Leto LXVM St. 143 Ljubljana, sobota 25. Junija 1932 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popodne. izvzemSi nedelj« in praznike. — Inser&tl do 90 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TN UPRA VN1ŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva uttea it. 6 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 2«. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.SSL DIREKTNA POGAJANJA MED FRANCIJO IN NEMČIJO Preokret na lausannski konferenci — Z direktnimi pogajanji med Francijo in Nemčijo so se šele pričela prava reparacijska pogajanja T>ausanne, 25. junija. Na reparacijski konferenci je nastal nov preokret. Počim so se prve štiri dni tega tedna vodila pogajanja predvsem med Francijo in Anglijo večinoma o zadevah, ki bi Jih bilo treba rešiti že pred samim sklicanjem konference, so se šele sedaj pričela prava pogajanja za ureditev repa-racijskega problema. TVfacdonald je naposled popustil od svoje prvotno neomajne zahteve, da se morajo reparacije enostavno črtati in je prepustil Nemcem samim, da zagovarjajo to svojo tezo. Na ta način so se pogajanja po-krenila iz zagate, v katero so zašla zadnje dni in v lausannskih krogih vlada veliko upanje, da bo konferenca vendarle našla vsaj osnovno rešitev repa-racijskega problema. S tem, da so se pričela direktna pogajanja med Francijo in Nemčijo, je pričakovati omiljenje dosedanje obojestranske nepopustljivosti in končne kompromisne rešitve. Herriot in Papen, ki sta nameravala že včeraj odpotovati v Pariz odnosno v Berlin, sta svoj odhod odgodila in sta se snoči ponovno sestala k daljši konferenci. Kot posebno važno podčrtava jo v konferenčnih krogih dejstvo, da se vrše pogajanja med Nemčijo in Francijo brez posredovanja AngIijeN Uvod v ta direktna pogajanja je tvoril včerajšnji sestanek francoskega finančnega ministra z nemškim finančnim ministrom. Pogajanja se vrše na osnovi stališč, ki sta jih obe delegaciji obrazložili v svojih spomenicah. Nemčija ponuja vrhu tega razne politične in gospodarske koncesije, ki so vzbudile veliko pozornost in ki vzbujajo vtis, da polaga Nemčija veliko važnost na to, da pride do sporazuma s Francijo. Herriot zadovoljen LauSanne^ 25. juri. s. Na koncu skupne seje nemške m francoske delegacije so od vseh strani prosili ministre za pojasnila. Papen rn Neurath sta izjavila, da sta dobila dober vtis. Tudi ministrski predsednik Tierriot se ie zdel dobre volje. Iz ekspo-zeia, ki jra je jrrof Sch\verin-Krosigk podal o finančnem položaju Nemčije, se more sklepati, da nemški finančni in gospodarski položaj popolnoma izMljtrčtrie nadaljnja reparacijska plačila. Po končanih današnifli razgovorih je Herriot na Icratko ohrar'ožil dosedanji potek podajanj ter je poudarjal, da je zadovoljen m da računa z dobro voljo vseh. da se do«veže uspeh. F,*iisanne. 25. jun. s. Komunike belgijske delegacije pravi, da je belgijska delegacija izdala načrt za jrospodarsko in finančno obnovo Evrope. Predvidena rešitev bi se predvsem nanašala na reorganizacijo gotovih javmb podjetij v Nemčiji, na mednarodno kreditno organizacijo in končno na reformo carinskega sistema. V Nemčiji so optimistični Berlin, 2o. junija. Nemški tisk naplata. 'Ha ie lausannska konferenca z direktnimi pogajanji med Nemčijo in Francijo dosegla vrhunec. V nemških krogih upajo, da bo prišlo vsaj do načelnega sporazuma, na podlagi katerega bi se lahko razvijala nadaljnja pogajanja. Na vsak način pa smatrajo, da se bo pri teb pogajanjih odločila usoda lausannske reparacijske konference. Tudi Angleži so zadovoljni London, 25. junija. Londonski tisk z zadovoljstvom pozdravlja direktna pogajanja med Nemčijo in Francijo in vidi v tem najboljšo pot do rešitve težavnega reparacij-skega problema. >News Cronicle« piše, da do teh pogajanj gotovo ne bi prišlo, če bi Herriot ne popuščal. Anglija si lahko laska, da je s svojim odločnim nastopom v največji meri doprinesla k temu zbližan ju. Povratek dr. Marinkovica Beograd, 25. junija. Davi ob 7.50 se je vrnil v Beograd ministrski predsednik dr. Marinković. Na kolodvoru ga je pričakoval njegov namestnik minister dr. Kramer z višjimi uradniki ministrskega predsedništva in zunanjega ministrstva. Navzočih je bilo tudi več poslancev in senatorjev. Gosp. dr. Marinković se je z vsemi iskreno pozdravil ter je nato v spremstvu ministra dr. Kra-merja odšel v ministrsko predsedništvo. kjer bo ob 13. sprejel novinarje in bo dal daljšo izjavo o razgovorih v Lausanni in Ženevi. Sodelovanje ministrskega predsednika pri razgovorih in razpravah v Lausanni je bilo splošno opaženo. Zlasti so zbudili pozornost njegovi pogosti »ostanki s francoskim ministrskim predsednikom Herriotom. Kakor se ie izvedelo, so se ti razgovori v glavnem nanašali na razči^čenje položaja, v katerem sp nahajata tako Jugoslavija kakor Francija, zlasti p« Jugoslavija, ki je bila že doslej »hudo prizadeta z ustavitvijo nemških repa raci iskih plačiL Dr. Marinković je z vso odločnostjo naglasil nemožnost in nepravičnost enostranskega reševanja reparacij-skega problema brez istočasnega odgovarja-jočega zavarovanja gospodarskega položaja malih držav, ki so prizadete z ustavitvijo rpparacijskih plačil. Francosko stališče se popolnoma strinja 9 stališčem Jugoslavije, ki ga podpira tudi celotna Mala antanta. Uloga predsednika jugoslovenske vlade, ki uživa tudi osebno velik ugled, je bila za pravilno reševanje reparaeijskega problema zelo važna in zelo velika. Stranski sporazum med Anglijo in Ameriko London, 26. junija. >United Prese« poroča, da je Wl med Anglijo in Zedinjeniml državami sklenjen takozvani >gentlemen agpement<, po katerem bosta obe državi v bodoče vodili enako razorožitveno politiko, ker smatrata, da se mora vprašanje reparacij definitvno razščistiti. To odgovor pa bo stopil v veljavo samo za primer, da bi husanska konferenca končala z neuspehom. Dogovor vsebuje tudi klauzulo, po kateri bodo Zedinjene države delno črtale angleške dolgove, za ostanek pa priznale primeren moratorij. Ta del dogovora, naj bi stopil v veljavo po ameriških predsednf§kth volitvah ki I« v primero, da bi bil Hoover ponovno Izvoljen as predsednika. Francoski komentarji Pariz, 25. junij«. AA. V zvezi s fren-cosko-nemakimi d-irektnimi pogajanji »krasa »Journal« dognati, kaj so sklenili francoski m angleški delegati pri razgovorih, ki 80 jih imeli pred sestankom francoskih in nemških delegatov. List smatra, da so ta pogajanja pokazala, da se franoosko in angleško s+aliSče temeljito razločujeta. Angleži so zvarili odgovornost na nemško delegacijo. »Pefrit Journal« je mnenja, da je treba pozdraviti angleški sklep, da bo Anglija priznala vsak sporazum med Francijo in Nemčijo o re pa/raci jskem vprašan jo. List opozarja na okolnost, da je napetost na konferenci popustila, čim so se pričeli direktni razgovori »Petit Parisien« takisto pozdravlja ta pogajanj« in ugotavlja, da so z obeh strana pokazali dobro voljo. »L* Homrne l^bre« opozarja francosko delegacijo, naj ne dovoti poraza Francije v Lausarmi. Francoska delegacija naj vztraja pri svojih zahtevah. List navaja v tej zvezi, da ni izključeno, da bo Nemčija po rešitvi repanacijskega vprašanija postavila na dnevni red teritorijalno vprašanje. »Excelsior* poroča, da je Herriot na prvem franorjsko-nemš&em sestanku energično branil francosko stališče. Francija, jo dejal Herriot, ne more pristati na enostavno črtanje reparacij. itlerjev program Nad vso Nemčijo naj se proglasi obsedno stanje, nakar M narodni socialisti prevzeli oblast in uvedli pravo strahovlado Berlin, 25. junija, g. Videti je, da hoče narodno socialistična stranka staviti državno vlado pod naj ostrejši pritisk, da bi dosegla, da se bodo v južnih državah upoštevale politične zasilne uredbe o vzpostavitvi S A formacij in svobodi o nošenju uniform in o svobodi demonstracij. Včerajšnji govor dr. Go-belsa je v južni Nemčiji izzval veliko ogorčenje in razburjenje. Poleg kampanje proti južni Nemčiji pa so narodni socialisti sedaj poostrili tudi kampanjo proti komunistični stranki. Korespondenca narodno socialistične stranke objavlja danes naslednjo notico: Zahtevamo, da se takoj proglasi izjemno stanje na vsem nemškem teritoriju. Brezobzirno naj se izvede prepoved komunistične stranke in njenih organizacij ter naj se odstranijo črno-rdeči policijski nameščenci zlasti v Prusiji. 15 milijonov narodnih socialistov zahteva, da se takoj preide k dejanju, sicer bo razvoj vzel svojo pot. Kongres sadjarjev Beograd, 25. junija. V prvi polovici oktobra se bo vršil v Čačku prvi vsedržavni kongres sadjarjev kraljevine Jugoslavije, Kongres sklicuje srbsko poljedelsko društvo. Udeležili se ga bodo delegati iz vseh krajev države. Med drugimi je na dnevnem redu tudi referat ravnatelja mariborske vinarske sole gosp. Priola. Mednarodni vinogradniški kongres Beograd, 25. junaja, AA. Tret>j"i mednarodni vi.nograd.m"š.k'i in vrtnarski kougTas se bo vršil od 33. oktobra v Rimu v med-narod. kmetjiskem in/strtutu. Na kongresu »vinogradnikov in vinarjev. Na kongresu bodo v , razpravi: Znižanje proizvajalnih troškov za grozdje in vino; neposredna poraba grozdja v prehrani; uporaba stranskih produktov vinske trte; predlog za boljšo uredite/v mednarodne trgovine z vinom; vpliv adaptacije in atfinMote za zboljšanje rooovfctnoetii in budnost vinogradov; izenačenje metod za amali-zo vina, in vino v zdravstvenem pogledu. Na kongres se je prijavilo že več referentov z vseh strani sveta. Če bi se kdo izmed naših strokovnjafcov hotel udeležiti tega kongresa z referatom o kateri izmed gori navedenih točk, naj se prioavn ali pa naj Berlin. 25. junija. Narodno socialistična frakcija v pruskem deželnem zboru je stavila predlog glede uvedbe raznih novih davkov, ki naj bi zasigurali gospodarsko obnovo, ko bo bodoča narodna socialistična vlada prevzela krmilo. Predlog določa med drugim, da se mora zapleniti vse premoženje vsem Židom, ki so se po 1. avgustu 1914 naselili na nemškem ozemlju. Prav tako naj se preišče, odkod so dobili razni višji državni uradniki svoje premoženje. Vse, kar presega njihove mesečne dohodke in kar se lahko smatra, da so si pridobili samo pod vplivom svojega položaja, naj se zapleni, krivci pa postavijo pred sodišče. Prav tako naj se preiščejo vse afere zadnjih let in zapleni premoženje vsem, Id ne morejo dokazati, da so si ga pridobili s poštenim delom. Vsem ministrom naj se znižajo plače, tako da njihovi dohodki ne bodo znašali nad 1000 mark. pošlje referat na naslov: >G_ Valemtino, generalni tajnik 2, Plazza Sionev Sonniuo, Roma« najkasneje do 31. julija ti. Podrobnejše informacije se dobe pri oddelku za rastMnetoo proizvodjo kmetijskega mimistrstva. Avstrijski uradniki bodo dobivali plačo v obrokih Dnnaj. 25. junija. Finančni ministar dr. Weidenhoffer je davi pozval k sebi »astop-nike Udruženja državnih aslnžbencev ter jih obrestil, da je ministrski svet z ozirom na slabo stanje državnih financ sklenil, da se bodo odslej izplačevale plače in pokojnine v dveh obrokih. Vsakega prrega bodo dobili državni uslužbenci in upokojenci 60 odstotkov svojih prejemkov, ostanek pa Sele po 15. vsakega meseca. Japonci in Kitajci se zopet koljejo Harbln, 25. jotrtja. g. Japonska bombna letala so davi napad** stan kitajskega generala Ma, ki datfe s svojo novo ofenzivo mnogo posla mand&uroki vladi Vas Nlnt-ehdngtu.n je bhla po bombah skoraj popolnoma uničena. Nad 100 Kitajcev j© bilo ubitih, število ranjenih pa še nd znano. Doee-daj še nepotrjene vesti pravico, da je bil tudi general Ma pri tem napadu ubit ali zalo težko ranjen. Naval vlagateljev višja sila Zanimiva razsodba o tožbi vlagatelja, ki mu hotela izplačati vloge Ljubljana, 25. junija Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« pnobcuj« zanimivo razsodbo v tožbi, ki jo je viožrl neki vlagatelj proti Kreditni zadrugi v Begejskem sv. Djurdju, ker mu ni hotela izplačati vloge v znesku 6046 Din. Sodišče je tožbo zavrurlo in motiviralo svojo razsodbo z obširno mot-vacijo, ki « tuje posnemamo glavne misli: Sodišče je tožiteija zavrnilo, čeprav nI nobene zakonike določbe, da lahko denarni zavodi odrečejo svojim vlagateljem izplačilo vlog. V tem pogledu tudi ni nobene sodne prakse. Toda sodišče je moralo izreči tako razsodbo glede na splošne razmere na denarnem trgu v naši državi in na splošni gospod a rsi položaj ne &amo v naši državi, temveč tudi v Evropi in drugih delih sveta. Izvestni činitelji, ki bti bik) odveč rn predolgo naštevati jih, so krivi, da je zajela našo državo huda gospodarska kriza, ki je pa še bolj zadela poedine na£e sosede. Denarna kriza je imela za posledico katastrofalno padanje cen vseh proizvodov, torej tudi poljedelskih pridelkov, ki so za našo državo najvažnejši. Ta proces je dosegel zadnje leto višek zlasti glede cen poljedelskih pridelkov, široki sloji našega naroda SO zašli zaradi te£a v skoraj brezupen položaj, tako da je morala podeči država po Izrednih ukrepih, žrtvujoč" potrebna denarna sredstva iz državnega proračuna. Sam ta akt državne oblasti, da Je prevzela po mnogo višji ceni, kakor je bila »ve tovna pariteta od proizvodnikov najvažnejši poljedelski pridelek. — žito, je bil dokaz, da je stopila tudi naša država v vrsto držav, ki preživljajo zelo o*tro krizo. Glede na padanje kupne moči širok1"h slojev kmetskega ljudstva so zašle tudi industrija, trgovina in obrt v težak po loža i. Podjetje za podjetjem ie propadalo, vedno bolj je naraščalo število prisilnih fn prostovoljnih poravnav. Težak položaj kmetovalca je pa na drugi strani v veliki meri onemogočil rodi redno plačevanje obresti in odplačevanje glavnice tn tako Zanimiv gost v Ljubljani Ljubljana, 25. junija. Včeraj se je oglasil pri poveljniku kolesa rsekga bataljona gosp. podpolkovniku Jakliču izredno zanimiv gost. Je to 341etni poljski športnik Kazimir Luksemburg, član poljskega vojaškega klruba SK Legia v Varšavi. Sklenil je, da na kolesu prepotuje Evropo in se je 14. t m. podal iz Varšave na pot. Obiskal je Krakov in se napotil proti Češkoslovaški, odkoder je krenil na Dunaj. Tu se je zadržal tri dni, nakar je preko Gradca prispel v Ljubljano. Tu so ga sprejeli poleg podpolkovnika Jakliča vsi predsedniki kolesarskih podsavezov nad vse gostoljubno, tako, da je svetovni popotnik občutil, da je v bratski slovanski zemlji. Za potovanje je jako praktično oblečen. Na kolesu, katerega ogrodje je angleškega izvora, vse drugo pa poljski fabrikat ima zadaj v kovčegu m sredi v torbi veo opremo, ki jo rabi za dolgo pot Seboj ima izredno dobre zemljevide ter dokumente poljskih oblasti in mednarodne kolesarske federacije v Parizu. V krasni zlati spominski knjigi so vpisani vodilni športni funkcijonarji vseh društev iti organizacij, katere je obiskal na svojem potu, dočim je na prvem mestu priporočilo, lastnoročno pisano od nekega poljskega ministra. Kazimir Luksemburg govori poleg rnaterinŠčine tudi češko, nemško, francosko m deloma italijansko. Je ali roond športnik in ni samo sijajen kolesar, temveč tudi odličen plavač in nogometaš. Na svojem potu zbira športne znake in ima že prav lepo zbirko. V Ljubljani so mu vojaki kolesarskega bataljona kolo popolnoma očistili, nakar je davi ob 5. nadaljeval pot proti Trstu. Obiskal bo še Rim. Napulj. Genovo, Milan, Monakovo, Berlin, Rigo ter se bo preko Vih?e vrnil v Varšavo. Pot je dolga 10.000 km in upa, da jo bo prevozil tekom 2 m pol do 3 mesecih. Dnevno napravi 150 do 200 fcm. Stroške potovanja nosi deloma sam, doloma njegov klub. Je iz zelo ugledne varšavske rodbine, njegov oče je priznan zdravnflc v Varšavi. Ko je odhajal iz Ljubljane, je zatrjeval, da še nikjer ni bil tako prisrčno in bratsko sprejet. Povedal je, da bo prišla prihodnje leto večja poljska ekspedicija s kolesi na obisk v Jugoslavijo. »o imeti denarni zavodi tudi od te srrar« velike izgube. Denarni zavodi so ae potegoma izčrpali, a med lK>dsrvom je nastalo neupravičeno naztranje, da se dwwiwm zavodom ne sme zaupati in da mora vsak vlagatelj pravočasno rešiti denar rz njih. To naztranje kna značaj specijalne psihoze, ki »o jo povečale še časopisne vesti o nest etth polomih bank v Ameriki in Evropi. Tako je prišlo v začetku jesenti 1931 do katastrofalnega navata na banke. Po mnenja »odišča bi bil ta naval usoden ne samo za nsodo denarnih zavodov naše države, temveč tudi za usodo v*ega našega gospodarstva. V najkrajšem času bi bil lahko unifil ogromno večino denarnih zavodov, s tem pa tudi ogromna število rasah industrijskih podjetij in trgovino. Kaj Hi vse to pomenilo ta kredit naAe države v inozemstvu, je jasno. Zato sodišče «*matre, da bi bil položaj, H bi nastal. Če bi den&mi zavodi na zahtevo vlagateljev izplaocvari vloge, istoveten s primeri, ka se smatrajo za primere, ko odloča višja sila. In Čeprav se je psrhoza vla/jjatel jev zadnje Čase nekoliko polegla, vendar splošne krize zaupanja Še nismo prebrodil, a od oje do popolne psihoze je samo korak. Sodišče je zato mnenja, da hi dovedta razsodba odnosno več raaasodh, ki bi bfle s njimi banke prisiljene izplačevati vloge takoj na vsako zahtevo vlagateljev v najslabšem primeru do gospodarskih zmed m poslabšanja gospodarskega položaja ter hudega navala na denarne zavode. Menaorzem denarstva je splošno tak. da se mora od vlorj nabrana kapital plodonosno plasirati, a ti plasmani so navadno taki. da s«* lahko dvig«nejo, odnosno kapital reaiizrra šele v dflljsem roku. V sedanjem poboža ju ao *m~ v e»s ti rani kapitaln večinoma zamrznjen«, te M pravi, da Jih denarni zavodi ne morejo dvi-gniti. (^e bi se taki tožbi uunija. Posestnica v Hrenovi ulici 9 Mariia Križnar je prodala ključavničarskemu pomočniku Albinu Novaku iz Tacna žačoo posteljno mrežo. Ker imenovani ni imel .pri sebi dosti denarja, je zastavil svote kolo, katerega pa je skrivaj odpeljal, ko je iKrižnarjeva šla po ojpravkih. Kot Mica Kovačeva . . . m je predstavil trgovski pomočnik Maks Hunwki, ki jo prišel v družbi neke dame v gostimo želez-ničarskega doma na Novem trgu. Najprejo sta si naročila jedi, nato pa sta popila 3 1 vina, se dozdevno sprla ter odšla ne da bi poravnala račun. Dama je izginila, trgovskega pomočnika pa je stražnik aretiral. Delavcu Francu Skerlu z Gline je nekdo iz barake poleg Slokanove stavbe ukradel par nizkih čevljev ter dežni plašč. _ Izvršene so. bile še druge tatvine; krov^kemu pomočniku Francu Fujamu je bilo ukradeno kolo znamke Torpedo vredno 800 Din, instalaterju Josipu Majerju žepna ura, ko jo zaspal na travniku ob Zeleni poti, trgovcu Ivanu Petriču iz stanovanja na Krakovskem nasipu suknjič in telovnik • potnim listom za Avstrijo, monterja Skrinjar-ju Antona pa iz začasnega skladišča v ne-rWičnfloa letni suknjič. Glad na Bolgarskem Sofija, 35. junija. AA. ("veprav se nad«*-jarjo. da bo J«tosnja letina na Roil^arak^^m prav dobra, vlada ponefrod veliko pomanjkanje *n beda. Tako razsaja po nekih vaseh v kueukavadkesn okraja v Južni Bolgariji pravcati glad. Današnja >Zanja< pr5-občuje Iz Kusmkavaka to-le broojarriko: >V vsej okolici vlada breznirkner.no pomanjkanje. Fridke, da vidtte pravi pokefl, ka-koranega se n+kjer mi biV>. Na tteoče otrok plaka. Doadaj sta SLOVENSKI NAR ID«, dne 25. janlja 1932. Stev. 14? Kongres narodnih noš v Ljubljani Zanimanje za kongres je doma in v inozemstvu zelo veliko — Čehi pridejo z godbo Ljubljanu, 25. junija. Priprave za prvi vseslovanski kongres narodnih noš v Ljubljani t dneh od 3. do 6. septembra so v polnem teku. Odbor je dobil lepo število prijav tudi izven slovanskih držav ter do prireditev dobila mednarodni pomen. Posebno veliko zanimanje je pri bratih Cehih, ki pridejo 2 lastno godbo v narodnih nošah. Posebno zanimanje pa je seveda širom nase države ter bodo zastopane skoraj prav vse narodne noše tako, da bo to ena najboljših impozantnih revij jugosloven&ke folklore. Omeniti je posebno skupino naših malčkov, ki bodo sodelovali v sprevodu z malimi konjički in vozovi okrašeni in okičeni v samem cvetju in z jugosl o venskimi zastavicami. Poleg skupine jezdecev, ki se jih je prijavilo lepo število, sodeluje naravnost ogromno število vozov v posebnih skupinah, kjer bodo prikazani različni kmetski stanovi in delo na deželi. Pripravljalni odbor razpošilja vsem društvom okrožnice ter vljudno naproša, da se društvene deputacije, ki se niso prijavile k sodelovanju, čimpreje javijo v večjem številu, da jim zamore odbor nuditi potrebne informacije in jim da navodila glede voznih ugodnosti po železnici, ki so nap ros ene in jih javimo v dnevnem časopisju. .. : g, Spored kongresa: V soboto, dne 3. septembra je otvoritev kongresa in pozdrav gostov. Popoldne ogled mesta, ob 20. bajna razsvetljava Ljubljane, baklada po mestu, ob 21. god-beni koncert na Kongresnem trgu, med koncertom bengalična razsvetljava, V nedeljo, dne 4. septembra ob 6. budnica po mestu, pri jutranjih vlakih pozdrav gostov, ob 9. na Kongresnem trgu sv. maša in prikazanje običajev ob vstoličenju na Go-sposvetskem polju, nato zborovanje in sprevod narodnih noš po mestu (korzo). Po obedu popoldan ob 15. revija narodnih noš in razdelitev nagrad na ljubljanskem velesejrmi. Ob 20. velika ljudska zabava. narodne igro in koncert dramatičnih harmonikarjev na Kongresnem trgu. V ponedeljek, dne 5. septembra % avtobusi in z vlakom odhod iz Ljubljane na Bled, poklonitev kraljevski dvojicu Popoldan povratak v Ljubljano. Zaključek kongresa je pa izlet udeležencev vseslovau&kega kongresa narodnih noš ki v civilu na Jadransko morje. V ponedeljek, dne 5. septembra odhod iz Ljubljane z ubrzanim vlakom 2. in 3. razreda ob 1&. preko Karlovca na Sušak. V torek, dne 6. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra, ob 8. odhod s parnikom Aleksandrom ali Prestolonaslednikom po morju v Split. Na parobrodu bo celodnevni godbeni koncert, razne zabavne igre ter ob 9. zvečer bajna razsvetljava na parobrodu in vžiganje raket. Na parobrodu zajutrek. kosilo in večerja. Prihod v Split ob 2130, prevoz v hotel in prenočišče. V sredo, dne 7. septembra: zajutrek, dopoldan ogled mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in ogled zveri-njaka, po kosilu izlet z avtobusi na Solin, v Splitu po povratku večerja ir prenočišče. Isti večer ob 9. koncert na promenadi Splita. V četrtek, dne 8. septembra: zajutrek. ob 9. izlet s parnikom v Trogir, ogled starega mesta, ob 11. povratek v Split. Ob 12. kosilo, ob 7. večerja, popoldan prosto ter izlet na kopališče. Isti dan ob 19. povratek s parobrodom ali brzovlakom proti Ljubljani. Vožnja z vlakom ter parnikom in avtobusi na Sušak, Split, Trogir m Solin, celodnevna prehrana in prenočišče, velja skupno za vsakega udeleženca H. razreda Din 570.—, IH. razr. Din 550.—>. prijave sprejema pripravljalni odbor do 2. avgusta 1932, lahko se pa plača v dveh obrokih. Izlet na morje prireja Pripravljalni odbor s pomočjo Zveze za tujski promet (Putnik). Pripravljalni odbor \*seslovanskega kongresa narodnih noš v Ljubljani. no priznanje ter da lahko računajo v bodoče še z večjim razumevanjem in priprav lj en ostjo ptujske javnosti Ptujskemu akademskemu društvu ob njegovi deseti etnici k dosedanjemu delu in uspehu iskreno čestitamo, izražamo hkrati željo, da bi rasti o še naprej. Ob 10 letnici mednarodnega zadružnega dne Prvi mednarodni zadružni dan je bil 7. julija 1923 Ljubljana, 25. junija. Mednarodno zadružno gibanje bo proslavljalo letos, v soboto 2., oziroma v nedeljo 3. julija desetletnico svojega mednarodnega, zadružnega dne. 7. julij 1923 je bil od Mednarodne zad nožne zveze v Londonu določen za prvi mednarodni zadružni dan, ki se je v nekaj letih tako priljubil, da ga danes proslavlja vsako leto več zadrug- po vsem svetu. Tega dne se zadru-garji po vsem svetu, zlasti eni. ki so pridruženi Mednarodni zadružni zvezi v Londonu, spominjajo in utrjujejo v izvrševanju idej svojega gibanja, ki daleko še niso izčrpane z dnevnimi in sočasnimi nalogami in cilji posamezne panoge zadružne organizacije. Daleko širši so nameni zadružnega gibanja kakor se komu zdi: končni cilj njegov je, da se na mestu, kjer je današnji zasebno-kapitaliatičiii gospodarski red v zatonu, postavi nov gospodarski red, ki bo slonel na zadružnih idealih skupnosti. Ne na načelu iskanja konzuma za že izvršeno produkcijo, marveč na načelu produkcije za že organizirani konzum je treba zgraditi gospodarstvo, ki ne bo ustvarilo nekaj takega, kar danes tako kruto doživljamo: desetmilijone brezposelnih, na eni strani nakopičena bogastva in zaloge blaga, da jih je treba uničevati, na drugi strani pa revščino in pomanjkanje pa bedo in lakoto milijonov in desetmilijonov, ki so vse življenje delali pa nimajo nič ali pa. ki bi hoteli delati, pa ne najdejo in ne dobe nikakega dela. Dalje je namen zadružništva izgladiti gospodarska nasprot-stva med narodi in narode dovesti do sporazumnega dela, do treznega tekmovanja med seboj ter tako pripomoči k ohranitvi svetovnega miru in preprečitvi nadaljnjih vojn, ki groze na obzorju. In še mnogo je bodočnostnih ciljev, ki se za nje bori oziroma za katerimi teži mednarodno zadružno gibanje. Mednarod^ zadružna zveza v Londonu, ki ima \ 'ruženih v 41 državah vseh kontinentov 77.500 zadrug z nad 70 milijoni zadrugarjev je priporočila pridruženim zadrugam, da naj na slavnostnih zborovanjih o priliki letošnjega Mednarodnega zadružnega dne sprejmejo to-le resolucijo: >Zborovanje zadrugarjev. zbrano ob proslavi desetega Mednarodnega zadružnega dne — pozdravlja zadrugarje, ki so razkropljeni po vsem svetu in naglasa, spojeno z njimi v tej manifestaciji, bratstvo in napredek, ki sta temelja našega gibanja; povsem razumeva katastrofo, ki ogroža ves svet m. ki ne predstavlja nič manj kakor popoln neuspeh civilizacije, popolno napačno razdelitev trgovine in industrije, kar je milijonom delavcem odvzelo delo in človeka vredno življensko možnost; naglasa medsebojno gospodarsko odvisnost posameznih držav, splošno razširjenost krize in njen svojstven značaj, ki je viden v tata, da se kriza dogaja v dobi bogatih žetev in i»j višjega razvoja industrije; predočuje odpornost našega zadružnega sestava napram vplivom sedanjega gospodarskega kaosa, ki je v veliki meri nastal zaradi pomanjkljivosti kapttalistične-ga sistema, ki je obenem tudi popolnoma odpovedal v tem, da bi našel uspešno rešitev za svetovne probleme: izjavlja nadalje, da obstoja edino uspešno sredstvo, da se premaga sedanja kriza in da se prepreči ponovitev stične katastrofe, v splošnem Izvajanju zadružnih načel namreč v demokratični kontroli, v proizvodnji kot sftiziteijicl za izdelovanje potrebtrOi dobrin, to ne kot sredstvu za dosego dobička in v prilagoditvi proizvodnje porabi, za kar vse tvori zadružno gibanje edino zdravo gospodarsko osnovo. To zborovanje poziva zaradi tega za-drugarje vsega sveta, da se mu pridružijo z obnovitvijo njegovega prepričanja, njegovega navdušenja in njegove energije z enim samim namenom, da se narodno in mednarodno delovanje zadrugarstva čim najT> lj pospeši in da se na ta način prispeva k ponovni vzpostavitvi svetovnega miru in blagostanja na svetu.«. Tudi slovenski in jugoslovenski zadru-garfi se bodo pridružili tej manifestaciji in pripomogli z okrepitvijo svojih zadružnih organizacij skorajšnji izpopolnitvi In uresničitvi teh namenov in nalog. Cv. K. Jubilej ptujskega akademskega društva Ljubljana, 25. junija. Samo nekaj dni nas loči od desetletnice društva jugoslovanskih akademikov v Ptuju. Ozrimo se nazaj v preteklost in razgrni-mo pred seboj sliko minulih dni akademskega dela. Svetovna vojna je vrnila domaČi grudi mlade ljudi, ki so skupno z drugimi tovariši začeli orati ledino na svobodni zemlji. Kakor dragocen dragulj je zablesteia ustanovna nedelja v krogotoku leta. Ptuj si je obrisal dremavost z oči in v prazničnem pričakovanju zadihal ves svež in solnčen. NTi bila to navadna nedelja. Bil je to svetal praznik. Praznik naše mladine, ki je prinesla nove ideje v osrčje starodavnega mesta Ptuja. Z vso mladostno neustraše-nostjo vkljub mnogim oviram od strani starejših je mladina prijela za delo; sve-sta si je bila lepih in težkih nalog, ki jo čakajo v bodočnosti. Bil je izvoljen odbor z delavnim in neumorno požrtvovalnim tovarišem Jurijem Slugo kot predsednikom, pod katerim si je društvo postavilo temelje in cilje bodočega kulturnega in socialnega delovanja ob naši severni meji. Zavedajoč se, da je vsestransko prosvetno delo najvišji cilj akademskega društva, si je ptujsko društvo prizadevalo dvigniti duhovno življenje najširših plasti naroda. Delalo je pri svojih članih m po njih med ljudstvom. V ta namen je prirejalo za svoje članstvo posebne d oba trne večere. Ptujsko akdemsko društvo je i mek) tudi številna predavanja v Ptuju in okolici, pri katerih so mnogi predavatelji obravnavali razne pereče zadeve. Mnogo zaslug so si pridobili za poglobitev društvenega življenja tovariši Franjo 2«geč, Janko Segula, Aleš Lešnik. Lado Jerše in Tone Brumen. Društveno delovanje se ni samo omejilo na ožjo okolico, temveč je poseglo tudi v Prekmurje, kjer je ustanovilo knjižnico z mnogoštevilnimi knjigami, obenem podpira pomoči potrebne akademike ptujskega okraja z denarnimi prispevki. In letos, ko praznuje delovno desetletnico, bo izdalo spominsko knjigo z mnogoštevilnimi član ki in fotografijami iz ptujskega preteklega življenja. Tihi in skromni tvorci velikega in plo-d on o sneg a dela na polju prosvete bodo dobili ob priliki slavnostnega občnega zbora dokaz, da je njihovo delo našlo pol- \ Na živilskem trgu ▼sega dovolj Ljubljana, 25. junija. Od sobote do sobote je Živilski trg čedalje bolj založen z vsem, kar si želi meščanski želodec Kmetice se morajo skoraj boriti za prostor ter odhajati zgodaj na trg, sicer so zasedeni že vsi primerni prostori. Davi je bil trg popolnoma zaseden Že ob 8. Mnoce prodajalke so morale razstaviti jer-base kar po tleh, kor je zmanjkalo prodajaln i h miz. Na kokošjem trgu so si gospodinje ogledovale piske že pred 8. Za piSke se je treba potruditi, pozneje so že čami izbirki. Davi je bilo precej piščancev, toda gospodinjam jih je vedno premalo. Imele so pa dovolj opravkov, preden so pretežkale in pregledale vse, kajti izbirati piščance je posebna umetnost Treba je pogledati pod perje ter strokovnjaško pihati v piščanca, da se pokaže koza Cena tej priljubljeni delikatesi je precej visoka. Par piščancev prodajajo po 30 do 38 Din. Gospodinjam niso piščanci nikdar dovolj debeli in pravijo, da jih kmetice nakrmijo, da so bolj težki. To je pa seveda težko ugotoviti tudi gospodinjam, čeprav so še takšne strokovnjakinje. Za jajca ni bilo posebnega zanimanja. Prodajalke hvalijo svoje blago, Češ, da je sveže, toda težko je reči, kako naj bodo jajca sveža, Če jih ne morejo nič prodati. Cena je dokaj nizka, 0.75 Din za komad. Zelenjava se ne more bolj poceniti, ker nimamo drobnejšega denarja. Glavnato solato prodajajo po 0.50 Din komad. Siarega krompirja je še vedno dovolj in tudi ne more biti drag, ker je že mnogo novega, stari je po 1.50 Din, novi pa po 4 Din. Grah so ponujale po 3.50 do 4 Din. Prekupčevalci so prodajali zelenjavo iz južnih krajev po zmernih cenah, stročji fižol po 4 Din kg, ohrovt po 6 Din in lepe kumare po 7 Din Kmečki sadni trg je bil popolnoma zaseden, slabo je pa bil založen z gobami in čr^šnja mi. Zadnje deževje je uničilo mno^o čre-Šenj, ki so raspokale in začele gniti. Prodajali so jih po 4.50 do 5 Din kg. Mestno tržno nadzorstvo stremi, da bi bil trg založen dobro s cenenim sadjem, zato se zdi, da so ČreŠnje po 4 Din dovolj drage. Toda težko je prisiliti kmete, ria prodajajo čreSnje Izpod 5 Din. ker je pač malo tega sadja, ker ga je uničil dež. — Najbolj je trg založen z jagodami in se 7boru. Va£»Jo m ar preko noči. II. mladinska akademija >Svobode« oh 19. v Dela veki »bornid Prireditve v nedeljo* Kino Matica: KurnAjeoi soprog. Kino Ideal: Milijonar preko noči. Sokolsko drutvo na Viču javol Daetop ob 1«. pri Pavlicu. ASK Primorje : Viktorija (Zagreb) prvenstvena tekma na 4gxiou Primorja ob 17.46. Hermes : Slovan ob IS. na «r*č« Hermesa. Modkfubsske kosaš sraka cftrtcs >$ay«c Dežurno lekarn*. Danes In Jutri: Dr. Pfecoti, Dunajska cesta 6 an Bafearčtc, ftv. Jakoba trg 9 Zvočni kino IDEAL DANES OTVORITEV NOVO PREUREJENEGA KINA Predstave danes ob 4. In B. svečer, jutri v nedeljo ob S, \, T. ta 9. mi Manrice Chevalier v mrrafknmi ftaloagrl milijonar preko noči Šahisti - turisti, pozor! Vsi Šahisti hs dravska ln drugln banovin imate prttBco nastopiti in tekmovati na I. Šahovskem turnirju »Svobođec, ki se bo vržn dne 29. t_ m_ ob 8, uri sjutraj vrh Golice na prostem za kg— pokal, ki ga dobi za nagrado zmagovalec, Prijavnina znaša Din 20 to Jo je treba cdposlatl na Spto&no hrazrTmico to posojilnico za Jesenice in otoattco, r. z, s o z na ček. račun št, 10.950 s pripombo šahovski turnir«. Prgavo Je pa, treba poslati na naslov >Sahov^l.. Svobode Jesenice, v roke g. Ivana žena. Prosimo rudi, da se v prijavi navede, če je udeležencu mogoče prinesti a seboj normalno šahovnico. Igra se po izločilnem sistemu in nadaljujejo z Igro zmagovalci in igrači z re-misL Za okrepčflo in zabovr Je preskrbljeno v obeh dobro oskrbovanih kočah na Golici. Ponovno vas vabhno. da se tega zajiimi-vega, turnirja v čim večjem številu udeležite. V slučaju slabega vremena sleJi nadaljnja objava. S Šahovskim pozdravom! Prlru-aviJaJni odbor »Svobode«. Turnir v Sliaču Včeraj so se odigral« viseče partije V Ivta^ljuhovu se je prebudil stari lev. Porazil je oba nasprotnika, Mava m Walterja ter je »daj rtrvi alotap-ini ie sa peta m L Fiohr je mineral z dr. Trev^balom. Tudi Pirčeva odgođena pa rti is iz IX. kola s Ca-nalom je končala neodločeno. Stanje po X. koks: dr. Vidmar, FIoVit i-n Spielmanu 7, BoffolpiAov o*/,. Pire, Ma-rocarv m Canal 6, Opočenskv, Pokom v in dr. Trevbal 4Nm VValter 7/,/Mav 3. Encjol ?h in Rohačok 2. Turnir stopa v krrmono farro zadnjih treh partij, v katerih se mora razčistiti nejasna situacija med mojstri. Prvih sedem je zgnetenih skupaj v malem intervalu ene tofike in je vsakemu še dana možnost, da odnese prvo nagraProdana nevestac. Znižane cene. PuPero dirigira kaoelnfk Nerfat. »Prodana nevesta« v Tivolskem par-Ku. V nedeljo dne 26. t m se pole poaled-njlč v letcsnji sezoni v Tivolskem parku opera »Prodana nevesta«. Začetek 1e točno ob 15. uri in so vsi sedeži lepo v senci. fttev. 143 >SLOVBNSKI NARO D«, dne 25. junija 1932. Novi direktor državnih železnic v Ljubljani Iz fivljenja te delovanja ing. Maksa Klođiča Ljubljana, 25. jim i ja. Včeraj smo prvi objavili brzojavno vest, Id je vzbudila splošno zadovoljstvo, da ja za direktorja državne železnice v Ljubljani imenovan dosedanji pomočnik direktorja in znani strokovnjak g. inž, Makso K 1 o d i č. ,,ovi direktor je bal rojen v Trstu leta 3875. študije je pa končal na dunajski tehniki L 190CL ter je nato takoj vstopil v službo avstrl^kih državnih železnic pri ravnateljstvu v Beljaku, od koder je bil ■v kratkem dodeljen sekciji xa vzdrževanje proge na Jesenicah. Ta je sodeloval pri gradnji obeh vehTrih predorov skozi Karavanke m Julijske Alpe, nato je bil pa poslan v Spittal ob MiHstadtskem jezeru k gradbi predora skozi Visoke Ture. Leta 1909. Je bil zsjposlen pri gradnji belokranjske železnice, cd koder so ga leta 1915. poklicali k ravnateljstvu v Trst, kjer Je ostal do kraja vojne. Ze decembra 1918. Je svoje velike sposobnosti in izkušenost dal na razpolago Narodni vladi v LJubljani, ki ga Je imenovala za tehniškega pomočnika direktorja. Ko Je 1. 1920. prenehalo ravnateljstvo v LJubljani, Je g. Inženjer odšel za pomočnika direktorja v Zagreb, kjer je v tedanjih srahljanih razmerah zmagal silno težko nalogo, a L 1927. se Je visoki SelemiSki funkcionar vrnil zopet v LJubljano za prmočnika direktorja, kar Je ostal do svojega imenovanja za direktorja. Direktor g. inž. Makso Ktodtt Je slovit gnaustveufk, predvsem pa odličen geolog, kar srn omogoča najuspešnejši studij tras pri novih železniških zgradbah m priertani-5kfh napravah. Najpomembnejše njegovo delo so njegovi načrti za zeleznfiDDO zvezo Slovenije z morjem, ki jim je z največjo vnemo posvetu vse svoje ogromno znanje. O t*»m perečem vprašanju Je napisal mnogo brošur h-» člankov v domačih pa tndi v inozemskih strokovnih Hstih in na jugi ed-ne^ih časopisih. Veliki nas strokovnjak Je zbudil na sebe praornost tudi v inozemstvu in slavna Masarvkova akademija v Pragi ga je počastila z imenovanjem za svojega člana, a kralj Aleksander ga je odlikoval z redom Belega Orla, visokega funkcionarja pa spoštuje tn v resnici tudi ljubi zaradi dobrote in prijaznosti vse železniSko osebje, ker mu Je HI vedno najuvidevnejši Sef m najboljši kolega. Enaka pa novega direktorja spoštuje vsa naša javnost, ker je preverjena, da je na tako odgovorno mesto imenovan p^-o-vi mož . Gorjanski Sv. Miklavž Romantičen kotiček naše prelepe Dolenjske, ki ga človek nikoli ne pozabi, če ga je le enkrat videl Novo mesto, 24. Junija. Ljubek in pisan je naš dolenjski svet bi njegovo privlačnost se podčrtava jo številne cerkvice po valovitih gričih in hol-raih. Med bujnim zelenjem se belijo svetli božji hrami, rdeče strehe poredno mežikajo v dolino, čokati zvoniki vabijo in opozarjajo nase domačina in tujca. In pri vsaki taki cerkvici se rbhaja vsakoletno žegnanje, zgnete se v njih tedaj vsa dolina, pobožna procesija se privije k starim njihovim zidovom, ubrana pesem se glasi med osivelimi stenami, razigrano petje se zunaj izgublja v daljavo, zvonovi potrkavajo., možna rji pokajo, zastave vihrajo. In naš narod ljubi vse to in visi na svojih cerkvicah tn ne zamudi dneva, ko Trm je pohiteti gori k sicer morda vse leto pozabljenemu svetniku. Vsake take cerkvice se drži običajno znicna pravljica, ki človeka Se bolj priklene na njeno osivelo zidov je. Tudi don pod temnimi Gorjanci ob bregovih potuhnjena Krke je posejano s pisanimi cerkvicami. Med naselji tn na samem sredi polja, pa med bujn'mi vinogradi in v zatišju tihih gozdov, povsod Jih je dovolj in nobena ni pozabljena, če je katero uničil zob časa. živi še v ljudskem spominu in bo živela še dolgo. Sami skrivnostni gorjanski lesovi zakrivajo več božjih hramčkov, preperellh, zanimivih. Najbolj poznan in od srednje-gorskih turistov najbolj u važe van je Sv. Miklavž na nižjem vrhu skrivnestne Kukove gore, čuvarice naših tajinstvenih Gorjancev. T>al mu je tndi svoje ime. Skoro 800 m visoko raste strma sever-novzhodna stena Trdinovega vrha iz podno žn p šentjernejske ravnine. Bistra Pen-dirjevka ji namaka noge, stoletne bukve jo pr kriva jo in vrh nje, skoraj na robu strmi v nebo lična gorjanska cerkvica s tremi oltarčki in dvema zvonovoma. V glavnem oltarju kraljuje dobričina sv. Miklavž. Kako zaupno se ozirajo peleti vanj oči mladostnih njegovih cbiskovalcev, ki so prihiteli gori, da se navžijejo planinskega zraka, da se natečejo no obširnih Miklavževih kosenicah. da se iz njegovega stolpa nadi-vijo krasoti dolenjske zemlje in preko njenih gričev mehkim črtam daljnega Pohorja in škrbinam snežnih naših velikanov tam daleč na obzorju, in ne slednjič, da se mu na tihem pripor oče za zimski njegov praznik. In kako b4 mogel dobri Miklavž potem pozabiti nanje! Pa so mu zato hvaležni otroci tn po njih odrasli in vneto 'Skrbe dolinci za njegov gorski dom. In to že dolgo, dolgo. K njemu zahajajo poleti planinska kosci, jeseni It vci. pozimi drvarji in smučarji, pomladi mestni izletniki. Dolgčas mu ni zlepa. Pozabljena pa sta skoraj ostala njegova gorjanska vrstnika, Sv. Jera na Trdinovem vrhu in Sv. Ožbalt na pobočju Ravne gore. Vse tri cerkvice naj bi bile nastale ob istem času. To pa je bilo tako: Doli pod Gorjanca v skritem zatišju je pred davnimi stoletji stal mogočem grad sichersteinske gospode. Bil je predhodnik današnje kartuzije Pleterje. Ta grad so napadli kruti Turki. Posadki, že utrujeni od večnih bojev in vojnih naporov močno zmanjšani Je grozila neverna sila, gradu je grozila propast. Pa so pokleknili trije graščakovi otroci pred razpelo in molili dolgo in pobežno. proseč boga milosti in rešitve. Zaobljubili so se, da postavijo vsak svojemu svetniku na čast in v slavo božjo cerkvico na Gorjancih, ako jih bog reši turške nevarnosti. In uslišana je bila nji-hcva prošnja. Nebo se je pooblačilo, pričelo je treskati, da so se majali Gorjanci. V oblakih se je prikazala Marija in žarke strele sc ji švigale iz iztegnjene desnice, s katero je pokazala Turčinom pot domov. Pobegnil je sovrag, grad je bil rešen in grajski otroci so držali svejo obljubo. Edina hčerka Jerica je imela prednost ter je sezidala na najvišjem vrhu Gorjancev cerkvico svoji patroni, sveti Jeri. Do zadnjih časov se je tudi vrh Gorjancev tako imenoval, zdaj so ga prekrstili gor-janskemu glasniku v spomin na Trdinov vrh, 1181 m Najstarejši sin Ožite Je bfl strasten lovec. To mu Je ostalo menda kar po njegovem svetniškem in lovskem zaščitni kn, sv. OžbaltrL In nJemu Je postavil sveti hramček gori na gorjanski planoti visoko nad gradom, kjer Je navadno počival po utrudi ji vem ki vučenja sirom gorjanskJh gozdov. Sv. Miklavž na Gorjancih. Planinsko zavetišče, v ozadja cerkvica Drugi sinko se je imenoval Niko. šel je s svojo cerkvico sredi med oba sorodnika in tako je zrastla na drugem vrhu Kukove gore cerkvica sv. Miklavža. Največja je bila med vsemi tremi in dosegla je tudi najbolj častitljivo starost. Kot je Niko preživel sestro in brata, je tudi njegova cerkvica preživela ostali dve, ki sta že v ruševinah. K sv. Jeri so zrinili staroverski žum-berčani svojega sv. Elijo. Le nekaj korakov proč so mu postavili dom. In so oba kasneje oskrunili s svojim četovanjem in delitvijo plena med njunimi zidovi. Prelivali so tam gori celo bratsko kri in v divji zaslepljenosti porušili obe cerkvici, ki sta že dolga leta le še žalostni razvalini. Kuščarji se pode po njih in gerjanski posetniki se slikajo med njunim kamenjem. Sv. Ožbalt je videl svetle čase slavnih Celjskih grofov. Tudi oni so tam okoli lo-vačili, v njegovi cerkvici molili in se pod njegovo 1^X) veselili. Le ostanki stare Hpe so še vidni, ostal je prekrasen razgled izpred nje. cerkvica pa je ruševina. Hrani še opeko Celjanov z vtisnjenim njihovim grbom. Ostal pa je Miklavžev sveti dom. Tudi nJemu težki časi niso prizanašali, skrunili so ga roparski uskoki, zapustili so ga ljudje, pa je znova vstal lepši in vabljive jši in danes ga ni Dolenjca z bregov počasne Krke in ne Belokranjca doli cd mlačne Kulpe, ki bi ne bil pohitel že kdo ve kolikokrat tja na obširne Miklavževe košenice. Divota je letovanje tam gori. Po! meseca sem preživel lani na njih, mnogi pa tudi po štiri tedne. Planinsko zavetišče skrbno upravlja podjetni dolinec Nace Hu-doklin. Jedače tn pijače ne zmanjka za manjše pare ko v dolini. Možnosti izletov stotere. Na košenice pod domom in cerkvico bi pcstavil celo mesto. Vse le velika pisana in dehteča preproga, obkrožena z mogočnim vencem stoletnih bukev. Na vsak korak pravljica. Zakleto jezero, puscavnikov vrtec, in ne daleč proč slavni gorjanski studenček >Gospodična<, ki ga je lani novomeška podružnica SPD obzidala, uredila tam velik bazen, da se je moči visoko gori v Gorjancih kopati tudi v bistri stu-denčnici in ne le v žarkem višinskem soln-cn in opojnem planinskem zraku. Poleg Je koča SKD, kjer Je pripravljeno prano- čišče. Na Trdinov vrh je pičlo uro, v skrivnostni žumberak ne dalje m istotako v razo rano divjo sotesko pod cerkvijo, v divno Pendirjevko. Lep in očarljiv je dolenjiki svet in Sv. Miklavž na Gorjancih Je eden izmed številnih njegovih biserov. Kdor ga Je pose-til, ga ne pozabi. Viktor Ptrn«U. Josipa Javornika zadnja pot Žalna, X. junija. PogTeb pok. Josifpa Javornika st. je včeraj dopoldne v ž akni zbral ogromne množio« kmetskesra ljudstva z vse Dolenjske, prav mmopo ae je e pore, budtteilja kmetov z Zupančiča z Rakovmlka, popularnega Fran četa Dolenca iz škofje Loke, in sploh vw natše lesne to bfia vsa pokrita s sterilnimi v enoj 'm ovet jem. Pogreba svojega dobrotnika in prijn t olj a se je udeležila tudi šolska mladina, tako da Je bila zadnja pot odličnega moža res veličastna počastitev pokojrrvfka ta do kaa sp&o&ne^a spoštovanja Kino Buster Keaton govori V ponedeljek bo LJubljana bogatejša za senzacijo, da bodo prijatelji filma in kinematografa slišali slavnega hollywoodakega komika Bustera Keattna govoriti nemški. Govoril bo seveda v zvočnem filmu, ki se imenuje >Deviški Casanova«. FIlm Je izvirno izdelan v nemškem jeziku in nikakor ni dubliran kakor je večina ameriških filmov, ki so naknadno predelani v nemate verzijo. Buster Keaton govori nemški s tujim, angleškim naglasom kar komičnost njegove vloge Še bolj poveča. Buste-rov partner v filmu >Deviški Casanova« je Paul Morgan, znani berlinski humorist, ki ga poznamo iz mnogih nemških filmov. Buster predstavlja v filmu nerodnega ljubavnika. Ves plah in ponižen je napram dekletu, ki jo ljubi, hoji se Ji odkriti svoje srce in Ji govoriti o ljubezni. Paul Morgan Je pa tisti, ki hoče iz njega napraviti drugačnega človeka Uči ga , kako mora fant govoriti s svojim dekletom, kako se mora poljubovati. dvoriti damam, ljubiti lepe ženske. In Buster Keaton je dober učenec in tako talentiran, da prekosi svojega učitelja v tempu in strasti. Seveda nastajajo na ta način zelo komični prizori, da se mora gledalec smejati do srlz. Busterov prvi nemški govoreči film >Deviški Casanova« so igrali v Berlinu z ogromnim uspehom. Berlinska publika in kritika sta izjavili enodušno, da je ta film Busterovo najboljše delo in da se Berlin že dolgo ni tako imenitno nasmejal. V LJubljani bo premiera v ponedeljek v Elitnem kinu Matici. Vsem, ki si žele razvedrila In zabave ga najtopleje priporočamo. Po naših kinematografih Elitni kino Matica igra že dva dni z velikim uspehom filmsko komedijo kupljeni geprog« izdelano po oderskem komadu >Zadeva Kaiser«. Ljudje se zabavajo in smejejo, da je veselje. Hans Moser, Paul Morgan in Georg Aleksander store pač svoje, da se človeku pošteno razgibajo trebušne mišice. Carlotte Suisa in Werner FUtterer kot ljubavni par uživata simpatije vsega občinstva. Vsak, ki je že videl film, ga hvali in priporoča drugemu. Kino Matica ga predvaja še danes in Jutri. V ponedeljek bo pa premiera najnovejšega v nemškem Jeziku izdelanega Buster Keato-novega filma >Deviški Casanova«, kar bo seveda tudi nemala senzacija za Ljubljano. Zvočni kino Ideal ima danes otvoritvene predstave v krasno prenovljenih prostorih. Vse se sveti, vse Je čisto in novo! Tudi aparatura se čuje čisto drugače kot prej. Otvoritveni film le Maurice Chevalierova muzikalna šaloigra >Big poud« ali >Mili-jonar preko noči«. V francoskem jeziku izdelan film v katerem poje in igra Maurice Cbevalier, ljubljenec in idol ženskih src. Njegov poreden, hudomušen nasmešek, njegove simpatične kretnje, njegovo petje in ves njegov osvajajoč nastop mora imponirati vsakemu ćioveku. Zato je Maurice Cnevalier pr< drl s svojimi filmi celo v tistih krajih, kjer ne razumejo angleškega in francoskega jezika in je splošno popularen povsod. Chevalierova partnerica v filmu »Milijonar preko noči« je znana lepotica Clauietie Colbert, pevka in igralka, ki j poznamo še iz lepe operete »Valčkov čai . kjer je istotako nastopala v družbi ChevaTiera, Film »Milijonar preko noči« bo na sporedu do ponedeljka. V torek prinese kino Ideal premiero svetovno znanega J. Stembergovega velefilma »Ameriška tragedija«. Pri brivcu. — Gospod, lasje se vam nekam hitro redčijo. Ste že poskusili naše novo sredstvo zoper izpadanje las? — Sem, mislim pa. da mi ne izpadajo zaradi tesra. "Čisto in dišeče je perilo!"- ker je vedno oprano z Gazelo ! TERPENTINOVO - MILO GAZELA pere res lepu belo Tragedija najstarejšega Ljubljančana 971ettt1 Matija Briški }e nenadoma oslepel Ljubljana, 25. junija. Skoraj popolnoma pozabljen od sveta, saj je tako star, da pripada bolj preteklosti, kot sedanjosti, je živel v mini v idiličnem zatišju v Florijanski ulici najstarejši Ljubljančan Matija Briški. Ljudje so umirali, se ro-jili in zopet umirali, Ljubljana se je prerajala. življenjska reka je medtem že neštetokrat spremenila strugo, za debelo knjijzn zgodovine je poteklo medtem, mož je pa še vedno živel in sploh pozabil na smrt kot ona nanj. 2e v stari Ljubljani je bil popularen in njegovo gostilno >Pri Belem Kranjeu« je poznala skoraj vsa dežela, ne le Ljubljana. Kos Belokrajine je presadil v Flonjanskn ulico, kjer je točil sladko belokranjsko kapljico kot jo toči še zdaj njegov zet g. Kajfež. V Ajbelju pri Kosteln na Kočevskem je bii rojen L 1836. Belokrajina pač lahko rodi le takšne korenine. Kot hrast je bil žilav in vedno se |f posmehoval današnjemu mehkužnemu svetu, češ, skrijte se pred nami, ki smo služIli pod Raderkim in markirali nepretrgoma iz Ljubljane v Verono! Kar čez tiro'ske goi> smo jo mahnili in se nam je zdelo le vse skupaj le izprehod. Da, mož je bil pravi vojak starega kova, nosil }e belo sukn)o 14 let, bil je v treh vojskah, zadnje čase se je pa umaknil v svoj kot, kjer je obujal spomine pri pokusanju belokranjca. V drugem nadstropju Kajfeževe hi*e stanuje, na solnčnem dvorišču, lopiro ima, ki jo ovija vinska trta in cvetje krasi ta njegov tihi dom ter srebrn smeh male Ka]feževe Majdire ga oživlja. Bil je zadovoljen s tem malim kraljestvom, tiho in somčoo je pote- kal večer njegovega življenh. Na žilavem hrastu so se pm začele počasi sušiti veje. OH mrla je dru ca za dTuy?o skoraj neopaženo. Solnce se je dotaknilo r zadnjim robom zatona in tiho se je začelo mračiti. Hrast se je začel pogrezati v mrak. Skrivnostno je zaAumolo ter za ječalo v vs-jevju. Pred dese trmi dnevi je nenadoma zakričal: — Ni? več ne vidim! MoŽ je oslepel. fte prejšnji dan je črtal knjipo, nekakSen m*oje brevir, ki mn >e bila edina tovariSica poleg Majdire. Strašno ga je potrto. Ostati je moral v postelji, obdal ga je tesen mrak m začele so se rmi kaliti tudi misli. Dan za dne.m toži, čedalje bo*j se gosti mrak okroe nJega. — Oče, ari me vidite? je vprašala gospa. — Ali vidite mojo roko? Pomolila trm js roko pred oči. — Nič ne vidim, čutim samo. Ne vidim roke. Samo nekaj se včasih oveti. Potem je zapadel zopet v mračno bolečino in i* ost ao se mn trgale samo bolestne tožbe. Obraz Se rje oentuje, da imaš pred seboj 971etnega starca. OS se medlo svetlikajo in ves obraz spommja na slepeča gas-larja. Pred dnevi ga je preiska! adravnik, ki je ugotovil, da rma mož Se popolnoma zdraw» srre in dobra pljuča, hidi žila mu trtriplje normalno, fcoda taksna elepota J* zlovešč znak. Hrast se počasi srr5i, v*^a odpada ca vejo... Nov dom za lepoto, dobroto in zdravje I ju bi janski Zvon In šentjakobski glectafišfci oder srečno pod strebo Ljubljana. junija. Včeraj so nafci mestni očetje im*»li prav lep, blagoslovljen dan. 7 odprtim srcem so sklenili mnogo koristnega in storili mnogo dobrega. Pri gretnijalni seji so namreč sklenili, odpreti vrata Mestnega doma in dati topel, dostojen dom Ljubljanskemu Zvonu tn Šentjakobskemu odru, v njem so pa združili tudi vse, kar dokazuje zlato srce Ljubljane, saj imajo v Mestnem domu že svoj dom vedno za svojega bližnjega požrtvovni ni prostovoljni gasilci, tam je že tudi za nafte zdravje vaorno skrbni mestni ftzikat, sedaj so pa v Mestni dom premestili % rotovia se aoeijalnopolitični urad, ki skrbi za reveže in vodi vse človekoljubno delovanje našega mesta za lajšanje bede in v tolažoo siromakov. Naše poleg pevskega zbora Glasbene Malice gotovo najbolj požrtvovalno in ambi-cijozno, gotovo pa najhitreje napredujoče pevsko društvo Ljubljanski Zvon je imelo svoje prostore v Narodnem domu. Vemo, da se je moralo izseliti in mestna občina mn je dala zavetje v stari hiSi v Gajevi ulici nasproti nebotičnika, kjer ima svoje prostore tudi dobrodelna dijaška kuhinja Domovina. Hišo bodo podrli. Ljubljanski Zvon je bil spet brez doma in prav je, da je mestna občina temu agilnemu in vedno za vsako uslugo pripravljenemu društvu snoči naklonila dom, kakršnega zasluži. Po dobroti ljubljanskega občinskega sveta se namreč Ljubljan ski Zvon preseli v I. nadstropje Mestnega doma, kjer je bil dosedaj vojaški urad in skladišče mestne elektrarne. O Šentjakobskem odru, njegovem vzgled-nem zaslužnem delu in o umetnostni v'šini pač ni treba govoriti. Njegovi stisnjeni prostori vedno blagodisečega otroškega zavetišča, niso bili samo preskromni za njegov pomen, temveč uprav sramotni. Njih oder je bil tok, da je bil prospekt obešen na zidu, kulise so se p« tiščale oken, da igralci med predstavo niso mogli niti iz srede vstopati na oder, oni, ki so pa morali prihajati na oder z leve strani, so se pa za kuliso stisnjeni morali tiščati okna ali pa celo stati na njem. Kakšen je bil dohod, kakšen prostor za garderobo obiskovalcev, itak vemo, po vsej Ljubljani pa slove tudi stranišča tega največjega in najboljšega diletantskega gledališča v državi. Prava znamenitost glavnega mesta Slovenije' Tn varnost pred požarom ter paniko... Obupno! Te dobre, požrtvovalne ljudi so varovale pač le višje sile. Zaslužili so, krvavo so si zaslužili, kar jim je snoči v popolnem razumevanju njihovega dela naklonil mestni gremij. V prostorni in reprezentativni dvorani si Sentjn kobčani postavijo na južni strani moderen oder, za garderobo p« igralci dobe sobo za odrom, kjer je sedaj rezidiral starosta Jug3-slovenske gasilske zveze in starosta naših gasilcev gosp. Josip Turk. Vrednim je dobrodušno odstopil svoj že priposestvovani kot« Starosta gosp. Turk se sedaj s svojimi gasilci preseli tja, kjer je do preselitve stolova 1 inspektor gosp. Jare s svojim osobjern mestne elektrarne, a aoeijalnopolitični nrad zasede sobe, kjer je bil nekdaj ravna tet] mstne elektrarne gosp. Ciuha s svojim osobjern, mestni fizikat pa ostane na drogi strani tam, kjer jo. Sklep mestnega gremija je vsa Ljubljana sprejela z največjim zadoščenjem im pohvalo, prav ugoden odmev pa bo zbodli tatM v vsej naši kulturni javnosti. Zgledu LhitJQft> ne naj (»lede tudi druge občine! SAMO RE DANES TN JTTTKI! Kupljeni soprog? Sijajna šaloigra po odrskem komadu „ ZADEV A KAISER44 CHARLOTTE SUSA — WER-NEB FtrTTEBEE — HANS MOSER — PAUL MORGAN — GEORG ALEKSANDER NAJNOVEJŠI FOXOV ZVOČNI TEDNIK! Predstave danes ob 4., %fL tn ^410 zvečer — jutri v nedeljo ob 5-, y48 in %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124. Konferenca naših mest V Zagrebu se je pričela danes seja poslovnega odbora Zveze mest kraljevine Ju-goslavij. Seji predseduje ljubljanski župan gosp. dr. Dinko Puc, ker je postal predsednik Zveze dr. Srkulj minister javnih del, a prvi podpredsednik dr. Stojadinovič je narodni poslanec in tako sta oba prenehala biti člana občinske uprave. Na jutrišnjem zasedanju bo popolnjeno mesto I. podpredsednika Zveze mest, določen bo datum glavne letne skupščine plenuma v Skoplju, sprejet proračun za L 1932. in določen kraj, kjer se bo vršila prihodnje leto glavna skupščina. Mesto Valjevo je izstopilo iz Zveze. Na seji bosta prečitani spomenici Zagreba in Ljubljane, prva o stanarinah učiteljev, druga pa o zaposlitvi učiteljev izven sole. Kot glavni predmet razprav je na dnevnem redu osnutek spomenice v novem zakonu o mestih. Zveza mest bi lahko marsikaj storila za naša mesta. Se bi se zastopstva poedinih mest bofj zavedala svoje na- >SLOVENSKI NARODi, dne 25. Junija 1932 Stev \ 43 Dnevne vesti — Z naš« univerze. Za dekana jarMič-ne fakultete naše uairvarze v bodočem eta-dijakem letn je bil liabran dtr. Stanko Li a-pajne, profesor državljanskega in mednarodnega zasebnega prava. Promocija. V četrtek, dne 30. t. m. bo raoznorteatn za doktorja vsesa zdravilstva na acagrebška univerzi g. Nkko Vončana, san banskesra načelnika g. dr. Frana Von-čbae v Lj^bJjani. Iskreno čestitamo! — Skrb banske uprave za tuberkulozne. Da bi bila javnost pravilno poučena o zneskih, ki se žrtvujejo iz banovinskih sredstev za zdravljenje tuberkuloznih in za tuberkulozno akcijo, se objavljajo izdatki za označeni namen za dobo od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932: Obči drž, bolnici v Ljubljani 257.367.50 Din; javni bolnici v Celju 11.472.5 javni bohiic v Slovenj gradcu 21.4S2_50 Din, javni bolnici v Slovenj gradcu 2i.4S2.50 Din niči v Brežicah 54.762-50 Dim, banovinski bolnici v Murski Soboti 191.522.50 Din, javni žen. botasci v Novem mestu 24.375 Din, zdravilišču na Golniku 400.000 Din, aotitu-berkukjznji iigi v Ljubljani 15.000 Din, Anti tuberkulozni Ligi v Celju 1000 Din. Skupaj 1,013.837.50 Din. Razen tega se nudi v zdravilišču ca Golniku stalno 12 bolnikom zdravljenje ob znižana (polovični) oskrbnini, kar obremenjuje to zdravilišče na leto za 165.250 Din. Poleg tega se je Iz državnih sredstev plačalo v istem razdobju 697-246.90 Dra. _ Razpisani zdravniški službi. Razpisani sta shižba banovlnsikega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Lovrenc na Pohorju s sedežem i sto tam in zdravnika uradniškega .pripravnika pri javnd bolnici v Celju. Za prvo je treba vložiti prošnje do 4. za drugo pa do 10. julija pri "bam M uipra-vi. — Uspešno delovanje hrvatskega planinskega društva. V Četrtek zvečer je imeio najstarejše hrvatsko planinsko društvo HPD občni nbor. Do konca lanskega leta je društvo zgraditlo 26 planinskih koč in z&vet&č ter 6 piramid. Poleg tega je napravilo 60 tom pbanimskiih poti in markiralo okrog 5000 planinskih stez. Društvo šteje sedaj 6735 čUanov, aaegova imovina znaša okrog 400.000 Don. — Prva razstava Jugoslovenske umetniške fotografije v Ljubljani. Fotoklub Ljuih&ana priredi na jesenskem veJesejanu w Lou&ljaai od 3. do 12. septembra razstavo tumetničililh fotografij, na katero vato! vsa sorodna društva in o-dseke, fotoama-terje in poklicne fotografe oz vse države. Zadnji rok za predložitev siLik poljubne vsebine in dizdelave je 15. avgust; prijave z navedbo števila slik pa se sprejemajo že prej. Vsak Koiupetent mora poslati najmanj trd deda, višje število bo prepuščeno na razstavo, če bo zadosti prostora. Predložene slike nrikiejo pred iavenkihibsko žirijo. Slike se pošloejo v črnem okvirju in pod steklom, če ne, oskrbi to za definitivno sprejete slike tolaiib sam na stroške razstavi j alca, kar bo stalo po velikosti slike 10 do IS Din, ki jih je poravnati še pired otvOTviuvi^o ra^zstave. Člani fototcluba nirmajo nobenih drug\ii denamiih obveznosti, neolan.i pa plačajo za eventualno prodano sliko 15% v kiuibovo blagajno. Pri vsaki sliki maj bo navedena prodajna cena. Vse pošiiljke je nasloviti na FOTOKLUB, I^Jn-bJ-jana. Poljanska nasip 16, vrata štev. S, kjer dobe interesen.ti tudi vsa podrobnejša pojasnila. — Za izletniški vlak iz Zagreba v Slovenijo. Zagrebški »Jutarnji list« priobčuje dopis iz občinstva, ki se v njem pisec zavzema za uvedbo posebnega izletniškega vlaka iz Zagreba v Slovenijo. Pisec pravi, da bi se lahko hodili Zagrebčani kopat in sokičit na krasne bregove Savinje v kraje ob progi do Celja, kamor zdaj žal ne vozi izletniški vlak. Dajte nam vlak, pravi, ki bi odhajal in prihajal približno tako, kakor oni v Rogaško Slatino, pa boste videli, koliko Zagrebčanov pohiti vsako nedeljo zjutraj na krasne izlete v Slovenijo. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske oprave dravske banovine« št. 50 z doc 25. t- m. objavlja pravilna k o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav, pravilnik o carinskem delu uslužbencem šumarske stroke, razpis k tarifi Št. 176 uvozne carinske tarife, odločbe obče seje državnega sveta, razveljavljen je odredb o upravi banovinskih podjetij in 8 objav banske uprave o pobiranju občinske trošarine v tekočem letu. — Nalezljive bolezni v dravski banovini od 1. do 7. t in. je bilo v dravski banovina 6 primerov tifuznih bolesni, 62 skrietinke (umrla 2), 369 ošpic, 52 dušljrvega kašlja, 56 da vic e (umrla 2), 44 gripe, 20 sena, 3 krčevite odrevenelosti, 2 otročniške vročice in 1 nalezljivega vnetja možganov. —- Prepoved za haj an j a v krčme. Okrajno sodišče v Rogatcu je prepovedalo Štefanu Oberskemu iz Spod. Sečova zashajanje v krčme za dve leti. — Vojne invalide obveščarno. da je razpisana trafika v Rudniku št. 74. Interesenti naj se argLasijo najkasneje do 27. VI. 1932 v pisarni udruženja. Sv. Petra vojašnica, soba št 3. pritličje levo. Zveza bojevnikov LJubljana priredi letos 10. Ju*ida svoj vsakoletni tabor na Breajah. Polovična vefinja je dovoljena na vseh progah savsk _ in dravske banovine do postaj Ofcoče lai Radovdjrtca ter velja za vse udeležence. Na odhodni postaji se kropi cel vozn4 listek, ki je veljaven tudi za nazaj, ako se Izkaže udeleženec e potrdilom o udeležbi tabora. Taka potrdila bo izdala zveza 9. in 10. julija na Brezjah. Zato hranrjte kupljene železuidke karto za jjovratek. Dolžnost vsakega bojevnika je, da se tabora udeleži, da ookefreano s čim večjo udeležbo moč nase organizaorje. Bojevniki, agitirajte tudi prt svojih prftfale-rjai Jn znancih za udeleObo. Tabor bo vodil naš pa-Đju&iG'eo: prede edin. tovari* £Sne-rai Maister. Posebnih vabil zveza letos ne bo požatiaia niti posaimam&oin ndti dru- štvom, vabljeni pa so vsi bojevniki in Prijatelji našega »ibanja. Osrednji odbor Zveze bojevnikov, Ljubljana — Slovenska Matica naznanja, da se bo v nedeljo dne 3. julija odkrila slov. pisatelju Jos, Mamu ob stoletnici njegovega rojstva spominska plošča v Stangi. njegovem rojstnem kraju. Vabioo se njegovi učenci, slovenski književniki in drugo občinstvo, da se udeleže slavnostd. Odhod H I^jabijane z jutranjim viskom ob 7.IS v Litijo, od tu peš. — Otroško letovišče. Rdeči kri* pošlje tudi letos čez poletje otroke na počitnice in sicer bo eno letovišče v Risnju v Boki Kotorski, drugo .pa v planinsko gozdnatem kraju Predejanu pri Leskove u. Otroci ostanejo tam od 10. juiiua do 10. avgusta pod alravoaškim nadzorstvom. Sprejema se slabotna ln slabokrvna deca od 8 do 12 let. Vsi stroški tudi .potni znašajo skupaj na morju 750, v Predejanu pa 600 Din. Siromašno deco pa sprejemajo brezplačno šole in krajevni odbori RK. — Primorski dan v Petešovcih. Vrše se predpriprave za >Pirn morski daci< v primorski naselbini Petešovoih pri Dolnji Lendavi, ki se bo vršil dne 3. julija. Opozarjamo že sedaj vse primorske m istrske rojake na to pr.iredćtev, koje namen je vzbuditi spomine na rojstne kraje in napraviti načrte za bodoče skupno delovanje. Spored bo pravočasno objavljen. — Dijaški dom Kočevje sprejema gojence proti Din 6000 celoletne osfcrboval-niine. Izpiti za prvo šolo drž. realne gimnazije se vrše še 27. t m. Kdor hoče svojega sina dobro izobraziti, ga da v Dijaška dom Kočevje. Število gostov v radio tennal- I nem kopališču Laško je vsaki I dan večje. 1 f Iz LJubljane —tj Vidov dan v LJubljani. Vidov dan Ano 28. junija se vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih borcev za ve ro in domovino s slovesno alužbo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekvijem 28. junija ob 10. dopoldne. Svečani pravoslavni obred se vrsi istega dne v kdf-eUci kasarne Vojvode Mišica in sicer tftungija ob 10., parasto9 pa ob 11. uri dopoldne. V evangeljski cerkvi se oo vršila sovesna služba božja Istega dne ob p:>l 11 dopoldne. lj— Iz Ljubljane na vSeSokolski zlet v Prago s kolesom. Kako veliko zanimanje vlada /a vsesokolski zlet v Pragi, nam najbolj priča brat Milan Sporn, uradnik Poštne hranilnice in član Sokola na Jezici, ki odpotuje jutri zjutraj še z enim svojim tovarišem s ko'esom z Jezice na vsesokolski zlet v Prago. Zanimiva vožnja bo trajala predvidoma 6 dni ter potujeta oba navdušena Sokola preko Maribora, Gradca, Semmeringa in Dunaja v Prago. Br. Šporn upa, da bo v soboto 2. julija že lahko pozdravil ob 10.40 na VVil-sonovem kolodvoru v Pragi udeležence Ljubljanske sokolske župe, ki odpotujejo >z Ljubljane dne 1. julija ob 13.35. Želimo vrlima Sokoloma srečno pot in ie »rečnejši povrat ek. —I j Javna dela. Kanali-znranje Dunajske ceste je gotovo do Vodovodne ceste in kopljejo dalje v cestišče 4 m gslohck jarek, kamor polagnijo močne betontfke cevi, ki imajo po 60 cim v premeru. Ker ie cestišče trdo, al pomagajo s kompresorji. Kadar bo delo na Dunajski costi končano, pnično s k anal iz-ran jem Vodovodne o< ■ = *.->■ do mestnih h<15, potom pa izpeljejo kan nI z Dunajske ceste za Bežigradom še v Šiško. — Poglabljanje struge se pom»!če ob Hribarjevi tovarni navzgor. Na bregu ropotajo kompresorji, da se z jeklenimi svedri vrtajo luknje v kon*glomeratna tla teT razstreljujejo. Nakopan material odvažajo v vagončkih 2 majhno lokomotivo v jamo zadaj s a Klu.no vo ulico. L" mestno bi bilo — Blejski avtobus zopet redno vozi Prijatelje naše Gorenjske, osobito našega Bleda bo zanimal nov vozni red, ki ga je uvedel avtobusni podjetnik g. Hojak. ki zopet vozi s svojim lepim m udobnim avtobusom na progi Bled-Ljubljana Odhod z Bleda vsak delavnik ob 6.45, prihod v Ljubljano 8.40, odhod iz Ljubljane ob 16, prihod na Bled ob 1733. Ob nedeljah in praznikih pa vozi dvakrat dnevno, odhod iz Ljubljane ob 8 in 21.30, prihod na Bled ob 10.01 in 23.34. odhod iz Bleda ob 5.55, 1835, prihod v Ljubljano ob 7.50. 20.50. Postajališča v Ljubljani: hotel Union in kavrna Evropa na Bledu pa pri Petrami. Z redno vožnjo prične jutri v nedeljo, 36. t m. — Iščejo se dediči. Nesreča na Grijitovcu« v št 138 z dne 20. t. m. smo narsrošeni praobN'i res, da je računal rešilni avto za prevoz 640 Din, res pa je, da je računal le 614 Din. Ni res, da je resUari avto isvr-šli prevoz iz Kranja v Djuoljano, res pa je, da je DdJ prevoz Kolere (Fužine) v LJubljano. Ni res, da je zneeek vsekakor močno pretiran, res pa je, da sd pretiran za prevožen hh 94 km«. ZAKAJ? Ker je to zdravilišče gotovo najučinkovitejše Dr. LEO ŠAVNIK, LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 61 do 3« julija ne ordinira _ Vreme. Vremenska napoved .pravi, da se vreme še ne bo zboljšalo. Včeraj je bilo skoraj po vseh taraj.in nase države deževno. Zanamdvo jo, da so ImeH včeraj izredno hladno vreme tudi v Dalmaciji. Najvišja temperatura je anašađa v Skop-IjU 39, V Zagrebu in Beograd« £2, v L-joib-Juanl 19.4, v Mariboru 18.8, v SpJđtu 18 stopinj. Davi je kafcal barometer v Ljubljani 759.S, temperatura je anaSala 10.4. _ Dve hudi nezgodi. Delavec Zupec Jernej iz Zs. Jarš, rojen 1876, je aaposie.i prt Strojnih tovarnah in livarnah. Pri delu se je polil z razbeljenim telesom ter so ga s težkimi poškodbami na obeh nogah prepeljali v bolnišnico. — Hlapca Ivama Novaka te Kopališke ul. 32 je konj OtcoJI v čeljust ln trm jo skoraj popolnoma »drobil P^kodiba je jako hude narave. _ B2. letni sin posestnika Kronkelj Franc te ©p. Blata pri Groaupljađi je doma pad«l *h al fclomtl levo nogo. _ Novorojenček brez rok. V Sarajeva je porodila žena nekega ftoamonega uradnika dete brez rok, M je e 4ivo. — Ko pride tisti čas, ko solnce plove visoko po nebu ln s svojimi žarki nikomur ne prizanaša, Vam nobena pijača ne ugasi žeje. Le Radenska voda je icajema. Pijte jo — bodisi Radensko zdravilno vodo, Radensko Gizela vodo aH Radensko Kraljevo vodo _samo ađS pa pomešano z vinom ali sadnimi šoki, pa boste vitaeH, kako hitro ai boste žejo ugaslU _ Grenčico >Fraoz - Josef< z najboljšim uspehom uporabljajo prd porodnicah. _ V vseh drogerijah s« dobi priznano desmfekcijeko sredstvo SANOFORM v ord-gainifh steklenicah. 351-n Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Frani Josefova« vođa dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živ* čne bolezni je uporaba »Franz Josefov©« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. delo na vso moč pospešitL, da cim prej preneha smrad iz kanalov. —I j Tovorni promet s čolni je otvor-jen na Ljubljanici tudd skozi mesto, odkar je brozga zaprta pri cukrarmi. čolnarji dovažajo kamen s čolni iz Podpeči do bolnice, -kjer ga Lztovarjajo na levem bregu. Kamen bo potrebovalo podjetje z a obzidovanje z reguliranega nabrežja. Ko čoln Ja Trnovega v mesto, morajo odpreti zatvornice v Tamovem. Voda na nekaterih krajih v zaprti strugi mi niti dovolj visoka za prevažanje s težkimi tovom.imi čolni, ker ©o tu ln tam v &txu.gi visoki grebeni, . zato je ta pJovba nekoliko riskantna. _lj S cvetlicami okrašene hlee. Tri- nadstropna hiša na vogalu Noveiga trga in Brega ima vea okna okrašena s cvetbica-mri. Lepo okrašena okna imajo tudi tri-nadstropna hiša štev. 9 v Gosposki uKcl, na Zaloški cesti hi'ša štev. 21, na Stari poti h'iša Btev. 1, na Etnonsfei cestt hiša štev. 2, v Floridanski ulkn hi-ša štev. 14. na Kariovški cesti h!5a štev. 24. na Ižanski cesti hiša štev. 1 (na zadnj'i strani), na Dolenjski cesti hiše štev. 26, 50, 48, 58 ln 64. Pogrešamo pa še okrašenih oken ln balkonov »lasti pri nekaterih velikih in na odprtem svetu stoječih irl^ah. —lj Umetnost zaman trka na vrata. Po Ljubljani hodi te dni znani slikar g. Vladimir Hraoilovič in ponuja svoje slike da bi 6i gmotno nekoliko opomogel. Bil je 16 tednov na Golniku, ker ga tare težka plju5na bolezen, ki mu je tako omajala moči, da komaj še zc silo bodi in dela.. Ne preostaja mu drugega, nego da hodi od eneg* ljuoitelja umetnosti do drugega, ki so pa žal med nami vedno redkejši in tako tudi njegov trud ne rodi zaželjenega uspeha. Naj bti imeli vsaj premožnejši sloji oiaio več srčne omike in bi pokazali malo več razumevanja za umetnost. —lj Vojaškim obvezuiaom ljubljanske občine se bo prihodnjo nedeljo, dne 3. julija t. L, točno ob 8. uri zjutraj na Ambroževem trgu priobčil vojni razpored za leto 1932. Vsi prizadeti obvezniki morajo biti točno ob 8. uri zbrani na omenjenem občinskem zbirališču, m sicer: 1. pred lopo I. roj. letniki: 1882, 1833. 1884. 1885, 1886 in 1887; 2. pred lopo II. roj. letniki: 1888, 1889, 1890. 1891, 1892 in 1893 ; 3. pred lopo III. roj. letniki: 1894. 1895, 1896. 1897, 1898 in 1899: 4. pred lopo IV. roj. letniki: 1900. 1901 1902. 1903. 1904 in 1905: pred lopo V. roj. letnik«: 1906, 1907. 1908. 1909. 1910 in 1911; 6. pred lopo VI. pa ac zberejo lastniki živine in vo 2ii t. j. konj. voz, avtomobilov m moto-ciklov. Častnikom v rezervi, obveznikom tujih občin, stalno in začasno nesposobnim obveznikom, kakor tudi nabornikom, ki še niso odslužili svojega ka drske ga roka. u-i treba priti k prioboitvi. Oni obvezniki, ki so spomladi oddali svoje vojaške knjižice v mestnem vojaSkem uradu, jih dobe ob priliki priobči tve razporeda nazaj. Priobči t ev bo ob vsakem vremenu rn točno ob napovedani uri, zato naj obvezniki skrbe, da bodo pravočasno na tvojih mestih. _|j Predavanje prof. dr. Petra Stru ve. V ponedeljek, 27. -t m., ob 19. priredi Ruska Matica v prostoriii Francoskega instituta rusko predavanje g. prof. dr. Petra Strave, ol&na Ruske akademije t Petro-sradu, p. n. >9odobna gospodarska krito* v TrveEi € pro^lornom prebivalstva*. Predavatelj, kd brra sedaj v Beogradu, je svetovno znatni strokovndak narodnega gospodarstva ki snameniti publicist, glavn: urodmik rovije >RoSsij*, i Slavjanstvoc, ki tehaj* v Psrteu. Vstop prost da breeapla-fien. VaMjett! so val prijatelii ru&ke t&re. _I j še k poročilu o strelovodu na nebotičniku. Podpisana tvrdka Jo2s Iflnelič in drug je prev2ela na nebotičniku vsa kleparska dela t j. kritje z bakreno pločevino, kakor tudd kritje s svincem itd. Opremila je tudd jambor, na katerem je strelovod ter danes montira še ostalih S strelovodov na nebotičniku. Renomirana tvrdka Peter Zitniik je namestila provlao-nLčen strelovod, kateri se adaj odstrani. — Jože MiheLič in dru«, Ljubljana, —lj Adaptacija. Na Dunajski cest« js adaptiral hišni posestnik Fran Petere a sv»- -irltlicno poslopja štev. 41 za obrtn k 9 katerem je zdaj mesnica. —.j Osebna vest s pošte. Franc Šale-har, administrativni uradnik v tiskarni js premeščen s poštnega ravnateljstva na ljubljansko kolodvorsko pošto. _lj Obnova hiš. Trinadstropna hiš-« Slovenske Matice na levem breru Ljub-tjandce dobiva Hčno pročelje. Obnovo izvršuje starbno podjetje Ivan Slokan. V zadnjem času sta bHi renoviran; tudd dve sosedni hiši. In tako je ta breg 2 njimi znatno pridobil na svoji idlM. Ob teh h> šah ni uiHce paC pa imajo otiprt razgled na Caakarjaro na.brežje. _tj MI. delavski prosvetni večer >Svo- bode< in >Zarjec se bo vršil v .ponedeldek. d.ne 27. junija ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. To je zadnji prosvetni večer v tej sezoni in bo obsegal lep umetniški spored. Sodelovali bodo: solisti: soprauistka Sivec Josipina, Koloraturna sopranistika Dragica Sokova, bartontist Ar-nold Arčon, delavska godba >ZarjaZarje< in oktet ljubljanskega 2vona<. Umetniška plesalka Katja Delakova bo zaplesala noA*o nastudriran plc-s >Pom.lavda.nski avokic po istoimenom Strauesovem valčku. Nastopil bo tudi 13-letn.i solist Lado Krušič, kd je že pri Mladinski akademiji žol veliK uspeh. Govorni zbor >Svobode< Ljubljana m šiska. Pisatelj Grahor bo predaval >o deJovni Solit. Večer, kakor Že rečeno, bo zelo lep Vstopnice se že dobe v Strokovni kom!s!jl, Delavska zbornica, kakor običajno. _lj Drž. meščanska šola na Viču pr' Ljubljani priredi v nedeljo, dne 2£. junija 1932 razstavo vseh risarskih in pismenih fatdelkov, kakor tudi izdelkov deškega in ženskega ročnega dela ter malega šolske- predvsem pri ženskih boleznih in pri regulaciji krvnega tlaka. 7680 ga zoa ln šol. vrta. Razstava bo od\prta od 8. do 13. ure. Starši in prijatelji šole se vljudno vabijo, da si raastavo ogled ago. _IJ Sokol I, Ljubljana — Tabor vabi svoje članstvo, posebno ono, lei pohiti na zlet v Prago, na predavanje br. BranimIr-ja Kozinca, kri se bo vršilo v ponedeljek 27. jumi'ja t. 1. ob 20. url v lutkovni (ho-rani na Taboru. Pri tej prtUki se bodo ra»deiliie legitimacije za Prago. Zdravo! Uprava. —lj Ob priliki cerkvenega žegnanja pniredi šentjakobski krajevni odbor JRXD v nedeljo dne 31. julija 1932 običajavl šentjakobski aejem na vrtu gostilno >Na Oao-jah«, na kar se vsa prijateljska društva jn cenjeno občinstvo že danea opozarja, — lj Delavska mladinska akademija se bo vrfilla kakor smo že poročali drevi ob 19. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi Cesti. Kakor pni prvi akademiji bo tudi tokrat spored zelo pester ter obsega poleg ljubkih deklamaclj otrok,, nastop mladega pevca Lada Krušiča, ki bo pel Hubadovo >Goronjako zdravlooc, OMi Pregljevo >Moj oOka toa konj*ča <*va< ter Peruflszi - Prelovčevo >$krjančku<. Otroški govorni zbor >Svobode< bo predvojad Zupančičevi >Kroparji« in >Naše luči<. sa-a-mel - kvartet >Svobode pa bo zaigral >Se-renado« ter >PomiadJno koračnicoc. To bo lep otroški večer. Z nizko vstopuimo je omogočen vsem posot te zanimive prireditve: Sedeži po 2 Din, stojišča po 1 Din. Predprodaja vstopnic v Strokovni komesi-ji, palača Delavs-ke Kbornice na Miklošičevi cestii, glarvni vbod I. nadafcropje. —lj Ponovna otvoritev. Po preteku nekoliko dni se bo početkom prihodnjega tedna zopet otvorila renomirana trgovina. Tvrdka Fran Kollmann, Mestni trg št. 16 v Ljubljani. 377-n —lj Cristofov učnj zavod, znana najstarejša, najbolje obiskovana privatna Šola, se preselil začasno na Vodnikovo cesto 12 pri stari cerkvi Spod. Šiška, kjer vpisuje za šolsko leto 1932 1933 vsa julij. Vpisnina 2Č Din, šolnina nizka, revnim popust. — Od 1. septembra naprej bo vpisovanje v lastnih moderno opremljenih Šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. Šolsko leto prične 1. oktobra, Zavod preskrbuje službe. 37A-n —lj Vpisovanje na III. drž. deski osnovni šoli na Vrtači se bo vršido za učence od 2__5. razreda v četrtek dne 30. junija In v petek 1. julija obakrat od 8__12. ure. Upraviteloetvo. —lj Državni osrednji zavod za ženski obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4. L priredi svojo reprezentativno razstavo od 36. junija do 30. junija v prostorih na Turjaškem trgru. Razstavljena bodo najlepša dela raznih tehnik. Vabimo k o&ledru naše občinstvo, da si ogioda dela, toi vzbujajo v zadnjem času mnogo pozornosti v inozemstvu in tudi doma. —lj šentjakobsko trnovska Ciril Meto. dova podružnica v Ljubljani prirede v proslavo godu naših blagovestnikov v nedeljo, dne 3. jultfa v sostUtoi; pri Pntnihu. Dolenjska cesta — veselico v prid CMD. Spored: godna, srecolov, kegljanje na dobitke in ples. 379-n lj— Kip Sv. Janeza Kotnika na trnov-skem mostu ima dnevno mnogo občudovalcev. Mešcam, ki ljubijo kratke sprehode, naj si ogledajo to lepo umetnino, delo spoštovanega umetnika g. P imata, na kate* rega so tudđ Trnovcani po pravici ponosnj. Jutri pa hočejo slovesno proslaviti svojega To se Vas ne tiče ker vem, da Vas veselo razpoloži 2e sama misel na Radensko vodo, toda jih je se nekaj, ki ne poznajo dobrot te vode, tem velja moja beseda: Ko Vas žgoči solnčni žarki prisilijo, da se zatečete na hladni vrt, naročite si k četrtinki cvička še steklenico Radenske Gizela vode ali Radenske Kraljeve vode. Nobena teh voda ne spremeni barve vinu. pač mu da slasten okus. Taka pijača Vas bo močno poživila, okrepila in ohladila. farnega patrona na veselici v Koleziji, kjer menda ne bo manjkalo prav nič. kot v davnih lepih časih, saj so v ta namen nalovili polno karpov in pripravile dobre krakov.sLe mamice polno jerbasov bobov. Ko bo na vo selici najbolj Tazigrano, pozdravi vse dosle goste iz mesta in soseske najstarejši trnovski fant, znani cipar M aren kov Frouc, ki i« že obljubil sodelovanje. Torej jutri vsi v Trnovo! 380 n lj— Okrožna »trelska družina obvesoa članstvo, da bo jutri spet redno strel jao j« na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v času od 8. do pol 12. Cena municiji je znižana na polovico in uprava poziva k polno-številni udeležbi. —lj Vojni invalidi, Tani krajevnega odbora U. V. I. v Ljubljana, ki Se niso prejel', odloka od invalidskega sodišoa v Ljubljani aH Beograda, naj se javijo v pisarni odbora Sv. Petra vojaanica. V interesu vseh invalidov je, da se zanesljivo ziril«si>o. — Krajevni odbor U. V. I. v Ljubljani. —lj Umrli &o v Ljubljani, od 17. do 23. t m. S. M. VVoas Ana Eufnazrija, 58 let, re-dovnica-karnieličaiika, Vkkrv* dat ts,ka c. 9, Sirca Terezija, roj. Sprajc, 81 let, vdova železničarja Antona. Dunajska cesta 6, Hana-mer Marija, roj. Poženel, 70 let, vdova iol-uradnika, Blervvoieova c. 5. Vronko Franc, 22 let, čevljarski pomočjiik. Lapi pot 12. Modic Dragotin, 85 let, bivši natakar, Vi-dovdanska c, 9; Pavček Franc. SO let, žei nadsprevodnik v p., Pleteršnikova al. 9. V ljubljanski bolnici umrli: FerbaT Frauja, 3 mesece. Kča detavoa. Medvode 10; Šoštar Ljudmila, 11 let, boi sodnega sluge. Skorja Loka, Poljanska c 2; 2a»par Helena, 54 let, žena dninarja, Škofljica 32 pri LJubljani; Polak Katarina, 1 aro, hoi podursd-nika. Tržaška c. 10; Podpadec Alojz, 37 let. Boš tanj, graščina; Kosec Franc. 48 let, posestnik. Mali Jevnik 2, občina Blaffov>ca, srez Kamnik: Kozlevoar Marija. 5 let. h£i posestnika, Teniomca 16. srez Lirija; 2a^*T Anrx>n. 57 let sobo»ft]car«lci pomocn-ric. W dovdanska c. 16; Ikn-čič Roža. roj. Gole. 43 let, žena kajtarja, Jagenoe 1, p. Vodice; Kuna ver Ivana, 40 let, žtoa delavca v predilm ca, Tržič; Kimovec Franc, 3 cnesece, sin »-darja. Vodice 28; Gec Jožko. 43 let, vod>a kr. dež. elektrarne Žirovnica 3°; Zonn&n Damjan. 9 mesecev, sin tesarja, Bukovca 26: Krajnik Jožef. 5 mesecev, sin železn. ključavničarja Norberta, Pot na Rakovo jel&o 8: Bevc M.arija, roj. Gorenc, 70 let, vdova upravnika doz. naklade, Emonska c. 2; Pe-rrovoič Marija, 26 let, dninarica, St. V1d nad Ljubljano; Spehok Krista, 1 mesec, hči služkinje, Lož št. 2; Kobal Franc (vse neznano); Jeraj Janez, 83 let, uržatkar. Dob rusa I pri Vodicah; Cankar Ivan. delavec, 19 let. Vic" 19 pri Ljubljani. —IJ Dunajsko pranje, svetlo I »kanjo Šimenc, Kolodvorska uMca 8. Denar je zakonito menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in raihodišče so denarni zavodi. TI 00 posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in Industrije. Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne rabil! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim, Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode! Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani izplačuje nove vloge, naložene od 15* maja letos naprej, brez zadržka in v vsa! m znesku ter jih obrestuie po običajni obrestni meri. 8tev. \ 43 >SLOVENSKI NAROD«, dne 25. junija 1&3£. Stran Kulturni svet se klanja hunkanju Proč s kipom Svobode, Sharkeyev lik naj stopi na nje govo mesto Ves kniturni svet se je zganil te dni, pretresel ga je do temeljev kulturni dogodek, ki je važnejši od Kopernikovega odkritja, pomembnejši od Newtonovega zakona in Einsteinove teorije in niti ob odkritju Amerike ni bilo takšnega nepopisnega hrupa in brezprimernega navdušenja. Človek bi mislil, da je iznašel kdo življenjski eliksir ali našel kamen modrosti, ali vsaj bajeslovni mlin za pomlajevanje stari hljudi. Toda ta dogodek je prekosil po s vojn pomembnosti, po svojem kulturnem značaju ter mogočnosti vse. karkoli se je kdaj zgodilo na svetu; v zgodovini je sicer nekaj sijajniih imen nesmrtnih pretepače v, toda nedvomno niso tako številne mfliijonske množice izgovarjale obenem in s takšnim navdušenjem niti Napoleonovega imena, kot Max Schmeling dosedanji svetovni prvak v boksa te dnu preskivno ime svetovnega junaka, kralja hok&arja, Jacka Suankev* n obunkanca Maksa Schmebnga, Ves kulturni svet se je priklonil v občudovanju, s kakršnim je človeštvo obračalo oči samo se do bogov — temu veličastnemu geniju bnnkača Sharkeva, nesmrtnega Američana, Vse oči so se obrnšle v Ameriko, človeštvo je pozabijo na vse drugo in bri tudi ne m is rilo na nič* drugega, čeprav bi bilo še mifajardo brezposelnah in bi se podiral ves svet; glavno je, da če afcrr: stadion, da se laihko v njem odigra ,sve*ovn* dogodek. Niti ob ameriških preds ednafikrn velikan ne preleti nikdar toliko brzojavk oceana kot jih je te dni. In tudi stroški za volilno agitacijo niso večji, kot so bdi za reklamo, da je to. kuiturnd dogodek dosegel tako sijajen uspeh. Svetovno časopisje je spričo te brezprimerne senzaedje pozobdo na lozann-sko konferenco, repanaoijski problem in na razorožitev. Ves svet je pel siavo kukuri pesti, kulturno človeštvo je prevevala tako silna vnema za bunkanje, da je ves svet stiskal pesti, tu in tam so celo tufeh* v entuzijazmu, vse je besnelo ter bezljalo, nekateri so tekali kot brez glav, naskakovafi uredništva ter bili celo pripravljeni zfooksa-tj uboge novinarske pare, 6e jim niso mogu po^treci z r^formarijemri afc >e Schmeding odtrgal Sharkevu nos &k je Američan nazbfl Nemcu bučo. Vse to dokazuje vsaj nekoliko, kakšna ogromna senzacija se je odigravala v Ameriki. Toda ne samo to. Vsak se je Lahko prepričal, kako je ves svet navdušen za plemenite podvige, kako se je poplemenitUo človeštvo v našem veHkem stoletju ter da je kultura dosegla r^boticne višine. Kdor je bil doslej pesimist, ga mora odsiej prevevati najtrdnejši optimizem. Energija prekipeva v civiliziranem človeštvu, energija, ki bo ustvarjala čudeže, vsi se bomo boksa H ter napredovali v tem prekoristnem udejstvova-nju tako. da bomo v najbližja bodočnosti brez nosov, glave se bodo pa preoblikovale pod novimi življenjskimi prilikami v vreče za boksanje. Doslej si jc še ta ali oni belil glavo s kakšnim problemcm, odslej pa bomo spraviti vse probleme z dnevnega reda z boksom Če bodo n pr. demonstracije lačnih fn brezposelnih, bomo na nje spustili nekaj boksacev, ki jih bodo imenitno nasitili z bunkami in domovina bo rešena. Priporočljivo bi bilo tudi. da bi pošiljali na razoro-žitvene konference boksače. Čemu prerekanje, naj stopijo v krog, slečejo frake in si nataknejo boksarske rokavice, vsaka država pa naj tudi poskrbi, da bo boksanju prisostvovalo dovolj dobrih kibicev. Z denarjem, ki bi ga nabrali za vstopnino pri teh ^konferencah« bi se lahko oboroževali do mrle volje brez dolgih, mučnih deb^t in dokazovanja, kako potrebna je razorožitev. Najboljši argument je, da kresnes nasprotnika po nosu kar se da. Tudi znanstveniki bi naj rrazgovarjali na ta način svoje teze. Piccard bi naj razložil skrivnost kozmičnega žarkovja enostavno s poštenim sunkom med rebra pred francosko akademijo, suniti pa mora seveda primemo avtoriteto — čemu bi letal na luno » Kljub temu, da je človeštvo priznalo veličino boksa ter ga povzdignilo na piedesta! občudovanja ter spoštovanja,, vendar se še ni dovolj oddolžilo kralju udrihania. Vsemogočni Američani bi se morali zavzeti za svojega preslavnega rojaka, da dobi vsaj Noblovo mirovno nagrado; Sharkev je vendar najlepše dokazal, da se človeštvo lahko razoroži, saj se lahko krešemo dovolj uspešno 6 pestmi. Američani naj se zavedajo, da je stari 6vet v tem pogledu popolnoma solidaren z njimi. Zato jim tudi svetujemo, naj vržejo znameniti kip Svobode v morje, saj ni veS sodoben, na njegovo mesto pa naj raje postavijo veličasten lik nesmrtnega Sharkeva z visoko dvignjeno pestjo. Saj se je kultura končno vendar dvignila tako visoko, da lahko triumfira glorija pesti očitno nad njo. Slava ti, tm nem tor. nesmrtna pest! Jack Sharkev novi svetovni prvak v boksu Pozna ga. — Dragi prijatelj, poznava se že 20 let in upam, da mi posodiš 200 Din, ki jih nujno po___ — Izključeno! — Zakaj pa? — Ker te poznam že 20 let. Kontrola mleka v dravski banovini Pojasnilo Ju g o slo venskega veterinarskega udruženja, dravske sekcije eJean AdaJbert: Nausikaa čutim, da se mi polnijo prsa in da mi jih. hoče raznestL, kadar stopam po zakotni ulici, koder nisem hodil najmanj že deset let. To je ulica na periferiji mesta, znana skoraj izključno samo tistim, ki v nji stanujejo; zahajajo pa v njo samo zaljubljenci, ki iščejo v mraku tišine in samote. In misli hite nazaj. V duhu vidim podobo nje, ki sem jo klical Nausikaa; to ime sem ji dal, ko sva se izprehajala v tihih jesenskih nočeh po tej zakotni ulici. Čakal sem takrat nekega večera blizu njenega doma — proti večeru se je vračala iz tovarne, pa je lahko odhajala pod pretvezo večerne šole vsak večer še enkrat z doma. Ah, večerna šola! Ona je vpisana v dva tečaja; enega, poseča od osmih do desetih, drugega pa z menoj od devetih do desetih, namreč tečaj ljubezni Ta je obsegal samo en zvezek, ki ga ves svet vedno znova čita; to je z^o priljubljena knjiga vsega človeštva. In midva sva bila že zelo napredovala; izčrpala sva bila skoraj že vso tvarino; ostalo je nama bilo samo še zadnje, zelo težko poglavje; to je poglavje, ki se zunaj zelo težko prečita, posebno 6e človek nima domačega ognjišča. In tako sem često predlagal, da bi preživela en dan kje na kmetih v gostilni, kjer bi prenočila in bi se najin tečaj zaključil. Vsa razburjena je oklevala: Da ... ne. Obljubila mi je; pozneje. In znova je odklonila. Če bi kdo zvedel... če bi se kaj pripetilo ... Nekoč je pa le privolila: Da, pore-čem, da pojdem s prijateljico na izlet. Ko je pa napočil dogovorjeni dan, si je premislila. Slednjič je prisegala: častna beseda ... da, prihodnjo nedeljo ... Prihodnjo nedeljo, to se pravi naslednjega dne, sem jo čakal na vogalu ulice pri vodnjaku. In priftia je vsa na-parfumirana s parfumi, ki jih izdelujejo v tovarni, kjer je zaposlena. O, saj sem si mislil! Jutri ne bom mogla priti. Prosil sem in jo rotil, pa ni nič pomagalo. Izpustil sem njeno ramo in umolknil. Jeziš se, toda jaz ne morem nič za to ... dopoldne delamo. Kaj pa popoldne? Ne, ne bom mogla ... Ker sem ti pa svečano obljubila, določi sam, kdaj se snideva. Ah/ drugič, vedno odlašaš! Zdaj vidim, pri čem sem. Potem bodo pa sorodniki na obedu, zdaj stric is Chapel-le, zdaj zopet bratranci iz Nangirarda, Ljubljana, 25. junija. Jugoslov. veterin, udruženje, sekcija dravske banovine je obravnavalo na svoji seji, ki se je vrSila 19. t. m., vprašanje kontrole mleka v dravski banovini m podaja glede na polemiko med Jugoslov. nemij-skim društvom, DrŽ. higijenskim zavodom, mestnim fizikatom in Osrednjimi mlekarnami v Ljubljani, objavljeno v dnevniku »Slov. Narod« (25 in 28. maja in 1. in 4. junija t. 1.). na podlagi poročila svojega Člana g. prof. dr. Ferda Kerna. direktorja Drž. veterin, bakteriol. zavoda v Ljubljani sledeče pojasnilo: Kontrola mleka se ne vrši pri nas tako. da bi le-ta mogla odgovarjati faktičnim potrebam. Glavni vzrok, zakaj kontrola mleka pri nas ni, kot bi morala biti, ali kakršna bi vsaj lahko bila, je ta. da pri isti ni ne sistema in ne organizacije v smislu, da je pred vsem nujno potrebno sodelovanje v-seh za to poklicanih strok. Kontrola mleka zahteva dandanes sodelovanje in pozornost raznih strok, kajti nI nobene stroke, ki bi mogla kontrolo samostojno vršiti. Ako pa obstojajo od strani ene ali druge stroke nasprotna mišljenja, je potrebno, da se te pretirane ambicije omilijo, da ne bi škodile stvari sami. Ni težko dokazati, da ni poklicana vršiti kontrole mleka niti kemijska, niti hu-niano-medicinska, niti veterinarska stroka popolnoma samostojno, torej brez sodelovanja drugih strok. Za dokaz navajamo sledeče: Jugoslov. kemijsko društvo sekcija Lju-Mjana opozarja (vidi »Slov. Narod« 4. junija 1932). da je »po naših zakonih« »spoznan samo kemik strokovnjak sposobnim ln merodajnim za ocenjevanje živil«! Tako mišljenje je bilo mogoče opravičeno svoječasno. ko »o bili pri presojanju živil krrnijski oziri glavni, dočim so danes pri kontroli nekaterih najvažnejših živil, kakor je meso in mleko, veliko važnejši bakteriološki in biološki oziri in je tako mišljenje zastarelo, ^ovsem neutemeljena je trditev kemijskega društva, da bi bile pri kontroli mleka veterinarska in medicinska stroka popolnoma odveč. Kravje mleko, kakor tudi meso, je produkt živalsikega organizma in je njegova materijelna in zdravstvena kakovost odvisna od zdravstvenega stanja živalskega organ Lzma. Zato moremo zdravo mleko pričakovati samo od zdrave živali in kontrola mleka se mora pričeti že na kravi. Izključeno je. da bi mogel kemik kot tak. 3 svojimi četudi najmodernejStont metodami in pripomočki ugotoviti, kakor to zahteva od kontrole člen 19. in 20. pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili, ča je mleko od zdravih krav, m če so v mleku škodljive kali in kakšne. Tudi vitamini se ne morejo ugotoviti kemijskim potom, temveč se to še danes dola z biološkimi poizkusi, pri katerih se ne vpoštevajo kemijski, temveč biološki oziri: fiziološko in patološko reagiranje poizkusnih živali katero ugotavljanje spada vsekakor v stroko veterinarske medicine Kemiku ostane vsa-na naloga, kontrola materijalne vrednosti mleka in ugotovitev, če ni popačeno (»oo-tvorjeno«). To sicer ni najvažnejša naloga pri kontroli mleka, vendar je važna oziroma potrebna. Isti razlogi, ki smo jih navedli glede kemijske stroke, so več ali manj veljavni za higijensko. Za primer naj sltuži sledeče: Higijenski zavod v Ljubljani je propagiral akcijo »Mleko otroku« (vidd »Sk>v. Naroda* 1. junija 1932), kar je samo priznanja vredno. Upravičeno je tudi to, da je v ta namen priporočilo »Bio-mleko«, katero je najbrže edino mleko v Ljubljani za katerega zdravstveno kakovost se nekdo ofi-cielno zanima. Vendar mislimo, da Higijenski zavod ni imel dovolj razlogov, da to mleko priporoči za uživanje v surovem stanju ki to ravno otrokom. Mislimo to iz veterinarskega stališča, ker: 1. Četudi je bilo zdravstveno stanje nekaterih krav. iz katerih mleka se proizvaja biorizirano mleko, pregledano od veterinarja klinično in z diagnostičnim poizkusom s tuberkulinom, se zdi, da niso bile pregledane vse take krave. Ni ugotovljeno, če niso ostale nepregledane ravno okužene in bolne krave. Tudi nam ni znano, če so bilo krave pregledane na infekcijo z Brucella abortus Bangi. 2. Z bioriziranjem se ne ubijajo vse kali v mleku, kar je razvidno tudi iz tozadev- Vedno ovire v zadnjem trenutku___Ne moreš, ker nočeš. Ne, prisegam ti, dragi Peter, čuj, bodi pameten. Jaz sem se pa iztrgal iz njenega objema in ji obrnil hrbet. Vrag vzemi to večno odlašanje! Zdaj sem pa jaz tisti, ki ne bo hotel. Prisegam ti, prihodnjo nedeljo, jutri pa res ne morem. Zakaj? Zato, ker..• Zato, ker? Ne morem. Nisem več silil v njo. Nisem dvomil, da se je odločila in če okleva, je to samo pod pritiskom; imeti mora tehten vzrok, toda kakšen? Jezim se na ovire. Da, kamni na cesti, ki jih odbijam s palico daleč naprej in tako prideva do šole. Mehko in nežno se nasloni na mojo ramo. Me počakaš pri vratih? Ne. Zakaj pa ne?... Saj vem, jeziš se, ker ne morem. ■ ■ N« poslušam je več... odhajam... da, vrnem se... Moja jeza objame vse; preklinjam vse, kar vidim pred seboj. Toda naravna vihra se je polegla in čez eno uro se vračam pred šolo. Ah, kako sem se bala, da ne prideš pome; hotela sem ti namreč povedati..« da, jutri,., bom ž* kako uredila.^ nih podatkov Higijenskega zavoda v Ljubljani. Na Higijecskem zavodu je bilo naj deno v biorizir-inem mleku ponovno ve'i ko večje število kali kakor iih sme vsebovati navadno tržno mleko še manj pa »prednostno m eko«. V enem primeru »o našli celo 1.917.510 kali v vsakem kub centimetru. Rečeno ;e bilo aa je po rei preiskavi biorizator popravljen, vendar kdo jamči, da ne bo ta odpovedal tudi drugič, kakor se je to zgodit? že enkrat aP pa celo večkrit' Da pa je bilo v bioriziranem mleku ta ko število kali, temu ni mogel biti vzrok biorizator. Verjetno je, da so bile te kali v mleku še pred bioriziranjem: morda jih je bilo še veliko več. Ni razvidno, kako je moglo priti tako slabo mleko z blizu 2.000.000 kali do bioriziranja kljub kontroli Higijenskega zavoda. Taka dejstva ne morejo potrditi zaupanja v biorizirano mleko, a rušijo istočasno pojem »prednostnega mleka«, kar je obžalovanja vredno. Ponavljamo, da se slabo mleko ne more spremeniti v prednostno mleko niti z bio-rizacijo. kakor rudi ne s pasterizacijo in ne s sterilizacijo. S tem postopanjem se more slabo mleko samo zboljšati. prednostno mleko pa mora odgovarjati svojemu pojmu že a priori. Tudi meatni fizikat ne vpošteva veterinarskih ozirov pri pregledu mleka. Po veterinarskem prepričanju se ne more ugotoviti, ali je mleko z zdravstvenega stališča dobro, če se vzame vzorec za preiskavo na trgu iz raznih posod in kjnt, kakor to dela mestni fizikat in ga pošilja v preiskavo Higijenskomu zavodu. Samo v pozitivnem uspehu preiskave se to mleko lahko prizna za slabo, dočim se v negativnem ne more priznati za dobro. Preiskovalec namreč ne pozna zdravstvenega stanja dotičnih molznih krav. zato ga ne more uvaže-vati pri presojanju njihovega mleka. Pripeti se lahko tudi. da teh klic na dan vzemanja vzorca ni v mleku, a se pojavijo naslednje dni v njem že v velikem številu, namreč, če je krava bolna ali predvsem njeno vime inficirano, ali celo bolno. Mleko take krave je nevarno za zdravje konzumenta in bi ne smelo priti v promet. .Mostni fizikat takemu mleku ne more ugovarjati na podlagi svoje kontrole in ga pusti torej v promet, in vendar obstoja možnost, da se nevarnost takega mleka more ugotoviti z veterinarskim pregledom krav. Lsto velja tudi za vse okolnosti ravnanja z mlekom od mol/nje do prodaje. Možno je tudi to. da so v mleku ene ali druge krave škodljive bakterije, vendar le v mali množini. Z mešanjem mleka večih krav se število bakterij lahko tako razredči, da se te kali zaradi tega ne najdejo z bakteriološkim preiskovanjem. Znano je, da tudi te metode s preiskovanjem niso popolnoma točne. S tem pa ni rečeno, da te kali ne morejo biti škodljive nežnemu otroškemu organizmu. Kakor je iz vsega tega razvidno, se pri nas o strokovni kontroli mleka še ne more govoriti, niti se ne bo moglo govoriti o taki tako dolgo, dokler s« ne bo vpostevalo, da so najvažnejše faze kontrole mleka, kontrola zdravja molznih krav, — kakovosti in čistote hleva, — molzne in posod, kontrola ravnanja z mlekom in — zdravstvene prehrane molznih krav, kakor — tudi kontrola mleka samega itd. Vse te faze kontrole mleka srpa da jo v delokrog veterinarje stroke. Z ozirom na to pripada veterinarski stroki najtežja m najvažnejša naloga pri kontroli mleka m to kli-ničarju in bakteriologu veterinarske medicine, analogno kakor je to pri pregledu mesa. Priznavamo lojalno, da niti veterinarska stroka ni poklicana vršiti to kontrolo sama, brez pripomoči ljudske higijene in kemije. Ljudska higijena iona skrbeti, da ne bi imeli z mlekom opraviti inficirani ali celo bolni ljudje, ki bi ga mogla inficirati s kužnimi klicami, a kemik, da ne bi prišlo v promet mleko, ki je materijalno manj vredno ali potvorjeoo. Ponavljamo, da kontroia mleka brez sodelovanja veterinarske stroke, kakor se je vršila in se vrsi navadno še danes v naši banovini, nc more zadovoljiti, kar bi morali končno uvideti tudi merodajni faktorju (Uredništvo smatra, da je vprašanje kontrole mleka pri nas zdaj že dovolj pojasnjeno in zaključuje to polemiko.) SOKOLSKEM PISEMSKEM Pa"ir.!UI SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA Glasbeno življenje v Novem mestu Novo mesto. 24. junija. Pred dobrim tednom je položila novo meška podružnica Glasbene Matice s svojim šolskim koncertom širši javnosti račun svojega letnega dela. Bil je to zares lep večer. Nad vse pester program je bil sestavljen tako dobro, da so bili vsi poslušalci izredno zadovoljni. Klavirske kakor tudi violinske točke so bile posrečene m dobro izvajane. Izmed pianistov je najbolj ugajala gdč. Straškova. Med goslači pa je navzoče prijetno presenetil prvošolec Novak Zdravko. katerega je čedno spremljal na klavirju mladi Rjaveev Jožko. Slišali smo tudi mladinski zbor S štirimi težkimi pevskimi točkami so pokazali »naši najmlajši« kako odlične uspehe se more doseči z vztrajnim vestnim delom, kakršnega je zmožna operna pevka in glasbena učiteljica nr»ša rojakinja gdč Zora Ropasova. Novost teaa večera so pa bili pevski solo nastopi. Nastopili sta gdč. K. Logar in M. kastelic ter g. M Jarc. Ugajali so nam vsi trije. Vsi učenci preje omenjene gdč. so nam imponirali radi sv gfl hladnokrvnega in dovršenega na*\.pa. Prireditev ie zaključil mladinski orkester z dvema točkama pod vodstvom glasbenega učitelja g. D. Sproca. S tem nastopom smo videl' vel;ke zmožnosti gdč. Z. Ropasove in g. D Spro-ca. ki sta prejela od svojih učencev v dokaz hvaležnosti lepe šopke. Slednjič moramo še podčrtati razveseljivo dejstvo, da se je vršil ta nastop pred napolnjeno veliko dvorano Sokolskega doma. Upajmo, da bodo širši krogi tudi v bodoče podpirali težavno delo tega koristnega društva, ki se pod spretnim in neutrudljivim vodstvom predsednika g. prof. Germa tako lepo razvija. Leto težkega dela je za nami! Dosti je storjenega. Glasbeno polje je široko in naloge Glasbene Matice še niso izčrpane. Preidimo naravnost k stvari, ki mora boleti vsakega Novomeščana. Novo mesto, ki zavzema v slovenski glaabeni zgodovini tako častno mesto, — tukaj so živeli skladatelji Anton Forster, p. Hugo lin Sattner, Ignacij Hladnik, Emil Hochreiter — nuna danes reprezentančnega pevskega zbora. Imamo sicer ]>evsko društvo »Gorjance«, pevski odsek Sokola in Ždezničarslu pevski zbor, toda rep raze ntančnogu zbora v pravem pomenu besede nimamo. Ta nal<»ga pa čaka našo Glasbeno Matico. Imeli smo pred leti močan racman zbor, ki je pod taktirko nadarjenega g. Puša dosegel presenetljivo lepe uspehe. Razbil se je. Pokrij-ii k) protekkjst s prtom pozabi jenja! Ideje ustvaritve pov^ikoga zbora Glasbene Matice nam ne narekuje morda melanholija ali kaka druga skrita zanruoa želja. Ne! Hočemo samo to, da se zopet zbere, klj*ub nadaljnjemu obstoju, ves pevski materijal ne glede na prepričanje aH stan, ki je danes raztresen m pamven, v nujno potreben reprezentančni zbor Novega mesta. Da pa rmanu* pri nos osebo, ki je zmožna našrudirati mešan pevski zbor, so nam pa dokazovali koncerti novomeške Glasbene Marice, ki so se vršili pred leti v našem mostu. Na i nam bo glasba odslej umetnost. Spectator. Prepozno. Mlada zakonca se sporečeta. — 2e vem, kaj storiti, pravi žena. Vrnem se k materi. — Prepozno, — zagodraja mož, — davi se je vrnfla tvoja mati k tvoji babici. Zakaj se pa nisi odločila takoj? Zato, ker... No, to me pa res zanima. Sicer pa, kaj za to, glavno je, da si se odločila za jutri. Povej, ali zdaj verjameš, da te ljubim? D___da. In najine ustnice se niso več ločile, najine roke ne razdvojile. Jutri na svidenje! Na svidenje! Zgodaj je še, noče se mi v posteljo, ne mogel bi zaspati, a jutrišnji dan je tako daleč! ... In ponavljam si: jutri, jutri! To kričim v temno noč in mislim ves srečen, da je tudi ona srečna z menoj. Toda moram se že vrniti. Zopet pojdem po njeni ulici. Morda gleda tudi ona skozi okno in se pogovarja z vetri-čem te zadnje noči... Na vogalu se ustavim. Mislil sem si ljubico pri oknu zročo v nebo, v resnici je pa klečala v jopici in predpasniku sklonjena na tleh in prala tor ože-mala pri vodnjaku v svitu luči svoje perilo. Tu je nisem iskal in malo je manjkalo, da je nisem pohodil. Skočila mi je naproti in mi brž pojasnila: perem si perilo navadno ob nedeljah zjutraj ... ker bomo pa jutri dopoldne delali in ker si hotel... sicer ga pa nimam mnogo in čez noč bi se mi doteo posušilo.Čakala aem, da dama vsi zaspe... ah, rdeče roke bom imela! Ah, te roke! Rdeče ali ne! Kako strastno sem jih takrat poljubljal! In kako jih poljubljam še zdaj v ognju spominov. Nausikaa! Nausikaa! Smeje se in joče obenem, prosil sem jo, naj mi oprosti mojo jezo in zaradi tega slikovitega prizora, spominjajoče-ga na antično epizodo, sem jo krstil tako ter napravil iz nje sestro kraljevske hčere Alkinoa, ki je tudi prala perilo ob reki, ko jo je presenetil Odiysseus.. Skoraj bi bil želel, da bi našla novo pretvezo in odgodila zadnje dejanje najine ljubezni na drugo, drugo nedeljo ... O, gorje! da nisem imel denarja, da bi ji kupil obleko, dvajset oblek in jopic, da bi jih imela za vse življenje dovolj. Pri pogledu nate, draga Nausi, pe-ročo ponoči pri tem skromnem vodnjaku v zakotni ulici svojo zadnjo pošteno obleko, je švignil iz mojega srca pla-menček sočutja, ki je od tistega trenutka vedno mogočneje plamtel za pre-mraženo ljubico iz predmestja, ljubljeno pred vsemi ženami, za ljubico zla* tega srca pod oguljeno in ponoseno jopico. Ah, Nausi. kaj je bila v primeri s teboj junakinja, ki jo je opeval pesnik! Toda živela si prepozno in Homerja ni ved««« Stran 6l »SLOVENSKI NAROD«, dne 25. jronja 1931 stcv. 143 Leteči tank — strašno orožje bodočnosti Ameriški inženjer Christie je izumil zračno pošast, ki bo postavila vso strategijo na glavo • Kdo se ne spominja rad napetih trenutkov, ko je kje na varnem na vrtu ali v gozdu ali pa doma ob brleči petrolejki hlastno čital fantastične romane geni-jalnega Julesa Ver-nea. Fantazija se je razbohotila, ves realni svet je mahoma izginil. Preživljali smo z junaki romanov vse srečne trenutke njihovih odkritij ter pustolovščine uspešnih ekspe-dicij visoko nad zemljo, v vsemirje, ali pa globoko doli pod ocean, v središče zemlje. Verjeli smo, da se bo vse to enkrat uresničilo, kajti dela slavnega romanopisca so nas napotila, da smo se začeli zanimati za fiziko in naravoslovje ter listali po atlasu, da vidimo, kam vse vodi pot njegove junake. Zdaj pa doživljamo uresničenje mnogih drznih Vernejevih sanj, ne da bi se temu čudili. Pred dobrim mesecem se je zbralo v Rimu nad 100 prekooceanskih letalcev na mednarodno konferenco. S pomočjo zrakoplovov sta bila zvezana oba dela sveta z rednim zračnim prometom. Sir VVilkins se pripravlja na drugo vožnjo s podmornico v polarne kraje. Kakor zrakoplovi in letala, tako bo tudi njegova podmornica sprejamala in oddajala po radiu vesti in morda celo slike. Prof. Piccard se hoče ponovno dvigniti v stratosfero. Nemci in Francozi se tudi pripravljajo na polet v stratosfero, in sicer s posebnimi v ta namen konstruiranimi letali.V Derbvju, znamenitem središču konjskih dirk, so se vršile nedavno konjske dirke, ki so jih gledali s pomočjo aparata za televizijo istočasno tudi v nekem londonskem kinu. Ni treba niti omenjati, da poslušajo čuvaji po železniških čuvajnicah daleč od človeških bivališč koncerte in poročila o važnejših dogodkih iz vsega sveta. Moderne izume pa izkoriščajo v prvi vrsti armade. Lahko trdimo, da dajejo pobudo za tohnična raziskavanja in eksperimentiranje baš armade, ki hočejo biti boljše oborožene in pripravljene, kakor je sovražnik. Svetovni vojni se moramo zahvaliti, da se je letalstvo tako hitro in močno razvijalo. Državniki in diplomati se zbirajo na razorožitvenih konferencah in pripravljajo toli zaželjeno razorožitev, močne države se pripravljala reducirati svoje armade za nekaj divizij, toda obenem oborože nekaj polkov tako moderno, da odtehta ena sama zmotorizdrana in z najmodernejšim orožjem opremljena četa dva polka. In zopet je Amerika tista, ki bo imela tako grozno orožje, da svet kaj takšnega še ni videl. Amerika ima na eni strani polna usta fraz o potrebi razorožitve, predla ca in svetuje na desno in levo, kaj bi bilo treba storiti, da se zboljša gospodarski položaj na svetu in da zaživi človeštvo vsaj znosno in kolikor toliko mirno življenje, na drugi strani se pa oborožuje tako, kakor nobena druga država na svetu. Vajeni smo že slišati o ogromnih letalih za bombardiranje, vemo tudi, da grade Nemci orjaške aeroplane DOX, bojnim tankom se tudi več ne čudimo, čeprav vozijo s hitrostjo 50 do 60 kilometrov kar čez drn in strn. Zdaj si pa mislimo, da zagledamo nad seboj pravi tank, to jekleno letečo trdnjavo s pritrjenimi krili ter stabilizacijsko in repno napravo, kakor jih vidimo na letalih. Monstrum se dviga in spušča, naglo se krila ločijo od trupa in tako drvi s hitrostjo 100 km na uro čez drn in strn, podira drevesa ter bljuje okrog sebe iz topov in strojnic ogenj in smrt. Po vse-uničujočem napadu se pa zavali na cesto, odloži gosenici podoben pas in zdrvi s hitrostjo tekmovalnega avtomobila po cesti, da mu sovražni topovi ne morejo do živega. Leteči tank, najstrašnejše orožje bližnje bodočnosti, je skoraj že izdelan. To grozno bojno orožje izdelujejo v tvornicah družbe > United States VVheel Track Layer Corporation« v mestu Lin-den v državi New Jersev. Cela tri leta so delali poskuse, ki so privedli do presenetljivih rezultatov. Konstrukter letečega tanka je znani ameriški inženjer J. Walter Christie, ki je koristruiral za ameriško armado že celo vrsto novih tankov, zlasti pa tank-dvoživko, ki se je o njem zadnje čase v vojaških krogih vsega sveta mnogo govorilo in pisalo. Njegovo delo so tudi brzovozni tanki, ki je bila z njimi ameriška armada opremljena in ki lahko vozijo s hitrostjo 130 km na uro, ko odlože pas. Ime tega inženjerja je zvezano tudi s posebnim izumom, ki omogoča povečati hitrost navadnega tanka tako, da nič ne zaostaja za avtomobilom. Novi tank ima 8 velikih koles s pnevmatikami in štiri manjša kolesa na obeh straneh, ki so nekoliko dvignjena od tal. Na obeh straneh ima tank okrog in okrog gumijast pas kakor traktor. Naloga malih koles je izravnavati hribovit ali kotanjast teren tako, da lahko tank vozi z enako brzino povsod. Motor ima 750 do 1000 konjskih sil. Kon-st miran je tako, da lahko goni na tleh zadnjo os, v zraku pa propeler. Kakor motor, tako je tudi tank sam zgrajen zelo lahko, kar je rezultat tajnih kon-^trufebrJBkzh poskusov. Strašna bo tehtala komaj 4 tone. Silni motor s posebnim prožinskim sistemom, pnevmatikami in patentiranim goseničastim pasom omogoči tanku voziti s hitrostjo 70 milj na uro, po gladkem terenu ali po cesti pa celo nad 100 milj. Kolesa so na posebnih prožinah, tako da se lahko vsak par posebej dvigne, ne da bi to kaj vplivalo na druga kolesa ali na Najhitrejši tank (ameriški), prevozi po hribovitem terenu 45, po ravnem pa 104 angleške milje tank. Ker je tank razmeroma zelo la-hak, motor pa izredno močan, se lahko kovinska pošast dvigne v zrak kakor letalo. V pogovoru z novinarji je konstrukter Christie izjavil, da bo nedvomno že pas kril sam držal tank v zraku. Naj- Miss Evropa in atoški menihi Mis Evropa Alice Diplarakon se mudi že več dni v Parizu, kamor je priletela prek-o Prage z velikim letalom Cidna s pisateljem Paulom Morandom naravnost iz Aten. Gotovo ni slutila kakšno presenečenje ji napravi pariški tisk. Vsi pariški listi so namreč priobčili senza-cijonalne vesti o njenem izobčenju iz grške ortodoksne cerkve zato. ker je prišla kot edina ženska preoblečena na samostansko ozemlje na sveti gori Athos Zagonetno letalo se je baje spustilo nekega dne na sveti gori in lepa Diplarakon je v moški obleki nemoteno hodila med menihi, živečimi strogo ločeno od zunanjega sveta. V ta samostansk, raj ne sme nobena ženska. Na gori Athos imajo celo posebno samostansko policijo, ki strogo straži vrata, da ne pride nič ženskega čez samostanski prag. Celo domače živali ne smejo biti ženskega spola, tako daleč gredo strogi predpis athoških *amotarcev Naenkrat pa prileti najlepša Grkinja naravnost izpod neba in Sf* vtihotapi preoblečena med deviške menihe! Toda laž ima kratke noge. a iz Aten brzojavljena senzacija je imela še krajše. težje bo tanku dvigniti se. Na ugovore letalcev, da bo potrebna za start dolga proga, odgovarja konstrukter, da bo dosegel njegov tank moment dviga že na tleh pri 100 m, kajti tank sam se požene z zadostno hitrostjo ne glede na to, da prenese silo še na propeler. Teren sam ne bo igral nobene vloge, lahko bo kotanjast ah gladek, suh ali moker. Go-seničasti pas bo deloval brezhibno in zanesljivo. To so dokazali že drugi brzovozni tanki, ki jih je konstruiral inž. Christie. Tudi spustiti se nazaj na. zemljo zračni pošasti ne bo težko. Spustila se bo lahko na razmeroma majhnem prostoru. Posebne naprave bodo kazale letal cu hitrost tanka med poletom. Ko se spusti na tla, odloži krila in pilot se izpremeni v šoferja. Na tleh bo seveda tank zopet vozil ka-Kor avto. Pilot bo samo pritisnil na poseben ročaj in krila se bodo sama od-montirala. Sčasoma se bo po konstrukter je vem mnenju izum tako izpopolnil, da bo pilot s posebno napravo ločil od tanka letalo v trenutku, ko se bo tank spustil na tla, potem se bo pa zaletel proti drugemu tanku, se pripel nanj in dvignil z novo pošastjo v zrak. Če pa doseže tank hitrost letala ob spuščanju na tla, se letalu sploh ne bo treba dotakniti zemlje. Leteči tank kot rečeno ne bo tehtal več kakor 4 tone, in sicer v popolni opremi, kar ni niti toliko, kolikor tehta veliko letalo za bombardiranje. Za posadko bosta zadostovala samo dva moža. Vojaški krogi si obetajo od tega izuma mnogo koristi. Z letečim tankom se bo dal boj prenesti sovražniku v hrbet. Flotilja letečih tankov bo postavila vso strategijo na glavo, kajti fronte v dosedanjem pomenu besede sploh ne bo več. Sovražnik se bo lahko pojavil zdaj daleč za bojiščem, zdaj z leve, zdaj z desne strani, kakor mu bo pač prijalo. Lahko si mislimo posledice nenadnega nanada letečih tankov, zlasti na mesta. Pred no bi obrnili velike topove proti spuščajočim se tankom, bi se ti že zaleteli s strahovho brzino proti topovom in bi jih uničili. Seveda pa tudi druge države ne drže rok križem in morda pripravljajo še strašnejse orožje. O takih stvareh se ne govori in ne piše, dokler jih je mogoče prikrivati. Človeštvo je res lahko veselo, da ima bistre glave, ki si toliko prizadevajo, da ljudem ne bo treba umirati naravne smrti, seveda če bodo tako bedasti, da se bodo dali pobijati in mrcvariti kakor klavna živina. Reporter ju »Pa ris Soira« Jeanu Darga-nu se je zdela ta vest pretirana. Hitel je v eksotično vilo pisatelja Maurica De-kobra, kjer se je mudila mis Grčija v posetih. Zdelo se je, da jutranjih H sto v sploh še ni čitala. Čim x> je pa začel novinar vpraševati, kakšno sporočilo prinaša od menihov z Athosa, so se ji zalesketale oči in začudeno ga je pogledala, češ da je vse to Umišljeno. Kako bi se mogel človek spustiti z letalom na goro Athos, ki je ogromna, strma skala, polna ostrih peč:fn in zaraščena z grmovjem. Okrog in okrog visi strmo nad morje. Miss Evropa se ni mogla dovolj načuditi, od kod je prišla ta vest.^Temperamentno je zagotavljala, da bi h kaj takega ne dovolilo že njeno versko prepričanje. Stroga cerkev bi jo takoj izobčila, če bi se drznila motiti mir athoških menihov. Mis Diplarakon je pa globoko verna, pa tudi takih tipično ameriških šal nima rada. V Pariz je prispela tudi brzojavka predsednika samostana na gori Athos, ki ogorčeno zavrača mistifikacijo neznanega atenskega ljubitelja senzacij. 100 milijonov ljudi iz Evrope Grški senator Mvlonas je v Ženevi čisto resno izjavil, da je Evropa preob-ljudena in da je človeštvo nepravilno razdeljeno na vseh pet delov sveta. Tudi Hoover očita Evropi, da si je dovolila pretirano razkošje preobljudenosti in da ima 100 milijonov ljudi več, nego jih more preživeti V tem tiči baje glavni vzrok težke gospodarske krize, ki se je začela širiti tudi na druge dele sveta. Ob Kristusovem rojstvu je imela Evropa približno 80 milijonov prebivalcev. To število se je podvojilo do leta 1870, pozneje so se pa ljudje v Evropi množili še mnogo hitreje. Tik pred vojno je štela Evropa že 450 milijonov prebivalcev, predlanskim pa 485 milijonov. Svetovna vojna je torej vplivala na razmnoževanje ljudi v Evropi celo blagodejno. Ta proces se ne sme več nadaljevati, pravi senator Mvlonas, sicer čaka Evropo katastrofa. Veliko je kriv tudi nagel razvoj industrije, ki 30 ga omogočila velika ležišča premoga. Po vojni je pa poštaia važna nafta, ki je ima Evropa malo. Ležišča premoga so našli tudi v drugih delih sveta, izseljevanje v Ameriko se je skoraj sploh ustavilo, Evropa je izgubila velika ruska tržišča in zato ni čuda, da je zašla v tako hudo stisko. Evropa brez Rusije ima zdaj 377,600.000 prebivalcev, proti Severni in Srednji Ameriki s 16o.600.000. Južni Ameriki s 83.300.000. Azih" z 1 milijardo in 84.600.000. Afriki s 145.400.000. Avstraliji z 9,800.000 in Rusiji s 161 milijoni Pri tem je značilna gostota prebi- valstva, ki znaša v Evropi 69.6 na 1 kvad. meter, v Aziji 43.4, v Rusiji 7.6, v Južni Ameriki 4.5, v ostali Ameriki 7.3, v Afriki 4.9, v Avstraliji pa 1.1. Grški senator predlaga kot izhod iz krize, naj se človeštvo enakomerno porazdeli po vseh delih sveta, iz Evrope naj se pa izseli 100 milijonov ljudi kam drugam, najbolje v Afriko in Južno Ameriko. Gospod senator je pozabil samo povedati, kdo bo plačal stroške za prevoz in kdo bi postavil tem milijonom ljudi v novi domovini strehe. Zakaj je bil Rathenau ustreljen Včeraj je minilo 10 let, ko je padel kot žrtev atentata takratni nemški zunanji minister Walter Rathenau. Peljal se je prav nič hudega sluteč z avtomobilom v parlament, kjer je hote) zagovarjati vladno politiko, pa je brl izvršen nanj atentat, atentator je streljal sedemkrat in vseh sedem krogel je zadelo. To je bila za Nemčijo težka izguba, zlasti Še za takratno mkdo republiko, ker je šlo za zelo nadarjenega, sposobnega in vplrvrie-ffa moža. ne železnice pariški občini od dohodkov 60 milijonov frankov. Franklin Roosevelt demokratski kandidat prt volitvah novejra previden ta USA Kaj je bil pravi vzrok aterttarta, kS je razburil politično javnost vsega sveta? Takoj po atentatu so nemški listi obširno razpravljali o vzrokih in nagibih. Eni so pisali, da je šio v bistvu zato, da se reši nemška republika, drugi zopet so vedeli poročati o zaroti monarhistov, ki da so hoteli odstraniti vse vodilne republikance, med njimi celo prezidenta Eberta samega. Hoteli so obnoviti Vilje-movo cesarstvo. Kakor je že v takih primerih navada, so nemški 'isti rudi pisah, da so pravi inicijatorji atentata ruski boljše viki. čeprav sta bila Rathenau in Wirth malo poprej sklenila s sovjetsko Rusijo rapallsko pogodbo, ki je dvignila Rusijo in Nemčijo iz nevarne osamljenosti Na vprašanje, zakaj naj bi bili baŠ sovjeti inscenirali atentat na Rathenaua, so nemški listi odgovarjali, da so poslali svoje agente v organizacije nemških na-cijonalistov, da bi pripravili atentat. Atentat naj bi brl odgovor na Rarhenau-ovo izjavo, v kateri je ob sodil ruski boljše vi'zem. Najbolj verjetno na je, da je šlo za osovraženega politika, ki je bfl povrhu še Žid. čeprav ie imel po splošnem mnenju vse prednosti svoje rase. čeprav je z velikim uspehom organiziral med vojno nemško gospodarstvo in je bfl kakor je nedavno priznal takratni kancelar Brun m g »cel Žid in cel Nemec«. Hugh Gibson, ameriški delegat na razorožitveni konferenci v Ženevi Pariška podzemna železnica Pariška rxKizemjia železnica ali Me-tro, kakor ji pravijo Parižani, je začela obratovati leta 1900 na progi L, dolgi 10.3 km. Ob koncu prvega leta je že doseglo število potnikov 15,890.000, dohodki so pa znašali 2,695.000 frankov. Razvoj omrežja in prometa je šel v naglem tempu. Leta 1930 je merilo omrežje podzemne železnice že 116.955 km, število potnikov je znašalo 883,000.000, dohodki pa 544,000.000. Po mnenju tujih strokovnjakov je to najboljša in največ donašajoča podzemna železnica na svetu. Število potnikov na en kilometer znaša v Parizu 7.700.000 letno, v New Yorku 6,500.000. v Berlinu 4,400.000, v Londonu 3,350.000. Največja gostota vlakov na uro znaša v Parizu 40, v Londonu pa 28. Število smrtnih nesreč je v pariškem Metro minimalno. S podzemno železnico se lahko vozijo tudi najsiromašnejši ljudje, saj Bt plača za poljubno progo, ki je lahko dolga 15 in še več kilometrov, samo 0.70 fr., reduciranih na 0.42 fr. in pol za Dovratne listke, kupljene pred 9. uro. Predlanskim je plačala uprava podzem- Ubogi očetje Blizu Salomonovih otokov v Tihem oceanu leži otočje Ongton-Yava. Prebivalca zave res rajsko življenje. Hrane imajo v izobdljn, saj se hranijo z morskimi ribami, ki jih je v tem delu mona še posebno mnogo, bogato jih pa zalagajo tudi kokosove palme. Delati jim torej m treba, saj jim narava sama daje v izobilju vsega, kar rabijo za življenje. Hrane imajo dovolj, obleke pa itak ne rabijo, ker je podnebje izredno milo. Zelo zarmmrvi so poročni običaji na tem otočja. Po poroki zahaja mož k svoji ženici skoraj le skrivaj, toda prave svoje muke, ki si jih pa ne jemlje preveč k srcu, šele pridejo, čim mu rodi žena prvega otroka. Mladi oče se mora namreč podvreči posebni operaciji. Iz lupine kokosovega oreha izrežejo majhen prstan, ki mru napravijo na robu luknjico. Potem rxrtisiiejo v prstan kam lesa, dokler se luknjica tako ne razširi, da gre v njo konec nosu mladega očeta. Košček lesa odstranijo in prstan stisne možev nos, a čez nekaj dni mu hrustanec med nosnicama prehikn ja. Tedaj mu vzamejo prstan iz nosa, odprtino pa zatlačijo z Bstom, da se rana ne zaceli Mladega očeta seveda hndo bo ti, toda bolečine rad prenaša, kajti po operaciji dobi pravico nositi v nosu okras iz žel-vovine in postane pri plesu nepremag-l£v. Protiaeroplanska artiljerija Protiaeroplanska artilerija med svetovno vojno še nI bila močno razvi:a, čeprav so topovi prestrigli nit življenja marsikateremu letalca. Toda že med vojno se je ta nova vrsta topništva znatno ixpomfla. Francozi so morali ia 1. 1916 žrtvovati 11.000 granat odnosno šrapnelov, če so hoteli zbiti na tla enega sovražnega letalca, v začetku i 1918 .ie padlo to število že na 1000 1 pred premirjem na 1500. Zadnja leta se pa protiaeroplanska artilerija naglo izpopolnjuje in tudi Češkoslovaška je v tem pogledu izredno napredovala. Zdaj ima tri polke protiaeroplanske artile-rije >Figaro< je poročal te dni o poskusih na belgijski obali z novim protiaero-planskim topom angleških fabrikantnv Wiekers-Armstrong kalibra 7.50. Pri takem poskirsnem streljanju se strelja na veo sto metrov dolg platnen rokav, ki ga vleče letalo s seboj na vrvi Streljali so pri belgijskem Ostende ob navzočnosti zastopnikov belgijskih vojaških oblasti Za učinkovite so šteli samo strele, ki so po greši h le za 10 riso-čmk, torej recimo 50 ra pri petih km. Proti rokavu, vlečenemu 2000 m s hitrostjo 160 krn na uro, je bilo izmed 70 strelov uČinkovitih 54, pri višini 3000 m pa izmed 57 strelov 23. Slepo črevo — Ljudje bi mogli prav dobro žn tudi brez slepega črevesa. - Ali ne mislite, gospod .sanitetni svetnik? — Ljudje že, toda kirurgi ne. V šoH — Ce gre šest dečkov na breg reke in dvema roditelji prepovedo kopati se, koliko se jih gre kopat. Mihec? — Vseh sest, gospod učitelj. Kdo je na slabšem Moja žena ti zna govoriti, če treba dve nri o isti stvari — Moja žena pa sploh nobene teme ne potrebuje. Iz zakonskega življenja Žena: M oži ček, danes imam pa mnogo stvari, ki moram o njih govoriti s teboj. Mož: Na to sem pa res radoveden. Navadno govoriš z menoj o tem, cesar aimaš. V šoH. Učitelj govori o letanju in vpraša Mihca: — No, Mihec, kaj na primer kanarček more, jaz pa ne? — Okopati se v kozarcu vode, gospod učitelj. Čestitke. w —■ Dovoli, prijatelj, da ti najpri-srčnejše čestitam. Današnjega dne gotovo vse življenje ne boš pozabil. — Oprosti, saj se oženim 1**« jutri — Saj baš zato. Fant in dekle. — Sram te bodi, da se tako M&0 ne pokažeš. — Bal sem se te, zdravnik mi je namreč prepovedal sladkosti B do imajo naši čitatelji Prva zahteva higijeničnega mesta Mežćaru so nedvomno hvaležni za pojasnilo mestnemu gradbenemu uradu, ki se nanaša na članek o smotrenl regulaciji Ljubljanice — če je bilo pojasnilo sploh potrebno. Nihče nf bil izzvan, pa tudi MGU ne. će je pa bilo potrebno pojasnilo, tedaj je vsekakor treba poudariti dejstva, ki jih ne more nihče prikriti in ker jih ne sme prikrivati. Meščani so hvaležni >Slov. Narodu«, da jim prepušča svobodno tribuno; ob tej priliki je pa treba naglasiti posebej, da se gospodje radi pomilovalno nasmehnejo, če izide v tej rubriki članek, tlčoč se strokovne zadeve, čeprav splošno komunalne — češ, lajikom se zopet nekaj sanja, o čemer nimajo pojma, zamašimo jim usta! Lahko pa tudi stvarno razpravljamo. Gre torej samo za to. da si Je nekdo upal javno trditi, da Ljubljana še zdaj nima popolne kanalizacije in da se ne regulira Ljubljanica smotreno, ker je kanalizacija, na drugem mestu. Pri tem ni prizadet MGU in ne njegovi temeljito preštudirani načrti kanalizacije. Rečeno je bilo samo, da je prva zahteva higijeničnega mesta njegova kanalizacija. Treba je forsirati kanalizacijo, pa čeprav bi se morda zaradi tega zakasnila nekoliko tako pre-potrebna regulacija Ljubljanice. Ne moremo namreč trpeti, da je Ljubljanica če dandanes glavni kanal, čeprav je regulirana, četudi jo krasi razkošno trimostje in čeprav je bila glavni kanal že v rimskih časih. Taksne > zgodo vinske« znamenitosti vendar ne moremo zagovarjati ter ohranjevati. Tudi lajik ve, da je križ z ljubljansko kanalizacijo zaradi visoke talne vode. Nikakor pa ne more razumeti — in tega mu strokovnjaki ne pojasnijo, zakaj glavna kanala ob Ljubljanici, na katera bo priključeno ostalo kanalizacijsko omrežje, še nista dograjena v vsej dolžini vsaj tako, da bi se fekalije ue iztekale v Ljubljanico direktno »redi mesta. Da ni še priključeno celotno kanalizacijsko omrežje na glavna kanala, bi človek še razumel, vsaj je Ljubljana zgradila zadnja leta mnogo novih ulic, ki jih ni mogla kanalizirati čez noč, noben strokovnjak pa ne more zagovarjati higijeničnega nedostatka, ki je absolutno nedopusten. Vedno smo občudovali krasne načrte, po katerih bi naj Ljubljana napredovala kot pač mora vsako mesto, če hoče živeti, nihče ni tudi omalovaževal dela MGU in mora tudi vsak priznati, da je bilo zgrajenih zadnja leta v Ljubljani mnogo kanalov m da se je sploh delalo zadnja leta zelo živahno. Toda kljub temu ne smemo molčati, če je ta velika kanalizacijska mreža priključena kar na Ljubljanico kot na glavni kanal. Vsak mora obsojati tudi načrt reguliranja Ljubljanice, če se zaradi njega okužuje vse mesto, če niso fekalije izpeljane v Ljubljanico zunaj mesta, je pač nedopustno zajeziti vso nesnago, tako da stoji v strugi sredi mesta. Samo to je bilo naglašeno v omenjenem članku. Naveden je bil primer, da celo v Mariboru, ki ni kanaliziran, ne vladajo tako skrajno primitivne higijenične prilike kot v LJubljani, saj tam ne izpušcajo nesnage v Dravo, fekalije pa odvažajo s pnevmatičnimi vozovi. Pri nas je pa jasno vsakemu lajiku — samo strokovnjakom ne — da je takšna kanalizacija kakršno imamo, slabša kct nič. In tudi strokovnjaki bi morali vedeti, da v Ljubljani ne prevažamo fekalij s pnevmatičnimi vozovi, nego z navadnimi vozovi, nalito v gnojnične sode, ki češče celo puščajo ter nesnaga curlja skozi vse mesto, n, pr., če pelje kdo gncjnico s spodnje Poljanske ceste v Kra-kovo. Toda. saj se ne sklicujemo na takšne »malenkosti«, v omenjenem članku je »~a-mo rečeno, da imamo sredi mesta poldrugi kilometer odprto greznico v Ljubljanici ni strugi. In ali ni res, da naši strokovnjaki študirajo urbanizem, dočim vladajo v mestu Se takšne kričeče higijenske prilike? Trdi se, da strugo Ljubljanice deloma očistijo vsak dan, glavno čiščenje pa je vsak teden v nedeljo. To so jalovi izgovori, kajti nesnaga smrdi iz struge vse dni tako strašno, da je postalo že mnogim ljudem slabo. In nedvomno je že kdo obolel zaradi te nesnage, pa še sam ne ve, kaj je povzročilo obolenje. Pri bolnici je najhujša smrad, ki se širi celo na Zaloško cesto, bolnikom pa te dišave seveda samo koristijo. In ko ^čistije« strugo, dobe vrle Bizovičanke pošteno porcijo »milnice« med vodo, da jim gre pranje bolj od rok ter perilo fmejše diši. Strokovnjaki bi se naj torej ukvarjali s koristnejšimi zadevami, ne da »maše la-jikom usta«, če so kompetentni za nje, da ne bo treba lajikom kazati s prstom na kričeče nehigijenične prilike. Ljubljančan. Premestite jahalnico! Pred 50 leti je spadala sedanja Ble1wei-sova cesta z okolico k periferija ljubljanskega mesta ki na tej cesti so takratni Nemci postavili svojo jahalnico. V zadnjih 30 lotih so se ob tej cesti zgradile številne -palače, v>ile in sama banska uprava ima v neposredni bližini jahalni«e svojo palačo ter se lahko reče, da spada danes La del mes>ta k centru Ljubljane. Zato je nujno potrebno, da se jahahriea, ki stoji na hodniku Bleiwei,sove ceste, čimpreje spravi s te ceste, ki dobi v najkrajšem času še novo palačo trgovske akademije ter pravoslavno cerkev. Odstranitev je nujno potrebna tudi te estetičnih, posebno pa iz zdravstvenih ojzAtov, ker imajo nekateri ljubljanski Jah*či kljub prepoved: svoje konje ataino v bievu jaha.lnioe, iz katere se širi smrad po gnoju in mrčes po okolici. Poeledoca je. da je zdravje tamkajšnjih prebivalcev stalno ogroženo. Za sedaj zahtevajo prizadeti, da ae takoj odstranijo •te jahainioe konji Poskrbi pa naj se tud L, da jahaftnjca, ta pravi anahronieem Blei-weisove ceste, čimprej od tam teptate. Prfeadeti sosedje. Klopce v travci — Sijajna ideja! sem se vzradostil oni dan, ko sem zagledal ram v Tivoliju blizu »Atene« v lepem, s travo zaraščenem drevoredu dolgo vrsto zelenih klopi. Sijajna ideja! Sedeti tu v hladni senci dveh vrst mladih kostanjev, z jjosto, sočno travo po sredi, brez vsakega prahu — prav kakor doma pod hruško — to bo užitek! To bo naslada! Naslada za staro in mlado, za velike in majhne, posebno za majhne in prav posebno pa še za najmanjše, za tiste, ki 5e ne delajo velikih skokov, tiste, ki si komaj upajo od svoje klopi do sosedne na nasprotni strani. Za te in za njihove mamice bo to pravi paradiž. Nič več jim ne bo treba valjati se po umazanem peskn in prahu. Ce se hlačOnu slučajno ponesreči pri njegovi podjetni produkciji — vsak ne more biti prof. Strohschneider — ne bo te-lebnil v prah ino blato, zavalil se bo lepo v mehko travico ter vzbujal smeh in radost... Res pravi paradiž! Grem in takoj sedem na eno teh klo-pic v travici. Za poskušnjo, si mislim, in že vidim ljubeznivo ljubljansko drobnjad, kako skače in jo slišim, kako razigrano čvrči v pisanem spletu svojih vzradošče-nih in srečnih mamic... Med lepimi slikami ljubljanskih parkov, ena najlepših. Iz teh prelepih sanj me vzdrami rezek opomin: naj kar nemudoma, takorekoč takoj, ta prostor zapustim — sicer bo joj! Bogme, prav tako je dejalo obličje postave. Naj vrag me vzame, če primaknil le eno sem besedo. Četudi sem se te strašne grožnje nekako veleprestrašil, mi je ostalo vendarle še toliko poguma, da sem vprašal: Cerou, zakaj? »Zakaj? Zato, ker drevored še ni gotov — in dokler ni gotov, se tu ne sme sedeti!« Na to jaz ponižno: ■ Aha, najbrž postavijo še kakšno mizico tupatam, ali kaj podobnega, da bo idila še večja? On se odreže: »Kaj še, ti meh naduti po sred' še s peskom drevored bo prej posut — potem, bo ,dan v promet'!« Po takih dokazih ves uničen začnem jecljati (najbrž prosto po Prešernu): Oj, z bogom, lepi svet! Adijo, sladke nade! Ce res je to, kar mož trdi prevnet, ne bo ne paradiža, ne naslade. In kar presnet naj bo ta dan. ko ves prevzet sem slavo pel prav tistemu, ki naj bi vrag ga vzel! Tedaj pa me je že vrgla kruta roka pravice iz Paradiža in štejem si v veliko srečo, da lahko še na »prosti nogi« pišem te vrstice. P. S. V imenu vseh tistih pa, ki soglašajo z menoj, prosim se enkrat vse druge merodajne faktorje: Ne rušite nam vere v vašo genijalnost in dobro voljo! Pustite nam tisti šop trave vsaj za poskušnjo. Peska in prahu imamo že itak dovolj, vsaj ob količkaj lepem vremenu. Entuzijast — Kje 90 sejm&ke cigarete? Monopolska tupflrarvm je pripravila svoj čas posebno vrsto semjakih cigaret In smo p^i«iaJtova.li, de se bo to zgodilo tudi .Jetoe, ker M prlžli radji aapet dobrih lahkih vrst, ki jln danes občutno priananjikuje. Takoj po prevrati« smo kad-ald izvrstne >makedonske<, po katerih se kadiJeem še danes kolca. Ce že pJačujejo tobak ar ji pošteno svoj toba-kareka davek diržavi, naj bi imeW vsaj dobro iabiro. Zadnji čas n-ismo s cigaretami pov»em zadovoljni ikaikor svoj čas in prosimo, da bi monopolska uprava to viposte-vala. — Tobakar. Deseti brat Nič čudnega bi ne bilo, će bi hodili letos po mestu bosi »poštovani meščani, saj tako tarnajo, kot da denarja niti več ne poznajo. Vendar še strogo pazijo na svojo zunanjost ter doslej ni še nihče brusil bosih nog po cestah. Pač pa lahko vidiš bosega našega desetega brata, ki prav nič ne pogreša čevljev in si jih najbrž noče obuti, čeprav jih ima. Ljudje ga smatrajo za bebca in se ne zanimajo mnogo zanj. Norec je pač norec, pusti ga pri miru! V norišnico pa ga ne vtaknejo, ker pač ni nevaren. Ta ali oni ga pogleda zaničljivo mimogrede na cesti in se mu previdno umakne, kot pred nevarnim norcem. Toda Zan** se loti najraje baš takšrvh dostojanstvenih gospodov. Ne- " — - stopi pred njega in se oklene njegovih rok. — Daj mi, no, čik! Vsakega nagovori, kot da sta pasla skupaj krave. Vsak ga gleda debelo ter v presenečenju ne more niti odpreti ust. Fant ima vedno dovolj cigaret in tudi lačen ni najbrž preveč. Kje pa prenočuje, ne ve nihče in tudi sam ne ve povedati, saj je pravi deseti brat — nomad, ki ga prav nič ne *krbi, kaj bo jutri, a tudi nihče drugi s, ukvarja s njegovimi eksistenčnimi vprašanji. Zane rad zahaja na živi'sJc* trg. kjer gs rade vi ';; i branjevke, ker ga ni treba prositi za razne male usluge, n. pr. če potrebuje kakšna vodo, jo Zane takoj pri rokah m pohiti ponjo. Ženske »o pa dobrih src ter rade poplačajo takšne usluge, da ti Zane vsaj malo potolaži želodec s peščico sadja. In zdaj je na trgu dovolj gnilih črešenj; Zane ni izbirčen. Sicer pa ta deseti brat ne prosjači napada samo gospode za •cike«. Živi kot ptiček m ni nikomur napoti. Brezposelni, k1, stradajo ter si s taksnimi teikočami iščejo kruha, nimajo tega talenta kot Zane. da Hi bili vsaj toliko neumni, kolikor je treba, da ne stradaš kot pravi norec. Pozimi si bo Zane seveda obul čevlje — popolnoma cele in kuri a očesa ga ne bodo bolela, zima ga prav nič ne skrbi brezposelnost je zanj deveta briga in z žalostnimi mislimi se sploh ne ve ukvarjati. Zaradi tega, ker ga niso spravili v zavod, oe namerava skočiti v Ljubljanico. Smeje^ se neprestano in od časa do časa zine kakšno neumnost, da bi kdo ne podvomil, ali je res prismuknjen. Nedelja, 26. junija. 9.30: Prenos cerkvene glasbe is frančiškan sKe cerkve; 10: Abstinenčno predavanje; 10.30: Dr. Murrav, lanski Nobelov mirovni nagrajenec (dr. P. Breznik); 11: Salonski kvintet; 12: Cas, poročila, plošče; 15: Ljudska igra »Zupan« (Ljudski oder); 16; Slovenske narodne pesmi poje g. Marjan Rus s spre mi je van jem salonskega kvinteta; 16.45: Akademski aktet; 17.20: Citre in kitara (gg". Ahačič); 20: Komorni večer. Sodelujejo: ga. Panika Brandl violina), ga. Hilda Lobe-Folger (čelo), dr. S vara (klavir); 21: Prenos Erich Hersejevega jazz-orkestra s Park hotela na Bledu; 22: Ca*, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 2*7. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. I. Grafenauer: Nemščina; 19.30: Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev; 20: Koncert pevskega društva >Ljubljane« a spremljevanjem trobil; koncert godbe 40 pp. Triglavskega; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 28. junija. 9: Vidov danska proslava (šolski radio) 11: Salonaki kvintet; 12.15: Plošče; 12.25 Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30 Otroški kotiček (gdč. SI. Vencajz); 18: Salonski kvintet; 19.15: Ilija Trifunovič (vojvoda Birčanin): Sodobne naloge Narodne Obrane; 20: Dr. Reva: O Triglavu (esperanto); 20.30: Prenos iz Zagreba: Komorna glasba; 21.3: Prenos iz Beograda; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Mie d' Aghonne: 04 Roman To ni bil hotel, kjer so jo poznali. Bila je osamljena podrtija, podobna stari vinski kleti. Stene, ki je med nje prinesel to, vse elegance, blagostanja in razkošja vajeno ženo, so bile gole. Tla so bila rz tlačene giLne, a posterja, kamor je Die^ vrgel Klaro, je biia trdo ležišče. — Spoznali so vas, madame, to ni bilo težko! Samo jaz nisem vedel, kako visoke časti sem bil deležen kot zakonski mož. Zdaj je komedija končana. Preidiva k stvari. Ta milijon, ki so vam ga vrgli v obraz kot blato, ta je bil zaslužen z mojo častjo in dostojanstvom. Moj je, obdržim ga. Toda vi ste mi pripravili grozne muke in te vam bogato poplačam. — Me slišite, madame? — je vprašaj držeč jo krepko za roko. — Me slišite? Ko je izpustil Klarino roko, je omahnila, kakor da je mrtva. —Kaj je že mrtva? — se je vpra- šal presenečeno. — To bi bilo prehitro. Tako hitro ne sme umreti. Nikoli je ne bom pozabil, te žene. Kamorkoli se zatečem, povsod me bo spremljal spomin na njo. Njen obraz se mi bo prikazoval v sanjah. Pri misli na njeno telo vedno zadrhtim. Jaz. pustolovec, sem se zaljubil! Osvetim se na njenem telesu, ki je nudilo naslado drugemu, kakor jo je meni. To ie njeno tek>. ki je moj sovražnik, ker me ima v oblasti. Markiz je bil odpeljal Klaro v zapuščeno hišo. kjer že dolga leta nihče ni stanoval. Najeđ jo je za deset let in plačal najemnino vnaprej, da bi ga ne motile nobene terjatve, dokler ne opravi svojega dela. Videč, da je Klara onesveščena. je vzel vedra vode in ji polil giavo. Mu-črlec ni hotel, da bi se mu žena izmuznila na oni svet. Stopil je v kot. kjer je imel pripravljeno kamenje in malto, in začel je za-zidavati vse izhode iz tega mračnega brloga, vodeče na ozko, pusto dvorišče. Klara ni dvignila oči — kaj ji je bil mar ropot okrog nje?... Kaj bi jo mo-gio zanimati, kai se je godilo? ... Ničesar več se ji ni bilo treba bati, kajti prepričana je bila, da je pretrpela že vse. Pa se je motila. Markiz je hitel zazidavati vse odprtine. Ko so bila zazidana okna, se je vrnil k trdemu ležišču, kjer je ležala iztegnjena njegova žena. — Zdramite se! — ji je dejal; bil je tako strupen, da se je delal, kakor bi verjel, da je mogla zaspati. — Zdramite se. Še nekaj vam moram povedati... Sovražim vas tako zelo, kakor sem vas ljubil. — Te lepote, ki ste mi jo bili dali in zopet vzeli, te vam ne pustim niti v zadnjih trenutkih. Uničim jo na vas. boginja luninega svita ... V svoji zbeganosti, v svojem obupu in grozi je Klara še enkrat začutila v sebi ženski strah. Hotela si je zakriti obraz z rokami, da bi ga rešila, ne da bi vedela, kaj mu preti. — Moja mržnja se ne ustavi pred tako oviro. — je dejal markiz. — Strašilo napravim iz vas, ves obraz vam skazim ... Klara še ni vedela, kaj pomenijo njegove besede, vendar je pa drhtela po vsem telesu čuteč, da mu je izročena na milost in nemilost. Grozen krik je zadonel po vlažnem tn mračnem brlogu. Markiz je vrgel ob tla edino luč, ki je razsvetljevala ta grozni brlog. Klara je divje in obupno klicala na pomoč. Zvijala se je na trdem ležišču in v groznih bolečinah se je zavalila na tla, a jedka tekočina ji je neusmiljeno razjedala obraz in roke ter sežigala meso; nepopisne so bile njene bolečine, ko ji je začela kislina razjedati oči. —Pojdite se pokazat svojemu Irub-čku, madame, — se je zarezal markiz, odhajajoč skozi vrata, ki jih je zaloputnil hi zaklenil za seboj. Delo njegove mržnje je bik> končano. Cez dobro uro je markiz Diego y Trasmonte zapuščal Rim. S seboj je odnašal nad dva milijona v dijamantih in gotovini. Sklenil je bil zapustiti Evropo. Vračal se je v Ameriko. — Tam si kupim ljudi, — je mrmral sam pri sebi, — in ko mi ne bodo več všeč, jih prodam naprej. Po.idem zelo daleč, da se bom lahko naselil v deželi, kjer še ni odpravljeno suženjstvo. Strasti Evropcev so majhne in malenkostne. Moja ljubezen in sovraštvo sta se obrabila, ker sta bila zaprta v pretesnih kletkah. Zdaj pa hočem razširiti svoje polje ... Cez teden dni se je vkrcal markiz Diego y Trasmonte na parnik. ki je b£ namenjen v Texas. Od tam je pa krenil najbrž tja, kamor vodijo sanje ljudi — v neznane, nevarne dežele, kjer zmagujeta sreča in jeklena volja. XXI. V NORIŠNICI. Paul Carrere je dal grofu de Cize-retu napisati vse, kar je bilo potrebno, da bi grof odločil o svojem premoženju, kakor da bi bila ta zadeva urejena že mnogo prej; glavno je bilo, pripraviti v primeru pravde aH grofove smrti rodbino de MarhMac ob vse nade, ki so jo bile zapeljale v zločin. Paul je odnesel vse listine notarju Dubertinu, ki mu je dejal: — Za vsak slučaj odpotujte takoj v Cizeret. Spominjam se, da sem pustil v dnevniku, ki zapisujem vanj uradne zadeve, nekaj prostora praznega in sicer za neko oporoko. Dotične strašni nisem zapolnil, ker je umirajoči umrl, ko sem bil na poti k njemu. Toda na robu sem napisal datum m besedo »oporoka«, da bi stran zapobiH, ko se vrnem. Na praz.no stran napišite ime grofa de Cizereta. potem se pa vrnite. Naša osveta je pripravljena. Zdaj morava spraviti še grofa iz norišnice, kamor so ga dali zapreti n&egovi dični sorodniki. S tem bo najin glavni namen dosežen. TISKARNA TŽVffSO JE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE, SREČKE KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE. JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA CE potrebuj ete tiskovine, kataLOGE, prospekte, toda se ne morete odločiti v kakšni obliki NAJ SE izvrže blagovolite SE OBRNITI NA NAdE podjetje, ki VAM JE V vseh potrebah in vprašanjih dragevolje na razpolago. — VSA grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in točno. CENE zmerne — proračuni tn ponudbe na zahtevo zastonj NARODNA ISKARNA Dvosobno stanovanje oddam prvovrstni stranki v pritličju vile za 550.— Din mesečno v Rozin dolini ob Večni poti. — Ponudbe pod šifro »Čimpreje« na upravo »Slov. Naroda«. SLUŽBE NATAKARICO mlado, čvrsto, sprejme kavarna »Slavla«, Zagreb. — Ponudbe s fotografijo. 2534 kleparski pomočnik 8 triletno pomočniško prakso dobi takoj službo. — Klepar-stvo Sadnik, Žalec. 2575 POUK STOJEPISNI "OUK Večerni tečaj za začetnike tn lzvežb*"-"e. Vpisovanje vsak torek tn soboto od 6. do 8. ure zvečer, domina nizka. — Chri-stofov učni mi vod. Domobranska cesta 7/7 2036 Naznanilo! Cen j. očinstvu javljam, da sem preseUl svojo kleparsko obrt iz Gosposke ulice 16 — na Stari trg 11 a ter se za cenjena naročila najtopleje priporočam. Jože Karmelj, kleparstvo Hotel BELLEVUE, Omiš pri Splitu Nova zgradba tik ob morja* tekoča voda v sobah, peščeno kopališče, domača tn dunajska kuhinja. Popoma penzija s sobo in postrH^bo Din 60.—do Din 85.— na dan. Zdraviliška taksa odpravljena! Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in Igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. tovarna dvokoles ki otroš*uu vozičkov, Ljubljana, —uwmmm e, *. >SLOVENSKI N ARO D«, dne 25. Jurija 1932. Sfev 143 j6 Is* „TRIBUNA44 F. B. L« tovarna dvokoles, otroških vozičkov In delov, Ljnbljana, Karlovska c« 4> Znižane cene. Največja izbira. Ceniki franko. Makarska Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Ustanovljeno 1800. Ustanovljeno 1860. 5 KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Alojzij Vodnik LJUBLJANA, (poleg glavnega kolodvora) KOLODVORSKA ULICA 34 Velika zaloga preko 400 NAGROBNIH SPOMENIKOV vseh oblik in velikosti se razproda po znižanih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji. LASTEN DOM nezadoLženo imetje dosežete najhitreje potom brezobrestnega posojila >Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. 68/T BUFFET »GRAFIKA«, Ljubljana, Ma&arvkova cesta 14 Dobil sem večjo količino vinskega žganja, priporočljivega za razne bolezni. Vinsko žganje 50% 1 Din 32.— > > 68% 1 > 40.— Slivovka 50% 1 > 40.— Ljutomerčan, šipon 1 > 10.— Cviček Gadova peč 1 > 10.— JeruzalemČan 1 > 12.— Namizno belo 1 > 8.— Unionsko pivo v vrčkih % 1 4.50 Da je vse pristno, ve že vsakdo; zato ne bom hvalil, kdor pa ne verjame, naj pride poskusit! — Razni zakuski vedno po nizkih cenah. Se priporoča 2543 A. BRISKI. ŠPEDICIJA TURK OCAR1NJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. LJUBLJANA Masarv-kova c 9 (nasproti carinarnici ) prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd, v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs: i uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda 00 Kako se veselim noči ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri tvrdTd Franc Jager Telefon 20-42 tapetnik, Sv. Petra nasip št. 29. ljudi! Prosluli astrolog profesor Helen se je odločil izgotoviti vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegcva znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helen vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegcv popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črno-gledr. ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helen vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Čitajte, kar vam piše sam profesor-astrolog Helen, Spoštovani prijatelji! že ko sem samo omenil, da bom izgotavijal horoskope brezplačno, je bdi moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vase zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih proden j. Mislim da se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati od-nošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem vam o vaši usodi več. nego bi smatrali za mcgoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole: Astrološki laboratorij K. fiaveffca, Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite ml da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen je star 86 let.) Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval da Vam napo vem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj 182 prof. Helen, astrolog. Naša opazka: Prof. Helen ni prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med nase največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda. >mAia1i og1asi< Vsaka beseda 6© par. Plačo me lahko tudi m cnamkah* ta odgovor znamko I - Na vprašanja bres znamk* mm «— ndeovnriama. Hajmard** o&a* Oi» *--— PAZMO VOLNO ZA MODROCE prodaja zelo poceni Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1814 MAUNOVEC Dristen. naraven, s čistim sladkoriem vkutaan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoll. Liubliana. Dtmaiska cesta 6. 57/T NAROČAJTE ČEVLJE po meri pri PeterneJu, Novi trg-Breg S t. 1. 60/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PEESREE, Ljubljana, Sv. Petra e. 14 22/T NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T ČEVLJI _ NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). MARMELADA od jabolk, breskev in sliv naprodaj po nizki ceni. — Vprašati: »Buffet Grafika«, Ljubljana, Masarvkova cesta 14. 2542 SOBOSLIKAR« KA pleskarska tn vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno tn kon-kurečno izvršuje JOSIP MARN, d. 2 o. z.. LJUBLJANA. Dunajska cesta 9. Telefon 30-68. TRAJNO KODRANJE izvršje od Din 100.— naprej; ob nedeljah odprto! — Sebal Vendelin, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 2576 ĆREŠNJE tn DRUGO SADJE ter sočivje vkuhavajte za zuno v vVECKOVDH KOZARCIH. — Zahtevajte cenik od: Josip Jagodic, Celje, Glavni trg, Gubče-va 2. 2560 GRAMOFONSKE PLOŠČE OD DIN 20.— prodaja »šlager«, Aleksandrova cesta 4 (pasaža >Viktoria< palače). 69/T NARAVNO LETOVIŠČE cela penzija s kopališčem v Sori Din 32.—, dobra domača kuhinja. — Se priporoča gostilna Sorli, Gorenja vas, Poljanska dolina, 2559 OPOZORILO! Opozarjam cen j. odjemalce, da g. Jože Jeraj ni upravičen za moj račun kasirati in potrditi nobenega, denarnega zneska, ker je izstopil iz moje službe. Boiafflo Kari, Ljubljana. 2578 TRPEŽNI AFRIR MODROC1 samo Din 23$«— spalne fotelje, fmo Izdelane. Din 1300.— prodaja RUD. SEVER, LJUBLJANA, Marijtn trg 2 Telefon 2622 KLAVTRJL PIANTN1 prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 40. 18/T PRODAM 1 železostružnico, 1 damski šivalni stroj, 1 preprogo, 1 dam-sko kolo. — Naslov v upravi 2>Slovenskega Naroda«. 2583 TRANSPORTNIH SODOV od 300 do 700 1 imam večjo množino naprodaj v prav dobrem stanju; zamenjam tudi za prav dobro vino lanskega pridelka. Ign. Cadež, Srednja vas, p. oPljane-Škofja Loka. 2574 PEKARNO vzamem v najem in mestu ali na deželL — Ponudbe pod »Dobro 25681 na upravo > Slovenskega Naroda«. Ob smrti nase zlate mamice, gospe •Marije (Bevceve smo bili deležni tolikšne prijateljske pozornosti in totažunega sočutja, da nam je težko našteti vse one, ki smo jim za vse to dolžni svojo globoko zahvalo. Vsem, ki so blagopokojnici lajšali njene težke zadnje ure in ji med boleznijo s prepričevalno tolažbo vzbujali nado, da nam bo še kdaj mogla posvečati svojo neizmerno materinsko skrb, kakor tudi vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti in obsuli njen oder z gomilo cvetja, izrekamo tudi tem potom svojo toplo zahvalo. UaAa zadušnica za biagopokojnico se bo služila v ponedeljek, dne 27. junija ob 8. uri v župni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 24. junija 1932. Žalujoči sinovi. Naznanilo! £4» Naznanjam cen j. odjemalcem, da se je manufakturna trgovina „Pri zvonu" I. Strojanšek V LJUBLJANI — preselil« s PoK&&krjevega trga v svojo hl&o Vred Škofijo šu 21 (poleg magistrata) Ker nam ne bo treba plačevati najemnine lokala, zato dobite pri nakupu &0% popusta Cenjenim odjemalcem se toplo priporočamo. VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV iSNTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTTSKANJE >BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISK AN A ŽENSKA ROČNA DELA Naznanilo! Cen j. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil z Vodnikove ceste v KAMNIŠKO ULICO ST. 19, LJUBLJANA VII — ter se priporočam za nadaljno naklon jen ost. Štefan Kosirnik izdelovanje vsa tovrstnih sodov Sprejemam v popravilo tudi vsa v to stroko spadajoča dela. 2564 POZOR! POZOR! Zaročenci in /anu-euLe : Predno stopite v zakon, naročite takoj nnvndnfllo knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, o spornem občevanju, o prvi poročni noči, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino izpod 16 let ni ta knjiga. Krtnr posije v pismu Din 20.—, se mu posije franko na njegov naslov. Po povzetju Din 4.— več. — Pošilja se oMskr^tno po pošti. — AMBRO, Ljubljana, postni predal 74. Prometni zavod za premo? d. d« Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači in inozemski za domačo kurjavo tn Industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG iargfci tn plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. I LJUBLJANI. Miklošičeva cesta *t. 151. I Zapustil naju je po dolgem, muk a polnem trpljenju za vedno najin nad vse ljubljeni soprog in papa, gospod bančni uradnik v p. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 26. junija 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Bleiweisova cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dns 25. junija 1932. Žalujoča soproga in hčerka Tniiji Tiipnnrir. Za »Narodno tiskarno«: Jeaersek, — Za upravo ki inseratni tel lista: Oton Chciatof, — Vri w