Predlog za razpravo
Kakšne so naše krajevne skupnosti
Ali je upravičeno mnenje, da so krajevne skup-nosti v naši občini prevelike in kaj bi bilo treba storiti v zvezi s tem?
Z novo ustave so krajevne skupnosti dobile eno od naj-pomembnejših mest v našem političnem in skupščinskem žlvljenju. Skupaj z organizaci-jami združenega dela pomeni-jo bazo sistema. To je razum-ljivo in povsem sprejemljivo. Delovni ljudje s tem dobivajo možnost realizirati svoje dolž-nosti in pravice in sicer, kar je še pomembnejše, na vseh področjih in procesih življenja in dela.
Seveda ta možnost ni ures-ničljiva sama po sebi. Da bi postala resničnost, ji je treba omogočiti vse pogoje. Med te-mi sq v prvi vrsti mišljeni or-ganiziranost in nsklajenost ak-tivnosti krajevne skupnosti in popolna pretehtanost teritori-alne velikosti, ki nikdar ne bi smela biti niti prevelika niti skrčena. V prvem primeru, vsaj po našem mnenju, preve-lika krajevna skupnost ne mo-re s polno energijo uresniče-vati možnosti za realizacijo pravic in dolžnosti njenih pre-bivalcev niti ne združuje nji-hovih interesov in interesov vseh drugih faktorjev na nje-nem področju, v prvi vrsti or-ganizacij združenega dela in krajevne skupnosti same. In obratno, če je premajhna, je nevarno, da se pretirajo pro-blemi in da se iz te razsežno-sti preveč poudarjajo celo tisti problemi, ki sicer ne bi mogli zbujati večje pozornosti. Na.j-bolje je torej najti pravo mero. To pa je, tako vsaj mislimo, najteže najti v taki občini, kot je naša.
Znano je namreč, da so ur-banisti že vrsto let skupaj s svojimi številnimi sodelavci in konsultanti preučili in kolikor toliko zaokrožili nek idealni model krajevne skupnosti. To so pravzaprav stanovanjske so-seske, kot so na primer v Ši-ški ali v Mostah, ki imajo svo-je razsežnosti, predvsem seve-da urbanistične, potem pa tu-di vse druge, ki zaokrožajo in zbirajo tudi vso drugo proble-matiko od trgovine. šolstva, zdravstva, storitvenih dejavno-sti, komunalnih naprav do združevanja interesov prebival-cev. V takih krajevnih skup-nostih ni prav nič pomembno število prebivalstva niti razšir-jenost ozemlja krajevne skup-nosti, ker so vsa izhodišča za vse enaka. Praviloma v takih KS ni industrije niti večjih or-ganizacij združenega dela. Vse je bolj ali manj prilagojeno motivu stanovanja, motivom porabe in rekreacije torej, in so zato tudi reiicije in kore-lacije precej poenostavljene, kar zopet po svoje omogoča hitrejše in enostavnejše uslda-jevanje interesov in aktivnosti vseh faktorjev KS.
Toda pri nas so stvari zelo drugačne. Naša KS je teritori-alno precej velika (nekateri pravijo, da prevelika), struk-turno pa preveč hetegorena. Tu so tovarne, podjetja, velike tr-govine, šole, fakultete, repub-liške institucije, znanstvene in kulturne ustanove, stare zgrad-be, stare ceste in ulice, skrat-ka bogata raznolikost, ki jo je težko upravljati po določenih kanalih, temveč bolj ali manj zaradi objektivnih vzrokov te-ži k raznolikosti. Poleg tega. je y naši KS tudi socialna razno-likost, ki jo pogojuje socialna sestava prebivalca in še bolj stanovanjski sklad, ki ravno povzroča to socialno raznoli-kost. Tako imamo na primer nove stanovanjske otoke, ki so se vgnezdili v starih četrtih, kjer se še vedno čuti vonj po
konjskih hlevih in malih me-stih. Ta simbolična replika ni brez podlage, če upoštevamo nekatere dele stare Ljubljane, Prul, Poljan, Tabora itd. Na-sprotno, to je realizem. Tako imamo v KS slikovito struktu-ro — od super modernih sta-novanj do socialnih problemov. Na tej lestvici imamo seveda tudi lestvico interesov in pri-pravljenosti delati in delovati v okviru KS.
Iz tega sledi, da velika KS ni zmožna razumeti drobnih člo ve&kih problemov, niti ne mo re za reševanje le-teh' zbrati vsega svojega mehanizma. To potrjujejo tudi naše dosedanje izfcuSnje. Težko se nam posre-či prepričati združeno delo v KS, da predvsem in najprej sodi h KS in šele zatem k občini in višjim družbenim skupnostim. Prav tako nam ne uspeva v bivanje KS vklju&ti Jtudi drugih institucij. To seve-da odseva tudi določeno okor-nost pri delu in počasnost pri reševanju kadrovskih proble-mov, s katerima je naša KS zdaj morda najbolj obremenje-na. Da je položaj še težji, niti uradna praksa ne prispeva k afirmaciji KS. Glejte, uradna statistika na primer še ne zbi-ra podatkov o KS. Imamo pa skoraj v vsakem dokumentu z osebno ali z družbeno vsebino vprašanja o občini in delovni organizaciji, nikdar pa o KS. To je leta prispevalo k temu, da nimamo pregleda nad pre-bivalci KS, razen vblilnih ime-nikov. Takšna praksa je sku-paj s prakso stanovanjskih po-djetij omrtvila tudi nekdaj ze-lo živahno aktivnost hišnih sve-tov in je vse skupaj ostalo pri majhnem številu ljudi, ki so aktivni v KS. In ravno ti lju-dje niso nikdar dobili kakšne-ga javnega priznanja kot na primer tisti iz delovne organi-zacije, kajti ravno ti so dobili občinske nagrade, še nobene nagrade iz občine pa niso do-bile KS oziroma tisti ljudje za-nesenjaki, ki, roko na srce, dan ta noč delajo in s tem oprav-ljajo pionirsko samoupravno delo.
Zastavlja se torej vprašanje: kako premagati sedanji položaj v KS? Verjetno s premišljeno in časovno neomejeno razpra-vo, za katero bi vsi pristojni organi v občini in KS pripra-vili več variant za teritorialno delitev in naravno zaokrožitev tega področja. Seveda takšna razprava ne bi smela vnaprej določiti nobene rešitve, temveč bi se morala naslanjati na stro-kovna in družbenopolitična iz-hodišča ter smotre.-V razpravi bi moralo združeno delo s pol-no paro sodelovati in pravza-prav dajati svoj pečat intona-ciji in kulminaciji razprave. Občinski faktorji bi morali re-sno razumeti ta problem in mu posvetiti največjo pozornost. Potemtakem se je upravičeno tudi vprašati: ali so naše KS prevelike, toda np le teritorial-no, saj je vse ozemlje naše ob-čine tako majhno, da bi po tem kriteriju lahko bila KS. Vpra-šanje je treba zastaviti tako, kot smo razglabljali doslej, ko smo obdelovali celotno proble-matiko KS in s tem iskali op-timalne rešitve, ki bi v speci-fičnih razmerah neke specifič-ne obSine najbolj optimalno opravljale svojo ustavno funk-cijo.
S tem v zve-si bi bilo dobro, če bi občinska konferenca SZDL čimprej izdelala izhodi-šča za tako razpravo in vanjo vključila vse faktorje.     V. K.