3. številka.
Ust   na ogled.
Ljubljana, soboto 4. januarja.
VT. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak d;in, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za ceh, loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. - Za Ljubljano brez pos.ljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold 30 kr., za en mesec I gold  10 kr.   L pošiljanfe na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr za četrt leta. - Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. - Za gospode m za dijake velja znižana cena in sicer: Za L ubijano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za ozn
M lililli'   l)pllt-vrutl<   fi   Irr    An.   trn   ni....... ,,   ..........    .:..!.„     C   1__     *___j___l___.   t      m V      rm *      V „.        ... __P .
učitelje na ljudskih šolah oznanila so plačuje od četiri-
stopno petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompelj za 30 kr. n_„ UoP™1 naJ so izvolo frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotol Evropa-. OpravniBtvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, roklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi
Hi.
Vabilo na naročbo.
..Slovenski Viii <mI- bode izhajal od novega leta naprej kot «1imk* iiik
in velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za en mesec..... 1 gld. IO kr.
Za četrt leta      .... 30 „
Za celo leto.....13   „    — „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.......4 gld.
Za celo leto ........   IG „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za «1 i jmU«* velja zni-Jsifcllft cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   '3   „ —
0 naših narodno-gospodarskih zadevah.
(Konec.)
Vsako enostransko razvitje se vrši na Škodo občnemu. Da bi se torej mi Slovenci ognili tega, namerjam v sledečem podati nekatere nasvete na vsestransko razsojo. Predlagajo, jih mi nikakor ne mislimo, da bomo povedali kaj Čisto novega, in radi priznavamo, da začetki vsega tega, o čemer bomo govorili, so že pri nas. Naš namen je le resno poudariti, da nam je treba zistema-tično   skrbeti   za   ekonomično povzdigo
vsega naroda, in odšle postaviti to, če ne na prvo vsaj na drugo mesto našega programa. Svetujemo pa:
1. Prejeti v principu in kolikor mogoče izpeljavati osnovo srenj-skih hranilnic po vsej Sloveniji.
2. Povzdigovati produktivnost slovenskih pokrajin s povzdigo in vpeljavo na novo vsake vrste narodnega truda.
3. Ustanoviti društvo, ki bi imelo skrbeti za zistematično izpeljavo teh nasvetov, kolikor bi se pokazalo potrebno in mogoče.
Naj nam bo dovoljeno za denes le prvi iz teh nasvetov kratko pojasniti:
Slovenske pokrajine nijso bogate, so kraji naravnost revni n. pr. na Notranjskem. Treba je torej paziti na vsak groš narodnega bogastva, da se prav porabi. Pa med tem ko v novejših časih mesta povsodi hitro bogata, in čedalje bolj vlečejo nase ves svobodni kapital pokrajin, kmetsko ljudstvo ostaje skoraj nepremično na isti stopnji, in onemaguje v neravni borbi s premetenimi eksploatatorji iz svoje svote ali iz mest. Po mestih ima vsaka vrsta truda bolj ali menj široki kredit, brez katerega dandenes nij mogoče zdrževati konkurencije; kmetsko ljudstvo te dobrote uživati ne more. Zakaj naše hranilnice, ki jih lehko našteješ na prste, glede naroda ne dosegujo svojega namena, odkrivati kredit, in sicer za to ne, ker je kredit teh naprav večjidel predrag za našega kmetica. Njemu je n. pr. spomladi treba časi le kakih 20—60 gld. za žito, če mu ga
zmanjka ali za seme in za druge male potrebo. Hoditi v hranilnico po tako nial znesek bi se nc splačalo, ker je navadno daleč, in so stroški potovanja veliki za Človeka, kateremu ima biti drag vsak krajcar, in ker hranilnice ne dajo denarja brez vknjižbe v zemljiško knjigo,« ki tudi velja veliko denarja in časa, posebno pa pri navadi naših kme-tičev po dokončanji opravil v uradu spiti ga poliček ali dva. Najcmlje torej kmetic, kjer more, večjidel pri naših oderuhih, ki jih je povsodi dovelj, in ki jemljo židovske odstotke, in Če za dobroto ,,n. pr. voz drv, ali sena ali kako vožnjo ali nazadnje piske, jajca, grozdje itd.", neredko vsega skupaj po 100 % na leto, ter je vesel, da se je rešil iz zadrege, zakaj po svoji nerazvitosti ne preudarja, kaj velja n. pr. voz drv, dokler jih ima v gozdu. Nij se torej čuditi, da so pri takem gospodarstvu, ki kmeta nazadnje mora v obupanje spraviti, in pospešiti njegov pogin, so naše kmetije večjidel bolj aH menj zadolžene, da se pogosto«* prodaj ejo na očitni dražbi, in da še pri visokih davkih narod vidno uboža.
Edina pomoč je tfi (zunaj ponižanja davka se ve) po našem mnenji odkritje nedragega kredita, ki ga pa le srenjske hranilnice morejo dajati, in sicer take, ki bi bile popolnoma v rokah srenje. Srenjske hranilnice, kakoršne si mislimo mi, naj bi imele namen, odkrivati le mal kredit srenjčanom, da bi zares pomagale najbolj potrebnim, in bi sredstev hranilnic ne rabili bolj premožni na svoje spekulacije, neimajoče nič občnega z namenom hranilnic.   Sredstva naj bi dobivale
Božič pri Brežanih v Istri.
(Dopis „Slov. Naroda.") Vi mnogi drugi bratje Slovenci niti ne znate, kako originalno in od vas različno živimo mi Istrani. Bodi vam torej v zabavo kratka črta o našem božičnem praznovanji podana.
Da bi se vredno pripravilo slovesno obhajati rojstvo božjega deteta, to se uže štiri tedne poprej vsak dan k maši hodi. Te maše so ber6 v jutru, imenujejo se: nz6rnice." Ker je ljudstvo v več krajih ubogo, in nc ravno radodarno plačevati svete mase, tudi gospodje duhovni nečejo rano vstajati in zastonj ma-ševati, „zornice" pa le morajo biti. Tu se odpre komnnska (občinska) blagajnica, in starešina (ki je i denarničar) plača na ime srenje sv. maš e. Kaj bi neki reklo dunajsko nemško ministerstvo, ko bi doznalo, da se v naših srenjskih proračunih tudi stroški za maše nahajajo ! Predbožični dau, kateremu dnevu se tu, navadno pravi nviljau (iz ital.
vigilia), začno duhovni, uže zgodaj, vale po zornici, blagoslavljat poslopja. Res jo sitno duhovnom hoditi od hiše do hiše, pa ta pot, ako je fara količkaj obširna, dobro se izplača.
Vsak gospodar je dolžen gospodu farmami po zvršetem blagoslovu nekaj krajcarjev plačati. Na „viljou (pred božični dan) se v jutro zaužije črna kava, potem „menih" (glažič) žganja, popoldne pa se napravi velika pojedina. Tu more najmanj tri vrste rib biti in jedil vsake sorte. Olje se pridela doma, in torej vsa jedila, tako rekoč, v olji plavajo. So posamezniki, pri katerih ne sme nobena vrsta jedače manjkati. „Dobro iz-temfan por in broskve", „šeljen," „pečen kostanj," to ne sme manjkati. Vendar gibanice in drugega enakega pečenja, ne napravljajo naše gospodinje, kakor jo navada drugod po Slovenskem. — Vsak gospodar, tudi če jc uže prej prodal vino, za „viljo" si ga prihrani „en želod" (sodček). Veselo in radostno je vse mlado in staro. — Kot narodna jed slove „fanclji ;" podobni in narejeni enako nemškim „Krapfcn." Vilja brez „fancljcv", smrt očetova v hiši! Kjer nij fancljcv, tam
je žalost. Vsak ubožec si priskrbi, da se v njegovi koči fanclji cvrejo. — Jedoč in po-pivaje se čaka hip rojstva zveličarjevega. Pred malo leti še, so je obhajalo spomin rojstva Kristusa o polunoči, ker pa so ljudje preveč dobre voljo in veseli v cerkev dohajali, se je ta šega opustila; in praznuje se sedaj imenovani spomin v jutro, okolo četrte ure. Pred malo leti se je polnočna maša slovesniše opravljala, nego kaka glediščna igra v rezidenčnem dvornem gledišči, ne iz-vzemši „Itoberto il Diavolo." Naj povem sledeči prizor, pri katerem sem sam pričujoč bil. Orglar je aranžiral svoj zbor, začel orgla-nje kolikor jc mogel najbolje, in poleg tega so zvenčali in bobneli zvončiči in bobniči, to je donelo! Ukazal je bil mladeničem do-nesti kozarec napolncnc z vodo; med orgla-njem in petjem pa so vtikali mladeniči piščalke v vodo ter tako glasno žvižgali, da jc vse čez ušesa letelo. In to je bila. za kmete velika slovesnost, da nij izreči! JSegav in navdušen človek sredi cerkve, pred or-glami, se obrne in od veselja glasno za-jucka in zavpije v božjem hramu: nvse pti-
večjidel iz ukladov srenjčanov, pa bi tudi posojila drugih za nizki procent smele prejemati radi povišanja svojih operacij in po-množenja čistega dobička, ki bi v dividendah padal na sreujčane po razmeri ukladov. — Kredit naj bi bil os ob en, t. j. ustanov-niki hranilnic naj bi prejemali po večini glasov med člene le soerenjčane, ki bi popolnem zaslužcvali njihovega zaupanja.   Se ve da je tii sprva najbolj  važno,  da so usta-novniki ljudje pošteni in razumejoči namen teh hranilnic. Zato bi se imele odkrivati pod vodstvom poverjenih nasvet ovanega društva. Da bi ta kredit ohranil svoje najdragoceneje Bvojstvo, to jc, da bi ne bil drag,  bi se za posojila vknjižba ne   imela   zahtevati kot „conditio sine qua non", mari bi se to delalo še le trt, ko bi člen se pokazal nevrednega dolžnika in bil izključen iz členov. Ves zistem takih  hranilnic bi bil  torej osnovan na osobnem zaupanji srenjčanov eden k drugemu , ki  bi gotovo v svojem interesu odkrivali kredit le zares zanesljivim ljudem, ki jih oni naj bolje poznajo.
Da misel osobnega kredita, naj bolj priporočljivega po svoji mali ceni, ni neiz-peljiva, kažejo nam ruske selsko hranilnice, osnovano na enakem in še bolj riskiranem principu, ker naš kmet ima vsaj zemljo, ki more biti zalog za dolg, v Rusiji pa je večidel lastnica vse zemlje srenja, in torej tam zemlja posameznega, ki jo pri razdelitvi dobiva le na eno ali nekaj let, ne more dajati poroštva. In vendar se ne čuje od nikoder, da bi hranilnico trpele izgubo zavoljo nciz polnenja dolžnosti svojih členov, med tem ko se število takih hranilnic bistno množi, in se v posameznih operacije poviksujejo.
Da bi se tako hranilnice lože in hitreje odkrivale, ki bi jih potem prejemali ustanov-niki.
Mi si upamo nadejati se, da bi predložene srenjske hranilnice našemu ljudstvu veliko koristile, pomagajo mu v zadregi, povra-Čevaje mu z obresti prihranjene še tako male zneske in dajoč mu primerni del dobička od svojih operacij. Mi smo dalje prepričani, da bi one povišale v narodu varčnost, naučivši ga ceniti denar, in celo povzdignile nravnost.
Za to je naša iskrena Želja, da bi se ta stvar pri nas zrelo presodila in potem uresničila kakor hitro bi bilo mogoče.
Politični razgled.
Vsa notranja politika miruje in bode mirovala, dokler se ne zbere državni zbor, kar se bode zgodilo 15. januarja, in zopet začenja svoje blagonosno (?) delovanje.
Vsi čviki glavni politični listi, mlado-in staročeški, prinašajo ob novem letu enak, eden isti Članek na čelu, v katerem se poudarja, da češki narod stopa z ncprclomljc-nim pogumom v novo leto v hoj, da jc prepričanje občno, ka Češki narod sam na svojo moč računi. Češki možje, nepoznavši osob in višjih politikarjov kot naši „domaćini" in naši „konservativci" govore zlate besede: „Razločki med nami morejo biti samo v onih rečeh, katere za zdaj v dragi vrsti stoje, tako, da njih rešitev moremo prihodnjosti prepustiti. Za zdaj hočemo vsi za prava naroda stati, za njegovo politično individualnost in samoupravo, ki so pogoji njegove eksistence." Edinosti treba nam Čehom!
Na CvikošM. dela vlada po svoji stari navadi. Zdaj so založnice na vrsti; prihajajo vladni komisarji, preiskujejo in pregledujejo, dokler ne najdejo kake črne pikice in ako se jim to posreči, brž vstavijo vse delovanje dotične založnice; ustavoverni listi pa kriče in se vesele vsakemu takemu slučaju. Ali se na ta način poveličuje občno blagostanje, je pač vprašanje, na katero odgovoriti nam sedanje publicistične razmere branijo. Tudi pri volitvah vladni organi svoj upliv brezobzirno rabijo. V P i 1 z n u ima sc voliti trgovinska zbornica; navadno je mestni magistrat razpošiljal volilne liste; tačas pa je c. k. okrajni glavar terjal od županstva, naj njemu izroči vse volilne listo, da jih on po c. k. uradnem potu oddaje volilcem. Židovski volilci so volilne liste dobivali poprej nego drugi, in so jih morali samo s svojim podpisom brez vpisanih kandidatov c. k, okrajnemu glavarstvu vrniti.
Vsi ptšijsMei listi so zdaj zložni v svojem uporu proti direktnim volitvam. Gališki cesarski namestnik, znani grof Goluhovski kateri je bil nedavno od ministerstva na Dunaj povabljen, da poroča o situaciji na GaliŠkem, se je pogovarjal z vodji poljske delegacije. Učinek tega posvetovanja je po „Kraj-i", obširna spomenica, v katerej se popisuje očitna krivica, ki bi se Galicgi po direktnih volitvah
godila, ker bi potem izgubila svojo samostojnost in sc pretvorila v „pašalik", v vsem od Dunaja odvisen. „Dz. p." imenuje volilno reformo naskok na ustavo in terja od poljske delegacije, da izstopi iz državnega zbora.
Vini tU«* dristive.
Kutku vlada dela resne priprave, da ukroti kiveškega vladarja (kana), kateri že več let nagaja svojim ruskim sosedom, napada karavane ruskih trgovcev ter je v poslednjem času cehi en oddelek svoje armade črez rusko mejo prodreti pustil. Ruski vladi tedaj ne kaže drugače, nego da si podvrže še tudi ta Kanat in s tem celo srednjo Azijo spravi pod svojo oblast. Angležem to nič nij po volji, da-si „Times" miri svojo rojake, dokazovaje jim, da približevanje Rusije do angleških mej v Indiji more samo koristiti angležki trgovini, ker se bodo tako varne ceste odprlo za njo med Azijo in Evropo. Drugi listi so manj lehkomišljcni, in mM. P." se boji, da Rusi, ako si podvržejo Kivo, bodo še dalje segali do indijskega morja. —
O bolezni ruskega vatvjvvičn poročajo najnovejši telegrami, da je neki že iz nevarnosti. Njegov starejši brat je umrl pred 5 leti v Nizzi na bolezni v hrbtišči. Nevesto tega, Olgo, dansko princesinjo, vzel je pozneje brat, scdaj^bolni carjcviČ v zakon. Carjevi 8 in njegova žena sta neprijatelja Nemcem, in „N. L." v dopisu iz Petrograda nekako sumljivo govore o bolezni carjeviča, kakor da bi bila v zvezi z njegovim panslavizmom. —
FftrtK'tt* ku narodna skupščina jc, kakor naša dunajska nenarodna, na počitnicah in samo komisija tridesetih se posvetuje včasi s Thiers-om, kateri bodo zopet te dni odpotoval v Calais, da bode nazoč pri strelnih skušnjah artilerije. Sploh Francosko neprestano poronožujc in okrepčava svojo armado, kar Nemcem nikakor nij na veselje. Zato bode nemška vlada težko kedaj privolila, da sme svoj dolg pred določenim terminom poplačati, ker bi potem nemška posadka morala zapustiti vse kraje, katere še zdaj obleguje; trdnjavo Belfort pa bi Nemci neradi zopet oddali Francozom. —
Na Spuit.%krtii je stari nered in nemir. Zdaj je infant Alfons bourbonski stopil na čelo k ari i stični m upornim četam. Menda tudi on nc bode dosti opravil, — ali pa — vse, kajti Špansko je dežela neverjetnosti, kakor naša Avstrija — dežela čudežev.
cice pojo in Žvrgole, le kukavice manjka. Zato počne na ves glas kukati: „kuku ! kuku!" To se ve da je kmalu cerkvena kukavica umolknila, ker energični mežnar jo je iz cerkve pahnil, a ptičice so žvrgolele na koru vendar le naprej. — Kot posebnost moram omenjati, da so stare in starinske božične pesni pri Brežanih močno ukorenjene in zelo na glasu; da jih nij mogel Rihar in tudi jih ne bo tako brž naša nova »glasbena Matica" mogla pregnati. Pred več leti sem orglarja bližnje vasi in tudi druge nagnal, naj svoje pevce in pevke nauče poti nove Božične pesni. A vse zastonj I Starci so moje početje čuvši mrmrali in nijso dopuščali mladeničem k orglam, ter sami priljubljene stare pesni prej začeli popevati, naj bi jih mlajši pevci no dohiteli. — Naj tu navedem za poskus, za par kitic od pesni, ker bodo gotovo zanimale. Prepisal sem jih nespremenjene iz . knjig, katere so bile natisnene leta 1775 v j^iiibljani, in je enakih bukev še precej najti prj gasili starcih. (Enkrat sem — mimogrede poveda n0 — našel v Istri slovenske pesne bu-kve iz tj edemnajstega stoletja, ali izginile so.
Podvizal    Be bom' Jib zopet DaJti^
Eto tu: Prva „Pesom"
„Pastirci! al shlish'to? Spanje aapuatite! Ura polnozhi wye, 'Nu ona Bhtiina vpijo Hitru gori vstanite, Post'lo sapustito ! Druga „Pe8em:"
O Dote zartanu ! Milu objukana: Kolka ju trpish ! Ko v 'morali shtalozi, Na terdi alamizi Itovnu leahisli. Pri maši, kadar se iste pesni popevajo, je „darck" („ofer").   Na altar postavi cerkovnik plcnjer (jerbas), in vanj nosijo dekleta in ženske darove za duhovne gospode: — jabelka in pomoranče.   Ali te jabolka in pomoranče so dosti vredne, ker vsako jc na-picano in nabodeno z (včasi po več) deseti-cami.   To jc   tekmauje!   vsako „dekalje" (dekle) gleda, da bolj posrebrujene pomoranče in jabelka daruje.   V nekaterih krajih se je ta šega opustila, in daruje se navadno denar brezi pomoranč. — V Osipu sem bil enkrat pri božični maši. Ko sc je obhajal „darck", gre premeten pastir k altarju in položi nanj
svoj dar. Nijso bili denarji, nego prinesel je kopico „fancljev." Ohljampljeno, kot oblit pes in strine obstoji g. župnik pred darovanimi fanclji. Ravno ju je hotel prejeti in jih po domače v pastirja zalučiti. Pa cerkovnik je hitro fanclje pobral in jih v predvežo odnesel; pastir je tudi preskrbel, da jc s6 svojimi kopiti izpred oči /upnikovih izginil. Cas plačila pride vsakej stvari, tudi pastirja je Čakala gospodova jeza, in sicer o velikonočnem času. Prišel jo vcb skesan in otožen k spovedi; namesto da bi bila ohlajena in uto-lažcna njegova vest, pa še bolj zatrta in še težji kamen je bil na njo naložen. Ker g. župnik mu nij podelil potrebne odveze, in pastir si jo isto tako k srcu vzel, da nikdar več k spovedi nc gre. Pravi in obljubuje zmirom, da bo nesel še enkrat svojemu gospodu darovati fanclje, kajti ovac in jagnje-tov ne premore, kakor so storili pastirci T Betlehemskom hlcveu. — Božične praznike so deknlji (dekleta) prav vesele; te dneve oblečejo bela krila, navadno nosijo črna; delijo sadje in tudi fante nadlegujejo za „dobro roko" (dar). Možje pa popivajo pri sosedih žlahtno kapljico, — močno Brežauko.
Dopisi.
Iz Nov<»grtt Ul«»st*l 2. jan. [Izv. dop.]   Kasa čitalnica je na Silvestrov večer doživela vcselcjših ur, kakor bi bil človek gledć na njene dozdanje stanovanjske neugodnosti mogel pričakovati.   Če tudi nij izdajal se nobeden načrt veselice, je na samo povabilo k srcčkanju  za dobitke zbralo se toliko domoljubnega občinstva, daje vse trlo se.   Po nekaterih zborovih pesmih, katere so močno zadovolile, in po  dveh samospevih, katera je gospica N. Piskarjeva prednašala na zaporedno gromovito pohvalo, pozdravil je g. predsednik nazočo občinstvo ter ob enem obznauil preimenitni korak, katerega jc čitalnica baš te dni storila na potu napredka.   V sredi mesta blizu trga je namreč kupila selišče in na njem baš na novo gradeče se pohištvo za 1300 gld. Društvo bode tedaj dalo po svojem okusu sezidati si lastno domovanje. In da se pokrijejo stroški, katerih bode čitalnica okolo 0—7000 imela pri tem podvzetji, ima sc po odborovem sklepu izdati .'500 dolžnih pisem po 24 gld., katerih prejemniki naj bodo mesečno plačevali vsaj po 1 gld.   Tako bodo vsakemu narodnjaku mogoče udeleževati  sc tega prevažnoga narodnega čina in prej ko v enem letu bomo Novomcščani med vsemi Slovenci prvi imeli svoj „narodni dom".   To predsednikovo naznanilo jc izbudilo neskončno veselje in navdušenje, in gospodje so vpričo zagotavljali, koliko hoče vsak rad žrtvovati za tako bla-gonosno, narodno stvar.    Naj hi tudi drugi rodoljubi posebno iz Dolenjskega tu sem priskočili na pomoč! — Potem je vršilo se sreč kanje  in naposled  je  občinstvo prežidanc volje plesom  obrnilo se iz starega  v novo leto.   Pri ti priložnosti pa sem prvikrat imel prijazno priliko gledati, koliko, našemu malemu mestu neprimerno veliko število mlado-mičnih, zalili in ljubeznjivih gospodiein nam cveti, ki so vse zmožne in radostnim srcem kar hrepene,  da bi s petjem ali igranjem gledaliških  iger sladile  narodnega društva zabave.   O, ko bi pač že zidan bil „narodni dom!"  slišalo  so jc iz  marsikaterih nežnih ust, in slehernik pa je novomeški narodni čitalnici v lastnem domovanji prorokoval sijajno  življenje.  — Nasproti sem ravno ta dan čul prav iz ust gospe, ki tukajšnjim nem-škutarskim kazinovcem  daje stanovanje, da to poslednje — društvo je že zdaj pri konci zaradi preobilnega pomanjkanja udov, in da nenadani čitalničini dvigljaj bode hirajočemu kazinu sigurna smrt!
Iz IBclflmMlit 30. dcc. [Izv. dop.] Odkar sc je magjarsko ščuvanje na Srbijo poleglo živimo zopet mirno življenje pola-ganega napredovanja. Narodna vlada kneza Milana uživa povsod po zemlji občno povc-renje, in vsi omikanci kakor tudi celina naroda spozna, da jc pot, katerega jo srbska vlada nastopila, da pride do svrhe Srbije: osvoboditi in zediniti vse Srbe — da jc ta pot pravi pot. Isto tako se pripomočki vladini odobrujejo. Ti so bili izrečeni v prestolnem govoru kneževom in v adresi, katero jo narodni Bibski skupščini v Kra-zujevcu 1. 1872 dalo narodno zastopstvo, nnnrec: „ da se našo narodno izobraževanje kolikor bolje mogoče uredi in do vrha dotira, da nauk in znanje kolikor mogoče prodre v narod; po drugi strani pak vlada smatra kot drugo glavno dolžnost, da se vojna moč v Srbiji kolikor mogočo utrdi iu pomnoži, da „ćemo dostojno odgovoriti narodnom pozivu Srbije". — V tem leži glavni program delovanja, naše za zdaj male ali nadcpolnc slovanske države, in ker sem vam obljubil za slovensk dnevnik, dragi mi „Slov. Narod", iz Srbije redno dopisivati, izkušal bom ta program in njegovo izpcljavanje med letom s posameznimi podatki objnsnovati za vaše bralce, kakor tudi postreči Vam z dnevnimi novostimi.
Naše stolno mesto Belgrad sc silno množi in vedno lepše postaje ter se tako pripravlja biti enkrat ena glavnih slovanskih stolic, kakor jih v prejšnjih  časih Slovanjc
nijsmo imeli. Naš mestni zbor je sklenil, mesto z gazom osvetliti. Ofertov jc prišlo več že, pred letom je bil tudi nek znan Slovenec iz Goriškega tukaj, ki je v imenu nekega konsorcija izvedenje razsvitljcnja z gazom ponujal. Najbrž bode sprejet ofert nekega francoskega društva, ki sc ponuja narediti gazno svečavo s tem pogojem, da čez petdeset let vse svoje priprave in celo pod-vzetje zastonj prepusti mestu.
IZ I»«»&te, 1. januarja. [Izvir, dop.] V predolgo uradovanje Szlavvjevega ministerstva pri nas pač nobeden prav no veruje. Že od njegovega nastopa smatra ga naš političen svet samo kot prehodno vlado. Na našem političnem obnebji stoji že dalje časa kakor zvezda repatica prikazen ttenn.vev-jevega ministerstva. In ta prikazen se nam bolj bliža nego oddaljuje. Sennycyjovcmu niinisterstvu pot pripravljati, to jc baje naj glavnejša naloga Szlavvjevega ministerstva. Zvezde repatice sploh več strahu kakor upanja zadajejo, kajti svet vidi v njih kaznujoče šibo božjo. Kavno tako se tudi mi približa-jočoga Sennvevjevega ministerstva skoro bolje bojimo nego veselimo. Prvič se pravi, da se bo ž njim reakcija, ki se čem dolže večkrat spominja, pričela; iu drugič so pravi, da Sennvcv nij baš protivnik federalizma v Cislajtaniji, kar bi po mislih naših magjaris-simov našej državi naškoditi moglo. „Pesti Napio" jc moral poseben uvoden članek napisati, v katerem se prizadeva vse te bojazni razgnati. Pa ta uvoden članek nij mnogo hasnil, naš svet vendar veruje na prihodnjost Sennvevjcvega reakcijonarnega ministerstva. Z njim vspored prišel bi — tako se namreč pri nas gata — v Cislajtaniji zopet Hohcn-wart na krmilo. Sennycy-llohenwart nij ravno napčna kombinacija! Sedanji liberalizem, če ga je še kaj, bi brž ko no nekaj malega škodo trpel, pridobile bi pa na drugej strani narodnosti in zlasti narodno-historične osobine, iz katerih naša monarhija sestoji. „Aus-glcich" leta 1867. jc sicer mogočen zid med nami in Cislajtanijn. Nam ne bi smelo mar biti za to, kaj so v Cislajtaniji godi, Cislaj-tancem pa ne, kar mi uganjamo. Vendar pa ta zid nij bil niti previsok niti preširok za Audrassya, ko je kot naš minister-pred-sednik poravnanje med cislajtanskimi narodi pod Hohemvartom zapreČil bil. To vmcšauje v cislajtanske zadeve opravičeval jc Andrassy s tem, da je to zahtevalo neokrnjeno vzdr-žanje „ausgleicha." S tem se je stvoril daleko segajoč praccedens, ki bi mogel prihodnjemu niinisterstvu Sennyey-Hobenwartovemu v prilog biti.
Ideja ogerske države, ki bi imela svoj izraz v tem zadobiti, da se v vseh raznih narodih, stoječih pod sv. Štefanovo krono, spoznanje in prepričanje obudi ali vsaj vtepe, da imajo vse iste skupne politične interese, kateri skupni interesi naravno tudi njih državno skupnost zahtevajo; ta ideja, katero so vsi naši časopisi že toliko preglojali iu prcmlevali, nekako bolje nazaduje nego napreduje. Hrvatom in Srbom nikako ueče v glavo iti, da so njih politične koristi one iste, kakor naših Magjarov. Niti Rauch, niti Majthcny nijso bili v stanji pri Hrvatih in Srbih misel ogerske države v klasje pognati. Tudi Romuni in Saši v Erdelji so zelo neuki učenci magjarskega političnega katekizma. Celo pri naših političnih Lazarih, pri Slova-cih, ne cvete ideja ogerske države baš naj lepše. Edini nemški naseljenec in jud sc s ponosom po prsih tolče: ich bin cin Ungar! Naš državni zbor odgodil se jc do 10. januarja. Iz več raznih vladinih unredcb sc vidi, koliko rešpekta ima pred opozicijo, kajti kjer samo more, odstranjuje vse napotke ob katerih bi se morebiti opozicija spotikati mogla.
Domače stvari.
— („Olasbcna matica") šteje 800 udov. — Kot veselo znamenje moramo poročati, da so pristopili kot udje k „glasb. m." vsi
g o s p. pripravniki v Gorici. — Gospod Ferdinand Sajovcc, kupec v Kranji, je postal ustanovni ud „glasb. ra.u, in je vložil gld. 40. ustanovnine. — Oospodjc poverjeniki so prošeni, da pristopnino za že naznanjene ude v kratkem sprejme, iu društvenemu blagajniku pošljejo.
— (V ljubljanski čitalnici) hode v nedeljo 6. t. m. zadnja plesal na vaja za jugoslovanski „kolo". Začetek jc ob 7. uri. — Prcdpustne veselice bodo : 11., 19. januarja „plesu; 2. februarja Vodnikova svečanost; „velka beseda i ples." 16. februarja, „ples"; 25. februarja sokolska „niaskcrada"
— (T r i u a j s t a slovenska predstava) dram. društva v deželnem gledališči bode v p o n d c I j e k (sv. treh kraljev dan) (J. januarja. Predstavljala Se hode nova Spevoigra ,.Pri meni bodi" V 1 dej. potem veseloigra v 1. dej. „Ravni pot najboljši" v katerem nastopi zopet na oder priljubljeni komik g. Drahsler. Končno znana niična opereta „Vino, ženske, petje* v 1. dejanji.
— (Okrajni od b o r v r a n s k i) je, kakor se nam piše, lansko leto dovolil 10 gl. v podporo na viših šolah učečih sc slovenskih dijakov. ,,Kolikor znano, je naš okrajni odbor prvi storil ta sklep. Ker jc za tekoče leto zopet preudarjenih 50 gold. za blage namene, nadejati se je, da sc bode tudi letos o svojem času spominjal nadepolnih v Ora-dcu bivajočih ^slovenskih sinov. To dejanje drugim okrajnim odborom priporočamo v bla-godušno posnemanje/4
— (Postojnska čitalnica) napravi $, t. m. zvečer točno ob pol 7 uri „besedo" s perjem, tombolo, predstavljanjem veseloigro .Bog vas sprimi, k d a. j pojdete domu V" in s plesom, h kateri uljudno vabi Odbor.
llazne vesti.
* (Hrvatska umetnica.) V glasbenih časopisih čitamo sledečo notico : Hrvatska deželna vlada je gospej Malingcr-jevi žugala s tožbo, ako nc izpolni po reverzu obljubljene dolžnosti, po katerih sc je zavoljo dobivane deželne podpore zavezala v narodnem gledišči v Zagrebu peti. Hrvatska umetnica jc na to odgovorila, da jc pri volji meseca aprila ali maja v Zagrebškem kazališči neti, ako se jej plača za vsak večer 500 gld, honorara in sicer z dostavkom, da hoče ves ta honorar dobrodelnim domačini napravam darovati. — Nc davno je soprug gospe Malinger-jcve v nekem časopisu preklical, da se njegova so-pruga za Nemko šteje, temveč da je ponosna na to, da je rojena Hrvatica iu se tudi nikoli nij sramovala o svojoj hrvatskoj domovini s posebno ljubeznijo govoriti.
* (I v a n J u n k a r) inžcnćr na Reki, vitez Fr. Josipovega reda, jc 20. dee. 1872 umrl v 37. letu svoje starosti.
* (Umrl) jo koncem novembra preteklega leta v Parizu eden največjih ruskih državnikov: grof Pavel 1 Mmitrijevič Kiscljev. Služil je tri ruske carje, grofom je postal 1. 1839. Od 1. 18-}7 do 1850 je bil minister carskih lastnin, od 1. 185(1 do 18(12 pak ruski carski poslanik v Parizu.
*(Ayfltr i j s k a p o 1 ar na ek s p edicija) ostane čez zimo na admiralskih otokih blizu NOVO zemlje. Skušala je, kakor SO „Golos-u" iz Ust-Oilme poroča, od Spicbergena Se naprej proti severu prodirati, a so je branile silne ledene masi', kater«' so se od severa proti jugu pomikale. Nekateri členi ekspedicije so na mali jahti jadrali do ustja 1 e-čori in so odtod na Dunaj odpravili. Jahto pa so pustili v Tromsji, da prihodnjo spomlad zopet lehko dojdejo do ekspedicije?
* (Prusko učiteljsko društvo ..Hude č") je poslalo na ministerstvo poduka prošnjo, v kateri krepko poudarja premajlieno število čeških pedagogij, ter prosi, da se ta za šolstvo zelo pogubna neugodnost odpravi. Kakor znano, ima slovanska veČina, t. j. dve tretjini, čeških prebivalcev skupaj le (J peda-progij, ravno toliko kakor nemška manjšina. Čeških ljudskih šol je 2165, nemških 17<!2. Že iz teb nc ravno pravičnih razmer se jasno razvidi neogibna potreba, pomnožiti češke pedagogije, in mora se na to ozir jemati, ker inače bi število izpraznjenih učiteljskih služeb, katero že sedaj šolstvo v Avstriji vseskozi neugodnim načinom ilustrira, neizmerno naraslo. (Koliko energičnejc se bi imela slovenska učiteljska društva na ministerstvo obračati ker mi še slabše stojimo nego Cehi.)
* (Obnorcl fajmošter.) Iz \Vše-ruba sc češkim listom piše, da je tamošnji fajmošter P. Kohotit vsled dokazane blaznosti na škofovo povelje po namestniku v Domažlicah bil iz službe odstavljen. Farno bukve, uredni pečat i. t. d. katerih nij hotel oddati, morala sta mu dva žandarma, ki sta že za to blizu fare pripravljena bila, s silo vzeti in mesto njega postavljenemu oskrbniku dati, kateri mora zarad osobne varnosti v krčmi prebivati. V cerkvi jc namestnik iz prižnice oznanil, da so fajmoštru vsa duhovska opravila prepovedana. In vendar je drugega jutra blaznik v žagred prodrl, se za mašo opravil, ter jo brez strežajev opravil. Zanimivo je, da sta v tem stoletji pred P. Kohout-om že dva fajmoštra v "NVšerub-u ob-norela.
* (Ruskih časopisov) izlazi v Avstriji deset: Osnova, Pravda, Lastivka, Sion ruskij, Sbornik litcraturnyj , Rada ruska, Nauka, Citat'na, Novyj svet, Slovo a Slav-jauski Mir.
* (Dunajska „N. fr. Pr.u) ne sme več v Rusijo zahajati. Ruska vlada jej jc to pravico odtegnila, ker se ta list vedno ruskemu narodu sovražen kaže.
* (Možgani pri ž e n s k i h) so navadno za tri do štiri lote lažji kakor pri možkih, kar so dokazali vsi učenjaki novejšega časa, zlasti tudi sloveči profesor in anatom Roki-tansky na Dunaji. Zanimivo pa jc, in na to je že Darwin obračal pozornost učenega sveta in Rokitansky po svojih preiskavah temu pritrjuje, da so možgani čeških žensk tako težki, kakor se to samo pri možkih najde. Ako jo velikost in teža možganov v zvezi z duhovitostjo, potem sc češke žene smejo ponašati, da nijso nič menj duhovite od možkih.
Poslano.
Slavnemu vredništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani.
V štev. 150 „Slov. Naroda" od 28. dec. 1872 se bere tale vest iz Gorice od 24. decembra: „Goriški Staroturki, ki imajo zdaj našo čitalnico v rokah, nijso hoteli osnoval-nemu odboru za Preširnovo besedo prepustiti čit. dvorane, da bi bil v njej napravil narodno slovesnost, v spomin našega največjega pesnika itd." — Prosim blagovolite popraviti to notico tako-le: 1. Nij res , da imajo goriško čitalnico v rokah „Staroturki" (naj dopisnik to besedo tolmači, kakor hoče), ampak imajo pod mojim predsedništvom po dvakratnem voljenji v rednih sejah postavno izvoljen odbor, katerega večina jo malo da ne e d i n o g 1 a s n o izbrana. 2. Ce izraz „Staroturki" t a postavni odbor po-menja, — nij res, da nij hotel on „osnoval-nemu odboru" za Preširnovo besedo prepustiti čit. dvorane, ker se o tem še nikdar posvetoval nij, ampak pogajati sc nij mogel in nij smel z omenjenim osnovalnim odborom za to , ker je osnovalni odbor sestavljen iz samih čitalnicarjev, kateri so hoteli namesti od njih samih v občnem zboru graškim dijakom na korist nasvetovane besede, katero je bil — zborov sklep izvr-šcvaje — postavni odbor že napovedal in osnovati začel, posebno besedo
v isti namen v Čitalničnih prostorih blizu ob istem času napraviti.
V Gorici 29. decembra 1872.
Josip dr. Tonkli, predsednik goriške slovenske čitalnice.
Narodno - gospodarske stvari.
— O srbskih železnicah piše „Narodni list": „ Že več časa se časniki v enomer pečajo z železnicami, ki jih bode Srbska delala, ali prav za prav, ki jih raznovrstni „spekulanti" Srbiji vsiliti hočejo. Srbska vlada, ki se nikdar niti od visoke porto, niti od podvzetnikov nij siliti dala, se dolgo nij odločila. Tedaj nihče nij razumel politiko Srbije, denes pa je vsakemu jasno, kateri pot hoče Srbija pri tej za njo tako važni zadevi hoditi. Srbski vlad alci so, kakor vidimo, si vedno prizadevali, neodvisnost svoje dežele tudi v narodno-gospodarskih rečeh ohraniti. Srečna je Srbija pod tako vlado, pod vlado ljudi, ki si ne prizadevajo tujcem dopasti na korist iu dobiček, lastni domovini pa na škodo, v kateri morejo le srečni biti, ako je dežela sama srečna. Ne bodemo govorili tii o židovskih menjavcih, kateri na Dunaji in v Bero-linu , kakor tudi vsej Nemškej v narodnogospodarskem oziru nad celim narodom gospodujejo, ki imajo ves kapital v svojih rokah , tudi o tem se nočemo pritoževati, da nas večji del judovskih časnikov — tudi v rokah judovskih kapitalistov — z njihovimi lažnjivimi telegrami nadleguje rekoč, da tudi južni Slovani j ude preganjajo. Ali naj povemo, da se vse južno Slovanstvo moralične zmage Srbije veseli, ker bodo srbske železnice delale slovanske roke ker se srbski denar, delom in trudom srbskega naroda pridobljen in za domače železnice upotrebljen, ne bodo izmetaval iz dežele, da bi tujstvo obogatelo. Slovanski jug se veseli, da baron Hirsch Srbije nij v svoje mreže dobil, ravno tako želi vse Slovanstvo ruskemu knezu Uhtinskemu k njegovemu podvzetju sreče, katera je v tem, da bode on v društvu z rusko banko pod najugodnejšimi pogoji za Srbijo te železnice izvršil.
Delniško društvo „Narodna tiskarna"
v Ljubljani. IX. izkaz o vplačilih na delnice „Narodne tiskarne". (I. izkaz jo v št. 42. in 43., n. v št. 64., m. v St. 75., IV. v št. 90., V. v št. 102., VI. v štev.  11G. [in 117.], VII. v st. 128., VIII. v št. 140. letošnjega tečaja.) Do konca  tega  meseca vplačali so na svoje delnice:
A. Vse. Gospod Berdajs Martin v Mariboru.
„     dr. Bratkovič Franjo na Krškem. „     Doljak Matija v Solkanu. „     Ferenčak Franjo v Kostrevnici. „     Kandrnal Franjo v Ljubljani. „     Kočevar Matija pod Turjakom. „     Kos Anton v Zagrebu. „     Kulavic Matija v Št. Vidu. „     Mesar Janez v Bohinjski Bistrici. „     NagliČ Rudolf v Loki. „     Nolli Josip v Ljubljani. „     dr. Papež Franjo v Ljubljani. „     dr. Poklukar Josip v Ljubljani. „     dr. Poznik Albin v Kranji. „     dr. Ribič Josip v Mariboru. „     Ripšl Dragotin Milozvan v Loki. „     Supan Josip V. v Celovcu. Slavna banka „Slavija" v Pragi. Gospod Štrucelj Juraj v Velikih Laščah. „     Šcntak Franjo na Vranskem. „     Turk Ilugon v Ljubljani. „     Vavru Janez v Ljubljani.
Gospod Zupan Tomaž v Kranji. „     Zuža Dragotin v Žavcu. V Ljubljani 31. dan decembra 1872.
Peter Grasselli,
blagajnik delniškega društva „Narodna tiskarna".
Opomenica.
(Iz u. L. Z. 3. jan. t. 1.) Konkursi: Služba ekon. referenta za Ljubljano in Kamnik do 15. jan.;  al. poštarja v I lit i nji do lf>. jan.
EkHCkutivac dražbe: Posestvo F. Godca v Gradišah 782 gld. 18. jan. v Ljubljani; — Posestvo Jan. Novaka v Ganičah 1272 gld. 28. jan. v Ljubljani. — Hiša in vrt F. Zajca v Ljubljani (5000 gld. 20. jan. — Posestvo Jan. Mauserja v KoČovji 2080 gld. 11. jan. v Velikib Laščah. — Posestvo Ant. Dcžman-a v Dulah 1350 gld. 22. jan. v Ljubljani. — Posestvo Jan. Hočevarja v Zagoricab 1220 gld. 11. jan. v Velikib Laščah.
šfi|»<>ti«lij za Studente na ljubljanski gimnaziji in deloma na semenišči je 40 razpisanih do 20. januarja 1873. (A. L. Ztg. 2. jan.)
Tujci.
3. j an u a rja.
Europa z Melur iz Postojno. — "VValtorič iz Medvod. — Potočnik iz Krope.
Elcfunt: Zenuti iz Kač. — Kilhler iz Kač — Kurz iz Gorice. — Svotič iz Litijo. — Zvirn iz Zagorja. Blagno iz Kakovnika. — Grofica Barbo iz Rakovnika.
9Iali21 Ilomann iz Kadoljco. — Jonke Jan, iz Kočevja. — Grot Pačo iz Ponoviča. — Kiiatcr iz Dunaja.
Pri „/.Hiuorcu": Guereri opat iz Italije. — Polaček iz Istrijo. — Berlo, Ostrein.
Dunajska borsa 3. januarja.
(Telegraficno poročilo „Slov. Naroda".) Enotni dri. dolg v bankovcih .   66 gld. 85 kr.
Enotni drž. dolg v srebra    .   .   70   „   90 „
1860 drž. posojilo.....103   „   25 „
London.........108   n   15 „
Kreditne akcijo...... 332   „   50 „
Akcije narodno banke   .   .   . 975   „   — „
Napol..........8   „   64 m
C. k. cekini   .......   —   »   — «
Srebro........ 106    B   75 .
	brez zdravila	
	Na prsih in plučah	
zdravila	bolani so po naravnem potu tiull v obupnih in od zdravnikov zu neozdravljivo razglašenih ■ in; ajiii radikalno onlrarlj.jo brez zdravila. Po natančnem popisu bolezni pove pismeno Dir. J. ii. FicKcrt, Berlin.	O" ►•i O N N Cu *i P
)rez		1
	VVall-Strasse No. 23. nonorar 5 gld. a. v., ki so naj pismu priloži.	
((102—35)   broz zdravila 1
Zastonj
pošilja na franki rano popraševanje profesor računoslovja
R. pl. Orlice
šiv »lin,   W'iti§el*ustrt*ss€» S
svoje najnovejše zapisnike loterijskih dobitkov (ne stoprv na predplačilo, kakor mnogo njegovih goljufivnih posne-malcev, ki so
brezliueimo
več časopisov zoper njega nahujstili in ga obrekovali) z razjasnenjem vred Črez njegov znanostno pripoznani in kakor nam znano,
ObČe SreČnO izkazani
poduk za loterijske igre.
(Tako popraševanje moremo našim bralcem priporočati.) (253—1)
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".