GLASILO IN DELOVNIH
SKUPŠČINE OBČINE ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
JUNIJ 1976
NOVICE
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU
Samotne domačije so razporejene pod obronki naših planin.
Javna razprava o osnutka zakona o združenem delu je v teku tudi v naši občini, žal pa še ni dobila že-ljenega in hkrati nujnega obsega. Skoraj povsod lahko opazimo določene pomanjkljivosti, ki jih moramo takoj odpraviti in v akcijo kreniti bolj zavzeto in odgovorno. Konec junija bosta dve delovni organizaciji v naši občini pripravili poleg splošne še specializirani razpravi. V GLIN se bodo udeleženci menili o povezovanju lesne industrije in gozdarstva in o dohodkovnih odnosih na tem področju. Razprave se bodo udeležili tudi predstavniki republiškega sekretariata za organizacijo javne razprave, republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva in član republiškega sekretariata, ki je zadolžen za občino Mozirje. Zgornje Savinjska zadruga pa bo organizirala razpravo o zakonu o združenem delu s posebnim poudarkom na združevanju dela in sredstev z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci in o organiziranju zadruge. Poleg ostalih razpravljalcev se bodo razprave udeležili tudi predstavniki zadružne zveze Slovenije.
Občinski svet zveze sindikatov je vsem predsednikom osnovnih organizacij sindikata in direktorjem TOZD in OZD na področju občine pravočasno poslal naloge, ki jih ima sindikat v javni razpravi. V skladu s temi nalogami so predsedniki izvršnih odborov OOS do konca maja sklicali politične aktive, ki so zadolženi za vodenje javne razprave. Na sestanku političnih aktivov so seznanili prisotne s pomenom in o-snovno vsebino osnutka zakona o združenem delu in sprejeli konkreten načrt javne razprave, ki mora zagotoviti:
—	da bodo vsi delavci seznanjeni s pomenom zakona o združenem delu in da bodo imeli možnost dati pripombe .ali predloge na njegovo izpopolnitev;
—	da bodo delavci na podlagi pripravljene analize lahko ocenili samoupravne razmere v svoji, temeljni, delovni in v sestavljeni organizaciji združenega dela v luči določb osnutka zakona in se na tej podlagi odločili za nadaljnje ukrepe za poglabljanje samoupravnih odnosov in za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.
Naloge političnega aktiva so:
1.	da poskrbi za izdelavo analize o samoupravnih razmerah ob tvor-
nem sodelovanju strokovnih služb,
2.	da predloži analizo v obravnavo vodstvom vseh družbenopolitičnih organizacij, da bi se te dobro pripravile na skupno oceno na zboru delavcev,
3.	odbor nadalje poskrbi za vse potrebne tehnične in organizacijske pogoje, da bo delavcem resnično o-mogočeno tvorno sodelovati v razpravi o zakonu in o lastnih samoupravnih razmerah,
4.	po potrebi organizira problemske razprave o posameznih vsebinskih vprašanjih iz zakona,
5.	obvešča komisijo za samoupravljanje pri občinskem svetu ZSZ o poteku priprav o razpravi, o problemih in vprašanjih, ki se v njej pojavljajo.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata skliče po opravljenih pripravah zbor delavcev, oz. množični sestanek sindikalnega članstva. Na tem sestanku zadolženi delavec obrazloži pomen in osnovno vsebino osnutka zakona in na-to poda oceno samoupravnih razmer v njegovi sredini. Sledi razprava, v kateri delavci dajejo svoje pripombe ali predloge in razčiščujejo nejasnosti. Na tej podlagi sprejmejo zaključke o tem, kakšne predloge in pripombe je treba sporočiti zakonodajalcu in katere ukrepe je potrebno uresničiti za odpravo pomanjkljivosti v lastni samoupravni praksi.
Članski sestanki so bili ali pa še bodo maja, junija in izjemoma še v začetku julija.
Ali ga spoznamo? Legenda govori o spečem menihu.
ZA CESTNO POSOJILO
Dobre prometne povezave so osnova vsakemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju, zato se s slabimi cestami vrtimo v začaranem krogu: zaviramo hitrejši razvoj področij, ki bi z viškom delovne sile (ki sedaj odhaja na tuje ali v večje centre) na svojem ožjem območju znatno pripomogla k uravnoteženemu in bolj enakomernemu razvoju. Čeprav so v zadnjih letih bili vloženi veliki napori pri izgradnji in modernizaciji naših cest, je dejstvo, da hitre potrebe prehitevajo možnosti. V nekaj letih ni mogoče nadomestiti vse zamujeno in še istočasno slediti nagli rasti prometa, ter dati potrebne prometne pogoje brez povečanih virov sredstev.
Glede na znane razmere o stanju in prometu na naših cestah, je nastal minimalen republiški program potreb za obdobje 1976/80, ki znaša okoli 60 % optimalnega programa. Za uresničitev tega srednjeročnega programa se potrebuje okoli 10.800 milijonov din, od tega zneska so redni viri ocenjeni v višini 9.950 milijonov din, razlika je javno posojilo. Akcija za vpis tega takoimeno-vanega ljudskega posojila je že v teku. Pričakuje se uspešnost akcije, saj ne moremo mimo dejstva:
—	da smo člani ene družbene skupnosti, ki ji njen jutrišnji razvoj mora še kako biti pri srcu, jo zanimati in skrbeti;
—	da gre za posojilo, kjer je o-brestna mera 10 %, torej ekonomsko ugodnejša kot bančna;
—	da za območje naše občine pridobimo šestkrat več, kot bomo vpisali posojila.
Občinski štab je za izvedbo te akcije sprejel načelno izhodišče, da je potrebno vključiti v to posojilo vse kategorije občanov z vsemi njihovimi viri sredstev. Sprejet je bil na-
slednji razdelilni ključ:
—	vsi zaposleni vpisujejo 50 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka doseženega v letu 1975;
—	upokojenci vpisujejo isto tako 50% od poprečne mesečne pokojnine;
—	kmetje vpisujejo iz dveh virov:
10 din na m3 od letnega etata in
0,05 din na liter oddanega mleka v letu 1975
—	obrtniki vpisujejo 5 % od od-merne osnove.
Ti kriteriji služijo pri konkretnem vpisu seveda samo kot pripomoček, saj je treba vpisane zneske zaokroževati na 100 din natančno. Zaželje-no je, da bi posamezniki vpisovali večje zneske, kot so minimalno določeni z omenjenimi kriteriji.
V zvezi z akcijo vpisa posojila je treba omeniti še sledeče:
—	v vseh DO, TOZD in skupnostih, so formirana vpisna mesta za zaposlene — enaindvajset vpisnih mest
v vseh krajevnih skupnostih so formirani štabi in vpisna mesta, kjer vpisujejo upokojenci in kmetje — deset vpisnih mest
—	obrtniki imajo svoje skupno vpisno mesto.
Teži se za tem, da se zaključi z akcijo vpisa do pričetka poletnih počitnic.
Glede vpisa posojila je potrebno podati še nekaj informacij:
•	Vpisani znesek se bo lahko vplačeval v več zaporednih enakih ali neenakih obrokih — največ 24 obrokov;
•	vplačila vpisanega zneska se bodo sprejemala do 31. oktobra 1978;
•	plačani zneski se bodo vračali na osnovi predloženih obveznic v 5-letnih anuitetah. I. serija obveznic se tako vrača že leta 1979;
•	za davčne zavezance iz skupnega dohodka občanov bodo veljale davčne olajšave v tistem letu, ko bodo vplačali posojilo;
•	garant za vrnitev posojila je republika Slovenija. Odlok o poroštvu je že sprejela skupščina SRS 31. 3. 1976;
•	morebitni presežek vpisanega posojila ostane v občini za modernizacijo cest, ki še niso zajete s tem programom.
OBČANI BODIMO SOLIDARNI — VPISUJMO POSOJILO ZA NASE CESTE!
Skupščinska seja
Pred občinsko skupščino, ki se je sestala na 17. skupni seji vseh zborov dne 29. junija 1976 v skupščinski dvorani v Mozirju, je zastavljen obširen dnevni red. Najprej je obravnavala predlog družbenega dogovora k srednjeročnemu razvojnemu načrtu za varstvo okolja do leta 1980. O tem v tej številki SN pišemo posebej. V naslednjih dveh točkah je teklo nadaljevanje razprave iz predhodnega zasedanja občinske skupščine. Gre za sprejem družbenega dogovora o skupnem razvoju informatike in družbenega informativnega sistema ter avtomatske obdelave podatkov in družbenega dogovora u vlogi razvojnega centra. Tudi o tem na straneh te številke SN problematiko posebej opisujemo. Na dnevnem redu sta bili poročili veterinarske in tržne inšpekcije- O tej problematiki bomo spregovorili v prihodnji št. SN. Delegatom je predložen tudi predlog za spremembo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, predlog odloka o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov delegatom, poročilo o doseženih dohodkih in izdatkih proračuna občine Mozirje do
31.	3. 1976, zaključni račun sredstev za intervencijo v gospodarstvu za leto 1975. Skupščina je obravnavala tudi predlog predsedstva Občinskega odbora ZZB NOV Mozirje, s katerim Ie-ta predlaga, da se vrši letošnje praznovanje občinskega praznika v Solčavi.
OSNOVNA SOLA MOZIRJE Dne 11. 6. 1976
OBVESTILO
Osnovna šola Mozirje obvešča, da bomo vpisovali v malo šolo otroke, rojene 1970. leta. Vpis bo za šole Mozirje, Rečica in Nazarje od 15. 7. do 30. 7. 1976, v tajništvu šole Mozirje. Pri vpisu boste potrebovali rojstni list otroka.
V istem času bomo vpisovali otroke za vrtec Mozirje, Rečica in Nazarje). Obrazce za vpis lahko dobite v vrtcih.
TAJNIŠTVO
*:.*****•&&" *y- ....
Odkar teče mimo gostišča »IGLE« asfaltno cestišče, se dnevno tu mimo pelje in seveda tudi ustavi vse več motoriziranih turistov.
NOVICE
2
Junij 1976
<>
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade pri
Skupščini občine Mozirje
POZIVA
vse zainteresirane gospodarske in druge organizacije, družbeno- 11 politične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posameznike k vlaganju predlogov za podelitev
Občinske nagrade v letu 1976
Občinska nagrada je namenjena kot moralno in materialno priznanje za osebne dosežke s kateregakoli področja družbene dejavnosti na območju občine Mozirje in se slovesno podeljuje vsako leto na občinski praznik 12. september. Vsako leto se podeljujejo do tri nagrade. Občinska nagrada se podeljuje delovnim organizacijam na področju gospodarstva in družbenih služb, družbenim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim ter posameznikom za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke in za napore pri razvoju občine ali posameznega področja gospodarske in družbene dejavnosti.
Predlog za podelitev nagrade lahko poda vsaka pravna ali fizična oseba.
Predloge je treba izčrpno obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstaja.
Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade v letu 1976 do vključno 15. avgusta 1976.
Predloge, dokumentacijo in obrazložitev je treba poslati na naslov:
Skupščina občine Mozirje, komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade

Ocena
splošne
porabe
Za skupščinsko sejo v juniju 1976 je izvršni svet pripravil poročilo o gibanju dohodkov in izdatkov proračuna. Iz podanega poročila je razvidno, da so dohodki proračuna občine Mozirje za I. trimesečje doseženi 17 % od planiranega letnega zneska, kar je 8 % izpod dinamike. Zaradi obdobja začasnega financiranja v I. trimesečju tudi izdatki ne nastopajo v taki višini, da bi bilo občutno pomanjkanje sredstev. Močno pod dinamiko so naslednji dohodki: Davek iz kmetijske dejavnosti je dosežen le 12 %, ker je akontacija samo na davek po katastru ne pa na posekan les. Davek od obrtne dejavnosti je dosežen le 10%. Prvi razlog je v tem, da so akontacije za prvo trimesečje 1976 na dosti nižji osnovi odmere za leto 1974, drugi pa, da podjetja, ki imajo storitve poravnati v dobro davka, to delajo zaradi nelikvidnosti zelo počasi. Zelo slabo je dosežen prometni davek od maloprodaje industrijskega blaga, saj je dosežen le 18,5 %, še slabše pa prometni davek na storitve, ki je dosežen le 4,2 % od planiranega.
Tudi upravne takse so dosežene le 11,5 %, čeprav plan ni nič povečan v primerjavi z letom 1974, vendar ni bojazni, da bi v teku leta ne bili doseženi ti dohodki.
Dopolnilna sredstva so zaenkrat slabo realizirana, ker smo šele na začetku leta in še prelivanje ni steklo v celoti, namenska dopolnilna sredstva pa še niso določena za leto 1976, do tega časa pa ni nakazil.
Izdatki so izvršeni le za priznavalnine in kadrovske podpore. Sredstva za zdravstveno varstvo so v predplačilu zato, ker je več povračil bolniških stroškov kot pa stroškov v tem času.
Za delo državnih organov je porabljeno za redno dejavnost 21,4 %, ker vsi koristniki dobivajo sredstva po dvanajstinah lanskega leta, sredstva za posebne namene pa 20,1 %.
Sredstva za negospodarske investicije so porabljena že 26,8 %, ker so polletni obroki posojil že zapadli in plačani.
Obveznosti iz preteklih let so izvršene že 47 %, ker le-te nastopajo največ takoj v začetku leta.
Na planiranih sredstvih tekoče proračunske rezerve še ni bilo nič izvršeno, na tej postavki so tuja sredstva od Zavoda za statistiko SR Slovenije za popis živine, ki pa še ni izplačan.
Izdatki so v globalnem znesku izvršeni v višini 16,3 % od planirahih in za 0,7 % manj kot doseženi letni dohodki.
ENOTEN PRISTOP
OB SPREJEMANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNEM RAZVOJU INFORMATIKE IN DRUŽBENEGA INFORMATIVNEGA SISTEMA TER AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV.
Sedanje stanje na področju avtomatske obdelave podatkov tako v občinah cele regije, kakor tudi označuje parcialnost, nekompatibilnost, pomanjkanje enotnosti, nekomplet-nost in podvojevanje istega dela. Čeprav dela na istih računalnikih več uporabnikov (kar ustvarja videz racionalnosti) dela vsak zase svoje obdelave podatkov s svojo organizacijsko pripravo in s svojimi programi.
Logično reagiranje na takšno stanje je prav gotovo zahteva po vzpostavitvi širših informacijskih sistemov, ki bi bili resnično racionalni in ki bi okrog tehnične baze združevali taki nosilci sistemov, ki so si sorodni po vsebini in diseminaciji informacij. Seveda pa bi ti sistemi morali brezkompromisno uveljaviti načelo, da se vsak podatek zajame samo enkrat za vse namene obdelave in za vse uporabnike.
Tudi 92. člen ustave SRS, ko definira družbeni sistem informiranja, poudarja usklajenost na tem področju. Torej poudarek pri planiranju bodočega razvoja je v usklajevanju organizacije, dela in metod. To pa pomeni ne le večjo učinkovitost sistema, ampak tudi višjo racionalnost in s tem relativno manjše stroške. Iz teh razlogov so potrebna dogovarjanja, sporazumevanja in koordinacija, tako v okviru občine, kakor tudi širše (območje, republika).
Kot že rečeno, je avtomatska obdelava podatkov smotrna in racionalna, če zagotovi integralno obdelavo in vsestransko izkoriščanje shranjenih informacij. Ne sme biti torej sama sebi namen in uvedena zgolj zaradi demonstracije tehničnih efektov elektronske tehnike.
Ce izhajamo iz tega, da nivoja in kvalitete uslug, ki jih danes nudimo občanu, v glavnem s klasično organizirano upravo, ne smemo zanemariti, potem je jasno, da z avtomatsko obdelavo podatkov želimo doseči bolj smiselno in racionalno poslovanje javne uprave. Cilj je vsekakor, da zagotovimo ne le občanu, temveč tudi družbi in vsem njenim organizmom čim več kvalitetnih informacij.
Izgradnja komunalno informacijskega sistema, ki naj bi pokrival vse potrebe po avtomatski obdelavi podatkov, ne le za občinsko skupščino in njene upravne organe, ampak za vse uporabnike na občinskem območju, ki sodijo v okvir družbenih dejavnosti, vključno s komunalnimi podjetji, ki opravljajo neko vrsto javne službe, je zelo zahteven projekt. Iz teh razlogov je nujen in načrten pristop. Potrebno je upoštevati, da je komunalen informacijski sistem temelj družbeno-informacijske-ga sistema, zato je potrebno usklajevanje med občinami, saj vsaka metoda dela, ki vključuje avtomatizacijo, je enako potrebna vsem 60 občinam, torej je racionalna le ena organizacijska rešitev.
Naiedena dejstva so tudi pogojevala pristop k izdelavi predloga družbenega dogovora o skupnem razvoju informatike in družbenega informativnega sistema ter avtomatske obdelave podatkov, v okviru katerega bi se naj povezale občine celjskega območja in drugih območij pri izvajanju enotnega programa komunalnega informacijskega sistema, kot dela družbenega informacijskega sistema.
V predlogu družbenega dogovora je upoštevana ugotovitev, da je za transformacijo podatkov v informacijo potrebna tudi sodobna tehnologija, ki jo omogočajo računalniki. Zato predvideva dogovor izvajanje enotne politike razvoja računalništva na območju podpisnic dogovora in v okviru republike. Izhodišče za sodelovanje je povezovanje občin v regionalni računski center, ki pa bi v prvi fazi zagotavljal le enoten pristop k programiranju in organizaciji komunalnega informacijskega sistema in enotno izvajanje, medtem ko bodo potrebe po računalniških obdelavah pokrivale z uporabo prostih kapacitet računalnikov v gospodarstvu.
Z družbenim dogovorom se podpisnice še obvezujejo, da bodo izvedle akcijo za sklenitev podobnega samoupravnega sporazuma med delovnimi organizacijami in TOZD, s katerim se tudi vključujejo v družbeni informacijski sistem in enotno politiko uvajanja, izvajanja ter razvoja avtomatske obdelave podatkov in računalništva.
Sam podpis družbenega dogovora še ne pomeni za podpisnice materialnih obveznosti, ker naj bi z njim u-rejali le določen red, organiziran na načrten pristop na področju računalništva. Materialne obveznosti se bodo oblikovale kasneje na podlagi dogovorov oziroma pogodb, seveda v obsegu, ki ga posamezna podpisnica želi in zmore.
O podpisu družbenega dogovora je sklepala Skupščina občine Mozirje na svoji seji konec tega meseca.
Obisk konzula
V začetku maja je našo občino o-biskal jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, Bojan Lubej. Predstavnikom občinske skupščine in družbenopolitičnim delavcem je najprej spregovoril o razvoju in o trenutnem stanju odnosov med republiko Avstrijo in Jugoslavijo in o sedanjem položaju na Koroškem. Generalni konzul je po tem razgovoru obiskal Logarsko dolino in mejni prehod Pavličevo sedlo, kjer so se gostje in udeleženci razgovora obširneje pogovorili o problematiki mejnega prehoda in o težavah, ki se porajajo pri njegovem uveljavljanju. Predstavniki občinske skupščine so Bojana Lubeja seznanili s potekom in z zgodovino prizadevanj za mejni prehod na Pavličevem sedlu, katerih začetek sega več kot deset let nazaj in doslej niso rodila željenih sadov. Vzrok za to je nerazumevanje avstrijskih oblasti, s katerimi nikakor ni moč uskladiti interesov. Prehod je sedaj odprt samo omejen čas v poletnih mesecih in je prehod preko njega možen le peš, ker z Avstrijo ni moč doseči soglasja o preureditvi ceste z njene strani.	>
Udeleženci razgovora so bili e-notnega mnenja, da je treba s prizadevanji nadaljevati in z utemeljenimi razlogi avstrijsko stran pripraviti k sodelovanju.
J. P.
4
Junij 1976
Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občinah Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje
Razpisujejo
štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1976/77
Na razpis se lahko prijavijo učenci in študenti s stalnim bivališčem v zgoraj omenjenih občinah in učenci in študenti drugih republik SFRJ, ki prejemajo kadrovske štipendije v omenjenih občinah. Prednost pri štipendiranju bodo imeli v skladu s kadrovskimi potrebami teh občin učenci in študenti, ki se šolajo za naslednje poklice:
a)	na nivoju 2—3-letne srednje šole:
kmetijci, metalurgi, rudarji, kovinarji (kovač, klepar, varilec, rezkalec, ključavničar), elektrikarji — jaki tok, gradbeniki (zidar, tesar, železokrivec, strojnik gradbene mehanizacije, pleskar), mizarji, peki, mesarji, dimnikarji in gostinci;
b)	na nivoju 4-letne srednje šole:
metalurški tehnik, rudarski tehnik, lesarski tehnik;
c)	na nivoju višje šole:
metalurški inženir, predmetni učitelj glasbe, predmetni učitelj matematike-fizike in predmetni učitelj telesne vzgoje;
d)	na nivoju visoke šole:
dipl. inž. metalurgije, dipl. strojni inženir, dipl inž. agronomije, profesor matematike-fizike, profesor telesne vzgoje.
Pravico do štipendije iz združenih sredstev imajo učenci in študenti, ki jim polovični dohodek na člana družine skupno z otroškim dodatkom in minimalno kadrovsko štipendijo ne presega minimalnih življenjskih stroškov. Izračunani mesečni življenjski stroški za učence in študente v letu 1976 znašajo 1.950 din oziroma 2.100 din in so za 450 din nižji za tiste, ki se vozijo v kraj šolanja in za 650 din nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. Vse prosilce za štipendijo iz združenih sredstev opozarjamo, da morajo najprej iskati kadrovsko štipendijo v OZD oz. SIS. V kolikor ne uspejo dobiti kadrovske štipendije, lahko vložijo prijavo za štipendijo iz združenih sredstev.
Izvršni odbori skupnih komisij bodo obravnavali le popolne prijave, ki morajo vsebovati:
1.	»Prošnja za štipendijo« na obrazcu DZS 1,65;
2.	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih;
3.	potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo za šolsko leto 1976/77;
4.	dokazila o dohodkih družine za leto 1975 na obrazcu prošnje za štipendijo (otroci upokojencev priložijo zadnjo pokojninsko nakaznico);
5.	potrdilo o višini otroškega dodatak (zadostuje odločba na vpogled);
6.	potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
7.	izjava kandidata, da ne prejema štipendije. Ce prejema kadrovsko štipendijo, navedite naslov štipenditorja in višino štipendije;
8.	prosilci, ki uveljavljajo samo štipendijo iz združenih sredstev, morajo predložiti tudi dokazila, da jim je bila prošnja za kadrovsko štipendijo zavrnjena.
Prijave bodo sprejemali poverjeniki za poklicno usmerjanje v osnovnih in srednjih šolah ter delavci Skupnosti za zaposlovanje v vsaki občini.
Rok za oddajo dokumentacije je do konca avgusta za srednješolce in do konca septembra za študente višjih in visokih šol. Kdor bo ta rok zamudil, ne bo dobil štipendije v prvem polletju in bo lahko obravnavan šele v mesecu januarju 1977. leta.
Na popolno vlogo za štipendijo bo vsak prosilec dobil pismen odgovor.
Opozorilo vsem štipendistom iz združenih sredstev!
Po pogodbi ste dolžni po končanem letniku predložiti dokazila o učnem uspehu v preteklem šolskem letu in potrdilo o vpisu v naslednji letnik. Učencem, ki omenjenih 'dokazil ne bodo predložili do konca avgusta, študentje pa do konca septembra, bomo ustavili izplačevanje štipendije.

Razvojni center Celje
Ob sprejetju družbenega dogovora o vlogi razvojnega centra Celje
Iniciativa za oblikovanje razvojnega centra izhaja iz spoznanih potreb dejavnikov regije (osmih občin) po organizaciji, ki naj bi predstavljala strokovno središče za gospodarsko in socialno iniciativo nadaljnjega razvoja območja. Potreba je bila izražena z nujnostjo uvajanja raziskovalnega dela, kot podlage za smotrno razvojno politiko in poslovne odločitve. Nakazano dobiva še večji pomen z uvajanjem novega sistema družbenega planiranja osnovnih nosilcev planiranja. Vizija bodočega razvoja in konkretnejše srednjeročno načrtovanje, ki mora upoštevati dosedanji razvoj in objektivne možnosti, je en vidik družbenega usmerjanja razvoja. Enako pomembno in doslej zapostavljeno je vprašanje spremljanja doseganja planskih ciljev, kot instrument za družbeno intervencijo. Iskanje metodoloških pristopov in predlaganje ustreznih kazalnikov družbenoekonomskih gibanj je vprašanje, ki se ga moramo najresneje lotiti. Obstoječe in uzakonjeno urejeno spremljanje gospodarskih gibanj (SDK) ni povsem a-dekvatno, predvsem pa prihaja v roke odgovornih dejavnikov prepozno — post festum. V neposredni povezanosti s temi vprašanji je nujnost oblikovati družbeni informacijski sistem in njegove podsisteme. Nadalje naj bi razvojni center snoval predloge alternativnih rešitev, kot podlage za sprejemanje odločitev na poslovnih in organizacijskih področjih, dajal stalne iniciative v pogledu o-življanja in spremljanja inovacij v tehnologiji, organizaciji dela in podjetja, prevzemal naloge v pogledu prostorskega planiranja in spremljanja sprememb v prostoru in drugo. Razvojni center bo nadaljeval in poglabljal kvaliteto dosedanjih že vpeljanih dejavnosti -(projektiranje, inženiring) Zavoda za napredek gospodarstva Celje.
Našteti razlogi so bili podlaga za postavitev iniciativnega odbora za oblikovanje institucije, ki naj bi u-resničevala zastavljene cilje. Enotno je bilo spoznano, da je zaradi strokovnih, kadrovskih in materialnih pogojev smotrno opredeljene naloge zaupati Zavodu za na napredek gospodarstva, ki naj se vsebinsko in. organizacijsko — samoupravno pre-osnuje v razvojni center. Ta proces je v polnem teku. Ustanavljajo se štiri TOZD (planiranje, projektiva, ekonomsko in organizacijsko svetovanje, informatika in AOP ter nadzor).
Iz določil družbenega dogovora jasno izhaja, da podpisniki s pristopom ne prevzemajo nobenih obvez v pogledu rednega financiranja dejavnosti razvojnega centra. Družbeni dogovor je oblika, s katero podpisniki spoznavajo tudi kot svojo potrebo po opravljanju dejavnosti, ki so opredeljene.
Vlak bratstva in enotnosti
V prvih dneh junija smo v številnih slovenskih občinah spet gostili vlak bratstva in enotnosti. Njegove udeležence smo sprejeli radostni in odprtih src. Veselja in sreče mnogih srečanj se ne da opisati, treba jih je doživeti. Besede so pri tem odveč, skoraj vse povedo srečni obrazi, solze v očeh, stiski rok, objemi, več od vsega povedo nema in hkrati glasna hvaležna srca. Gostje in gostitelji so tudi tokrat kot že ničkolikokrat prej okrepili že sicer čvrste vezi, ki so se stkale v najtežjih dneh naše zgodovine in se razraščajo v veličastno manifestacijo bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Bratstvo je pognalo svoje korenine v preteklosti, pomembno pa ni le zaradi nje, pommebno je zlasti zaradi sedanjosti in prihodnosti. Vlak iz leta v leto dobiva novo vsebino. Med njegovimi udeleženci je vedno več mladih, rojenih že v svobodi, vedno več je vezi in stikov med njimi. Ideja bratstva in enotnosti se preliva na nove generacije in se bo z njimi krepila in živela dalje.
V naši občini smo gostili 33 udeležencev letošnjega vlaka. Toplo in prisrčno smo jih sprejeli najprej na železniški postaji v Celju in še bolj v prostorih občinske skupščine. V i-menu vseh gostiteljev jih je najprej pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik občinske konference SZDL Ivan Kramer, ki je med drugim dejal:. »Bratstvo in enotnost sta se rodila v najtežjih dneh zgodovine, ko sovražnik ni računal z zavestjo o skupni usodi jugoslovanskih narodov. Postali smo bratje. Vi ste z našimi ljudmi delili vse, kar ste imeli, tudi svobodo, ki si jo je bilo treba šele priboriti. Seme bratstva in enotnosti, posejano v nesreči, je rodilo bogate sadove. Izročilo preteklosti moramo prenesti na mlajšo generacijo in iz vseh bitk bomo izšli kot zmagovalci.«
Za dobrodošlico se je v imenu gostov zahvalil predsednik občinske konference SZDL pobratene občine Čajetina Aleksander Vasiljevič: »... To srečanje želimo obeležiti s simboličnim in skromnim darilom, s stensko preprogo, ki je delo znanih pletilj iz Sirogojna. Pletilje so v to preprogo vtkale simbol ljubezni, veliko rdeče srce. V to srce je vtkano še eno, ki veže vsa naša srca. Naj nas ta ljubeča srca povezujejo še vnaprej. Radostni in srečni smo ob
sprejemu, ki ste nam ga pripravili in je samo potrdilo sprejetih načel, potrditev pripravljenosti, da branimo, kar smo dosegli...«
Svoj prispevek so k svečanemu trenutku dali še najmlajši učenci mozirske osnovne šole, ki so s svojim prisrčnim in ganljivim pozdravom v marsikatero oko privabili solze.
Osemčlanska uradna delegacija pobratene občine Čajetina se je proti večeru napotila v Nazarje, kjer se je z delegacijo naše občine zadržala na večerji. Ostali gostje so odšli na domove svojih gostiteljev in bili pri njih tudi vso nedeljo. Hitro in prehitro so potekli tudi naslednji dnevi.
Člani delegacije so v nedeljo odšli v Logarsko dolino in Podolševo. Spotoma so si ogledali kmetiji pri Cremošniku in pri Govcu in se okrepili z domačimi posebnostmi. Po o-gledu slapa Rinka in po kosilu v Planinskem domu so krenili v Matkov kot in se v gostišču Vilija Majerholda poveselili na pikniku.
V ponedeljek so si gostje ogledali organizaciji združenega dela EL-KROJ in GLIN. V obeh so se seznanili s proizvodnim programom in procesom in v obeh so bili prisrčno sprejeti. V GLIN so jim pripravili tudi kosilo. Po prostem popoldnevu so se zvečer na Golteh zbrali člani obeh delegacij, vsi gostje in gostite-
lji in drugi. Prijateljsko srečanje po večerji je bilo enkratno, nepozabno. V veselem razpoloženju so se mešale pesmi, slovenske, srbske in druge, vsi so se vrteli v ritmu polke in v ritmu kola. Kar prehitro je minilo.
V torek so srbski prijatelji obiskali mozirsko osnovno šolo in TOZD Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Pred kosilom sta se delegaciji pobratenih občin sešli na zaključnih pogovorih, po kosilu pa so se gostje poslovili. Zopet solze, stiski rok, objemi in velika želja, da bi se čimprej spet srečali.
Obisk
iz
Reke
Prejšnji mesec se je v Gornji Savinjski dolini mudila delegacija sindikalnih in turističnih delavcev z Reke. V enem samem dnevu in žal v slabem vremenu so si ogledali do-kajšen del naše občine. Gostitelji so jih sprejeli v Mozirju in jih od tam popeljali na Golte, kjer so jih sprejeli predstavniki tamkajšnjega turističnega centra in Izletnika. Od tam so preko Gornjega grada, Ljubnega in Luč krenili v Logarsko dolino. Tu so si najbolj vztrajni ogledali slap Rinko, vsi skupaj pa so se zatem zbrali v Planinskem domu na večerji in razgovoru. V vseh krajih, ki so jih obiskali so jih pozdravili predstavniki teh krajev in jih seznanili z njihovimi znamenitostmi in možnostmi ter zmogljivostmi za letovanje. Pri kmetu Presečniku pa so se gostje s kvarnerske obale okrepčali z domačimi specialitetami in bili z njimi resnično nadvse zadovoljni.
Ta obisk je sodil v okvir že ustaljenih srečanj med predstavniki obeh področij in pomeni nadaljnje poglabljanje sodelovanja na področju izmenjave letovanj za delavce. Člani delegacije z Reke, zlasti tisti, ki so bili pri nas prvič, so bili nad dolino navdušeni in bodo svoje vtise poskušali prenesti na kar največje število delavcev, ki bodo potem pri nas izkoristili svoj letni dopust. E-notna želja članov obeh delegacij je bila, da morajo storiti vse, da bodo lahko delavcem, tako našim na obali kot njihovim v Gornji Savinjski dolini, ponudili vse kar si med dopustom želijo in kar potrebujejo.
Sklenili so tudi, da bodo na prihodnjih srečanjih odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki so se pojavile v šestletnem sodelovanju in da bodo to sodelovanje kar se da okrepili in razširili. To bo tudi tehten prispevek krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi.
J. P.
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE
vpisuje v izobraževalnem letu 1976/77 v naslednje izobraževalne oblike:
1.	Osnovno šolo za odrasle — 6., 7., 8. razred
2.	Poklicno administrativno šolo — 1. in 2. letnik
3.	Upravno administrativno šolo — 3. letnik
4.	Ekonomsko srednjo šolo — 1., 2. in 3. letnik
5.	Poklicno kovinarsko šolo — 2. letnik
6.	Solo za poklicne voznike motornih vozil
7.	Tečaj nemškega in angleškega jezika: začetni, nadaljevalni in konverzacijski
8.	Tečaj krojenja in šivanja
9.	Gospodinjski tečaj s kuhanjem in zdravstveno vzgojo
10.	Tečaj skladiščnega poslovanja
11.	Tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinarski stroki Občane obveščamo, da posojamo kasete 2000 S za učenje tujih
jezikov; in sicer nemščine, angleščine in francoščine.
Natančnejše informacije dobite na Delavski univerzi v Mozirjit. V izobraževalne oblike vpisujemo do 31. 8. 1976.
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE
m	i u Alfi AP
6 ESJEJNUfllt
srečanja
Komisija za informiranje pri OK ZSMS Mozirje
mladifr
ŠAHOVSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV
Letos je bilo izvedeno že petnajsto tradicionalno šahovsko tekmovanje šahistov iz vseh šol občine Mozirje. Tudi letos ga je izvedlo Društvo prijateljev mladine ob sodelovanju TTKS Mozirje in šahovskega kluba. Tekmovalo se je v štirih kategorijah pionirjev in pionirk. Kot navadno je bilo tudi letos tekmovanje v Nazarjah. V kategoriji mlajših pionirjev do 12 let starosti so tekmovali pionirji iz šol: Gornji grad, Nazarje, Šmartno ob Dreti, Luče, Rečica ter Ljubno. Prva tri mesta so zasedli: Gornji grad 15, 2. Nazarje 12 in Šmartno ob Dreti 11 točk.
Mlajše pionirke so tekmovale iz šol Nazarje in Šmartno ob Dreti 3 in pol točke.
V ekipi starejših pionirjev so tekmovale vse štiri osemletke. Vrstni red: Luče 9, Mozirje 7 in pol, Gornji grad 4 in pol in Ljubno 3 točke.
Starejše pionirke so zastopale o-semletke: Mozirje in Gornji grad po 9 in Ljubno 6 točk.
Za pripravo za čimboljšo uvrstitev na območnem tekmovanju je bilo izvedeno tekmovanje posameznikov v vseh kategorijah. To tekmovanje je financirala TTKS Mozirje. V klubski sobi v Nazarjah je tekmovalo po 8 najboljših mlajših in starejših pionirjev ter 7 starejših in 5 mlajših pionirk.
Po prva tri mesta so dosegli: pri mlajših pionirkah Firšt in Letonje iz Nazarij in Zagožen iz Šmartna ob Dreti. Pri mlajših pionirjih prvo in drugo mesto Veršnik in Zagožen iz Gornjega grada, tretji Cigale iz Nazarij. Pri starejših pionirkah Urank — Mozirje, Podkrižnik — Ljubno in Orlovič — Mozirje. Pri starejših pionirkah pa Darko in Miro Prašnikar ter Rihtar vsi iz Mozirja.
Na osnovi rezultatov tekmovanja ekip in posameznikov so našo občina sko zvezo DPM na področnem tekmovanju zastopale naslednje ekipe: mlajše pionirje Gornji grad, mlajše in starejše pionirke ter starejše pionirje pa Nazarje in Mozirje. Tekmovanje je bilo izvedeno v prostorih šole Mozirje. Z ekipami so nastopile vse občine iz regije, razen Slovenskih Konjic. V kategorijah mlajših pionirk je ekipa iz Nazarij zasedla prvo mesto, pri starejših pionirkah četrto mesto, pri mljaših pionirjih šesto, pri starejših pionirjih pa je e-kipa Mozirje s Celjem delila prvo in drugo mesto z enakim številom točk.
Ekipa mlajših pionirk šole Nazarje se je kot prvakinja celjske regije uvrstila na republiško tekmovanje v Radovljici, kjer je med devetimi e-kipami zasedla z 11 točkami sedmo mesto, pred Jesenicami 7 in Koprom 5 točk.
Na občinskem prvenstvu je sodelovalo nad 60 pionirjev in pionirk, na področnem pa nad 100. Za prva tri mesta so bile dodeljene diplome in trajen pokal. Pionirji imajo ve-Križnik Avgust
OB DNEVI) ZMAGE
Strelci mozirske občine so letos ob dnevu zmage nad fašizmom 9. maju svečano proslavili ta praznik. Občinska strelska zveza Mozirje je organizirala masovno strelsko tekmovanje z malokalibrsko in zračno puško, ki se ga je udeležilo preko sto tekmovalcev iz strelskih in lovskih družin, enot teritorialne obrambe, organizacij ZRVS, ZZB NOV, milice ter društev.
Rezultati, ki so bili na tem tekmovanju doseženi so dobri. Posamezne ekipe so se uvrstile takole:
MK puške:
1.	SD Rečica ob Savinji Zračna puška:
1.	ZSMS Šmartno ob Dreti Vrstni red posameznikov je naslednji:
MK puške:
1.	KLINAR Ludvik, SD Rečica ob Savinji
2.	RESNIK Janez, SD Gornji grad Zračna puška:
1.	PLESNIK Branko, ZSMS Luče
2.	WEISS Rado, ZSMS Šmartno ob Dreti
Naši taborniki letos v Splitu
V večletni dejavnosti taborniške organizacije je vedno bila prisotna želja naših članov, da bi taborili ob morju. Letos se bo ta želja izpolnila. Vodstvo organizacije je pripravilo letno taboren j e v Kaštel Kam-belovcu pri Splitu. Vse je že pripravljeno in organizirano. Na tem prostoru lahko tabori 100 članov in z veseljem ugotavljamo, da je tudi prijav že 100. Samostojnega tabore-nja z tolikimi udeleženci naši taborniki še niso imeli. Za spremembo od programov prejšnjih taboren j, kjer smo imeli dopoldansko gozdno šolo, bo letos šola skrajšana na 1 uro, nadaljuje se s plavalno šolo in končuje v večernih urah s športnimi in dru-
gimi kolektivnimi igrami oziroma kulturnimi večeri. V naš celodnevni program smo vključili še predavanje o našem družbenem sistemu in temo vseljudskega odpora. Izvedli bomo tudi več športnih in drugih tekmovanj.
Vsem staršem naših prijavljencev še enkrat v obvestilo:
Zbirališče vseh prijavljencev je v ponedeljek dne 16. avgusta ob 16. uri pred OS Mozirje. Vrnemo se dne 28. 8. ob 12. uri v Mozirje.
Vsi starški naj kontrolirajo po danem seznamu pakiranje osebne o-preme.
Na svidenje 16. avgusta!
Ivo NOVAK
Pravočasna košnja — dobra krma. Tudi mladi pomagajo.
Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1976 nalaga republiškemu komiteju za varstvo okolja, da pripravi za srednjeročni načrt predlog DRUŽBENEGA DOGOVORA o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije do leta 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja. Republiški komite za varstvo okolja SR Slovenije je predlog omenjenega dogovora posredoval IS SO Mozirje, ki je na 41. seji dne 6. 5. 1976 o njem razpravljal in sklenil, da ga predloži SO Mozirje v razpravo in sprejem.
Izvršni svet je ob razpravi o vsebini tega dogovora imel podlago in utemeljitev z ustavo določenih načel, da je varstvo okolja ena osnovnih ustavnih dolžnosti in pravic vseh državljanov SFRJ. Predlog družbenega dogovora zajema in temelji na načelu, da mora zdravo okolje biti poleg materialnih dobrin osnovni cilj vsake človekove okolnosti. Nagel razvoj ne sme zmanjševati človeku njegovega življenjskega prostora, zato je nujno, da se družba tako samoupravno organizira, da bo vedno in povsod ter za vse sprejemala takšne samoupravne akte, ki bodo popravili že uničeno ali načeto okolje ter preprečili vsako nadaljnje stopnjevanje uničenja okolja, pa tudi če bo potrebno to doseči s pomočjo strogih ukrepov in sankcij.
kolji; Med udeleženci dogovora nastopajo tudi občinske skupščine, ki se s tem dogovorom še posebej zavezujejo, da bodo v statutu občine določile dolžnosti občine, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki jih na področju varstva o-kolja in uredil način opravljanja njihovih nalog in s tem zagotovile uresničevanje neposrednih interesov varstva in urejanja okolja, da bodo v družbenem planu občine določile politiko, skupne in posebne naloge za varstvo človekovega okolja in sprejemale ukrepe za odpravo žarišč ali virov naravnega okolja.
Posebna pozornost naj bo posvečena urbanističnim in zazidalnim načrtom, da bodo skrbele za njihovo revizijo z vidika celovitega varstva okolja, pri čemer bodo sodelovale s sosednimi občinami in republiškimi organi o skupnih interesih in nalogah na tem področju. Občine bodo zavezane s tem dogovorom pospeševati ustrezne oblike družbene in samoupravne organiziranosti, skrbele bodo za uspešno delovanje ustreznih SIS, komunalnih služb, nadzornih služb in raziskovalnih skupnosti, spodbujale bodo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje ali odpravljanje onesnaževanja človekovega okolja.
In končno, občine bodo sprejemale predpise in odloke v svoji pristojnosti za zaščito pravic občanov glede urejenosti, varnosti in čistosti naravnega okolja.
Izvršni svet občine Mozirje ob tem ugotavlja, da je skupščina občine Mozirje že doslej posvetila varstvu okolja določeno pozornost, ki se o-draža v naslednjem:
Skupščina občine Mozirje je na skupni seji dne 4. marca 1970 občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela ODLOK o urbanističnem programu občine Mozirje. Glavni namen urbanističnega programa je smotrna urbanizacija prostora, skladna in funkcionalna in estetska naselitev prostora na podlagi številnih dognanj in preučevanja, ki so in nastajajo na območju občine, ob i-stočasnem vključevanju regionalnih potreb in interesov širše družbene skupnosti. Rezultati teh proučevanj so strnjeni v urbanistični dokumentaciji, ki skupaj z odlokom o urbanističnem programu občine Mozirje predstavlja pravni dokument za u-smerjanje stanovanjske in druge izgradnje za zavarovanje območij posebnega družbenega pomena in druge človekove posege v prostoru. Tu naj omenimo, da so zaščitena območja izvirov vode, rezervati za ceste, zaščitena območja in objekti (arheološki, etnografski, naravni in u-metnostni ter kulturni spomeniki). Posebej je zaščiteno območje ob reki Savinji in Dreti, v pripravi pa je tudi odlok o varstvenih gozdovih. Urbanistični program občine je zato pomemben delež k zaščiti okolja, hkrati pa osnova načrtnega izkoriščanja prostora, kateremu moramo še bolj kot doslej posvetiti vso pozornost.
Skupščina občine je že doslej sprejela naslednje ukrepe za zaščito o-kolja z naslednjimi predpisi: Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v naseljih na območju občine Mozirje, Odlok o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Mozirje, Odredba o razglasu varstvenih voda na območju občine Mozirje.
Izvršni svet ugotavlja, da se sprejeti predpisi še ne izvršujejo v celoti, za kar obstajajo objektivni in tudi subjektivni pogoji. Izvršni svet nadalje ugotavlja, da je med našimi občani vzbujena zavest za čisto okolje, kar je nedvomno zasluga številnih akcij krajevnih skupnosti, turističnih društev, šol, planinskih, ribiških in lovskih društev, ki so kljub naglemu razvoju zavarovali in zadržali kolikor toliko čisto naravno okolje. Komisija za varstvo okolja pri IS ima pri tem tudi svoj delež, zato bo njena prizadevanja tudi v bodoče podpirati v tem, da skrb za zdravo okolje resnično podružabimo in tako zagotovimo, da bomo začeto delo pri varstvu okolja nadaljevali in se skupno z ostalimi vključili v prizadevanje SR Slovenije, da zanamcem ohranimo zdravo in čisto naravo.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje obvešča vse občane, ki dograjujejo stanovanjske hiše oziroma kupujejo stanovanja in so zainteresirani za pridobitev posojila, da je Ljubljanska banka — podružnica Celje razpisala dodatna posojila za dograditev stanovanjskih kiš o-ziroina nakup stanovanj.
Razpis je bil v celoti objavljen v NOVEM TEDNIKU dne 1. 4. 1976. Razpis traja skozi vse leto, oziroma do izkorišče-nja razpisne vsote.
Vse informacije in podrobnejša pojasnila daje Ljubljanska banka — ekspozitura Mozirje.
Dežurne službe v občini
ZDRAVNIK:
Od 28. 6. 1976 do 7. ure do 5. 7. 1976 do 7. ure — dr. URLEP Franc, Gornji grad.
Od 5. 7. 1976 od 7. ure do 12. 7. 1976 do 7. ure — dr. KELEMEN Ernest, Mozirje.
Od 12. 7. 1976 od 7. ure do 19. 7. 1976 do 7. uer — dr. SPRAJC Emil, Ljubno ob Savinji.
Od 19. 7. 1976 od 7. ure do 26. 7. 1976 do 7. ure — dr. URLEP Franc, Gornji grad.
Od 26. 7. 1976 od 7. ure do 2. 8. 1976 do 7. ure — dr. BUT Ivan, Mozirje.
Od 2. 8. 1976 do 7. ure do 9. 8.
1976	do 7. ure------dr. SPRAJC
Emil, Ljubno ob Savinji.
ŽIVINOZDRAVNIK:
4.	7. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
11.	7. 1976, dipl vet. LOGAR Franc, Solčava, tel. 846-025.
18.	7. 1976, dipl. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-004.
25.	7. 1976, dipl. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978.
1.	8. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
8 mmmmi
Junij 1976