268 številka. Ljubljana, v torek 22. novembra 1898. XXXI. leto. Ishaja vsak dan ive4»r; izinafii nedelje in prrmikc, ter velja po pofiti prejenan %•. avatro-ogeiske dežele *a cso ieto 15 gld., za pol teta 8 gld., za četrt leta 4 gld., a. gljedeo m *soo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree pošiljanja na dom sa vse kto 13 gld., za Četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po lO.kr, na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za tuje de Cele toliko vt>č, koliknr poštnina sn&sa. — Na n; >* > be, brez istodobne vposilj^tve naročnine, se ne ozira. Za Oknanila plačuje se J u ti I lani* 22. novembra. Nagodba in Miadočehi. V Pragi se je vršila te dni seja niludočeškega kluba, pri kateri je dokazoval načelnik dr. Engel, da je nova nagodba z Ogersko mnogo ugodnejša za gospodarske razmere v obeh dižavnih polovicah. Poslanec dr. Fort in posl. dr. E. Ciregr sta mu ugovarjala. Poft je dokazoval, da so nove nagodbene predloge za Cislit-vanijo še neugodnejše, da bodo davkoplačevalci se bolj obteženi ler povdarjal, da se mora Ogerski določiti vsaj 42%. Govornik je rotil tovar.še, naj glasujejo za nagoibo le tedaj, če izpolni vlada pogoje, katere so ji stavili češki poslanci. Dr. Greg r seje strinjal s Foftom, da je nova nagodba še slabša od prejšne. Grofa Thunu so stavili Čehi 26 zahtev in žal, da fse te zahteve ne morejo objaviti, da bi mogel soditi narod o nj h. Toliko pa izd i govornik, da niso Čehi prav v glavni stvari, v državnopravni zadevi, zahtevali ničesar konkretnega. ZatJ naj se vprašajo češki zaupni možje, kako naj poslanci Čehov glede nagodbe glasujejo. Poslanec dr. H ero Id LISTEK. Lessingova „Emilija Galotti". (K danafinji premijeri spisal „Die firscbeinung der Emilia Galotti war die Gcburt der m ode men doutsehen T rago die. K. Fischer. Mej vsemi nemškimi klasiki mi je bil, ko sem proučava! nemško literarno zgodovino in nemško slovstvo, najsimpatičnejši Gottbold Ephraim Les-sing. Ta mož najsijajnejših duševnih darov, ta estetik najglobljih mislij in najelegantnejšega sloga se mi je s svojimi epohalnimi deli prikupil bolj kot klasično hladni Goethe ali profesorsko vestni in igralsko patetični Schiller. Vse, karkoli sem čital iz njegovega peresa, se mi je zdelo tako svetlo, tako gorko, tako pristno čateno in istinito mišljeno, da se nisem mogel navžiti nikdar dovelj njegovih duhovitih del. Čudno ni, da je postal ta sijajni talent reformator nemškega slovstva ter začetnik ono klasične literarne dobe, katero sta do vedla Goethe in Schiller do vrhunca popolnosti. Lessingje bil veleduh najrazčiščenejšega oku9a, najidealnejšega liberalizma ter mož Kristusove tolerance in humanitete. Ilkratu pa je bil demokratično čuteč umetnik, ki jo sovražil vse predpravice izvest ni h stanov in ki je imel uprav republikansko geslo: BSvoboda! — Jednakost! — Bratstvo!" Velikanske zasluge Lessinga za razvoj nemške dramatike so večne, njegov vpliv na vse poznejše nemške dramatične pisatelje je poznan vsakemu omi-kancujn v najmanjši svetovni literarni zgodovini se imenuje Lessing mej prvimi duhovi. Zadoščaj torej to malo, da opozorim znova na fenomenalno prikazen Lessingovo, čegar „ham-burška dramaturgija" je še dandanes zlata knjiga vsem dramatskim pisateljem, kritikom in igralcem-umetnikom. Opozarjam pa naj že naprej na m kale.o atrani današnje premijere, Lessingove klasične žalo-igre „Emilija (ialot t i". Pretresljiva usoda rimske device Virginije, katero je zabodel lastni oče, da jo je rešil one-čaščenja, — junaštvo Lukrecije, ki je zabodla sama sebi bodalo v prsi, ne hoteča biti žrtva strasti vsegHmrgrK nepn tirana, — ti d\e idejalni ženski antiknega R ma sta dali Lessingu idejo za moderno italijansko devo Emilijo . . . Ta mlada, prekrasna, nežna, plaha, č sta hčerka stotnika Odoarda, resnega vojaka spartanske poštenosti in rirnljansk« g i ponosa, jo nevesta plemenitega grofa Appianija. Tisto jutro pred njeno poroko jo zasleduje iz cerkve do doma princ vladar, mlad lahkožive.-, katerega je imela dolgo v svojih sladkih mrežah strastna gredica Orsina, ženska polna spletk, ljubosumja, ponoBa in neukrotljive poltnosti. Lahko-mišljeni metulj princ se ztljubi z vsakim živemu v nežno devo Emilijo in imeti jo hoče, naj se zgodi karkoli. Marinelli, brezsrčen spletkar, ki nima no-nenega čuta več za pravico, poštenost in nravnost, si izprosi v trenotku največje prinčeve ljubezenske b'aznosti pooblastilo, da sme storiti vse. Marinelli najame ljudi, ki umore Appianija na poti k — poroki . . . Nevesta Emilija pnbeži v vilo prinčevo in b tem je zašla v svojo past. Piešitve ni nobene. Princ jo zna omrežiti z vsemi sredstvi rafinirano zapeljivosti, Emilija sama začne z grozo bati ae — sani*' sebe, n;eu odpor proti istinit m izrazom sedaj resnično ljubečega princi se niaujša in manjša, sarro še trem t^k in 'zgubljena bode . . . Pred tem je zavračal predgovornika ter svaril, da se razburjajo volilct. Zaupanje mora vladati mej vlado in večino, sicer je izgubljeno vse. — Kakor v mlado češkem klubn, kaže se velika nesloga gleda nagodbe tudi v češkem časopisju, kjer se očita Mladočehom prav pogostoma drobtiničarstvo in politična kr.tma-rija. Ker delujejo nagodbeni odseki sila počasno ter bi bilo treba še nebroj sej, predno se kaj več do-žene, mul; vlada že remo na § 14. KroSnjarstvo Odlok trgovinskega ministra baronu Dipaulija, ki omejuje k r o A n j a r s t v o, je vzbudil mej interesenti največjo razburjenost. Na Dunaju se je vršil Že velik shod, katerega so ss udeležili tudi nekateri p slan m, mnogi trgovci in nebroj krošujarjev, Referent Pick je dokazoval, da Dipaulijev odlok zadeva v prvi vrsti obrt ter de lavstvo. Okoli 18 000 davke plačujočih krošnjarjev je prodalo vsako leto za DO milijonov goldinarjev avstrijskih izdelkov. Sprejela se je resolucija, ki se z d» putacijo izroči ministerskemu predsedn štvu in drugim odločilnim faktorjem« Baron Bauffv je že utrujen vsled večuega boja z tbstrukcjo in ozlevolj^n, ker ne more iz polniti svoje obljube, katero j-s dal tesarju glede nagodbe. Zičtl je misliti že sam na svoj odstop. V liberalnem klubu je dejal, d* ga zaupuica liberalnega kluba jako vpsuli, a vendar bi bd že davno odstop.I. ko bi se ne bal, da se bode razlagalo to kot zmaga knčačev. Dlje kot tri mesece pa ne misli v>č ostati na krmilu v 13 de, ker je teh bojev že prav sit ObstruAcija na Ogerakem dela Vaterlandu" tolike skrbi, da groei z absolutizmom. Feudalni 1 st sict r pravi, da resne nevarnosti n', dokler obstoja mej vladama soglasje in jedinstvo. Toliko časa je ae vedno nvgo'e vzdržati gos lodarsko jedinost monarhije ter jo obvarovati katastrof. Veidar p. grozi gVaterland* parlamentoma, ako bi se hranila, svojo nalogo rešiti pravočism«, z vprašanjem: ,,Cemu pa imamo prav za prav parlamenta ?' — O Igovoriti ae da na to vprašanje z novim: , Zakaj imamo parlament.*?' Feudalno klerikalni absolutizem se j« skazal absolutno nezmožnega ter je dovedel s svojim bankerotom državo na r.b razpada. Dopisi. N 1'rlmor »*U«'ir«, 20. novembra. (Vroča k r i.) Gospod urednik! Zelo hvaležni Vam morajo biti naši prevroč ekrvni zagovorniki de želnih poslenoeV| da j m vlijete itak koreo hladne vede za vrat, kajti sicer se je bati hudih prsl«-dic sedanjemu razburjenja. Čudni laidje smo mi Primorci in živimo v še bolj čudnih rASmerah. Priznava se sicr na vseli koncih in krajih, da so zahteve našega očlteljatva *eč ko opravičene, da je škandal, da se ne izboljšajo sramotne razmere; nikdo ni doslej opor« kal, da je le deželni zbor kriv takim razmeram ; in vendar ee potopa od strani našega časopisja tako proti giban,u mej uoiteljstvora za dosego primernejše eksistence, kikor oa bi se nameravalo odrefi na meh vse posestnike, priskočiti na pomoč Lahom, vl«di in vragu proti našim slo venskim poslancem, Težko je določiti, do kam e.ega smešnoHt in kje z«čenia zlobnrst naičga časopisja. „Soča" ie prti/a do tako gorostasu h trdi te v, da se učite'ji morajo hudovati nad njo. a posestniki in kmetj' se ji smejejo da se upa pisati takih bedarij. Naj navedem samo nekaj. Trdila je, da učitelji, proseči ze izt.oljSanje, hočejo sprav: ti v 20 letih vse trenutkom pa jo obvaruje lastni cČe z bodalom, kateri mu je stisnila v roke maščevalna, do bes-nos'i IjUbo-mrana, toda zatajujoča se grofica Orsina, da bi umor.I piinca . . . no, boda'o njegovo .zlomi rožo, predno jo razlista vihar" . . . zi.bode devo Emilijo . . . Leaajngova tragedi a je himna r.a deviško čistost, na žensko zvestobo, na posterja in čast meščanske družine; zajedno pa je pereča eatira na podlost najvišjih krogov, k terim je podpis smrtne obsodbe v trenutku razburjene poltnosti igrača in katerim n sveto nič. Lessingova žaloigra „Emilija Galot.ti" je mati moderne socijalne, zlasti pa družinsks drame; ta tragedija je rodila ne roj „republikau'-dfco" nadah-njeuih dramatskih del, kjer se bore p;satelji za emancipacijo III stanu. Lessingova prva rodbinska tragedija je odprla svetovnim pisateljem novo obširno polje, na katerem ne rasfo sicer blede, strupeno vonjajoče, aristokratične teje, nego le preproste, a nedolžne, čiste marjetice . . . „Emilija Galotti" je sad resnega dela, vrelega srca iu ostrega duha; zato pa zahteva tudi ceLh, pravih igralcev umetnikov. kmete in hišne posestnike na boben, ako hote", da se jim izboljšajo plače brez deželnega šolakega zaloga. Radi bi vedeli, koliko stopinj nad 30 je bila gorka kri dotičnega urednika, ko je zapisal tako gorostasnost! Javna tajnost je, da so laški poslanci pripravljeni glasovati za letni prispevek do 100 000 gld. iz deželnega fonda za šolske okraje. Ali bi ne bilo to dovolj sa izboljšanje učiteljskih razmer? Kdor hitro da, dvakrat da, pravi pregovor. Deželni šolski zalog bode se s časoma dosegel, •> zdaj ga še ni; zgoraj omenjeni prispevek pa bi se bil lahko že zdaj uporabil in pomagano bi bilo učiteljem in okrajno-šulskim zalogom, kateri bi zamogli doklade celo znižati. Zakaj ne naznanjajo tega naši časopisi ? Drugo tudi debelo raco je izlegla naša „Soča" v svoji vroćekrvnosti, ko je nekaj kvasda o Gues-sovin priganjačib. Za to raco zasluži le : tej, kajti gotovo je, da se ima lastnik .Soče" za več zabva liti Gi im-u in njegovim prednikom, kakor vsi učitelji skupaj, za katere ee doslej živa duša ni brigala. Dal Bog, da bi postalo kdaj drugače, sicer nimajo pričakovati boljše bodočnosti. Preobjestna BSoča" pa hoče še zasmehovati borno ućiteljstvo s trditvijo — da ni še pričelo pomirati od lakote, če tudi jo že samo navajalo, da ho se mlade učiteljske moči preselile v krtovo deželo radi pomanjkanj \. Hočete imen? — Kako se časi spreminjajo in ž njimi ali še pred njimi ljudje, nam je živa priča nekdanji učitelj na Tominskem, kt je pisaril članke iu dopise in govoril celo pri prvi skupščini „Zaveže* v L.ubijani pred 10 leti tako ognjevito, da ni bilo marsikomu prav ; zdaj pa trobi v isti rog z našimi nasprotniki, da pita tudi on učitelje z ubo stvom dežele in jedaakimi praznimi izgovori, rie v t da, cn ni več učitelj, ampak lastnik obrtnijskik podjetj — zato drugacuo mnenje. aSoča* se boji, da pojdejo zemljiški in hišni posestniki na bob. n radi šolskih doklad, ako bi se povišale. Tudi sedaj gredo posestva na boben in so šla tudi takrat, ko se ni bilo šolskih doklad. Naše časopisje nam je rodilo dobro m s i. Ako zamore.o učitelji shajati s 400 — 500 >-!d , zamogli bi tudi drugi; ker je dežela uboga, in tla ne bode pel bobon, predlagam sledeče: V*.- kdo na Goriškem, ki ima več dohodkov, kakor učitelji, ucj poskusi živeti s takimi dokodki kakor ti; zatoraj naj i z roče vse višje dihodke deželi, da rie [ojde na boben Prvi naj prične g. Gabrsč»k, ia njim vsi deželni uradniki, duhovniki, profesorji, po se*tniki itd. iti. Potem bo pomagano v .--em in učitelji bodo zadovoljili. To bi bilo tudi pravično; to uči tudi krščauska pravičnost. Ako je dežela tako uboga, naj občutijo val d'-želani, ne samo naši uči- I telji! VfOČi krvnost pa j« privedla tržaško »Edinost" | c!o klet: Proč od Ljubljane! Zakaj? Zato, ker se ' je našlo tam nekaj mož, ki so se predrznih trditi, ' da M goriškemu in istrskemu učiteljevu mora po- ! rragati že zdaj in ne šele takrat, ko se odstranijo razni iredpogoji? Na^i časopisi so pa mnenja: Ca kej osel, da trava zraste! Sicer pa st» Ljubljančani čud D i ljudje. Kdo vam je dal pravico, uttkati ae v naše primorske razmere, oditi naših poslancev de janja in nehanja? Naša glasila imajo privilegij vtikati svoje nosoe v kranjske in ljubljanske razmere, a nasprotno ue sme biti I Proč od Ljubljane! Kdo p ro< ? Mi Primorci?! Kam proč? Morda v Videm, aii Benetke ! Ti vražja vroča kril Da, da, proč od Ljubljane, narodne, naro ino napredne Ljubljane ! „Kdinat* in „Soča" bi jo radi videli v kler.kalne n taboru. Želeli bi kl-rikaluo Ljubljano, in ne bi potem kričali več: proč, ampak nasprotno. Vsakokrat, ko je bila narodno napredna stranka v Ljubljani v laeeh in v prepiru s svojo klerikalno kolegiujo, skoro vsakokrat sta priskočili .Edinost4 in „iSoća" na pomoč poslednji ter pomagala podreti eteore prve A ni se j m posrečilo, zato kriče tudi zdaj: Proč ! Moti se. kdor meni, da se ne nahajajo na Primorskem možje, ki drugače mislijo, kakor naši glasili. Pridejo tudi pri nas drugačni časi z drugač nimi glasili! Dnevne vesti. V Ljubljani. 22 novembra — (I. redni koncert „Glasbene Matice".) Zalohni koncert, ki g*, je v nedeljo 21. t. m. pri redila „Glasbena Matica" v spomin na Nje Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto, je bil najprimernejši in najvrednejši izraz sožalji našega prvega glasbenega zavoda in koncertnega občinstva za neizrecno nesrečo, ki je zadela našega cesarja in njegove narode. Svečano tužni značaj prireditve se je kazal v črnem okrasu odra s cesaričinim ki pom, obdanim z zelenjem, v enakomerni beli, črno nakičeni obleki pevk in v žaloboi opravi vseh prisotnih dam, v slovesno resnem molku vsega občinstva, ki je pokazalo, da ne jemlje soireje za navadni koncert, nego zgolj za pojav žalovanja, ter ni motilo svečane tišine z najmanjšim ploškom, in v značaju vzporeda samega. Prva točka, „Žalobna koračnica" iz Beethovenove simfonije „Eroica", je bila srečno izbrana, da s svojim tragičnim vzno-tom nglobi občinstva v pretesnemu trenotku primerno Čut8tvovanja. Orhester, sestavljen iz oddelka vojaške godbe, učiteljev „Glasbene Mat-ce", civilnih strokovnih mu sikov in d i leta n tov, pod vodstvom* gosp. Mateja Hubada, ki je po dveletnem premora prvikrat zopet nastopi) med nami, jo je predaval a jasnostjo in preciznostjo in s dovršeno izrazov i ti m nnansovanjem. Gospod H obad js tn takoj pokazal kaj samore razumnost, navdušenje in marljiva energija tod i s skromnimi močmi. Glavna točka večera pa je bila labadja pesem Mozartova, njegov ne* dosezni „Requiem" To zadnje delo .najbolj muzi kal nega" skladatelje, pri katerem mu je že smrt trgala in iztrgala pero iz roke, je res prava zadnja molitev pravičnika, ki z mirno veitjo pričakuje poslednje sodbe. Z naj priproste jšimi sredstvi, brea vsega hrupa in vika, vso simboliko pokladajoč v človeške glasove, je opel mojster vseh mojstrov grozo, ki ae izraža v kiticah aDies irae", i u zaupanje v božjo milost, ki veje iz raznih molitvenih kitic. Zbor, kuteremu pripada v celi skladbi glavna vloga, se je pokazal zopet v svoji veliki dovršenosti, katero si je pridobil zlasti pod Hubadovim vodstvom. Brez vseh skladbi nepriležnih, afektiranib dinamičnih kontrastov pel je težke fuge z rezko odločnostjo in prozorno melodiko, homofonna mesta z lepo deklamacijo, lirična mesta pa z milobo in nežnostjo, ki je našla svoj višek v točki „Lacrimosa", kjer je aAmenu vzdahnil, kakor bi očiščena duša splavala v nebesne višave. Zbor še ni nikdar boljše pel, kakor ta večer. Hotel je menda s petjem svojemu pevovodji pri njegovem povratku pokazati, kako visoko ga ceni. Da je pa ta koncert v svoji celoti brezhiben in med vsemi dosedanjimi najbolj dovršen, to je tudi delo odličnega kvarteta. Vsi štirje glasovi so, zUsti v „ R >cor Jara", tako lepo zveneli skupaj, kakor bi se bili po dolgem prebiranji nalašč sešli. Gospića S'ropu i e ka je s svojim sigurnim in ukusnim petjem dokazala, da je najmuzikalnejša naših dosedanjih primadou ; kajti pravi pevec se ne kaže s potrato razkošnih glasnih sredstev, nogo z umetno porabo tudi srednje močnega glasn. Tudi gospica Radkievvicz je pokazala, da glede krasnega, pravega alta in glede muzikalne zanesljivosti — vsi trije kvarteti so namreč ravno t tko kočljivi, kakor so lepi — daleč nadkriljuje vse svoje prednice. G. P a c a I ima lepo umerjen, v vseh legah enako lahko zveneč tenor iu je kot najboljši tenor dvorne kap de predestiniran za take vloge. Ne dvomimo, da se mladi pevec tudi v operi povspne do prvih vlog. Posebno ugajal je tudi gospoda Nosalie-wicza mehki visoki bas, zdrnžen —kakor gosp. Pacalov tenor — z najčistejšo vokalizacijo in razumnim fraziranjem. Nadejamo se, da bomo oba gospoda gosta še slišali. — Orhester je diskretno ia z nenavadno točnostjo storil svojo dolžnost , zlasti nam je omeniti gosli in pozavno. Obisk je bil izvrsten, dvorana do vrha polna. Udeležili so se te žalobne slavuosti: g-spa baronica Hein, rojena grofica Apraxin (gospod deželni predsednik eksc. baron Hein je bil po bolezni zadržan), eksc. FML. pl. Hochsmann in FML pl. G al I, gospodje dvorni svetnik Schemerl, deželni glavar Detela, generalni vikar FI i s, fin. vodja Lubec, podžupan B1 e i vv e i s vitez T r s t e n i š k i, po' ko vniki Nirsche, Riedl in Maresch, podpolkovnika pl. Luka ne in pl. T ase h, predsednik notarska zbornice G ogola, pred*, kupč. zbor. Perdan, preds. mestne hran. Petričič, dež. šol. nadzor. Šuman, vladni svetnik dr. Zipanc, več dežel, poslancev, veliko inf., artil. in domobranskih čast« nikov, profesorjev itd. Nekaj višjih dostojanstvenikov se ni moglo udeležiti, ker niso več dobili primernih sedežev. V občinstvu je bilo tudi več glasbenikov strokovnjakov, na katerih nepogojno hvalo sme .Glasbena Matica" in nje koncertni vodja polagati posebno vrednost. Dokazal je ta koncert, da se imamo nadejati letos lepih glasbenih večerov. K. — („Slovenou" 1) V našo sobotno notico o „Naši straži" vrinila se je nerodna pomota. Izostati bi namreč imeli le dve besedi in sicer: ,po časopisih". Vse drugo je gola istina. Ker je šlo za tako vitalno vprašanje (regulacijo uradniških plač), bilo je že v sredo, to je 9 t. m. (torej dva dni pred spremembo ure) javna tajnost, da bo prihodnji torek, t j. 15. t. m. mestnozborska seja. Ker se je o tem splošno po mestu govorilo, izvedel je to gotovo tudi klerikalni ,Laufburscheu, kojega dolgi nos vse izvoha in kot vestni reporter je gotovo to naznanil prirediteljem shoda „Našs straže". — (Slovensko gledališče ) Še jedenkrat opozarjamo oa prvo klasično predstavo v tekoči sezoni, na slavno Lessingovo žaloigro „EmilijaGalotti". To delo je ▼ vsakem ozira mojstrsko, velezanimivo, ter mej prvimi umotvori nemške dramatske literature Ker so mu naši igralci posvetili največjo skrb, bode nocojšna predstava gotovo prav dobra. O žalo-igri prinašamo danes listek. — (Nadvojvodinja Štefanija) peljala se je danes zjutraj skozi Ljubljano v Opatijo. Sprejema ni bilo. — (Cesarjev jubilej ) Avstrijski narodi se pripravljajo k proslavi 50letnega vladanja ljubljenega cesarja. Da se poda šolski mladiai, bodočnosti naše države, trajen spomenik na to znamenito leto in na njegovo patrijotično proslavo, j« Rudolf M^rschall, akad. kolajnar in kipar na Dunaju, naČrtal in izvedel jubilejno kolajno, na katero se opozarja vod loku visokega ministerstva za uk in bogoćaetje od 31. oktobra 1898, štev. 24 157 vsled domoljubnega povoda vse učiteljstvo in učenci vseh učiteljišč v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. — (Dom.6» obrtuoat) V izložbi gg G r i-carja in Mejača je razstavljeno krasno knjigo-veško delo, mapa ndanostne adrese, kntero pošlje mestna občina ljubljanska cesarju. Mapa je z roko izdelana iz sfijan usnja ter bogato okrašeno. L»-po delo, ki je vredno, da si je vsakdo ogleda, je na pi a vil sin tukajšnjega knjigoveza g. Bonača. — (Semenj.) Na semeuj 21 novembra je bilo prignanih lOiJO konj in volov, 515 krav In .5 tel*t, skupaj 1080 glav. Kupčija je bila posebno z voli živahna, ker je bil prišel jeden žid z Morave in jih je veliko nakupil. Konje so bili prišli kupovat kupci iz ltali|e in so jih tudi precej nakupili. S kravami bila je kupčija srednja. — (Mila jesen.) Gosp. nadučitelj R a č i č v -Boštanju ob Savi nam je poslal celo skalijo gob in povrh še raznih cvetk v dokaz, kako mila jesen je Še sedaj v njegovem kraju. Po vsi pravici nam piše: Kaj mahne in jagode, različne cvetke in „pušeljci", to, kar vam iz našegn dolenjskega raja pošljemo, to ni več „Spas", to so prave najfinejše gobe, ki tu še sedaj rastejo.4 Priznamo : Boštnuj je prekosil vso, ki so nas letos razveseljevali z do kazi mile jeseni! — (Najdena ura) Naprošeni smo objaviti, da je bila najdena majhna srebrna ura z verižico i V obližji banke , Slavijo'. Kdor jo je izgubil, naj j Se oglasi v prodajalnici g. Bonača poleg pošte. — (Iz Kranjske Gore; se nam poroča, da je ondotni občinski odbor v s^ji dne 20. novembra imenoval okr. glav. v Radovljici g. Oskarja viteza K a 11 e n o g g - rja častnim občanom občine Kranjska Gara. — (Državno podporo) v znesku 70 gld. je poljedelsko ministerstvo n: kazalo kmetijski podruž niči v Št Vidu pri Vipavi v svrho nakupa nekih trtorejskih naprav. — (Iz AdlešiČ) se nam poroča: Dne 17. t. m. predpodudne je šla Mara Adlešič iz Adl^šie h Kolpi po vodo. pustivši doma dva otroka v sta rosti 3 do G let. V njeni odsotnosti Bta otroka prišla do žveplenk in zanetila ogenj, kat-ri je upepelil leseno hišo in to do tal. pri zidanih hlevih pa str^ ho Pogorelo je vse: ves pridelek, gospodarsko orodje, pohištvo in obleka. Otrokoma se na pomoč pnh teli ljudje in ju pravočasno rešili Škoda /naša 1700 gl. Sreča je, da je bila hiša zadnja v vasi, in da ui bilo burje, sicer bi bda šla v nič vsa vas, ki ima zgolj lesene, n slamo krite hišo, ob katerih visi koruza. Ker V kacih 15 let ni bilo tu požara, ni brizgalne, ne kacih drugih priprav, nekateri posestniki tudi niso zavarovani. Tudi pogorehc ni bil zavarovan. — Okrajno glavarstvo je zopet upeljalo nočne straže, — One cigane, kateri so v Potiškavci pri Ribnici 1. t. m. izvršili večjo tatvino, so naši in hrvatski orožniki dne 9 novembra prijeli in izročili sodišču v Karlovcu. — (Mitnioe) Iz razglasa ces kr. finančnega ravnateljstva z dne 14 novembra, št 20.495, ki je bil objavljen v Ljubljanskem uradnem listu, je posneti, da se bodo glwde zakupa pobiranja mituiue pri dvanajstih na podlagi zakona z dne 26. avgusta 1891. leta drž. zak. Št. 140 urejenih cestnih mit nicali na Kranjskem od 1. januvarja 1899. I. naprej začetkom meseca decembra letos vnovič vršile draž-bene obravnave, na kar opozarjamo intere^ovano občinstvo. — (Nabrežinski in devinski izgredi pred sodiščem.) V soboto se je pred tržaškim deželnim sodiščem začela obravnava proti- tretji skupini ob tožencev. Obtoženi so bili: 1. Fran Kačič, iz Vižovelj, v okraju Komen, pristojnega v Mavhinje 20 lat star, neoženjen kamenolomec. 2 Fran Škabar, iz Kostanjevice, 24 let star, oženjen kamenolomec. 3. Štefan Kol man, iz Kostanjevice, 25 let star, neoženjen kamenolomec. 4. Fr. Trampuš, iz Kostanjevice, 21 let star neoženjen kamenolomec, 5. Vincenc Martin, iz Kostanjevice, 2.~> let star, neoženjen kamenolomec. G. Rafael Novak, iz Kostanjevice. 17 let star, neoženjen kamenolomec. 7 Al. U rdi h, iz Kostanjevice, 18 let star, neoženjen dninar. 8. Rudolf Snlčič, iz sv. Križa, pristojen v Trst, 16 let star, neoženjen klesar. 9. Leopold God ni k, iz Jablenca, 21 let star, neoženjen dninar. 10. Peter Klarič, iz Vižovelj, pristojen v Mavhinje, ^5 let star neoženjen kamenolomec. 11 Karol Kol- man, iz Kostanjevice, 20 let star, neoženjen kamenolomec. 12. Avguštin Col j a, iz Vižovelj, 18 let star, neoženjen kamenolomec. 13. Anton Kovačič, iz Lokvic", pristojen v Opatje selo 22 let star, ne oženjen kamenolomec. 14. Štefan Kovačič, is Lokvice pri Gor ši. 18 let star, neoženjen kameno lomeč. 15. Josip Fran češki n, iz Kostanjevice, 18 let star, neoženjen klesar. 16 Anton G od ni k, Kostanjevice, 21 let star, neoženjen kovač. 17. J os Pa n gos, iz Berja v okraja Komen, 23 let star, neoženjen kamenolomec. 18. Fran Pahor, izNjve Vasi, pristojen v Opatje selo, 22 let star. neoženjen kamenolomec 19. Josip Peric, iz VojŠice pri Komnu, 19 let star, neoženjen kamenolomec. 20. D. Krt, iz Nabrež ne Hruševice, pristojen v Štanjel, 28 let star, neoženjen klesar. 21 Andrej Semolič, iz Bre.stovice, prmojen v Komen, 26 let star, neoženjen klesar. 22 Anton Kozini na, iz Kostanje vice, 18 let star kamenolomec. 23. Vine. Š vara, iz Preserja, pr etojen v Komen, 37 let star, neože njen dninar 2 4. Anton Legiša, pristojen v Uevin, 39 let star, oženjen, s otroki, klesar. 25. Kmanuel SStepaučič iz Z i graja, 21 let star, neoženjen kamnolomec. 26. Ivan Rrajdič, iz Skopega, v okraju cež.muk«ii), 20 let star, neoženjen kmuolo mec. 27 Anton Strnkelj iz Gorjauski-ga, 45 let star, neoženjen dninar. 28 Anton Rf sedujak, iz Sute, 16 let star, neoženjen klesar 2'J. Alojzij Dorbež, iz Koit-tnjevice, 30 let star, oženjen klesar. 30. Fr. Jazbec, iz Jaolanca, okraj Komen, 17 let Star, neoženjen klesar. 31. Benedikt G rg i č, iz H-iC\b., v c.kraju Komnu, 17 lnt star, nsoisnjen 32. Fran B u zin, iz Kos'»njivice, 30 let star, neoženjen kamenolomec. 33. Lovro Pa n g oš, iz Brestovice, v okraju tinmeii, 2'J let atar, neoženjen kamenolomec. 34. Krnest Jurca, iz K > un t, 15 let s:ar, klesar. 85. Fran Grgič, iz Tabje, pristojen v Pliskovicu, 2b let star, poročen, z otroci, kameno-loajec. 36 Aigelj F u r I a n, iz Sute, pristojen v Komen, 25 let star, neoženjen kamenolomec. 37. Iv. Švara iz Trnovice v okraju Komen, 20 let star, kainenoiotnec. Obt^ž^nci »t obdolženi, da Bo napadli nekaj laških hiš, napravili n kaj škode, pretepli nekega Laha in grozili Lahom s šk-do in s smrtjo Ouravnava je bila končana včeraj zvečer in so b.li obsojeni : Fran Kačič na 2 le i, Fran Škabhr na 20 itesetev, Št. Kliman na 14, Fran Trampuš na 5, Martin Okn- ij na 16, Raf Novak na 13, Alojzij Urdič na 5, Rud Sulčič na 6, L*?op. Godnik na 7, Peter Klarič na 6, Karol Kolman na 8, Avguštin Colja na 5, Anton Kovačič na 7, Št.. Kovačič na 3 Josip Fraučeškin na 4, Fr. Pahjr na 15, Joaip Prric na 13, Damel Krt na 4, Auton Kosinina na 3, Antou Legiša na 4, Ivan Brajdič na 5 in Anton Besednjak na 4 mesece težke ječe, Lan Gat>rovec pa na 14 dmj z?pora. Ostali obto ženci so b I i opro M eni. — (Navihanega Bleparja) je vjela policija v B»r:'eloui na španskem, imenuje se Ivan Poltnik in je doma iz Gr-binja na Koroškem. Poltnik je že več let pošiljal v razne avstrijske krije, tuli ni Slovensko, piema, v katerih je adresatu poročal, da je v bližini njgovega bivališča z ikopan vehk zaklad ter mu predlagal, da deli ž njim ta denar. Z*jedno je naznanil, da se nahaja v vojaškem zaporu in zahteval, naj pošlje pre|emnik pisna nekaj denarja, da prideta piščeva žena in hči pokszat, kje je zi klad zakopan. M--d t niso redki tisti, ki si s* vsedli na te hmanice m poslali denar v Birc-dono. Poitn ka izroči španska vlada avstrijski vladi. Ako je bil kdo po tem navihancu oškodovan, naj to na znani dunajski policiji. * (Adelina Patti,) katera je tako zelo žalovala za pokojmm možem Nicolinijem, so kani zopet omožiti, in sicer z n ki.n švedskim baronom Ced« r shomom. * (Esterhazv) je izdal o Drevfusovi za devi neko brošuro, v kateri trdi, da je bd orodje generalnega štaba, in da je moral v stiski — sle-pariti. Esterhazv trdi, da je generalni šrab prisdil Henrvja, da se je usmrtil, ker je bil kompromitiran in ker je vedel preveč. Generalni štab pa je h^tel tirati v samomor tudi ESsterhasvja, ki je nevarnosti utekel ter se rešil v L »ndon. Esterhazv trdi, da je nedolžen ter se izgovarja vedno le na generalni štab in na Cavaignaca, bivšega vojnega ministra. Davila • Uredništvu našega lista je poslal: Za Prešernov apomenik v Ljubljani: Gosp prof. Simon Rut ar v Ljubljani prvi obrok 2 0 kron. — Živio rodoljubni darovalec! Zahvala Podpisanemu vodstvu je izročila tvrdka G>ontinijeva 1200 šolskih zvezkov, ki jih je daroval ubožnim učenkam g. Grubauer. Zi ta veliki dar zahvalja g. Grubauerja v imenu ubožnih učenk — vodstvo mestne dekliške osem razrednice v Ljubjani. Književnost. — .Slovanski Svet" prinaša v 21. številki tole vsebino: Nemška irredenta pa sistem. — Iz državnega zbora — Cvetke z ruskih poljan. — Iz novin. — „Naša straža". — O informaciji slovan skih novin. — Ruske drobtinice. — Drobtiue. — Dijaštvo. — Razglnd po slovanskem svetu. — Knji ževnost. — „Učiteljski Tovariš-. Sfc. 33. Vsebina: Položaj primorskega učiteljstva. — A. Likozar: Kmetijski pouk v ljudski šoli. — Fr. Rojina: Sadjarstvo v ponavljavni šoli. — Književnost in umetnost. — Naši dopisi. — Ventnik. — Uradni razpisi učiteljskih složen. — Gospodarski program. Telefonidna in brzojavna poročila. Dnnaj 22 novembra. V današnji seji poslanske zbornice je pravosodni minister Ruber odgovoril na interpelacijo dra. Gregorčiča radi razprave o ugovoru „Soče" proti odrejeni kon fiskaciji pri goriškem okrožnem sod šču. Mini ster je rekel, da se je obravnava res otvorila v italijanskem jeziku, da pa se je potem obravnavalo slovenski. Predsednik ni dal zastopniku „S>čeu zategadelj ukora, ker je zahteval slovensko obravnavo, ampak zategadelj, ker je prtdsedniku segal v bes do. Končno je minister naznanil, da je že odredil, kar treba, da se bodo v prihodnje take in jednake obravnave tudi v slovenskem jeziku otvorile. Zbor-ii c* je potem nujno sklenila, naj se razprava O trgovinski nagodbi z Japonsko pisuvi na dnevni red prihodnje seje. na kar ee je začela razprava o predlogu, naj se obtoži ministerstvo, ker je v 3 3 okrajh na G&liškein raz glasilo izjuuno stanje Dcb-ito je c tvoril D as z vrisk i, ki vehementno zapada poljski klub Daszvnski govori še. Dun^j 22 novembra. Današnji števiki Narodnih L:stov" in „Arbeiter Ze.tung" sta bili konfiskovani radi člankov o ukazu vojnega ministra Krieghainuaerja glede stotnika Wies-mrja. Radi teh k »nfiskac^j so češki in socijalno-demokratični poslanci vložili inttrpelaciji, Heller pa je interpeliral radi ukaza samega. Dunaj 22. novembra. Odstop vojnega ministra Krieghaia merj & je smatrati kot zagotovljeno stvar. Naslednik njegov postane kotni zapoved ritk v Budimpešti princ L obk o v ic. Priiga 22. novembra. Češki raedicinci so pcsluii posebno deputacijo na Dunaj, da intervenira pri vi. di v zadeli tistih visoko-šolcev, ktere je vojaška "blast dala zapreti, ker so se na kontrolnih shodih oglašali z „Zle". Češki visokošolci so prosili dovoljenja, da bi na vseučilišču pr.redili shod, na katerem bi protestovali prot postopanju vojaških obla stev, katerega dovoljenja pa niso dobili. Pragffi 2 2. n vembra. Nek: maloruski rodoljub je daroval 40 000 gld za ustanovitev maloroskega vseučilišča v Lvovu. Budimpešta 22. novembri. Včerajšnja se;a poslanske zbornice je trajala do polnoči. Štirikrat jo je moral predsednik preirgati, takšne demonstracije je opozicija uprizarjala proti domobranskemu ministra Fejervarvju. Ko je b la tema, je opozicija upeljala tuje ljudi v zbornično dvorano, da s> ji pomagali razgrajati. O polnoči sn na galeriji zbrani dijaki začeli prepevati Kussuihovo himno, na kur je prtdstdnik sejo zaključil. Na ulici so se pri« merile večje demonstracije, katere je policija udušila. Danes je okrog parlamenta postavljen kordon redarjev. Ker je ta številni množici branil vstop, začeli sj ljudje metati kamne na redarje, na kar so tt ustrelili v zrak in množico z orožjem razgnali. S-ja je bila še dosti mirna Predsednik Szilagy je apeliral na zbornico in prosil, naj pusti domobranskega ministra govoriti. Fejervary je opravičeval svoj včerajšnji nastop in se je narodna strank« z njegovo izjavo zadovoljila. Zbornica nadaljuje sedaj razpravo o Hentzijevem spomeniku, Budimpešta 22. novembra. Govorice, da hoče vlada zbornico razpustiti ali zasedanje zaključiti, so neosnovane. Podpredsednik poslanske zbornice se je odpovedal podpredsed-ništva. Rim 22 novembra. Mej Italijo in mej Francijo je po večletnem cariuskem boju prišlo do trgovinske pogodbe. Pogajanja so trajala že dva meseca Vsestransko se priznava velikan ski gospodarski in politični pomen te pogodbe. Pariz 22. novembra. RuBija, Angleški, Francija in Italija so se sjedinile, dopustiti, da se na Kreti na jednem mestu razobesi turška zastava v znak sultanove suverenititj. Imenovanje princa Jurija kretskim guvernerjem bodo rečene velesile sultanu notiticirale šele potem, ko pride princ Jurij na Kreto. Iz ura«?iiej2r/» Usta. larrAllB« »II *Bv«*k«tlva« *tr»Šb«* t Janeza Krizmana posestvo v Mlaki, cenjeno 881 gld. 50 kr, dne 26. novembra v Kamnika. Martina NeComorja iz Sela zemljišča \lož. Stev. 264, 27f) In 334. kat obč. S>- Križ. cenjeua 34«1 gd. 81 kr. dne 26. novembra v Kostanjevici. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306-2 m. a ■ > a m Č&h opazovanja Stanje barometra v mm. 1* S 2 * c t— — Vetrovi Nebo d M IS! s •»« cl, » II. 22. n S. rt»čer 7. rjntraj 2. po pol . B 1 vas a 11 or> 2-0 sr. jzah. sr. zahod si. jug oblačno oblačno dež OO Srednja včerajšnja temperatura 2 2 , normalom. . . 43 a 87 a '|vr. cekini_ 8 , 68 za jesen in zimo ima aa preprodajalce Albert Matzner na Dunaji, I., Kohlmessergasse B. Zavoju vsorcev, obsegajoč« srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v zneska 10-20 gld. proti povzetju ali dunajskim referencam. (1401—30> Št 408 Fr. Eazglas. (1811—1) Pri podpisanem mestnem magistratu razpisane eo sledeč**, doslej nepopoloj^n* in pa vsled sklepa občinskega sveta z dne 16. t. m na novo ustanovljene službe: l služba maiciMtratiieijtia konclpl- pta s sistomizc vanimi prtosmki V. tinov rep* razreda ; 2. s! ii i ha iiieNtiicjtrn liifceiilciirja s aistemizovanimi prej-mki III čnovnega ram'da ; 3 služba «ta\ biir^a asistenta s »i stemizovan mi prejemki V n nov nega razreda; 4. aiužba vvni nt'^u n a «1 x;o ni I k a s sistem iz vanimi primki VI c'inovnega rnzreda ; 5. složba blnicajiiic-iiei^a ofleljaln 8 Miateniizovanin-.i prHjerrki V. čincnega razrn<l vliio>*«lr»tv- lllka z naslovom kavrućnega nadzornika 8 siste-mzovanimi prejemki IV ("ino^ n^ga. razreda; 9. služba kl»vn l4'iM-icH osukrbnlkn a aistemizovanimi pr»jemki V. Onovnega ra/reda ; 10 služba |»rotokoll»ita> s aiatemizova-nimi prejemki IV. eino^nega razreda; 11. služba družeča vodovodnega strojnika s Biaternizovanimi prejemki VI. činov nega razreda; 12 služba cU-dktf rnrii l«li.ejr» kujl-govodMkeKa ofleljala s siknil zova nuni prejemki V. činovnega rn/,reda ; 13 služba clektrariil»ke8XA monterja s sistem izovu ni mi prejemki V. činovnega razreda; 14. služba flriizcga elektrarni-*kr«tt Strojnika B aisfemizovanimi prejemki VI. činovnega razreda. Za morebitno cddajo razpisujejo se pa tudi naslednje službe: 1. služba hlatfajn'eiiejta anlstcnta s Histemizovanioii prejemki VI. čiuovnega razreda; 2. služba policijske..«* oflelfala s .-isti mizo vanimi pr-j-mki V. Mirovnega razreda; 3. služba drnxexa mest nega koml- Marja a Hintemizovariimi prejemki IV. čin. razreda; 4 složba knJIuovoclMkega a« Utr nI a s Hist« mizovanimi prejemki VI. činovnega razreda; 5. služba itlaarnleiiega otleljala s sistemizovanimi prejemki V. ejnovneg v razreda ; c. služba plMarnleiieKa kaneelista s aistemizovanimi pre| mki Vi 6| nov nega nareda; 7. služba konceptne^a praktikanta z letnim edjatom tiOO gld. ; 8. služba knjigovodskega praktikanta z letn>m * d j atom 180 gld Na oddajo teh afuz. b narj»5a;o 8e naslednja dcUrila slnžhene pragm;oilcjo Se |s potem, ko sšđostć temu pogoju; ob bvojem vstopu pa obljubijo le nn.lčljivost (S- 30 ) V teku dveh let po dnevu Ksprisaga nora zakon- ceptno službovanje vz[)r.-,eti uradnik z \apehoni n;ipraviti pi-aktirni politični izpit s.cer to ga, če mu obAinski s^. et nu dovoli daljlegs roka lahko odpusti |s mestne sluihe. Pred v spesni m praktičnim pol tirnim izpitom napredovanje v konceptni službi nikakor ni dopustni*. Izjeme od Vgoral omenjenih določb so dopuSrene gladi takih služb, katere zahtevajo droge posebne strokovnjufike so tudi v državni službi ne zah- zvedenosti in za katere teva sposobnost za politično poslovanje (§. 2H, odktavek 'J. oh!j. reda). — §.7. Za Htavltni urad. Pogoj za namestitev v mestmni stavbnem uradu je dokaz lo z vapehuin dovršenih popolnih teliuiskih fitmlij in pa za državno stavbno službo predpisana usposobljen, st, OtfroUsa dokazilo o vspešno prebitih tei>retičnih in praktičnih državnih izpitih- Izieraoma smejo praktikantje vsprejeti biti v s'avbno sln*bo tadi če se niso IzkMaU s praktičnim državnim izpitom in fe zadoste ostalim zahtevam, toda lo pod tem pogojem, da v teku jednega leta nedostajajoči praktični izpit zsnesljivo naredč, ker bi se sicer smeli odpustiti. Zapriseči zamorej » se Se le potem, ko ta pogoj is polnijo; ob vstopu pa obljubijo le molcljivost. S'uJSba stavbnega adjunkta in stavbnega asistenta ni navezana na te določbe, temveč se sme oddajati sposobnim prosilcem brez dovrSemh tehničnih Studij, »»ko s primernimi izpričevali zadostno dokažejo svojo usposobljenost za visoko-stavbuo stroko. Za nižja uradniška mesta tega uradnega oddelka zadostuje dokazilo praktičnega tehničnega znanja in pa spretnost ▼ tehničnem zaračunavanji. §• 8- Za knjigovodstvo. Za vsprHJem v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o vspešno dovrfienej mžjej gimnaziji ali pa nižje j realki in pa p vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu dajo prosilcem, ki ho dovršili viSjo gim.iaz.ijo sb viBjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno vifljo trgovsko 5o!o z dobrim vspehom. Praktikantje se vsprejemajo tndi bre« izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozne-e v teku enet;a bta po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti. Zaprisežejo se 8e le potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa ohlinb'jo le molčljivbst. PoviSba ali nnpredova-je sta pred vspeSno preb'tim izpitom nedopustna. Za blagajnica. Od prosilcev za hlajznjnične službe so zahtevajo one ftudije in izpiti, kakor za knjigovodstvo. Je-li kavcije vladati, kakoSne kavcije hs pri posameznih službah vlagajo in kako, to določa dotično službeno navodilo. §• 10. Za npraviteljrttvo mestne klavnice. Prosilci za kako slnžbo v mestni kl.i niči morajo biti državno aprobovani živinozdravmki. Se kake druge za-hte*e za namestitev v mestni klavnici se za morejo od sln-čaja do slučaja ob popolnitvi dotiČneg\ službenega mesta staviti. S 11. Za trzneta nadzornika. Od prosilcev za služho tržnega nadzornika so zahtev* pred vsem « bča osposobljenost, posebej pa natančno teoretično poznanje živil, vpogled v tržno razmere radi vzdržavanja tržnega reda in pa uprave tržnice Ooklei- se prosilo«; z vsemi dokazili o teh zahtevsh ne izkaže, sme se nastaviti le začasno. Prosilcem, ki se ukažejo z izpričevali o osposobljenosti za samostalno kemično - sna'itično preiskovanje živil, gre prednost. Podrobne določbe o izvrSovanju njegovega poklica se označijo v \ osebnem navodilu. 8- u Za pisarniško službo (vlo/ni zapisnik, regis.trat.nra, ekstpedit, zglas«*valni urad, vojaška pisarna i. t. d.) Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim vspehom dovrSil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali knk drug zavod iste vrste, in pa da si jo ftploeno usposobljenost za ta poklic zadobil z večbtno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni, in da sc o tem izkaže z ugodnimi izpričevali. Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa z zrelostnim izpri-čevaloni kacega druzega zavoda iste vrste. §. 13. Za mestni vodovod, mestno elektrarno iti vrtnarstvo. Od prosilcev za službo strojnikov pri mestnem vodovodu in mestni elektrarni zahteva se, da so prebili /. dobrim uspehom strojniški izpit, ter službovali pri kaki parni napravi vsaj dve leti kot strojniki ali kurjači; od piosilcev za službe monterjev dokaz, da so v inonterski stroki dobro izvežbani in da im ijo za sabo vsaj dveletno praktično službeno d6bo; in konečno od prosilcev za službo mestnega vrtnarja izučbeno vrtnarsko pismo in doka', vsaj dvele no prakijčne služIm v kakem večjem umetnem vrtnarstvu. I/.mej prosilcev za poslednjo imenovano službo imajo prednost oni, ki so si svoje znanje izpopolnili s potovanjem po inozem-Btvu ali vsaj po 'e6,ib tuzemskih mestih. Dan imenovanja je v nameSčevalnera pismu navesti. Ob p voljnem službovanju so izvrSi povisba mestnih uradnikov iz jodne plačilne stopinje v naslednjo viSjo plačilno stopinjo istega Činovnega razreda ob sebi, to jo brez nadaljnega sklepa občinskega svota, od petih do petih let v smislu plačilnega obrazca, kateri je določil občinski svet. Pod enakimi pogoji se pomaknejo uradniki, od katerih se zahtevajo dovrfieue akad«rnične Studite, če bo prebili nepretrgoma že lf) let v istem <"■ ino vnem razredu, v naslednji višji činovni razred ad personara. Nadaljnje na* predovauje v Se viSji činovni razred pa jo lo mogočo po imenovanju dotičnoga uradnika na sistemizovano službeno mesto. Uradniki od katerih ae no zahtevajo dovrfie> o aka-demične Studite, zamorejo priti iz jednega činovm-ga razreda v višji činovni razred le po sklepu občinskega sveta id*sicer le takrat, kedar jo v dotične m činovnem razredu kako službeno mesto izpraznjeno. Pri tem pa vel aji sledeče utesnitve: 1. Utadniki, kateri niso dovrSili kake srednje lole, napredt.jrjo praviloma le do V. činovnega razreda. "2. Uradniki, od katerih ho so zahtevalo dovršene srednjo Sole, papredujejo praviloma le do vStetega IV. činovnega razreda. Izjeme veljajo glede : a) protokol ista, eks peditorja, registratorja iu klav-ničnega nadzornika, ki dospejo lahko do III. čin razreda. b) uradnikov mestnega knjigovodstva in mestne blagajne, ki dospejo lahko do II. činovnega razreda. 3 Uradniki z dovršeno veliko Solo dospejo lahko do I. činovnega razreda. I. 74. Plače, postranski prejemki, plačilni obrazec za uradnike in sluge. Plače in vse druge, kakorS'iekoli in katerekoli prejemke uradnikov, slug m drugih nameSČeucev mestne občine določa občinski svet. 1. Za mestne uradnike je občinski svet določil sledeči plačilni obrazec: t' u.'Viii razred i Plača i Činovni razred Placa I. 3000 - , 2700 — 8400'— IV. 1300 — liOO — 1100 — 11. 8900*— 2000 — 1800-— V. 1010 — 960-— 880-— III 1600 — 1500*— 1400 — VI. 8*5— 7.ri)'— 675'— Naslov in čin. Tistega dne, ko nastopi služI o, zadobi mestni uradnik in silila s podeljenj službo adrjliOi i naslov, čin iu pravico do prejemkov, ki so za tt; službo določeni. Službeni čin mestnega uradnika in slugo, to je njegov čin nnsproti onemu ostal b uradnikov in slug istega činov lirjia rasreda, določa se po dne\ u imenovanja v tem činovnem razndu, tako, da ima prej imenovani glede službenega čina pi ednost pred poznejo imenovanim. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane d i o 18. uovimbr i lbQ8. I i .1 IV I I IV ill M J i; 111.-1"» ,« » . ovjw .. . ------^ - . -----. ---'-- za one, od katerih se zahteva dovrSena velika 6nla, se določa adjutum gld 600, za vse druge pa adjutum gld. 480. Ih-jalnostna pri klada, naturalno atanovanjo in nameatek. Mestni uradniki in slugo in pa tem jedn.ki nameščenci uživajo naslednjo dejalnostne priklad«: v I. činovnem razredu . . . gld. 350 — „ H. „ ,...... 300— , HI. ,........»**- ■•V- - ;• /.: :: i ::vi :: :: .... :, ,«»-.■ Užitek natnralne>ia stanovanja se prizna lo izjemoma v zmislu nameSrevalnega ali vsprejemnega pisma ali pa vs'ed posebnega sklepa občinskega »v/sta. ... Užitek nato/alnsga stanovanja se pričenja istega dne, kakor prejemanje plače ali inezde, in konča t izstopom is dejanjske slnžbe. 5 Će se nakaže kacemn uradniku ali slugi naturalno stanovanje, izgabi od onega dnfi, katerega so ondi lahko nastani, pravico do de alnostne priklado, ne da bi bil zavezan od dejalnostne priklade, ki jo je dotlej prejel, kaj povrniti, • I. 80. Uradniki V in VI. činovnega razreda, ki bo v istem razredu povoljno službovali nepretrgoma žo 15 let, dobijo pravico do v pokojnino vStovne osobne Bhižbone staroBtne priklade, katera znafta v V. činovnem razredu 100 gld , v VI. činovnem razredu pa 160 gld. na leto. To priklado do-« voljuje na podlagi podanih proSenj občinski svot. ' Ako se uradnilk pomakne v viflji činovni razred, pri- drži to priklado le v onem delnem znesku, za kateri je nova redna plača (brez dejalnostne priklade) manjSa, nego prejSnj* redna plača z vStetim» petotnicnma in oiobno službeno sta-j rojtno priklado. Kodar pa doseže ali prosežo nova redna ; plača \sled napredovanja dotičnega uradnika v vifijem či-: novnem razredu staro redno plačo z vfltetima petletnicama in o3(d>no službeno starostno priklado, se tudi ta delni znesek priklade ustavi. Kdor bi za Jedno razpisanih s užeb prositi nameraval, vloži nuj z dokladi zadostno podprto prošnjo do ■ r». dne ilcceiubrn t. 1. pri podpisanem mestnem magistratu. Župan: ia:rit>ar. Isdajatelj in odgovorni urednik: J o bi p Molil« Laatiiina iu lisk .Narodne Ttfikarne*.