode, ki jih povzroče čebele, če opikajo tuje osebe ali živali bodisi doma ali na paši ali pri prevažanju čebel, in sicer tiste nezgode, ki čebelar zanje odgovarja. 3. Zavarovati se morejo le člani »Slovenskega Čebelarskega društva v Ljubljani«. 4. Vsak zavarovanec plača v zavarovalni sklad določen prispevek, praviloma 1 Din po panju. Zavarovanci pa na društvenem občnem zboru ta prispevek lahko zvišajo ali znižajo. 5. Zavarovalni prispevek mora član plačati najpozneje do 1. marca vsakega leta. Kdor tega ni storil, ali je šele po 1. marcu vstopil v društvo, se v tistem letu ne more več zavarovati. 6. Nezgodo je treba nemudoma prijaviti in opisati vodstvu sklada. Hkrati je treba navesti, kakšno odškodnino zahteva oškodovani in kakšna bi bila po mnenju zavarovanca primerna. 7. Odškodnina za nezgode se izplača praviloma šele po 1. oktobru. Če je vsota vseh priznanih odškodninskih zahtevkov večja kakor je stanje sklada, se razdeli razpoložljiva vsota sorazmerno med vse zavarovance. Le v uvaževanja vrednih primerih se lahko izplača zavarovancu takoj del odškodnine, nikakor pa ne več kakor 50%. 8. Zavarovanec ne sme odškodnine priznati in izplačati prej, dokler je vodstvo sklada ni odobrilo. 9. V primeru nezgode si po potrebi ogledata dejanski stan dva pooblaščenca, ki jih določi vodstvo zavarovalnega sklada; po ogledu poročata o vsem vodstvu sklada. 10. Za vodstvo tega zavarovanja izvolijo zavarovanci vsako leto na občnem zboru »Slov. Čebelarskega društva« poleg predsednika še dva člana. To vodstvo mora na občnem zboru društva podati poročilo o svojem delu. Tudi to poslovanje pregledajo društveni pregle-dovalci. j j Če zavarovanci sklenejo, da se zavarovanje ukine, se morebitni preostanek sklada razdeli med zavarovance, pri čemer se upošteva trajanje zavarovanja in število zavarovanih panjev. 12. Do občnega zbora v letu 1936 veljajo te-le prehodne določbe: 1. Prispevek v smislu 4. točke tega pravilnika se mora plačati najpozneje do 1. avgusta. 2. Zavarovalni sklad vodi do prvega občnega zbora ožji odbor »Slov. Čebelarskega društva«. (Jpozctralne poslale Julij Mayer — Dob pri Domžalah Tudi maj ni izpolnil naših nad. Koj prve dni meseca je pritisnil mraz, močna slana je pokrila livade in uničila cvetje. Nadaljnji razvoj rastlinja in s tem v zvezi tudi čebel pa so ovirali hladni vetrovi, ki so dobesedno spihali čebelno pašo. Mnogi čebelarji so morali seči po medu in v sili celo po sladkorju. Nekateri opazovalci poročajo, da so čebele začele celo odganjati trote. Drugod so v hudem pomanjkanju izmetavale zalego (Skorno, Zakot), mnogo panjev je od lakote pomrlo! Šele druga polovica maja se je umirila in dovolila naravi miren razvoj. Takoj so se panji opomogli in kar vidoma rastli ob sicer dokaj skromni paši. Vendar so bili A.-Ž. panji godni za prestavo šele proti koncu meseca in se je prestavljanje zavleklo tja v mesec junij. Tudi roji so bili letos zelo pozni, šele po 25. maju, le Mokronog je imel roj iz kranjiča že 10. 5., bržčas je čebelar na pomlad panju krepko pomagal. Bilanca donosa v maju pa je vsekakor zelo žalostna: 5 postaj javlja še vedno primanjkljaj, 6 postaj malenkosten donos pod 1 kg, 11 opazovalnih postaj je prineslo ta mesec pod 5 kg, 3 postaje so imele donosa nekaj nad 5 kg, le 2 postaji sta imeli dober donos nad 10 kg. Poročila govore, da je tod obilno zamedil hrast. Kot posebnost poročam, da so nekateri roji 5, odnosno 6. dan po vsaditvi začeli nastavljati matičnike! Tako poročilo sem dobil iz Zakota, pa tudi v Dobu sem opazoval isto. Čebelarji se pritožujejo zaradi zadnje pošiljke sladkorja s hudo ostro papriko. Nekateri trde celo, da so jim matice padale, drugi pravijo, da so panji zelo prišli ob žival. Vsi pač želijo, da bi v prihodnje dobivali nedena-turirani čisti sladkor, četudi bi zahtevala finančna oblast posebne sezname in imela vse tozadevne čebelarje pod posebnim nadzorstvom. 103 Juan Anton ScepcIE v kranjski čebeli In čebelarstvu Jos. Wester (Dalje). Kakor že omenjeno, je objavil Scopoli v IV. letniku svojega zbornika »Annus historico — naturalis« na prvem mestu »Razpravo o čebelah«. Najprej omenja, da je imel namen v tej razpravi dvoje obravnavati: razdelitev čebeljih vrst v posebne zvrsti in način, kako goje v vojvodini kranjski voskonosne čebele (lat. apes ceriferae). Kar se tiče čebeljih vrst, je po Linnejevem načinu ugotovil tri vrste, in sicer na osnovi oblike ust, ki nam dajejo pri žuželkah gotovo najboljše ločilne znake. Glede čebelarstva samega pa da hoče natanko to povedati, kar je na svojih botaničnih izletih križem po deželi opazil in si zabeležil. Tem opazovanjem je dodal še nekaj opom-bic, da bi zadevo bólj pojasnil ter da ne bi golo poročanje zbudilo nejevolje pri čitatelju. Scopoli deli ves čebelji rod v tri vrste: I. Eucera (čebela rogačka); II. Apis (čebela v ožjem pomenu besede) in III, Nomada (čebela selivka). Največ zvrsti — 16 — je ugotovil pri II. vrsti; najobširneje razpravlja o 16. zvrsti, ki jo nazivlje »apis cerífera« (čebela vo-skonoska). V opombi navaja: Ta edina gradi voščeno satje, med pa nabirajo tudi druge. Mesečni pregled za maj 1935 Kraj Višina nad morjem Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo pridobil v izgubi] v v mesecu čistih dkg največ