Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mriečno £0 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemafvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celo le no vJugo« *lavi|l SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6lili Kolcoplsl se ne vračalo, nefranUlrana
pisma se ne sprelenialo * Uredništva telefon šfev. SO, upravnlStva Sfev. 329
Voliiičen lisi zza slovensUi narod
Ceneoglasov
I stolp, petlt-vr »to moli ogln»l po 1 .'jO ln 2D.veCJi o<)lnal nad 43 ni m vHinc po Dln2-30. vcllltl po 3 ln 4 Bili, v iirrdntSltfm <1»-I«i vrstica po 10 Din o Pri večierp p naročilu popur? Izide ob 4 z)i:i oJ rožen pondenKe-. n dnevn po prezn.Uu
Uprava /<; vKopllarlevl ul.St.fi ^ l.clcovnl račun: Cfuhl/ana štev. lO.OSO ln i . ::< sta Inisrate, Sarn/evoSt. 7S«.I, Jiuftr.-n St. 3ft.Oll. Prana In Vuna- «/- :.•. ' "V7
5 /11*< fl^ ^S n p
dr. Korošca
0b najlepšem vremenu in mr.ogcbrojni udeležbi se je vršil zadnjo nedeljo, 3. oktobra shod dr. Korošca v Brežicah. Prvotno je bilo določeno, da se vrši shod na vrtu in dvorišču Narodnega doma, a ker je SKS hotela izrabiti naš shod zase, se z njim okoristiti in naš shod onemogočiti, se je shod vršil na obširnem dvorišču gostilne Druškovič. Veliko dvorišče je bilo polno zavednih zborovalcev iz vsega Po-savja, to in onstran Save, ki so pazljivo sledili govoru voditelja slovenskega naroda in mu večkrat navdušeno pritrjevali.
Shod je vodil načelnik okrajne organizacije SLS v Brežicah, gospod Franc Podvinski iz Pišec. Dr. Korošec je izvaja! naslednje:
*v©r dr. Korošca.
Program Slovenske ljudske stranke je prikrojen željam, zahtevam in potrebam slovenskega naroda. Nihče, ki je pošten in resnicoljuben, se ne bo danes upa! trditi, da nas belgrajski parlament in belgraiska osrednja vlada ne zanemarja. Pozna nas, kjer je treba dajati, a ne pozna nas, kjer je treba dobivati. Samo en primer iz zadnjih dni naj tu navedem!
Vlada noče vedeti za Slovenijo.
Vsi stojimo pod vtisom velike nesreče, katero je zadnje neurje prineslo nad mnoge kraje naše slovenske domovine. Vsled neurja nastale povodnji so upostošile cele doline, porušile mostove in ceste, poplavile in razdrle njive in travnike, odnesle hiše in gospodarska poslopja, zahtevale so celo človeške žrtve. V takih nesrečah preneha vsak ozir na stranke, tukaj mora govoriti in odločevati le sočutno človeško srce. Naši poslanci so se vsled tega podali tudi v Belgrad in hoteli predvsem govoriti z ministrskim predsednikom, da mu orišejo nesrečo ter zaprosijo hitro in izdatno pomoč. In ko se je poslanec Smodej, katerega okraj je posebno hudo prizadet, oglasil pri ministrskem predsedniku, mu je ta dal odgovoriti: Ako hočete govoriti o poplavnih nesrečah v Sloveniji, Vas ne sprejmem; ako hočete govoriti o drugih stvareh, pa pridite in bom govoril. Drugi dan se je javil k ministrskemu predsedniku tudi naš poslanec Brodar. a tudi njemu je da! tako odgovoriti in šele po odločnem nastopu ga je pustil k sebi. Povejte mi, kaj imamo pričakovati od belgrajske vlade in parlamenta, ako sam ministrski predsednik celo v časih in slučajih naših največjih nesreč tako odklanjalno postopa nasproti zastopnikom slovenskega ljudstva? Ali ni to zopet dokaz, da je opravičen program Slovenske ljudske stranke, da se Slovenija upravlja od Slovencev, ker drugi nimajo razumevanja in srca zanjo?
Izdajstvo HSS.
Toda kako smo si zamislili, da se program izpelje? Vam je potek dogodkov znan. Naj-preje v ustvavotvorni skupščini! Toda tam je bila centralistična ustava, katera nas danes tako hudo tlači, sprejeta z glasovi nam nasprotnih strank. Ako bi vsi slovenski poslanci glasovali proti, ne bi imeli današnje slabe ustave. Potem smo počeli borbo za revizijo ustave, za spremembo ustave v našem smislu. Iskali smo si prijateljev pri Hrvatih in Srbih. Posebno veliko r.ado smo polagali na Radičevo Hrvatsko Seljačko Stranko. In ž njo smo delovali skoraj dve leti skupaj. Pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino bi brezdvomno dobili večino, ako bi ne bilo nasilja in goljufije. Večino glasov smo itak dobile stranke, ki smo več ali manj za revizijo ustave zavzeti, a vkljub nasilju in goljufijam smo ostali samo za deset mandatov v manjšini. Bili smo torej že prav blizu uresničenju svojega programa.
Toda, kaj se je nato zgodilo, Vam je dobro znano. Radičeva stranka je zatajila svoj program, se odrekla zahtevi po samostojni sc-ljački Hrvatski in je priznala program centralistične vidovdanske ustave.
Kaj sedaj?
Za nas je vprašanje, kaj sedaj. Ali nadaljevati borbo za pravice Slovencev, ali pa tudi položiti orožje in iti pod komando centralističnih strank?
Kdor od Vas zasleduje politiko, zna, da nam naši nasprotniki dan za dnevom pravijo: Pojdite v sedanjo vlado! Nastopajo različne politične babice, ki bi nas rade nekega jutra videle kot novorojeno vladno stranko. Tudi gospod Pucelj je zašel med nje. Tudi iz časopisja samost Ine demokratske stranke, ki stoji ood vodstvom Pribičeviča in Žerjava, nam ne-
prenehoma nasvetujejo, da idemo v vlado. In sploh se po vsem političnem časopisju zadnji čas razglaša, da mislimo v vlado.
Prijatelj prijatelju lahko na dobro vero verjame, da mu hoče dobro. Toda ako nam nasprotnik nekaj nasvetuje, potem moramo biti zelo pazljivi, kajti ni zelo verjetno, da bi nam samostojni demokratje in Pucljevi ljudje bili tako dobri in naklonjeni in nam dobro hoteli. Nasprotno je mnogo bolj verjetno. Zato mora slovensko ljudstvo to vprašanje, ali naj gre njegova stranka in zastopnica v vlado, dobro premisliti in pretuhtati. In to hočemo danes na tem shodu tudi storiti.
Najprej pa moramo ugotoviti par splošnih načel o vstopanju v vlado. Vsaka politična stranka mora imeti namen in željo, da pride na vlado. A ne za vsako ceno! Ampak samo za ceno, da v vladi lahko koristi po svojem programu svojim volivcem in svojemu narodu. Ako iz drugih razlogov vstopi, da spravi samo svoje ljudi na ministrske stolce in da za to proda in izda celo svoj program, je to nedovoljeno. Tako je vsaj riaziranje vseh poštenih ljudi na svetu.
Nima smisla vstopiti y vlado, kakršna je sedaj.
Toda poglejmo, kako stoji sedaj politični položaj za nas in naš vstop v vlado? Na vladi so radi' ali, radičevci in nikičevci. Najmočnejši so radikali. Ti nimajo smisla za Slovence in tudi Hrvati niso nič oduševljeni za delo sedanje vlade. Mi smo teden na teden priča, kako stavi Radič različne zahteve, a vlada jih prebira in ne izpolnjuje. S takim delom mi nismo zadovoljni in dokler in ako sedanja vlada ne bi spremenila svojega programa z ozirom na Slovence, potem ne bi : mogli vstopiti. Treba pa tudi to povedati, da ima sedanja vlada v skupščini veliko večino, da nas torej za večino niti ne potrebuje, niti nas zove v vlado, ker noče močne slovenske stranke, ker ne mara Slovencev. Da pa se kljub temu, da se sedanja vlada ne ozira na želje slovenskega naroda, ne na njegove politične ne na gospodarske, lahko opaža, da ima tudi Slovence v vladi, zato je lahkomiselno poskrbel na škodo celega slovenskega naroda gospod Pucelj, ker je brez pogojev za slovenske želje vstopil v vlado.
Naš neobhoffnj pogoi.
Ako bi se vlada nanovo sestavila, kakor-žekoli in ako bi spremenila svojo neprijazno in odklonilno stališče napram Slovencem, potem bi seveda ne bilo tudi nobenega povoda, da ne vstopimo v vlado, ako bi nam to bilo ponujeno. Lahko pa tudi to rečemo, da bi podpirali vsako vlado, če tudi ne bi dobili v njej ministrskih mest, ako bi videli, da se briga za Slovence, da jim olajšuje njihova bremena, da jim pomaga v niihevih nesrečah in d«! iim priznava in daje njihove pravice.
Glavno ni, da ima kaka stranka svoje zastopnike v vladi, ampak glavno je, da se narodu pomaga, da se narodu izpolnijo njegove upravičene zahteve.
Ako gospod Pucelj sedaj tako velikodušno odstopa nam mesto, ako hoče imeti nas na mesto sebe v vlado, potem je to najboljši dokaz. da on s svojimi 50 klubskimi tovariši ne more ničesar doseči za dobrobit naših ljudi. Potem pa je tudi jasno, da je sedanja vlada proti Slovencem in da tudi za gospoda Puclja ni mesta v njej. In istolako je tudi jasno, da dokler ostane vlada nam Slovencem tako nenaklonjena. nebrižna, ni za nobeno slovensko stranko, prav za nobeno, mesta v njej.
Zakaj pa nas torej silijo naši nasprotniki v vlado? Zato, ker niso naši prijatelji, ker hočejo, da bi se naša stranka unič'la s tem, da bi prodala za par ministrskih stolic svoj program, svoj slovenski nar^ri, da bi tudi ona bila služabnica drugih strank proti slovenskemu narodu.
Potreba slovenske narodne fronte.
Vidite, ti nameni naših nasprotnikov niso pošteni Pač pa bi bilo pošteno, da bi se vso slovenske stranke združile, da bi naredilo eno enotno slovensko fronto, da bi se ne mosarile in sramotile med seboj, ampak da bi napravile eno vrsto za. blagor svojega slovenskega ljudstva.
Ni danes napaka, biti proti takim vladam, ampak politična napaka je, siliti v take vlade, ali klečeplaziti v njih. Razmere so danes med slovenskim narodom take, da nihčo ne sme v
vladi sedeti ter mirno gledati in odobravali, kako se zanemarja, zapostavlja slovenski narod, ampak vsi morajo v borbo proti takim vladam, da se celemu svetu odprejo oči, kako se naš narod tira v propast in nesrečo.
Naša gospodarska beda.
Pravim: v propast in nesrečo! Ali ni nesreča, da naša kmetska posestva gredo na boben, ker se ne morejo več plačevati davki, da delavci v bedi in gladu stojijo tukaj, ker ne morejo več najti posla in dela, čeravno bi radi delali, in da obrtniki ne morejo naprej. Ceste se pokvarjajo, za povzdigo poljedelstva ni' denarja, železnice propadajo, davki pa ogromni, da ljudje padajo pod njimi. Ministri potujejo, govorijo, a do dela, sistematičnega, smernega dela ne pride. Pripovedujejo nam o načelih, kako zboljšati vse naše gospodarstvo, a do dela, do izvajanja ne pride. Govorijo. kako Narodna banka, Hipotekama banka, Poštna hranilnica pač podpirajo neke srbske finj^e in osebe, a do preokreta ne pride. Čujemo besede, dejanj pa ne vidimo.
Sedaj ni modro eksponirati se.
Potem pa je tudi to treba premisliti: Nihče se rad ne ženi v družino, kjer so sami prepiri, v hišo, o kateri sploh ne veste, ali ne bo prišla na boben. Pašič streže po življenju sedanji vladi, rad bi prišel s svojimi ljudmi zopet v ospredje. Radikali, tako zvani cen-trumaši, ki so sedaj na vladi, pa bi se radi držali na svojih mestih. Nihče ne ve, kdo bo zmagal. Nihče ne ve, ali ta boj sploh ne bo podrl cele vlade. Na katero stran se naj postavimo? To je notranji boj, ki se mora do-bojevati v njihovih vrstah, brez tuje pomoči, potem bo prišlo iz tega nekaj zdravega.
Potem na razmerje med obema vladnima strankama! Tudi ni najidealnejše. Borba zaradi Nikiča še ni rešena. In tudi sicer je vse polno nesoglasij med njimi. Nihče ne ve, ali ne bo to šlo narazen, ali ne bo razpadlo. Ni torej tudi modro, sedaj se eksponirati, ko izgleda, da se vladna hiša podira, ko ne vemo,
• ali sploh ne bo kmalu volitev, in ko ne vemo, kdo bo te volitve vodil. Ni izključeno, da jih ne bodo ne radikali, ne radičevci vodili. Zakaj se torej, preden postanejo razmere vsaj nekoliko jasnejše, vreči v to meglo, ko ne veste, kam vas vodi pot? To bi ne bilo modro.
Kaj misli Pašič?
Pašič razglaša, da hoče spremeniti program ter prevzeti nekaj točk iz Marksovega programa v svoj program. Pod tem bi se naj, skrito seveda, razumelo republikanstvo. Na stara leta hoče biti zopet republikanec. Pašič se namreč jezi na kralja, ker misli, da je on kriv, da je star in nesposoben, in da mu deca krade. In pravi, da se hoče zvezati s Pribi-čevičem, ki je tudi hud na kralja, da ni na vladi. — To bo lepa republika! Pašič predsednik, Pribičevič notrahie, Rade Pašič pa finančno ministrstvo! Velesrbstvo, nasilje in korupcija!
Mi smo samo za pošteno delo za narod.
In četudi nekateri naši ljudje mislijo, da bi bilo dobro, če bi šli v vlado, potem izražajo v tem upanje, da bi se potem vendarle boljše vladalo. Ti ljudje imajo zaupanje v nas, v našo poštenost, v veselje do dela in sposobnost za upravljanje. Mi smo jim hvaležni, toda dokler ne najdemo stranke s programom, ki bi kakor mi hotele dobro ljudstva, in tudi slovenskega ljudstva, tako dolgo bi vsak tak poskus pomenil zavlačevanje v ozdravljenju razmer. Dokler je razpoloženje v Belgradu pri večini tako, da ne moremo ničesar nuditi slovenskemu narodu, je naše mesto v borbi proti takim strankam. Hočemo v vlado, toda samo v pošteno, delovno vlado. Hočemo v vlaili delati, toda pošteno in izdatno delati za svoj narod. Vsaka stranka rada gre v vlado, toda poštena samo takrat, če po svojem programu lahko ljudstvu kaj koristi.
Volitve v Trgovsko-obrtno zbornico.
Pri zadnjih volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so se združili vsi industrijci, trgovci in obrtniki, ki hočejo slovensko gospodarstvo postaviti na solidno slovensko bazo. S to združitvijo so hoteli opozoriti, da sedanji sistem, kako centrala Belgrad z našimi gospodarskimi krogi postopa, uničuje naše gospodarstvo. Vi znate, kako so izpadle volitve. V Zbornici pristaši zdrave slovenske gospodarske politike niso dobili večine, največ se je goljufalo na nekaterih poštah od strani samostojnodemokratskih pristašev. V interesu slovenskega gospodarstva obžalujem o to, a po večini glasov se je vendarle slovensko gospodarstvo izrazilo za enot-
no slovensko gospodarsko fronto. In napram Belgradu moramo to večino podčrlnv;..li, kakor bodo oni možje, ki so bili na tej si rani izvoljeni, tudi lahko v Zbornici naglašali, da zastopajo mišljenje večine slovenskih gospodarskih faktorjev.
Vsi Slovenci vkup!
Vi znate, da so samostojni demokrati imeli dva poloma na gospodarskem polju, konkurz Hrvatskega gospodarskega društva Ln sedaj kriza Slavenske lian-k e. Jaz nečem tega strankarsko politično izrabljati, ali to lahko povem — in mislim, da bodo tudii vsi nasprotniki odobravali moje stališče — da je moje mišljenje to: Ako so posamezniki i osebno nepoštenostjo zakrivili te katastrofe, potem sc naj kaznujejo; ako pa so slabe gospodarske razmere krive, potem se take nesreče ne smejo izrabljati, ampak notom moramo gledati, da vsi pomagamo, vsi brez razlike. Tudi mi smo imeli težave v gospodarskih organizacijah radi splošnih gospodarskih razmer, a smo jih srečno prebrodili. Pač pa nas naj take nesreče združujejo, naj nas primorajo vse k javnemu priznanju, da v tako neurejenih gospodarskih razmerah kakor =*o danes, ne moremo izhajati, posebno ne m? Slovenci.
Nastati mora mogočen klic: Vsi Slovenci vkup! Ne prepirajmo se, kdo je v vladi ali zunaj, ampak tekmujmo, kako lwmn našemu narodu: kmetu, obrtniku, delavcu; najbolj koristili. Borimo se Slovenci za svoje pravice, za svojo svobodo in samostojnost, kazimo na zevajoče rane, ki nam jih seka vsem skupaj belgrajski centralizem! Na-a stranka kliče vsem: Ne v medsebojni borbi, ampak v medsebojni slogi se borimo za svoja sveta prava! In če bomo ta»o skupaj držali, našli bomo prijatelje pri Hrvatih in Srbih, ki nam bodo pomagali do naših ciljev, časi so težki, a ravno v težkih časih ni mesta za obup. Kdor je za delo, kdor je za pošteno borbo, kdor ie za slovenski narod, nai se pridruži nam, Slovenski ljudski stranki! Ona ne bo propala, ker je njen pregram, program in zahteva celega slo-venskega naroda!
Med zborovanjem so prišli na shod samostojni kmetijci in radičevci, ki so za pol ure prej sklicali svoj shodič v Narodni dom, tam hujskali proti SLS in sklenili, da pridejo na naš shqd. Mislili so, da pridejo na svoj račun in napravijo zmedo, toda so se temeljito zmotili. Zborovališče je bilo polno, zborovalci navdušeni in zadivljeni nad govorom dr. Korošca. Veličastno zborovanje je samostojne iu radičevce tako potlačilo, da so si upali izpustiti le par medklicev, dobili so pa s'selej tak odgovor, da so postali vedno krotkejši. Po našem zborovanju sta skušala s svisli skozi lino nasproti govorniškemu odru govoriti pre-valjski okrajni ekonom Stoklas in mariborski dr. Novačan. a navdušeni zborovalci so ju preglasili z dolgotrajnimi vzkliki: Zivio dr. Antor Korošec! •
I dvora rca Btedis.
Bled, 3. septembra. (Od našega poročevalca.) Kraljica je odpotovala danes do Vn-kovcev romunski kraljici nasproti. Romunska kraljica potuje namreč v Ameriko, da prisostvuje razstavi, na kateri je Romunija tudi zastopana lastnem v paviljonu z raznim: produkti. Naša kraljica bo spremljala svojo mater kraljico do Rakeka, nakar sc vrne zopet na Bled. Kralj ni nikogar sprejel v avdijcnci. odkar se jc vrnil iz Pariza. Na potovanju iz Pariza se je prehladil in jc moral ostati v sobi. Dosedaj kralja še nismo videli na sprehodu. Knez Arzen izredno dobro izgleda. Kljub operaciji, kateri se je moral podvreči pred pol leta, izgleda jako svež in krepak. Ko so kraljica vrne, sc priredi lov na divje koze. Udeležili se bodo lova razen naše kraljeve dvojice tudi knez Arzen, princ Pavle in grški princ Nikolaj, oče kneginje Olge.
Bled, 4. okt. (Izv.) Danes zjutraj se je kraljica, ki je spremljala svojo mater, domun-sko kraljico, po Jugoslaviji, vrnila na Bled. Romunska kraljica potuje namreč v Ameriko. Spremljajo jo odlične Američanke. — Danes popoldne je bilo videti kralja prvič, odkar se je vrnil na Bled, na sprehodu. Skupno s kraljico in ktiezom Arzenom se je peljal na izlet v okolico Bleda. Kakor se čuje iz Bel-grada, se dvor ne bo dolgo zadrževal nc Bledu. Mogoče je, da se vrne že sredi tega tedna v Belgrad, oziroma v Topolo, kW kralj iu kraljica vsako jesen rada bivata.
tarcev v 3ugoslovijo.
ČEŠKOSLOVAŠKI POZDRAV
JUGOSLOVANSKEMU NARODU.
Praga, 4. okt. (Izv.) V soboto je odpotovala iz Prage delegacija češkoslovaške narodne skupščine, da vrne Belgradu obisk, ki ga je Narodna skupščina kraljevine SHS napravila Pragi leta 1922. Delegacijo vodita predsednika obeh zbornic M a 1 y p e t r in Klofač. V delegaciji je 67 poslancev in senatorjev. Delegacija je naslovila na jugoslovanski parlament sledečo poslanico:
»Ko so člani Narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vodstvom prvih mož te države leta 1922 obiskali Češkoslovaško in njeno narodno zastopstvo, jih je ves naš narod navdušeno pozdravil. Vsi smo se tedaj zavedali, da je ta redki obisk svečana izjava in potrdilo globokih čuvstev in odkritosrčnega bratstva med zastopniki obeli slovanskih narodov in držav. Bratje so bratom podali roko.
Mi vam vračamo vaš nepozaben obisk. Storimo to s tisto ljubeznijo, ki korenini tako globoko v srcih naših narodov, ki so zvezani s trdnejšimi vezmi kot morejo biti dogovori in pisane pogodbe. Naši očetje in praočetje so že 7. občudovanjem in ganotjem opazovali junaške boje in so se pogosto postavili v isto vrsto 7. najboljšimi sinovi vašega srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Naša generacija jo bila priča junaštva, kakršno le redko pokaže svetovna zgodovina. Z nepopisnim strahom in skrbjo smo zasledovali vaše boje, ki so bili najtežji pa tudi najslavnejši v evropski zgodovini. V istem času so ustvarjali tudi politiki našega naroda v skupnem stremljenju s politiki in zastopniki vašega naroda borbeno armado za našo svobodo.
Danes, ko prvič stopamo na sveta tla vaših očetov kot svobodni državljani, se vam zahvaljujemo za junaški z?lod in zvesto prijateljstvo v najtežjih usodnih urah našega naroda.
Bratje, vi ste navdušeno pozdravljali v Th-agi zastavo naše republike. Mi smo srečni, da imamo priložnost, da se poklonimo zastavi vašega slavnega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pri spominu na preteklost čutimo toliko resneje odgovornost za bodočnost. Zopet nas preveva spoznanje, da nas in vas obvladujejo ista čuvstva in misli in da mi vsi smatramo naše Slovanstvo kot medsebojno ljubezen in našo skupno dolžnost, ki nam ukazuje, da stojimo trdno na braniku za svobodo in samostojnost naših narodov in držav in ostanemo varna opora in jamstvo miru, reda in demokracije v Evropi.
Pri vas Kosovo polje, pri nas Bela gora; oboje je maščevano. Naša skupna naloga je, da varujemo in delamo, da se Kosovo polje in Bela gora nikdar veo ne vrneta. Mi trdno verujemo na srečno in mirno bodočnost, odločno hočemo vsak čas branili, kar je naše, ne da bi po čem hlepeli, kar je tuje in ne da bi kdaj koga spravljali v nemarnost.
Naj živi bratska kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev! Uspehe, čast in slavo želimo skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev!
POZDRAV ČEŠKOSLOVAŠKEGA NARODNEGA SVETA.
Dragim jugoslovanskim bratom! Ob tej priložnosti, ko potujejo češkoslovaški parlamentarci v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, vam pošilja češkoslovaški narodni svet kot stara centrala za narodno samopomoč najprisrčnejše pozdrave in izraze bratske ljubezni in spoštovanja.
Naš narod je bil vedno zyest slovanski misli in to tem bolj, ko je slovanska ideja tako mogočno pomagala narodnemu preporodu ta-kfij v začetku 19. stoletji pa do obnove naše narodne države po zaključku svetovne vojne.
Posebno jugoslovanski bratje, ki so nekdaj močneje dolgo trpeli pod brezobzirnostjo Turkov, Nemcev in Mažarov kot vsi drugi, so vedno uživali najtoplejše simpatije češkoslo-•vaškega naroda.
Junaški in zmagonosni nekdanji boji /a svobodo srbskih dežel so trajno združili naša srca s srbskimi brati in podobno je učinkovalo na nas težko trpljenje hrvatskih in slovenskih bratov.
Zato spremljamo sedaj, ko more češkoslovaški narod zopet svobodno dihati in lahko gre tja, kamor ga vodi zvestoba slovanskega srca in ncvarljivo nagnenje krvi, češkoslovaške zastopnike na njihovem osebnem obisku, pri ljubljenih bratih Srbih, Hrvatih in Sloven-cil? v njihovi lepi domovini in kličemo tja preko vseh gora in dolin naš iskreni: Nazdar!
Eelgrad, 4. okt. (Izv.) Snoči ob 20 so prispeli v Belgrad češkoslovaški parlamentarci. V Pragi so sc od češkoslovaške delegacije poslovili jugoslovcnski poslanik Ncžič z oso-bjem poslaništva in konzulata, minister Hod-J.a za Čcškoslovaško-jugoslovansko ligo in minister Girsa v imenu češkoslovaške vlade. Mažarske oblasti so šel češkoslovaški parlamentarni delegaciji zelo na roko. Delegacija llcjc 67 poslancev in senatorjev pod vodstvom predsednika parlamenta Malypetra in pred-
sednika senata Klofača. V Subotici sta češkoslovaško delegacijo pozdravila predsednik skupščinskega odbora za sprejem češkoslovaških parlamentarcev clr. Jovan Radonič,
mirno bodočnost našega in vašega naroda, ki sta vedno pripravljena za brambo svojega, ne da bi želela kaj tujega. Pozdravljam vas, zastopniki bratske češkoslovaške republike!
Trifkovič je žel za svoj pozdravni govor iskren aplavz. Prijateljski vzkliki in izrazi prijateljskih čustev so napolnili zbornico. Trifkovič je predlagal, da se skupščinske seje za časa bivanja gostov odložijo do 12. oktobra. To je
, ,.v, . ... . _	, .	. ,. ., i bilo sprejeto. Prihodnja seja bo 12. oktobra
subciliski veliki župan, kateremu je odgovoril I . , . , r, . . •. • t ,,
! - istim dnevnim redom. Predseanik je ob 11
češkoslovaški poslancc dr. Uhlir, naglašajoč bratstvo češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda. Prijateljstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo služi splošnemu miru v Evropi. Subotiškc dame so pogostile češkoslovaške parlamentarce. Na vseh sledečih postajah so češkoslovaške parlamentarce navdušeno pozdravljali zastopniki oblasti kakor tudi številno prebivalstvo. Skoro na vseh postajah so igrale godbe. Pred Novim Sadom so vlak čeških parlamentarcev pozdravili jugoslovanski aviatiki. V Novem Sadu je bil sprejem izredno slovesen.
SPREJEM V BELGRADU.
Sprejem na belgrajski postaji je bil nepopisen. Peron je bil ves v zastavah. Pred dvorno sprejcmnico so stali narodni poslanci, predsedništvo Narodne skupščine, ministri, generaliteta, admiraliteta, osobje češkoslovaškega konzulata, predstavniki občine z županom dr. Kumanudijem, univerzitetni profesorji, predstavniki Jugoslovansko-čcškoslova-ške Lige itd. Ko se je ustavil brzovlak, ki je bil okrašen z zelenjem ter češkoslovaškimi in jugoslovanskimi zastavami, je godba into-nirala koračnico. Tisočglava množica je pričela klicati »Na zdar!« »Živeli!« Ko so češko-
skupščirsko sejo zaključil.
POZDRAV KRALJA ALEKSANDRA.
Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Na pozdravni brzojav, katerega je poslala češkoslovaška delegacija na Bled, jc predsednik češkoslovaškega | parlamenta Malypetr dobil sledeč brzojavni I odgovor: Bled, 3. oktobra 1926. Brzojav dele-! gacije češkoslovaškega parlamenta in senata ! bratskega češkoslovaškega naroda me je prijetno izncr.adil. Iskreno se zahvaljujem za tople pozdrave. Njihovega prihoda v našo državo, kjer jih bo čakal najprisrčnejši sprejem, se veselim.« Aleksander 1. r.
POZDRAV BELGRAJSKEGA ŽUPANA.
Be'grad, 4. okt. (Izv;) Po skupščinski seji je belgrajski župan dr. Kumanudi na čelu občinskega sveta slovesno sprejel češkoslovaške
parlamentarce. Toplo jih je pozdravil, odzdravil mu je podpredsednik češkoslovaškega senata Soukup in mu izročil kristalno čašo kot poklon mestu Belgradu. Prosvetni minister je kot zastopnik zunanjega ministra, ki se še ni vrnil v Belgrad, priredil gostom obed v hotelu »Palače«, med katerim je bilo več pozdravnih govorov.
PROUČAVANJE SKUPNIH KULTURNIH IN GOSPODARSKIH VPRAŠANJ.
Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Popoldne ob 5 sc je vršila v dvorani narodne skupščine seja čeških in naših parlamentarcev radi prouča-vanja skupnih kulturnih in gospodarskih vprašanj. Sejo je otvoril Trifkovič. Predsednik češkoslovaške zbornice Malypetr in predsednik češkoslovaškega senata Klofač sta v kratkih govorih slavila prisrčnost češkoslovaških in jugoslovanskih odnošajev v preteklosti in sedanjosti. O skupnih kulturnih in gospodarskih vprašanjih so govorili posl. dr. Radonič, Vlada Andrič, Uhlif in dr. Basariček, Černy in Salih-Baljič. Nato so sprejeli dvoje resolucij o kulturnem in gospodarskem sodelovanju. Sestavili sta se dve komisiji, ena kulturna, druga gospodarska, ki šteje vsaka po 20 članov, pol Čehoslovakov, pol Jugoslovanov. Komisije se bodo sestale v najkrajšem času v Pragi.
Jugoslovanski klub m preganjane sloje v Italiji.
Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba Ivan Vesenjak, dr. Andrej Gosar, Vladimir Pušenjak, Karel Bedjanič in
slovaški parlamentarci izstopali iz vagonov, j Franc Smodej so danes vložili na zunanjega so bili predmet viharnih ovacij. Zlasti pri- . ministra dr. Ninčiča v _zadevi preganjanja
srčno je bil aklamiran predsednik senata Klofač.
Nato so se sestali v dvorni sprejemnici češkoslovaški in jugoslovanski parlamentarci. Predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič je pozdravil goste. Izrazil je čustr»J velike ljubezni, ki jo čuti naše ljudstvo napram češkoslovaškemu narodu.
Trifkoviču sc je zahvalil predsednik češkoslovaškega parlamenta Malypeter in naglasil, da so povsod našli na potu neštete dokaze globoke ljubezni vseh držav.janov kraljevine SHS do bratskega češkoslovaškega naroda-
Godba jc zasvirala jugoslovansko himno. Nato jc med burnimi ovacijami predsednik Klofač naglasil dosedanje skupno delovanje Češkoslovaške in Jugoslavije.
Nato je češkoslovaški poslanik Šcba predstavljal češkoslovaške parlamentarce. Gostje so se odpeljali med burnimi ovacijami oduševljenega občinstva v določene hotele. Vsi hoteli so okrašeni z zelenjem in s češkoslovaškimi zastavami. Enako tudi po?lopje Narodne skupščine in mestne občine. Mesto jc bilo rar.svctljeno. Češkoslovaški gostje so večerjali v družbi naših poslancev.
slovenskih in hrvatskih učiteljev v Italiji sledečo interpelacijo:
»Gospod minister! Iz slovenskega in hrvatskega ozemlja v Italiji prihajajo poročila, kako brezobzirno se preganjajo in mečejo iz službe učitelji slovenske in hrvatske narodnosti.
Italijanski prosvetni minister je pod krinko zakona zadnje tedne uvedel proti 30 učiteljem odpustno postopanje, češ da so se postavili v navzkrižje s splošnimi vladnimi političnimi smernicami in ne dajejo jamstva za čisto izpolnjevanje lastnih dolžnosti ter da protiitalijansko čustvujejo in baje vršijo propagando v škodo države in režima.
Te preiskave trajajo pri celi vrsti učite« Ijev nad leto dni. Ves ta čas prizadeti ne dobivajo nobene plače. Rezultat tega postopanja je, da je število slovenskih in hrvatskih učiteljev na Primorskem padlo od 800 leta ,1918. na 400 leta 1926. In še te sedaj mečejo na cesto. Po Vašem zatrdilu, g. minister, in po izjavah italijanske vlade sta kraljevina SHS in kraljevina Italija, ne samo v zavezniških, marveč tudi v iskrenih prijateljskih odnošajih. Zato si Vas dovoljujemo vprašati:
1. Ali so Vam, g. minister, znana nave« dena dejstva, ki nikakor ne morejo blagodejno vplivati na medsebojne odnošaje? 2. Ali hočete uporabiti ves svoj vpliv, da prijateljsko opozorite sosedno zavezniško državo, da more pristransko in krivično ravnanje napram slovenskim in hrvatskim učiteljem pri nas izzvati le najneugodnejše razpoloženje.«
Belgrad, 4. oktobra 1926.
SLAVNOSTNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Izredno zasedanje narodne skupščine se je otvorilo dopoldne ob četrt na 11. Današnja seja je bila slovesna in je bila posvečena pozdravu češkoslovaških parlamentarcev, ki so včeraj prispeli v Belgrad. Narodna skupščina je bila na čast čcškoslov. parlamentarcev slavnostno okrašena. Poslanci so se seje udeležili v velikem številu. Galerije in vse diplomatske lože so bile, polne. Seji so prisostvovali vsi ministri.
Ob četrt na 11 je vstopil predsednik Marko Trifkovič s predsednikom češkoslovaškega parlamenta Malypetrom in predsednikom češkoslovaškega senata Klofačcm. Poslanci so jih burno pozdravili. Predsednik Trifkovič je otvoril sejo. Po končanih formalnostih sc je spomnil na umrle člane parlamenta za časa parlamentarnih počitnic, bivšega ministra za pravosodje Marko Gjuričiča in poslanca Dra-goljuba Radojeviča. Posanci v znak žalosti vstanejo in kličejo: »Slava!« Trifkovič nadaljuje: »Gg. narodni poslanci! Danes imamo redek in veličasten dan. Naravnost veličastno svečanost praznujemo. Obiskali so nas zastopniki bratskega češkoslovaškega naroda« (»Ži-vio!« Ploskanje). Tajnik Kobasica prečita adre-so češkoslovaškega parlamenta in senata naši skupščini. Poslanci so poslušali adreso stoje. Po prečitanju jc nastal buren aplavz in viharno klicanje: »Živeli Čehoslovaki! Na zdar!« itd.
Po prečitanju te adrese jc spregovoril predsednik naše narodne skupščine Marko Trifkovič lep pozdravni govor. Naglasil jc: "
Hvaležni moramo biti za plemenite besede adrese. Ta svečani sestanek in prejšnje manifestacije se bodo globoko vtisnili v naše srce. Obisk nas bo šc bolj združil, ker sem prepričan, da boste vsi v vsej domovini najlepše in 7. največjo ljubeznijo sprejeti. (Odobravanje.) j Prestolica Belgrad, carsko Skoplje, divni Zagreb, lepi Split in bela Ljubljana bodo plemenito tekmovali med seboj, da Vam izkažejo največje gostoljubje.
V veliki strašni vojski smo se še bolj drug drugemu približali, Naše bratsko čustvo, združeno z našim državnim interesom, jc tako močno, da je trajnost naše zveze popolnoma zavarovana, brez ozira na morebitne politične kombinacije. Skupno z brati Čehi bo naša država ! stala na braniku svobode in snmCsto; osti. j Skupno z vaiiii čvibtu verujemo v srečo in
na
D<maj, 4. oktobra. (Izv.) Včeraj sc je otvoril prvi panevropski kongres, ki stoji pod protektoratom najodličnejših državnikov Evrope. Pozdrave so med drugim poslali kongresu Briand po franc. poslaniku na Dunaju, ki obenem zastopa francoskega zunanjega ministra na kongresu, Masaryk in Beneš. Na kongresu so ob splošnem zanimanju vseh zbo-rujočih govorili Choudenhove-Callergi, prvi in glavni propagator panevropske ideje. Nato so še v duhu Panevropc govorili dr Seipel, dr. Lowe (zastopnik nemškega panevropske-ga društva), Lukacz (ogrski zastopnik), ilh-marov (bolgarski zastopnik), Schuster (češkoslovaški zastopnik). Posebno jc ugajalo, da so se oglašali k besedi zastopniki različnih evropskih narodov.
Danes so se referati nadaljevali. Posebne važnosti pa jc brez dvoma predlog dr, Mittclmanna, ki predvideva ustanovitev posebnega odseka, ki bi imel nalogo, da se peča z vprašanji narodnih manjšin. Glavno je, da se narodnim manjšinam zagotovi sam «-ojno
čija se je finančno opomogla in nihče več ji ne more braniti, da ne bi igrala poleg Francije in Italije vloge velesile. Politika večnega afronta proti Nemčiji ni več mogoča, tembolj, ker je Francija finančno slabotna, Italija nemirna, Rusija pa vznemirjujoča. Težkoče sporazuma med Francijo in Nemčijo so pač nujno zvezane s stvarjo, vendar lahko pričakujemo ugodnih uspehov. Vprašanje zavezniških dolgov je mogoče rešiti samo skupno z reparacij-skim vprašanjem, to se pravi, da ga reši le skupna akcija Francije in Nemčije.
Vojaški krogi, ki sporazumu nasprotujejo, naj ne mislijo — ker ti so vedno za eno vojsko prepočasni — da pripravljajo zopet vojsko leta 1914 in naj puste svoboden razvoj novim idejam.« Sauerwein zaključuje: »Brez Anglije ni mogoča stabilizacija valute in restavracija financ, brez Nemčije ni evropskega miru.«
Francosko-Jugoslovanska
Pariz, 4. okt. (Izv.) Pred odhodom jugo*
slovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča
sta se sešla še enkrat Ninčič in Briand. da se
i n v- i-	r,	„ i dogovorita še o zadnjih podrobnostih franco-
kulturno avljcnje.^ Brez ^ovoljivc reihtve j skc.jugoslovan?ke prijriteljske pogodbp P(_
vprašanja narodnih manjšin ne more panevropska ideja nobenega uspeha.
evropski problem.
Pariz, 4. 10. (Izv.) Chamberlain je izstopil v Parizu. V spremstvu svoje soproge, sina in dveh tajnikov se je podal v Quai d' Orsay, kjer je imel z Briandom daljši razgovor. Briand ga jc skupno s poslanikom Crewc sprejel že v Londonu.
O razgovorih med Briandom in Chambcr-lainom so izdali sledeči komunike: Briand in Chamberlain sta v razgovoru ugotovila popolno soglasje v reševanju trenotno visečih mednarodnih problemov in sta precizirala enotno taktiko. Chamberlain je točno vedel za vsebino razgovorov med Briandom in Strescman-nom, preden jc iz Ženeve odpotoval v London. Da si dovoli nekaj počitka, je Chamberlain napravil 14 dnevno vožnjo po morju. Preden prevzame zopet vodstvo Forcign Officc, jc smatral za potrebno, da sc v Parizu sestane z Briandom. Oba državnika sta proučila ves zunanji položaj, posebno pa francosko-ncmške odnošaje, kakor so jih precizirali lokarnski pakti in razgovori v Thoiry. Razgovori so bili tako prisrčni, da sta ministra mo*la ugotoviti, da jc soglasje obeh ministrov v službi miru, ožje in prisrčneje in zaupnejc kot še kadarkoli poprej.
Pariz, 4. 10. (Izv.) Sauenvcin sc v »Ma-tinu« zavzema za prijateljsko zvezo z Nemčijo. Utemeljuje jo sledeče: »Francosko-anglcška zveza r.a evropskem kontinentu ni imela tistih uspehov, ki smo jih od nje pričakovali. Nem-
godba je podobno francosko-češki in franco-sko-romunski pogodbi. Pogodba je izgotovlje-na in se bo ob ugodni priliki objavila.
Pred novim ukorom v Španiji?
Pariz, 4. okt. (Izv.) Glasom poročil iz Španije je pričakovati novega konflikta med diktatorjem Primo de Rivero ter španskimi častniki. Vojaštvo se nahaja za vse slučaje v pripravljenosti. Nevarnost za ponoven oborožen konflikt v Španiji je tem večja, ker so se artilerijskim častnikom pridružili še častniki drugih vojnih enot, ki energično zahtevajo odstranitev Primo de Rivere.
Zaro"-a proti pevskemu šahi;.
Teheran, 3. okt. (Izv.) Tukaj je bila odkrita zarota proti šahu. Ustreljena sta 2 višja oficirja, ki sta bila pri nameravani zaroti soudeležena. Po načrtu zarotnikov bi se imel usmrtiti šrh, prestolonaslednik ter veliko število višjih častnikov. Zarota je bila odkrita ravno v zadn em trenutku, ko je imelo priti i do krvavega obračuna s predstavniki sedanje-; ga režima v Perziji.
PROSLAVA 700 LETNICE SV. FRANČIŠKA V TRSTU.
Trsi, 4. okt. (Izv.) Danes se jc tukaj na svečan način praznovala sedcmstolctnica sv. Frančiška, kakor sc je praznovala po vsej Italiji sploh. Mesto jc bilo ob tej priliki razsvetljeno, Škof Fogar je izdal spomcnico, kjer spodbuja vernike k medsebojni strpnosti in odpovedi.
Kaj se gočti doni«
Učinkovit boj mehikanskih katoličanov.
Ko jc Calles improviziral zase veliko komunistično delavsko manifestacijo v JvTe-hiki, da bi s tem zabrisal očitek, da jc nastopil proti ogromni večini lastnih državljanov, ki so prepričani katoličani, so nekateri delavci med korakom šteli takt z novo parolo katoličanov: Jaz bojkotiram, ti bojkotiraš, čn bojkotira.
Nihče, tudi katoličani sami niso verovali, da bo novo geslo imelo večji učinek. Vendar so katoličani vzdržali in dosegli krasne uspehe. Danes je največji tobačni koncem Mehike, ki ga vodi zagrizen framazon, naenkrat postal prvoboritelj za katolištvo in glavni podpornik Lige za versko osvobojenje. Neka loterija, ki je imela glavni dobiitek 125.000 pesov, jc iztržila komaj za 50.000 pe-sov srečk. Vstopnice za kino so se pocenile za 25 odstotkov. Vlada je morala zato odpustiti vsem kinom javne dajatve, da so sploh mogli dalje obratovati. Cena piva je padla za polovico. Eden največjih mehikanskih trgovskih obratov je dosegel rekord, ko je na dan izkazal le 4.50 pesov prejemkov.
Vlada je izgubila na dohodkih na milijone pesov. Bilanca mehikanske izvozne trgovine je vsled bojkota že silno prizadeta. Uvoz se je vsled zmanjšanega oddajnega trga že znatno znižal. Srebrni peso je padel za več točk. To so dosedanji uspehi.
Bojkot m='iikanskih katoličanov namreč ni bil liamenji trgovcem in obrtnikom, njegov cilj je bii zadeti . iado. Zato je moral posredno zadeti najvažnejše davkoplačevalce. Tem je moral bojkot onemogočiti plačevanje davkov. Vlada je na ta način prišla ob redne dohodke. To se je v prvih mesecih dobro* posrečilo in je eden glavnih vzrokov, da Je vladni nastop že veliko umerjenejši kot prvi izbruhi. Vlada je naletela na težavo, vi je ni pričakovala in se mora braniti.
Bojkot so organizirali lajiki. Vodi ga »Liga za obrambo vere«. Na čelu je vrhovno predstojništvo treh mož. Le-ti Imajo vsak po več tajnih namestnikov, ki takoj avtomatično vstopijo v funkcijo, kakor hitro njihovi predniki ne morejo izvrševati svoje dolžnosti. Spočetka je vlada zaprla tri taka predstojni-štva drugo za drugim, ko je pa uvidela, da namestnikov ni konca, je opustila to taktiko in je zaprte voditelje proti kavciji izpustila. V vsaki deželi je deželno vodstvo, ki ima svoje zaupnike po ulicah, vaseh in občinah. Zaupniki imajo dodeljene gotove prebivalce, ki jih morajo strogo nadzorovati in stalno poročati o izvrševanju nnvodil.
Mehikanški katoličani so si izbrali tajno sredstvo, ki ga more uporabljati ves narod brez nevarnosti, da bi oblast mogla koga zapreti, orožje, ki ne povzroči prelivanja krvi in vendar zadene državo na njenem glavnem živcu. Calles sam je s tem, da je popolnoma prepovedal nedeljsko službo božjo, pomagal izvesti bojkot na deželi, kjer imajo kmetje navado, da po službi božji kupujejo svoje potrebščine na zato prirejenih tržiščih. Ta tržišča so skoro popolnoma izginila.
Vodstvo bojkota zahteva popolno odpoved nakupov vsega luksuznega in marij potrebnega blaga, katoličani morajo opustiti obisk vseh zabav, kina, ne smejo se udeleževati loterijskih iger, nihče ne sme uporabljati lasten avto, ker bi moral plačati mesečno visoko takso, jedi naj se prirejajo kolikor le mogoče iz samih domačih pridelkov, obleko si smejo kupovati samo, če zaupnik bojkota spozna, da je neobhodno potrebna itd.
Za to preprosto pa učinkovito sredstvo so se ljudske mase neverjetno hitro navdušile, Misel, da je treba samodpovedi v obrambo verskih pravic v javnosti, izzvala vedelo
pripravljenost za potrpljenje. Komaj sta potekla prva tedna, že so se obrnili trgovci na predsednika države in na katoliške škofe, naj se sporazumejo in spravijo.
Končni uspeh seveda zavisi od vztrajnosti. Voditelji bojkota verujejo v svojo zmago. Pa tudi če bi ne bilo nobenega drugega uspeha, že dosedanji so veliki. Največji uspeh je to, da so katoličani spoznali, kako moč imajo. Stara mehikanska ustava je zaprla katoličane v cerkev, Calles pa je njena vrata odprl, ne le da je tudi iz cerkve pregnal njene vernike, ampak jih je nagnal na prosto, kjer so spoznali svojo moč na ulici. Tu bojujejo trd pa vztrajen boj za spoštovanje verskega prepričanja v mehikanski javnosti.
PRED NOVO VLADO NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Praga, 4. okt. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se vzdržujejo vesti o predstoječi se-i stavi nove parlamentarne vlade na Češkem, ki naj bi sestojala iz šestorice strokovnjakov in i devetcrice parlamentarcev. Dve ministrski j mesti od onih, ki bi pripadli strokovnjakom, : bi naj bili rezervirani za nemške parlamentarce. Navzlic še neoficijelnim poročilom se trdovratno vzdržujejo vesti, da je za bodočega j ministrskega predsednika designiran šef i agrarne stranke Švehla.
ZASEDANJE UNIJE NARODNIH MANJŠIN.
Salzburg, 4. oktobra. (Izv.) Ob zaključku zasedanja unije narodnih manjšin v okviru Društva narodov se je sestala komisija za proučavanje vprašanja narodnih manjšin. Razpravljalo se je o zasedanju zastopnikov narodnih manjšin v Londonu in Ženevi. V i razpravi je bilo tudi vprašanje brezdržav-| ljanstva. Na predlog Napiera (Anglija) se je to vprašanje v tem smislu pretresalo, da naj rešuje slučaje brezdržavljanstva posebno mednarodno sodišče. Dr. Medinger (Praga) pa je podal pregled stania, v katerem se nahajajo narodne manjšine v posameznih državah. V svojem referatu je označil kulturno avtonomijo kot upravičeno zahtevo narodnih manjšin.
SESTANEK ITAL. PARLAMENTA.
'Rim, 4. oktobra. (Izv.) Min. predsednik Mussolini je sprejel predsednika poslanske zbornice g. Casertalo. Razgovarjala sta se o bližnjem zasedanju poslanske zbornice. Senat bo pozvan k zasedanju proti koncu meseca novembra; nekaj dni pozneje pa se bo sestala sama poslanska zbornica, da razpravlja o zakonskem načrtu glede uvedbe smrtne kazni, ki ga je min. svet že sprejel.
CHAMBERLAIN O SESTANKU Z MUSSOLINIJEM.
London, 4. okt. (Izv.) Chamberlain je v svoji ponovni izjavi ugotovil, da je njegov razgovor z Mussolinijem bil prožet locarnskega duha. Tudi z Briandom je imel razgovor, ki je bil jako prijateljskega značaja. Ni mu treba pri tem poudarjati, da ni bila ob njegovem razgovoru z Mussolinijem sklenjena nobena nova pogodba. O kakšnem posebnem sestanku : med Briandom, Mussolinijem ter njim samim
1 ne more biti nobenega govora.
AMERIČANI V MEDSEBOJNI DELAVSKI FEDERACIJI.
Pariš, 4. okt. (Izv.) Amerikauska delavska federacija se je pridružila mednarodni delavski federaciji. V prvi vrsti je njen boj namenjen evropskemu metalnemu trustu.
ČEŠKI FAŠISTI.
Praga, 4. okt. (Izv.) Znani fašistovski general G ajda je pričel izdajati svoje glasilo >Novi 28 ryen«. V časopisu se naznanjajo zborovanja fašislovske stranke, ki se bedo vršila v bližnjih tednih po Češkoslovaški. V pisavi lista se izraža ostra tendenca lista proti predsedniku Masaryku.
Našim volivcem v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo*
Ni sicer bil dosežen uspeh, kakršnega ste pričakovali Vi in vsa Slovenija, toda kljub vsemu je bilo dokazano, da je večina slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijcev glasovala za slovensko gospodarsko listo, zakaj nič manj ko 342 glasov večine ima v trgovskem odseku naša lista in za celih 2100 glasov je v obrtniškem odseku močnejša naša lista od liste SDS.
Da pa je ta časten rezultat dosežen, je zasluga Vas zavednih volivcev, ki Vas niso zmotile vse lažnive fraze in nc sladke vabe i nasprotnikov. In zato Vam vsem, ki ste sto-I rili svojo dolžnost do gospodarsko zapostavljene Slovenije, naša zahvala.
Ko konstatiramo večino naše liste z ozirom na število oddanih glasov, pa moramo še z večjim povdarkom naglasiti, da gre po vsej človeški pravici tudi večina v Zbornici samo naši listi. Ne samo vsled tega, ker jc večina trgovcev, obrtnikov in industrijcev za našo listo, temveč predvsem zato, ker je bila esde-esarska »zmaga« priborjena z nepoštenimi sredstvi, da ne rečemo s sleparijami.
»Poštar iz hiše, naš človek v hišol«, tako i je razglašalo v posebni okrožnici tajništvo i SDS. In čeprav volivni red strogo zabranjuje tako zbiranje glasov in čeprav smo opetovano opozarjali oblastva na nekorektno postopanje nekaterih nijhovih organov, se je vendar nemoteno nadaljevalo nezakonito izvabljanje glasovnic.
Svobodna volja volivcev je bila poteptana in to s pomočjo organov oblasti. Najbolj pa se je to godilo v Prekmurju, kjer je menda prva kvalifikacija uradnika, da je pristaš SDS. Celi paketi glasovnic so prihajali iz Prekmurja, ki je s svojimi 3000 glasovnicami odločilo »zmago« SDS.
Zakaj z »zmago« SDS, ne pa z zmago trgovskih gremijev ali obrtniških organizacij je bil dokončan volivni boj v Zbornico. Takih metod pozna samo SDS, ne pa slovenski trgovec in obrtnik.
Konstatirati treba pa tudi to, da je sedaj po volitvah SDS sama vrgla krinko s sebe. Da je desinteresirana na volitvah, da nastopa samo stanovska lista trgovcev in obrtnikov, tako je lagalo esdeesarsko časopisje pred volitvami. Sedaj po volitvah to časopisje ne pozna več trgovcev in obrtnikov, sedaj je to zmaga SDS, sedaj so samo esdeesarji na njihovi listi. Bodi to izrecno pribito, ker ni več daleč čas, ko Vas bomo klicali v boj in ko bo časopisje SDS znova skušalo z lažmi pre-i prečiti zmago slovenske gospodarske misli.
Ampak te zmage ni mogoče preprečiti, ker je prezdrava njena misel in prejasna nje potreba, Samo odložile so nepoštene metode SDS njeno zmago za ene volitve, toda zato bo nje zmaga pri prihodnjih volitvah tem si-jajnejša.
Večina trgovcev in večina obrtnikov je | glasovala za našo listo slovenske gospodar-
Pri nakupu zimske suknje, obleke, ženskega plašča in vsega drugega blaga obiščite
novo manufakturno trgovino
Ljubljana, Vodnikov trg 2.
' Najnovejše blago!	Najnižje cene!
dinarjev. V Ljudski posojilnici imamo dolga 700.000 Din. Za zbiranje prispevkov se moramo veliko zahvaliti tretjemu redu: revnemu ljudstvu, ljubljanskim delavkam in služkinjam, ki so spro-sile 200.000 Din.
Po prvotnem načrtu bi bila stavba ogromna in prenapolnjena z okraski. Vsled tega je moral ta načrt odpasti Iskali smo drugega. Pomagal nam je gospod, ki ga ne imenujem, ker v svoji skromnosti želi, da se o njem sploh ne govori. Frančiškovo povelje izvršujem in ta veleva hvaležnost dobrotnikom. Ako torej to povem, naj bo gosp. profesor hud na Frančiška, ne name.
Mojster je sestavil načrt za to cerkev. V cerkvi je neka resnoba in priprostost, vendar pa dostojanstveno odgovarja Frančiškovemu duhu. Vso je preprosto. Oltar je bivši Frančiškov oltar v ljubljanski cerkvi. Ce bi imeli milijone, bi ga bili postavili vsega iz marmorja. Svoj govor je končal pater provinoial s prošnjo, da naj sv. Frančišek blagoslovi nas vse in našo lepo državo, da bi v njej vladala mir in medsebojna ljubezen.
Gosp. prošt je nato daroval pontifikalno mašo, med katero so peli šišenski pevci ob spremljc-vanju harmonija.
Pri obedu se je goep provincial p. Regalat v kratkem pozdravnem govoru spominjal, s kako ljubeznijo so se posamezni očetje frančiškani lotili dela, da bi se cerkev čimpreje sezidala. Hvaležno je poudarjal, da so bili gospodje v Marijanišču za novi načrt izredno zavzeti, in da so ga hvalili, in da mu je dobro delo, ko je slišal iz ust visoko na-obraženih, naj zaupa v g. Plečnika. Ljubezen gosp. prošta do province ie bila dejanska. Ker ni bilo
sek misli in samo tej listi pripada zmaga. Nc priznamo zato z nepoštenimi sredstvi pridobljene zmage in zato pričakujemo, da sc te volitve razveljavijo.
Čast in hvala Vam, volivci, na izkazanem zaupanju, čast in hvala Vam na delu za zmago slovenske gospodarske misli.
Ni bilo zaman in nc sme prenehati tO delo, temveč vsi na delo, da bo prihodnjič zmaga popolna in vrženi ob tla oni, ki so z nepoštenimi sredstvi hoteli oslepariti večino slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijcev za zmago.
Ivan Jelačin ml., predsednik Zbornicc za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Ivan Ogrin,
podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in
industrijo v Ljubljani. *
Včeraj je volivna komisija končala skru-tinij in so vsi člani podpisali tozadevni zapisnik. Predsednik volivne komisije mora sedaj takoj obvestiti vse izvoljene člane zbornice, ti pa morajo tekom 14 dni sporočili, če sprejmejo izvolitev. Nato bo predsednik cel akt o volitvah poslal trgovinskemu ministrstvu v potrditev. Zelo dvomljivo pa je, če bo trgovinski minister volitve potrdil. Naši člani volivne komisije so namreč spravili v zapisnik različne ugovore, ki gredo za tem, da so volitve izpadle nasprotnikom v prilog le, ker so se vršile nepravilnosti. Če bo minister volitve potrdil, bo sam sklical prvo sejo nove zbornice.
Tabor v Velesovem.
Oh najkrasnejšem vremenu se je izvršil v ne« deljo 3 t. m. shod gorenjskih mož in mladeničev na Velesovem, pri starodavni, že 700 let obstojajooi božji poti k Materi božji. Na shod se je po službi božji ob priliki patrocinija ondotne prekrasne cerkve zbralo na tisoče mož in mladeničev, pa tudi žen in deklet.
Na shodu pred cerkvijo so pod predsedstvom poslanca Janeza Brodarja govorili poslanec dr. Hohnjec, ki jo v načelno važnem govoru pojasnil razmerje mod vero in politiko, profesor Capuder, ki je navduiil mladino za katoliško misel, in Fran Terseglav, ki je naslikal vlogo kmetskega doma v verskem in narodnem življenju Slovencev. Nato je poslanec Brodar pojasnil velik pomen kulturnega dela katoliškega pokrela.
Nato je shod med velikim odobravanjem sprejel na predlog poslanca Brodarja sledeče važne resolucije:
Slovenski možje in mladeniči, zbrani na taboru v Velesovem, izražajo svojemu škofu zahvale za odločno in vztrajno obrambo pravic naše cerkve in našega krščanskega ljudstva, zlasti za njegovo čiijefio nadpastirsko stražo zoper nekrščansko časopisje, ki kvari ljudstvo in osobito mladino, ter mu kličemo: Prevzvišeni gosp. škof, naprej po tej poti. mi Vam sledimo s hvaležnostjo in z zaupanjem!
Proslava sv. Frančiška v Mariboru.
Proslava 700 letnice sv. Frančiška preteklo nedeljo popoldne in zvečer je v Mariboru prav veličastno potekla. V Gotzovi dvorani, ki je bila, dasi zelo obsežna, popolnoma zasedena, je katoliška Omladinska godba svojo nalogo prav dobro rešila. Enako je tudi pevsko društvo Maribor pokazalo, da zelo napreduje in da bomo po vztrajnem delu, ki ga v tem društvu opazujemo, še lahko prav kmalu ponosni na svoj Maribor. Najbolj je učin. kovala. »Zdrava Marija«, pri kateri je pel kot gosi tenor-solo gosp. Avgust Živko tako prisrčno, da mu je bilo vse občinstvo iskreno hvaležno. — Dr. Ivan Tomažič prelat je imel slavnostni govor, v ka-
prevzvišenega doma. smo se obrnili na g. prošta, da bi prevzel blagoslovitev cerkve in daroval prvo sv. darilo. Ustregel nam je, kljub temu, da se mu je bilo bati pljučnice. Izreka mu spoštljivo zahvalo.
Gosp. prošt je v odgovoru poudaril, da jo prišel z velikim veseljem blagoslovit cerkev. Pro in contra govorjenje tekom zadnjih dveh let ga je napolnilo s strahom. Danes je pregledal natančno novo blagoslovljeni hram in strah mu je izginil. Vesel je, kako se jo ta velikopotezna Plečnikova misel v dejanju posrečila. Velikanski jo vtis, ki ga napravi nova cerkev na človeka, ki jo prvič vidi, zlasti, ker je nekaj nenavadnega. Cerkev je napravila na njega tak vtis, da se je delo zidarjev popolnoma posrečilo že sedaj, ko šo v cerkvi ni podrobnosti. Veliko delo se je izvršilo, ki bo v ponos slovenskemu narodu pred celini svetom! Zato v prvi vrsti čestita p. provincialu in drugim očetom. Veliko delo se jim je posrečilo. Bog naj ga blagoslovi!
Gosp. provincial p. Regalat se je končno zahvalil vsem, ki so pomagali pri zgraditvi veličastne zgradbe. Izrazil je hvaležnost gosp. dr. Opeki, ki je v težkih urah vlival poguma. Dalje polkovniku gosp. Justinu, ki je bil graditeljem vedno naklonjen. Zahvalil se je obema žirantoma. ^išjeniu nadzorniku Borštnarju in veletržcu Hafnerju. Ko ne bi bili imeli 700.000 Din, katere je posodila, ne bi bili z graditvijo dospeli tako daleč. Zahvalo je izrekel lastniku tvrdke županu Zakotniku, ki je hitel dovršiti strop Končno sc jc zahvalil posameznim očetom frančiškanom, zlasti p. Salvatorju. Končno boeedo zahvale naj velja tretjemu redu.
Blagoslovitev cerkve sv. Frančiška v Šiški.
V lahki meglici se je rodilo nedeljsko jutro. Jesensko solnce je prodrlo oblake, ki so teden dni I zagrinjali nebo, in posijalo na šišenske ulice, kot ' bi vedelo, kako pomembna slovesnost se bo vršila na roženvensko nedeljo. Iz vseh ulic so se zgrinjale množice, ki so hitele k mogočni stavbi, ki ! naj ta dan postane hram božji, hiša Gospodova.
Okrog stavbe je vse polno znakov, ki kažejo, da je stavba komaj zra3tla iz tal, in da še ni dograjena. Povsod je opeka, malta, les, odri, vspe-njala. Graditelji so še sredi dela. Ves ta vtis ho- j čejo zabrisati slavoloki s pomembnimi napisi in venci, ki v obilici krase drogove in stene.
Ob 9. uri je prispel v Šiško namestnik prevz. škofa, generalni vikar prošt gosp. Andrej Ka-lan. Pred slavolokom v Knezovi ulici so ga sprejeli očetje frančiškani, obdani od množice. Gosp. prošta so pozdravili dve mali deklici in višji železniški nadzornik gosp. Borštnar.
Ob pol 10. uri se je napolnila velika in mogočna stavba nove šišenske cerkve, in sprejela j vase vso ogromno množico. Nad 4000 ljudi se je zbralo, da prisostvujejo redki slovesnosti. Gosp. prošt in oo. frančiškani so najpreje latinsko peli litanije vseh svetnikov. Nato je gosp. prošt, odet v slavnostni ornat, izvršil ob asistenci p. Modesta slovesno blagoslovitev, najpreje oltarja, nato pa vse cerkve.
Prižnira se nahaja na čisto posebnem kraju, tik ob oltarju. Pridigar ima pred seboj vse ver-
nike. Na pol dovršeno prižnico je stopil provincial p. Regalat, njegov glas je mogočno in prijetno za-donel po vsej cerkvi Jasno in razločno se je čula vsaka njegova beseda po vsej cerkvi. Najmanjše motnje in odmeva ni bilo.
Z lepimi besedami je orisal vsa velika pota in silne težave, s katerimi se je bilo boriti, predno je cerkev zrastla iz tal. Navzoče je primerjal Jozve-tu, ki so stopili v obljubljeno deželo, hišo Gospodovo. V iskrenih besedah se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je bilo mogoče započeti in graditi tako mogočno stavbo, kakor je novi hram božji. Frančiškanska provinca je imela vedno veliko željo v Šiški zgraditi cerkev na čast sv. Frančišku. Trije, ki so že v večnosti, so se mnogo prizadevali. To so p. Placid, Avguštin in Mariofil. Božja previdnost je hotela, da se zgraditev in blagoslovitev cerkve izvrši ob pomembnem jubileju, ob 700 letnici Frančičkove smrti. Tudi Frančišek ima za svoj jubilej v Sloveniji svojo cerkev, katere zgraditev je siromašiio slovensko ljudstvo podprlo z milodari.
Naša prisrčna želja je vedno bila. da ne bi radi graditve nihče trpel nobene škode, ne mate-rielne, ne duševne. Če denarja ni bilo, nc moremo delati čudežev. 2e v bivši Avstriji bi se imela pričeti zgraditev cerkve. Vlada bi prihitela na pomoč s posojilom. Vojska je graditev preprečila. Zdi se mi, da je bolje, da se ni zidalo takrat. Frančiškani imajo pravico do obstanka v Sloveniji, ker so zanjo delali kot kulturni delavci na vseh | poljih. Prosili smo za prispevke, toda brez sitno- ! sti. Tudi v Ameriki smo prosili. Graditi smo pri- j čeli s 500.000 Din. Sedaj je izdanega nad 2,000.000 1
terein je podrobno naslikal sv. Frančiška kot reformatorja sebe in človeške družbe. Gosp. Franc Zcbot pa je podal resnico, kako lahko bi se sedanjih težkih socialnih razmer rešili, če .bi bilo v naredili in posameznikih več Frančiškovega duha.
Po končani proslavi v dvorani se je občinstvo zbralo pred razsvetljeno frančiškansko cerkvijo in samostanom, kjer je omladina zaigrala nekaj komadov. Na okoliških gričih so goreli kresovi in topiči so naznanjali, da Maribor praznuje god sv. Frančiška. — Polnočniea je bila sicer pozno naznanjena, a kljub temu je bila cerkev popolnoma polna. — Na slavnosti, ki se vršijo ves ta teden v frančišl;ans';i cerkvi, prihajajo tudi romarji •u dežele, celo iz Prekmurja.
Trojan požs«.
V noči od pretekle sobote na nedeljo je v predoseljski župniji pri Kranju trikrat gorelo. O polnoči se je pokazal plamen iz poda vdove Marije Ahlin (Brezarjeve) v Predosljah. Pod je bil založen s senom in slamo ler krompirjem. Zgorelo je vse do tal Uničeno je tudi sadno drevje okrog poda. Zavarovana je vdova še dosti dobro. Točno ob dveh se je posvetilo na podu vdove Marije Žar-gaj (Uršnekova). Zgorela je s podom vsa zaloga sena, detelje in slame, tako da posestnica živine nima s čim krmiti. Zavarovalnina ne bo pokrila polovico vse škode. Točno ob 4. uri je objel plamen pod vdove Ane Kveder iz Oreliovlj, pet minut oddaljen od prvega pogorišča. Zgorelo je vse do tal s pridelki vred. Zavarovalnina je malenkostna. Požarne brambe so bile iz Predoselj, Šenčurja in Kranja takoj na mestu in bi posebno pri zadnjem požaru zgorel precejšnji tlel vasi, če bi požarna bramba tako točno no vršila svoje naloge. Nobenega dvoma ni, da je bil ves trojni ogenj podtaknjen od ene in iste roke. Orožništvo sicer zasleduje zločinca, toda bo najbrže iskanje brez uspeha. Ljudje so v velikem strahu, da požigalec ne bi svojih hudo-bij še nadaljeval.
ta s5 lasi! ceniorsko
ntal
Maribor, dne 4. oktobra 1026.
Mariborski grajski kino je dobil film »Deutsch-meisterr, ki obravnava na šaljiv način življenje staroavstrijskega dunajskega polka. Film so igrali že po vseh mestih in tudi mariborska policija ga je dovolila pri cenzuri brez vsega. V petek zvečer se je predstavljal prvič in v soboto drugič. V tem filmu je zagledala mariborska Orjuna naenkrat kamen spodtike, sklicala za soboto zvečer sestanek orjunašev akcijonašev in ko se je začela predstava zgoraj omenjenega filma v Gradu, je hotelo napasti kino nad 100 orjunašev. Na srečo je kadil pred vhodom v dvorano sluga kina cigareto, opazil orjunaše in hitro obvestil o njihovi nakani poveljnika policijske straže, ki je prisostvoval predstavi. Ta je šel hitro v Grajsko klet in telefoniral od tamkaj po močno policijsko stražo, ki je razpodila Orjuno. Pri predstavi je bilo navzočih več častnikov in podčastnikov, ako bi bila Orjuna udrla v dvorano, bi bilo prišlo do bogzna kako krvavih spopadov in do katastrofalne panike med občinstvom. Ker orjunaši v Grajskem kinu niso mogli opraviti svojega posla, so se razkropili v gručah po mestu, popivali, izzivali in kalili nočni mir do solnčnega vzhoda. Vse izložbene table, ki so oznanjale vprizoritev zgorajnega filma, so bile v noči od sobote na nedeljo vse razbite in je škode več tisoč dinarjev. Mariborsko občinstvo se še danes upravičeno zgraža nad tem početjem Orjune, ki bi bilo lahko postalo katastrofalno in na drugi strani se vsak začudeno vpraša: Kje pa smo, da si prilašča nasilno cenzorsko oblast in moč organizacija, ki je v Ljubljani razpuščena radi nasilja nad mirnimi državljani?!
Smrtma rsesrača posfaje-
Ko se je postajenačelnik iz Semiča g. Mihael S rak ar v petek, dne 1. oktobra vračal iz Črnomlja, kamor je bil klican na sodnijo k zaslišanju kot priča zaradi pred 14 dneci ustreljenega železniške-
ga čuvaja Gortana, hoteč odpeljali se v Semič z mešanim vlakom, ki odhaja iz Črnomlja okrog 8 ure zvečer, se je še nekoliko sprehajal pred že stoječim vlakom. Tedaj pride od nasprotne strani po sosedni progi pomožni stroj, da bi ga vlaku zadaj priklopih, in ker se je gosp. postajenačelnik stroju premalo umaknil, ga jo ta zadel in podrl pod kolesa ter mu odrezal eno nogo prav pri kolku, drugo pa pri členku. Bil je na mestu mrtev. Truplo so prepeljali začasno v mrtvašnico na črnomeljsko pokopališče, odkoder ga prepeljejo na semiško pokopališče k večnemu počitku. Pokojni zapušča ženo in še nedorasle otroke. Pokoj njegovi duši, preostalim pa bodi Bog tolažnik!
Zagoneten umor.
V nedeljo dne 3. oktobra v jutro so našli v Mežici pri Prevaljah, po dom. pri Jakopičevih, domačo hčer v ribniku vtopljeno. Ko so jo spravili iz ribnika, so našli, da jo imelo dekle v ustih zmašen cel žepni robec. Okno v sobi, v kateri je hči spala, so našli odprto, v sobi pa raztresene vžigalice in palico, ki ni bila domača. Ker je bilo dekle mirno ia pošteno, je skoraj nemogoče, da bi šlo za samomor, temveč je gotovo povzročila to strašno nesrečo v pošteni krščanski rodbini kaka roparska roka. Preiskava se vrši.

&J
Poslanec Besednjak ia nujno pomoč poplavljencem.
Kakor jo našim čitateljem že znano, je tudi Goriško zadela iste dni kakor Slovenijo strašna vremenska katastrofa, ki je zahtevala na Idrijskem tudi 3 človeške žrtve. Idrija je odnesla dve dekleti in nekega kmeta, ki je ravno hotel čez most, ki ga je voda izpodnesla in zajela nesrečnega kmeta. Vasi ob Idriji so strašno prizadete. Poleg številnih mostov je voda odnesla kmetom hiše, hišno opravo in živino. Vipava pa je napravila ogromno škodo posebno na zemljiščih. Odtrgala je od celine cela polja in jih nanesla v druge kraje, uničila je glavni poljski pridelek na spodnjem Vipavskem, t. j. tur-ščico, ki je vsa zablatona pod peskom, v kolikor je ni voda sploh odnesla. Branica, Lijak, Hubolj in drugi pritoki Vipave so ravno tako prizadeli strašnega gorja vipavskemu kmetu. Ob Vipavi se je močila ogromna množina vinske posode za bližnjo trgatev, niti enega soda ni voda pustila. Kako naj pridejo kmetje do tako drage posode, ki eo jo ravno potrebovali za trgatev? Ob Vipavi je izginilo več mostov in več brvi. Pri vsem je najhujše to, da morajo nekatere občine same vzdrževati mostove in brvi. Odkod naj vzamejo denar? Koliko se je Ze govorilo o regulaciji Vipave! Ako izvzamemo kos struge pri Dornbergu, je ostalo vse le pri načrtih. Na zapadnem Krasu je poleg vsega še toča uničila ves vinski pridelek. V vinogradih so napravili ogromno škodo usadi; v drage so zdrčali celi vinogradi.
Po vojni ni Goriške zadela še tako strašna katastrofa. Izključeno je, da bi si mogla dežela opolnoči z lastnimi silami, pa naj je goriško ljudstvo zmožno še tako velikih žrtev. Sami Itnlijandi priznavajo, da to ljudstvo zna trpeti. Celo tržaški . Piccolo«, ki sicer ne najde dovolj izraza, da bi blatil slovenski narod, piše: 'Zadržanje prebivalstva, ki je tako trdo zadeto, je bilo eksemplarično: molče je stiskalo zobe od bolesti in pričakovalo, da razburkana voda odneha in zahtevalo ni nič drugega kakor da sme ostati na straži svojega imetja. V tem je vztrajnost vipavskega kmeta legendarna Zgled nam je prinesla zadnja vojna, ko so mnogi rajši umrli pod granatami kakor bi zapustili lastne domove; to se je ponovilo danes, ko se je mnogo kmetov z nezaslišanim stoicizmom spravilo v zgornje nadstropje ali na streho in \ :ano čakalo, da se izpolni trda usoda, ter ostalo v tem pretresljivem položaju brez počitka in brez hrane, ker jim je bila vsaka pomoč radi naraščajoče vode nemogoča.'); In isti ^Piccolo« je komaj teden poprej v dolgih člankih pozival italijanske uradnike, naj gredo v slovenske kraje in tam pokupijo slovensko zemljo! Če sami priznavate, da je zemlja slovenskemu kmetu tako sveta, pustite mu jo!
In morda bi se goriško ljudstvo zopet spravilo pokonci, da bi bile rane, ki mu jih je zasekala vojna, zaceljene. A do tega ne pride nikdar. Vojna odškodnina, v katero so Goričani po pravici stavili ves up — saj jim je bila po zakonu priznana — je gotovo več kmetov upropastila kakor rešila. V deželi ni denarja, ni delavcev, ki so šli za kruhom po.svetu. Zato je bilo na mestu, da se je poslanec Besednjak zavzel za svoje rojake in odposlal na ministra notranjih zadev in ministra narodnega gospodarstva naslednjo interpelacijo:
<■» n» «»

ki se je veliko trudil. Vse blage dobrotnike naj Frančišek blagoslovi.
Popoldne so se okrog cerkve zbrale velike množice ljudi, še večje, kakor dopoldne. Lep je-ejnski dan je privabil pobožne vernike počastit sv. Frančiška v novo blagoslovljeno hišo Gospodovo. Ob 3. uri so oo. frančiškani v slovesnem sprevodu prenesli moštranco iz stare zasilne kapelice v novo zgradbo. Šolska mladina in narodne noše so šle na čelu sprevoda. Iliša Gospodova se je napolnila do zadnjega kotička. Priproste surove stene so bile tuintam posute z ljubkimi zelenimi venci. Vsa notranjost, na eni strani tako velika in mogočna, na drugi strani po svoji dosedanji izdelavi tako preprosta in enostavna, napravlja na obiskovalca svetišča Gospodovega globok in neizbrisen vtis. Kako neizmerno majhnega se Čuti človek v tem mogočnem prostoru pred Vsemogočnim! Ogromni stebri kipijo navzgor, kažoč človeški duši pot kvišku k popolnosti, k Bogu. Visoko gori nad priprestim, skromnim oltarjem je med cvetličnimi lončki ožarjena podoba sv. Frančiška. Nič velikega. In vendar prikazuje vso veličino sv. Frančiška, tega jiajljubeznivejšega svetnika. Ob straneh glavnega oltarja sta dve preprosti palmi, kakor jo ves oltar obkrožen z najlepšimi darovi narave, cvttlicami, ljubljenkami Frančiškovimi. Nad oltarjem visi na dveh železnih palicah, okrašenih z dvema malima kipcema, umetno vezena tave3a.
Na prižnico, ki stoji na malo vzvišenem prostoru, levo od glavnega oltarja, je stopil p. Salva-for. v jedrnatih besedah ir> pozdravil ogromno ttaiožioo, ki ]e prihitela v ta hram. Nato pa je po-
pisal njeno preprosto veličino. Mnogo še manjka v tej cerkvi, kar 1110','a prej ali slej vanjo priti. Priprostih hišic-spovednic, kjer človek olajša svojo dušo, še ni. Prostor za pevce je izdelan v temeljnih obrisih. Cerkev je tako mirna, da vas vse vabi k oltarju. Cerkev smo postavili, da besie lahko Svoje duše zveličali.
Potom so se vršile pele litanije. Vsa popoldanska pobožnost se je končala ob 5. uri. Z ljubkim glasom je vabil vernike v hišo Gospodovo novi zvon s srebnio-čisiim glasom.
Žal pa nam je vsem bilo, da ni bilo njega, ki je iz svoje duše izvršil to veličastno delo, ki bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovino naše umetnosti, našega stavbarstva, ki bo ovenčalo ime našega naroda z neumrjočo sla\« v unintnostni zgodovini Čiovešlva. Vse naše misli so se obračale nanj v globoki hvaležnosti.
Na veliki šmaren 15. avgusta 182G cb devetih zvečer so roparji napadli kočevsko mesto. Roparji so bili oboroženi s samokresi, sabljami in turškimi liandžari. Ljudje so sodili, da so Vlahi ali pa Bošnjaki, ker so bili Čokate postave in so nosili dolge brade. Ta dan je bil shod v sosedni župniji, v Stari cerkvi. Večina meščanov je bila tam in se pravkar vračala domov, Roparji so napadli
n'i!nmi rrvosl lipr cn unnli	r» .1 !, ■ r>
""Ji" • .1 h'"", "J— " '
aaa. V gradu so bili namreč uradi, ki do 1110-
V	pondeljek 27. scplembra so se raznesle na Goriškem in v Tržaški pokrajini strašne poplave, ki so postavile pod vodo cele vasi, odnesle številne mostove, uničile mnogo cest in pokončale v več krajih vso žetev. Škoda je ogromna in znaša milijonske vsote.
Vprašam ministra notranjih zadev ali se mu ne zdi primerno, da odredi takojšnjo izrcim denarno pomoč prebivalstvu, ki ga je zadela tolika nesreča.
Želim pismeni odgovor.
V	Gorici, 29. septembra 1926.
Dr. E. Besednjak, drž. poslanec.
Prepričani smo, da italijanska vlada ne ostane gluha. Saj je o kalastrofi prav dobro poučena od j videmskega pretekla, ki jo sam nehote prisostvoval neurju; ko se je vozil proti Idriji, da lam sprejme nove občinske načelnike, so mu pod Otaležem plazovi zaprli pot. Zal, da morajo Goričani prositi Ie l milosti, ker v Italiji ni zakona, ki bi dajal pravico žrtvam vremenskih nezgod do podpore.
Učitelji, ki bodo odpuščeni.
Prosvetni minister je uvedel odpustno postopanje proti naslednjim učiteljem z motivacijo, da so se postavili v navskrižje s splošnimi smernicami fašistovske vlade: Rakušček Josip, Sv. Lucija; Droč Anton, Solkan; Urbančič Alojzij, Kožbana; Gerželj Ana, Podmelec; Tovstovršnik Ivana, Te-mline; Čendem Angela, Renče; Srebrnič Karla, Ročinj; Šinigoj Rozalija, Zalošče; Kemperle Sonja, Sv. Križ; Marmolja Franc, Dobravlje; Zorn Emil, Solkan; Volarič Ivanka, Gorje; Tovstovršnik Ljudmila, Trnovo; Strniša Ema, Trnovo; Kofol Ciril, Čepovan; Podgornilc Mirko, Cerkno; Matelič Ivan, Tolmin; Tuzulin Zora, Lokovec. Proti Paljku Leopoldu iz Lolcavca je naperjena disciplinarna preiskava in so mu s 1. sept. ustavljeni prejemki. Naknadno se doznava, da je prejel odlok o od-j pustnem postopanju tudi g. Podgornik Filip, učitelj ! na Slapu. Do sedaj so znana ta imena, vendar je še nekaj učiteljev, ki jih je zadela ista usoda.
Idrija odnesla dve dekleti.
Prva poročila o poplavah na Goriškem niso govorila o človeških žrtvah. Le ljudje, ki so opazovali Idrijo pri Sv. Luciji, so trdili, da so videli med velikanskimi množinami stavbnega lesa, hlodov, dreves in deloma tudi pohištva tudi Človeška trupla. Prvotno se je zdelo, da so to mrliči, ki jih je voda vrgla iz trug, ki jih je valila s seboj. Pozneje pa se je dognalo, da sta med Idrijo in Ma-rofom res utonili dve dekleti, v starosti med 20 in 25 let. Nesrečnih žrtev ni bilo mogoče še identificirati. — V Slapu, Stopniku, Trebuši, na Želinju pri Spodnji Idriji in pri Rovničarjih je voda odnesla mostove. Glede onih žag, o katerih smo poročali, da jih je odnesla voda, se sedaj doznava, da so to žage g. Podgornika in g. Hvalo v Gornji Tribuši. Škoda v Gornji je ogromna in se ceni na četrt milijona. — Poleg mosta v Mlrnu je Vipava odnesla tudi veliko brv pri Dornbergu, ki pelje na prvaško postajo. Renče je Vipava popolnoma obkolila; k sreči je voda pričela kmalu padati. — Hubelj je poplavil Ajdovščino in odnesel dva mosta.
rali biti roparjem dobro znani. Prodrli so brez tefav do blagajniene sobe. Toda vrata so bila železna, zalo so jih morali razbiti. Skozi narejeno odprtino so zlezli do blagajne in pobrali denar, druge vrednoline so pa pometali po tleh. Ljudje so s strahom opazovali njih početje. Nazadnje se je nekaj mož vendarle opcgumdlo in jim hotelo ustaviti ropanje. Roparji pa so se jim uprli ter pričeli streljati. Ustrelili so 23 letnega Frančiška Gibka, ki je še tisto neč izdihnil, 18 letnega hlapca Antena Vodnika, ki je umrl 22. septembra. in Iv. Nepomuka Regnarda, 52 letnega vodjo zemljiške knjige pri knezu Auer-spergu, ki je 27. septembra umrl. Po opravljenem ropu so se roparji zopet razpršili.
Radi tega silovitega dogodka so se pričele obravnave. Kdo so roparji, to je bilo glavno vprašanje. Na sumu so bili vojaki v vojni granici, češ, da so se našemljeni in preoblečeni vtihotapili v mesio in izvršili roparski napad. Zaprli so med drugimi prani-čarja Tomaža Vukliča in prostaka Jovana Fovš-Tepavac iz slunjskega polka. Prvi je bil ■ obsojen na 20 let, drugi na 18 let dela pri I utrdbah in sicer v trdem železju. Toda obso-| jenca sta se pritožila in z razsodbo c. kr. vo-! jsškega prizivnega in kriminalnega sodišča : sla bila 4. novembra 1833, torej po sedmih i letih, oproščena roparskega napada in isto-! časno izvršenih tatvin. Istočasni je to sndi-' šče zavrnilo stranke radi odškodnine na pri-
•?n/lofi tl-aJi no roiln« nofliin T"»r»f Ch^i-l-r. .'O ! I uuui.1	«,v«.;	«. « »	OUVIli-' )' <• WHH'
1 bile: kočevsko gospostvo za 9125 ald. 18 kr-
Trsi brei vode. Že v sredo je v Trstu pričela primanjkovati pitna voda; v četrtek pa je občinski komisar dal nalepiti po vseli zidovih lepake, da se je pokvarila glavna cev vodovoda in da bo mesto brez vode do petka opoldne. Škodo so povzročili zadnji nalivi. Mosta se je polotila silna panika.
«y
A Tudi znamenje sporazuma. G. Pucelj
jc pred nekaj tedni prestavil najprvo v Srbijo vestnega, objektivnega, za svoj poklic vnetega in strokovno izvrstno podkovanega uradnika. Na splošen protest je na to ta krivico v toliko popravil, da ga je vrgel tja nekam na Hrvatsko. Ko so hoteli poslanci zvedeti za vzrok tega političnega nasilja, je g. Pucelj to politično preganjanje skušal opravičiti s tem, češ, da on uradnikom ne dovoljuje politiziranj:! in da jc omenjeni urednik politično delal. S to trditvijo je g. minister napravil uradniku, ki ga je prestavil, krivico. Prestavljen je bil, ker jc bil od samostojnih demokratov de-nuncirah, g. Pucelj pa ni nič preiskoval, ampak uradnika kazensko premestil. Sedaj pa poglejmo drugo stran Pucljevih nazorov o uradnikih in politiki. V Brežicah je nastopil na javnem shodu okrajni ekonom Stoklas, torej uradnik poljedelskega ministrstva. Prišel je na shod SLS in očividno hotel nastopiti proti SLS. Vprašanje je, kaj bo tankovestni g. Pucclj sedaj napravil? Kam bo prestavil g. Stoklasa? Nam se pa zdi, da bo ta mož za svoje delo dobil od g. Puclja posebno priznanje. V Sloveniji ima g. Pucelj še celo vrsta ljudi svojega urada, ki so prav pridno politično na delu. — seveda za njegovo stranko, Katero stran politične morale bo g. Pucelj za te možakarje uporabil? Ali jim je morda pripravil nova mesta v Macedoniji? Zelo umestno bi bilo, da bi tudi na ta dejstva g. minister precizno odgovoril.
A Najostiulnejše natolcevanje (to besedo smo vzeli iz »Jutra«) je »Jutrova« laž, da smo mi napisali, da »zavedni slovenski trgovci in obrtniki stoje čisto onstran od ostalega slovenskega ljudstva«. Tega mi nismo nikdar rekli o trgovcih in obrtnikih vobče, pač pa smo trdili in še danes trdimo to o tisti kliki, ki se jo prodala SDS, kajti SDS je pač »onstran od ostalega slovenskega ljudstva«, kajti slovenski narod je pošten in zaveden, SDS pa je stranka ostudnega hlapčevstva in zatajevanja slovenskega naroda in njegovih narodnih koristi. To zopet dokazuje zadnje »Jutrovo« »naj-estudnej^e natolcevanje«.
A Od milosti režima živi SDS, tako smo zapisali v soboto. »Jutro« to zvrača na trgovce in obrtnike, Ali so slovenski trgovci in obrtniki imeli svoje prste pri svinčenih, tehniških, koroških fondih, pri Thurn-Taxišu, pri Jadranski banki, pri Slavenski banki, pri švercanju srebrnih kron preko Hofederšice in pri uti-hotapLanju starih avstrijskih bankovcev v času ko je vladal SDS-režim? Kdo je to delal? Mar slovenski trgovci in obrtniki? Lepe po-klone dela »Jutro« svojim volivcem, da jim v zahvalo naprtuje grehe SDS.
A »Boj proti konsumarjem ie boj proti klerikalni politiki«, tako odkritosrčno je včeraj izžlobudralo »Jutro« tudi to javno tajnost, »Konsumarstvo« je torej samo za trgovske in obrtniške kroge posebej preslikan in našemljen klerikalni zmaj. Med volitvami tega »Ju-tru« nismo mogli dopovedati.
A »Ubiti gospodarsko eksistenco hočejo klerikalci vsem neklerikalcem«, tako toži »Jutro«. Tako. Eksistenco 150 družin uradnikov »Jadranske banke« so ubili klerikalci, ne SDS. Bojkot Je'ačinu so napovedali klerikalci, ne SDS, in pri »Slavenski banki« so klerikalci spravili v nevarnost vloge slovenskih trgovce* in obrtnikov. Ali ste slišali vsi neklerikalc/ ki ste bili in boste ob kruh in denar?
konvencijske veljave, 335 gld. dunajske veljave, G03 gld. 56 kr. v obligacijah in 2 gld. radi ukradene ure; Frančišek Perko za 1 gld. in eno srajco; Josip Eheman za 12 cekinov; Alojzij Lahajner a 4 gld. konv. veljave; Josip Mulej za 42 gld.; Pavel Jakljič za 50 gld. 40 kr.; Martin Hadnig za 31 gld. 40 kr.; Mihael Osterman za 13 gld.; Anton Dobravec za dva gld. 40 kr.; Savo Vodar za 47 kr.; Mihael Car za 1 gld. 48 kr.; otroci in vdove ubitih Frana Gibi ca, Antona Vodnika in Ivana Nep. Re gnarda za odškodnino.
To razsodbo hranijo Regnardovi sorodniki v Ljubljani. Ali so se prizadeti po sedmih letih še pritožili in kako se je stvar končala, pa, žal, ni znano. Omenjeno razsodbo je naznanil polkovnik Turečki iz Ogulina 2. decembra 1833 c. kr. mestnemu in deželnemu, obenem kriminalnemu sodišču v Ljubljani.
' V. S.
a nihče me nc more prekositi ne z boljšo kvaliteto, no z nižjimi cenami pri pravkar došli bogati izberi angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, raiilanc itd.
JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 4,
©nei;ne novice
A1 »Afera« Mohorjeve družbe. »Jutro« hoče izzvati žurnalistično polemiko zaradi Mohorjeve družbe. Izjavljamo, da se v tako polemiko ne nameravamo spuščati. Nad sedemdesetletno kulturno delo Mohorjeve družbe med Slovenci je za vsakega zadosten odgovor. Kar se pa tiče narodnih interesov, zlasti koroških, smemo prepustiti skrb zanje družbinemu odboru, v katerem je razen enega Kranjca in enega Štajerca, ki oba po svojem splošno znanem delovanju veljata itak za Korošca, še sedem odličnih Korošcev domačinov, ki kot preskušeni narodni borci v 1 "■ oziru pač ne potrebujejo pouka. Vprav i: rodni interesi — mi resno obžalujemo, dj poskuša na tak način razpravljati o njih — zahtevajo od uvidevne slovenske žurnalistike — molk.
A" 80 letnica msgr. Frana Buliča. Včeraj Je slavil velezashtžni dalmatinski zgodovinar ftisgr. Fran Bulic v Splitu svojo 80 letnico. Poleg rojakov se je spomnil ta dan sivega učenjaka tudi zunanji svet; došlo je nešteto ča-stitk iz vseh znanstvenih krogov. Danski znanstveniki so mu poslali krasen Album Dancev s slikami danskih arheologov. Bog ohrani neumornega velezaslužnega msgr. Bulica do skrajnih meja človeškega življenja!
•k Časnikarska uredba z zakonsko močjo fe izšla v »Službenih novinah« in je takoj stopila v veljavo. Uredba določa razmerje med časnikarji in lastniki listov. Vsak časnikar mora tekom enega meseca skleniti z lastnikom lista pogodbo, katero mora lastnik nato naznaniti pristojnim inšpekcijam dela. Glede dopusta določa uredba, da ima vsak časnikar, ki služi pri istem podjetju najmanj eno leto, pravico do enomesečnega dopusta, časnikar, ki služi nad 10 let pri istem podjetju, pa ima pravico do 1 in pol meseca letnega dopusta. Ustanovi sc tudi obrambno sodišče, ki bo reševalo vse spore, ki bodo nastali med časnikarji in lastniki iz službenega razmerja. S 1. januarjem 1927. se ustanovi pokojninski fond časnikarjev kraljevine SHS s sedežem v Belgradu, ki bo služil zavarovanju časnikarjev v starosti in za slučaj invalidnosti. Ta fond se bo ustanovil iz vplačil Časnikarjev in lastnikov listov za vsakega posameznega časnikarja na podlagi njegove plače, in iz letne državne podpore, Po 30 letih službe časnikar lahko stopi v pokoj. Časnikarska uredba je velik napredek v socialni zakonodaji naše države in pomeni velik uspeh enotnega stanovskega nastopa vseh časnikarjev ter bo aelo utrdila ugled jugoslovanskih časnikarjev.
*	Zlata poroka. Dne 4. oktobra 1926 sta obhajala na Viču svojo zlato poroko Ivan in Terezija Š i b r o v e c. Pri tej priliki sta darovala 100 Din za novo cerkev sv. Frančiška v Šiški in 100 Din za misijone. Jubilantoma iskreno čestitamo!
Ar Morda šc ne veš, da se vrši žrebanje efektne loterije Društvenega doma v Trbovljah nepreklicno 7. novembra. Vedi, da je to najbogatejša loterija. Število dobitkov je zvišano na 500. Glavni dobitek družinska hiša ob glavni cesti, vredna 50.000 Din. Srečko dobiš po vseh podružnicah I. del. konsumnega društva, pri orlovskih odsekih, orliški h krožkih, pri čč. gg. kaplanih po Štajerskem. Ne Čakaj na zadnje dni!
•A Medjimurje spada pod ljubljanski češkoslovaški konzulat. Češkoslovaško poslaništvo v Belgradu naznanja, da je češkoslovaško zunanje ministrstvo izločilo ozemlje Me-djimurskega okrožja iz pristojnosti svojega konzulata v Zagrebu ter ga dodelilo v pristojnost konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani. To pa iz razloga, ker je sedaj mc-djimursko okrožje upravno izločeno iz pristojnosti zagrebške oblasti in priključeno mariborski oblasti, ki spada pod pristojnost češkoslovaškega konzulata v Ljubljani.
*	Odpuščanje železničarjev. 80 železniških uslužbencev zagrebškega železniškega ravnateljstva povečini zaviračev, je prejelo obvestilo, da bodo 15. t. m. zaradi pomanjkanja kredita odpuščeni iz službe.
Ar Nesrečne služkinje. Minolo nedeljo popoldne so ljudje rešili iz Save 281etno služkinjo Ano Jerele, ki je hotela v vodi pokopati sebe in svojo nesrečo. Pri zaslišanju jc izpovedala, da ima dva nezakonska otroka, za katera mora sama skrbeti, ker se njun oče Franc Duh ne zmeni zanja. Kot . služkinja tako malo zasluži, da otrok ne more prehraniti. Zato je hotela umreti. — Policija je ukrenila potrebno, da prisili brezvestnega očeta, da skrbi za otroka.
A" Gospodu Svetozaru Pribičeviču je umrla hčerka. Dne 1. t. m. je umrla v Parizu 181ctna hčerka g. Svetozara Pribičeviča — Smilja. Letos je z odliko dovršila srednjo šolo.
Ar Po birokratsko. Neki Bosancc je ostal na okrajnem glavarstvu za neko rešitev dolžan 20 Din. Ker ni pustil svojega naslova, je okrajni glavar razpisal za njim zaradi dolžnih 20 Din tiralico, ki bo stala najmanj 500 Din. Tako izvaja birokratizem nalog o vsesplošni ■"arčnosti.
Ar OsjcSko gledališče na cesti. Zasebni lastnici zgradbe osješkega gledališča — Marija Jankovič in Matilka Ilengl — sta tožili gledališko upravo zaradi zaostale najemnine, ki je žc šesi let nista dobili. Najemnina jc .zna-
šala 3000 Din mesečno, Sedaj tožnici zahtevata deložacijo gledališča.
Ar Viničar ustrelil vojaka. V vinogradu zagrebškega tovarnarja Rabusa v Vrapčah je viničar minolo nedeljo proti večeru zasačil vojaka, ko je trgal grozdje. Viničar je streljal na vojaka, ki je ostal na mestu mrtev.
A* Komisar za novosadsko delavsko zbornico. Ministrstvo za socialno politiko je na temelju daljše preiskave suspendiralo celokupno predsedstvo Delavske zbornice v Novem sadu in imenovalo za začasnega upravitelja inž. Jovana Sarkova, načelnika novosad-skega nadzorstva za delo.
A- Razpust trgovsko zbornice v Skoplju. Spor med trgovinsko zbornico v Skojdju in ministrom dr. Kraj a če m (minister je bil v neki svoji rešitvi označil delo zborničnega odbora kot nevestno) se je sedaj končno rešil na ta način, da je minister zbornico razpustil ter se v teku enega meseca razpišejo nove volitve. Nove volitve bo vodil odposlanec trg. ministrstva Pera Miloševič. Do izvolitve novega odbora bosta vodila tekoče zbornične posle državni komisar Žanko Srubanovič in zbornični tajnik M. Dunjič.
Ar Poneverba v železniški službi. 23 letni • blagajnik na železniški postaji v Mostaru, Ru-•dolf Beltram, je poneveril 48-448 Din državnega denarja in pobegnil. Oblasti so izdale za njim tiralico.
A" Grozen uboj. V vasi Bukovac pri Bi-tolju so našli poljskega čuvaja Čukoleviča ubitega na njivi. Glava mu je bila razsekana na sedem delov.
Ar Reševanje pokojninskih zadev. Več velikih županov je poslalo vladi predlog, da naj se reševanje pokojninskih zadev za umrlimi državnimi nameščenci prenese na velike župane. V to svrho naj se izda vladna naredba.
Ar Francosko-srhska šola v Belgradu. V Belgradu so minulo nedeljo na slovesen način otvorili francosko-srbsko šolo.
Ar Ladja »Nikola Pašič«. Parobrodna družba »Dubrovačka Plovidba« je po svojem predsedniku Glaviču naprosila gosp. Nikola Pašiča, da sme enemu najboljših svojih par nikov, ki bo spomladi dovršen, dati ime »Ni-kola Pašič«. Gosp. Pašič je prošnji ugodil.
Ar Češki dom v Belgradu. Danes polože v Belgradu temeljni kamen za češkoslovaški dom; ki bo kulturno središče češkoslovaške kolonijo v Belgradu. V donnt se namesti tudi češkoslovaška osnovna šola. Dom bo nosil ime predsednika Toma Masaryka.
A" Konferenca češkoslovaških narodnih zastopnic v Belgradu. O priliki obiska češkoslovaških parlamentarcev prirede ženske članice češkoslovaškega parlamenta: dve senatorki in ena poslanka, v Kolu srbskih sester v Belgradu konferenco. Predavala bo senatorka gospa Planinkova »o delu ženskih poslank v češkoslovaškem, parlamentu in o uspehih njihovega dela v zakonodaji,, v kolikor se tiče žene in otrok«.
A- Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. V času od 15. do 21. septembra t. 1. je bilo v ljubljanski oblasti vse skupaj: 49 slučajev tifuznih bolezni (1 s smrtnim izidom), 8 slučajev griže (1 s smrtnim izidom), 9 stuCajev škrlatinke, 7 slučajev ošpic, 9 slučajev da-vice, 11 slučajev dušljivega kašlja, 1 slučaj šena, 1 slučaj tetanusa in 1 slučaj vraničnega prisada.
A- Iz šolske službe na Susaltu. Za kate-heta na dekliški realni gimnaziij na Sušaku je bil imenovan prof. Petar Turina, dosedaj katehet na moški realni gimnaziji na Sušaku.
Ar Prepovedane brošure. Notranje ministrstvo v Belgradu je prepovedalo: brošuro »Entvvicklung des Bolschevvismus«, ki jc izšla kot 10. zvezek časopisa »Siiddcutsche Mo-natshefte« v Mtinchenu; brošura »Radio«, ki j jo je izdalo Društvo »Radio« in končno bro- j šuro »Narodna Škola«, N. Babic, Sarajevo 1926.
Ar Iz strokovnega šolstva. Za stalno strokovno učiteljico v Drž. osred. zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani je imenovana dosedanja začasna strokovna učiteljica na istem zavodu — Ana Novak.
Ar Razstava »Ljudske delavnice« v Zagrebu. V Zagrebu so te dni otvorili razstavo raznih ročnih del, ki so jih izvršile varovanke doma za zapuščena dekleta v »Ljudski delavnici«. Delavnico vodi gospa Milka Banje-glav. Tačas jc v domu 18 gojenk v starosti 8 do 18 let.
A" »Jutru« v informacijo, V nedeljski številki (3. oktobra t. I.) poroča nek »Jutrov« kulturonosec o »vitezih nagega telesa«. Hodijo baje nagi okoli in so razširjeni po Nemčiji Iz celega članka sili na dan prikrito upanje in želja, da bi tudi pri nas v Jugoslaviji vstali taki »vitezi«. »Jutrov« dopisnik pa naj ve, da so pri nas že taki »vitezi« in se tudi on lahko vpiše med nje. Sede naj samo na vlak in sc pelje po Hrvatski. Na levo in desno od proge bo videl po travnikih cela krdela takih »vitezov« — reete prašičev.
Ar Združenje vojnih invalidov, vdov in sirot, Krajevni odbor v Ljubljani poživlja vse svoje člane in članicc, ki so po povodnji oškodovani, da nemudoma javijo osebno ali pismeno v društveni pisarni v koliko so prizadeti. — Odbor.
Ar Razpisana jc služba poštarja pri poštah na Javorniku fll-21 in v Ljubljani 7 (v |
Šiški). Prošnje naj še pošljejo v teku 14 dni na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
A" Vplačila in izplačila.,,« kovanim denarjem na poštah. S kovanim drobižem po 0.50, 1 in 2 dinarja jc poštna blagajnica tako založena, da že nima več prostora, kamor b! spravljala rečeni drobiž, katerega se je nakopičilo žc za nekaj milijonov. Ker jc izdala drŽava ta denar zato, da pride med ljudstvo, ni ž njim dosegla svojega namena, če leži ta drobiž mrtev v državnih blagajnicah. Ker pa tu pa tam kovanega drobiža primanjkuje, dočim ga jc pri pošti tolika množina, da ovira promet, je čisto umevno, da omenjeni denar med ljudstvom ne kroži tako, kakor je nameravala država, ko ga je izdala. In zarftdi tega je izdalo poštno ravnatcljstyo ljubljansko odredbo, ki se med drugim glasi takole: Nobena pošta ne sme prevzeti od nikogar več kovanega drobiža kakor za 100 Din po 50 par, za 200 Din po 1 dinar in za 500 Din po 2 dinarja. Vsaka pošta mora pri vsakem izplačilu do 100 Din izplačati stranki ves znesek v kovanem denarju, pri večjih vsotah pa najmanj za 100 Din. Čc ji vkljub temu še preostaja preveč kovanega drobiža, mora izplačati strankam pri večjih zneskih do 200 Din drobiža po 1 dinar in do 500 Din drobiža po 2 dinarja. Čc bi naslovnik ne maral prevzeti drobiža do rečenih zneskov, jc to toliko, kakor da odklanja sprejem nakazanega denarja.
A" Popolnoma nov pletilni stroj št. 8-22 je nap daj po nizki ceni v Domžaiah št. 125. Učc e istotam brezplačno.
O Po poplavi oškodovano prebivalstvo
ljubljanskega mesta na Mirju, ob Tržaški cesti, pod Rožnikom in ob Poti v Rožno dolino pozivamo, da se zglasi v sredo 6. oktobra točno ob pol 9 dopoldne pred poslopjem obrtne šole ter s© tamkaj javi komisiji, ki bo potem popisovala škodo od hiše do hiše. Na vse eventuelne poznejše prijave, bodisi iz trnovskega ali kakega drugega mestnega okraja, izvzemši ljubljanskega barja, bi se komisija ne mogla ozirati in prepozno prijavljene škode ceniti.
O Občni zbor »Podpornega društva orga-nistov in pevovodij v Ljubljani« se bo vršil jutri, v sredo. Ob 10 sv. maša v stolnici, po sv. maši pa zborovanje v restavraciji pri Ko-šaku (Frlincu).
G Upokojitev. Upokojen je Josip Baran, strokovni učitelj srednje tehnične šole v Ljubljani.
O Na prvi jugoslovanski razstavi fotografij v Splitu sta med drugimi razstavila svoje slike uradnik g. Fran Krašovec in g. Jože Kramarič, oba iz Ljubljane. Pred par dnevi sta debila sporočilo, da jima je jury za presojo razstavljenih del prisodil prve nagrade in sicer sta dobila vsak častno diplomo in zlato kolajno.
O Ljubljana v bakrotisku. V par dneh izide prva serija (osem različnih) ljubljanskih razglednic po fotografičnih posnetkih g. Kra-mariča v krasnem zelenem bakrotisku Jugoslovanske tiskarne. Razgleduice so po izvirnih motivih fotografsko neoporečne ter jo reprodukcija v bakrotisku prav krasno uspela. — Opozarjamo na te razglednice p. n. razpro-dajalce kot kupce, da kupujejo in predajajo res lepe razglednice, ki so obenem domače delo ter v vseh ozirih enakovredne inozemskemu blagu.
O Kdo kaj ve? Dne 27. septembra 1926 ob 19 je bil zaplenjen na Ambroževem trgu zavitek z raznobarvno svilo in nogavicami. Kdor ve kaj o tem, naj javi preiskovalnemu sodniku v Ljubljani, deželno sodišče, soba 94.
O Za voino invalide in udove! Premog po znižani ceni se deli v ponedeljek, torek in sredo, to je 4., 5. in 6. t. m. vsakokrat od 3 do 6 popoldne pri Združenju vojnih invalidov, vdov in sirot, krajevni odbor v Ljubljani, šentpelerska vojašnica. Zglasiti se je s člansko Knjižico točno ob navedenem času.
□	Usposobijenostni izpiti v jesenskem roku za osnovne in njim sorodne šole prično na drž. moškem učiteljišču v Mariboru v sredo, dne 3. nov. t. I. Pismene prijave naj do-spo predsedniku uradnim potom najkesneje do dne 20. okt. t. 1. Vsak kandidat(ka) dobi pismeno obvestilo o pripustu,
□	Je pomagalo. Mestni svet je sklenil, da bo pregledala posebna komisija v oktobru dimnike po mestu. Komaj je bil ta sklep objavljen, so se že začela temeljito čistiti podstrešja po Mariboru, ki so bila po nekaterih hišah zbirališče smeti in ropotije, ki tvori posebno nevarnost pri izbruhu požara. — Pri vseh novih stavbah po Mariboru ni za podstrešne sobe posebnih stranišč, Prcglcdovalna komisija zahteva od stavbenikov, da v svrho higijene popravijo ta nedostatek.
□	Na panevropski kongres na Dunaj jc odšel kot poseben poročevalec urednik Mar-burgerzcitung, g. Golob Miroslav.
□	Nova enodružinska hiša. Na Betnavski cesti so začeli staviti novo enodružinsko hišo,
□	Naselitev v novo hišo. Magistratna komisija jc dovolila strankam naselitev v novo Beraničcvo hišo na Kralja Petra trgu 15. novembra, ker so sedaj stanovanja še preveč vlažna. V tej hiši ie naicl dr. L a i n š i č Dro= j'
store na desno pri vhodu in bo otvoril tamkaj : zavarovalno hranilnico (novost za Maribor!).
□	Neumestna šala. Nedeljsko »Jutro« poroča o poroki mariborskega trgovca g. Č„ kar pa ne odgovarja resnici. Očividno si je hotel nekdo privoščiti neumestno šalo ter jo bil mistificiral. G. Č. namerava od »Jutra« sodnim potom zahtevati zadoščenja.
□	Borza dela v Mariboru. Od 26. sepi tembra do 2. oktobra jc pri borzi dela iskalo posla 74 moških in 67 ženskih, t. j. 141 oseb, delo jc bilo ponujeno 68 moškim in 56 ženskim, t. j. 124 osebam, delo je dobilo 79 oseb in sicer 42 moških in 37 ženskih, odpadlo je 20 moških in 125 ženskih, t. j. 145 oseb, odpotovalo je 26 moških in 6 ženskih, tedaj 32 oseb. — Od 1. januarja do 2. oktobra pa jc dela iskalo 5375 oseb, 5487 osebam je bilo delo ponujeno, v 2465 slučajih je borza posredovala uspešno, 3167 jih je odpadlo in 610 jih je odpotovalo. Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 1 kovač, 1 lesni manipulant, 3 sodarji, 5 pečarjev, 1 elektrikar, 2 sobosli-karja, 1 čevljar, 1 slaščičar, 1 lovec, 2 tesarja, 10 krojačev, 1 zidar.
□	Asfaltiranje ulice. V Petrinjski ulici, ki je na novo tlakovan^so pričeli včeraj z asfaltiranjem trotoarja.
□	Pijanec in kmetica. Na glavnem mostu sc jc zadel neki B. v pijanosti v kmetico, ki je nesla na trg košaro jajc. Košara jc padla na tla in jajca so sc vsa razbila. Razjarjena kmctica jc skočila v pijanca, kateremu bi bila slabo predla, da ga ni rešil stražnik, ki je ženo pomiril z obljubo, da ji bo B. moral vsa jajca plačati. Bila je čisto zadovoljna, da je celo košaro jajc tako hitro »prodala«.
□	Nočni pretepi in izgredi so ob sobotah' v Mariboru nekaj navadnega. Preteklo soboto sta se okrog 3 ponoči stepla na Glavtiem trgu dva mesarja. Pomirila ju jc policija z zaporom. Enaka usoda jc zadela neki parček —• moškega in njegovo boljšo polovico, ki sta sc pričela pretepati v Vrbanovi ulici ter v tem nadaljevala po Koroški cesti, kjer ju je spravil narazen policijski stražnik. V Mclju so sc stepli pijani mesarji in usnjarji iz tovarne Freund. Neki mesar jc zadal z nožem usnjarju Antonu B. veliko rano na glavi, tako, da jc moral iskati pomoči na rešilni postaji, kjer so ga obvezali. Vse izgrede jc zakrivil alkohol.
□	Nesreča pri nakladanju koksa. V to-varni Dcrwuschck v Lajtcrsbergu so nakla-. dali koks na ročne vozičke. Eden vozičkov se je prevrnil na nižje stoječega delavca Ivana Fortelli ter ga podsul. Fortelli je dobil težke notranje poškodbe ter so ga morali prepeljati v bolnico.
□	Težka nesreča v kamnolomu. V kamnolomu pri Sv. Florjanu se je težko ponesrečil tam zaposleni 181etni kmetski fant Frido-lin Korš. Kamenje ga jc podsulo ter je dobil nevarne poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
□	Izgubljena torbica. Na poti od Gosposke ulice do stanovanja Ob železnici št. 4 se je izgubila ženska ročna torbica, v kateri sc je nahajalo 210 Din, 2 železniški legitimaciji na ime Alojzija in Mafija Grosek in ženska zlata verižica. Odda naj se proti dobri nagradi pri Grosek, Ob železnici št. 4.
□	Mestni avtoškropilnik prevaža gramoz. Poskušnjo škropljenje z novim avtoškro-pilnikom sc je dobro obneslo. Ker so bili zadnji dnevi deževni, ni bilo treba škropiti mestnih ulic, so odstranili z avtoškropilnika kotel za vodo in pritrdili nanj »kripo« za gramoz. Gramoz in pesek za popravo mestnih ulic vozita sedaj avtoškropilnik in traktor.
□	Poroka. Mariborski mestni zdravnik dr. A. Vartkmuller in Frida Kochler poročena. Bilo srečno!
Prebivalstvu mariborske oblasti.
Vremenska katastrofa dne 27. septembra: je težko prizadela prebivalstvo sosedne nam ljubljansk e oblasti, zlasti samo ljubljansko okolico. Tik pred zimo so ljudje prišli ob vse pridelke, voda jim je opustošila domov« ter odplavila živino in les. Znaten del ljudskega premoženja je postal žrtev valov.
Obračam se predvsem do tistih delov m» riborske oblasti, ki so doslej ostali od ek*-mentarnih nezgod obvarovani ali ki se dosedanjim pozivom za pomoč poplavljeocem se niso primerno odzvali, naj žrtvam katastrofe od 27. septembra v bratskem požrtrovanju prihite na pomoč s prostovoljnimi denarnimi prispevki.
Organizacijo pomožne akcije prevzameta že obstoječi Narodni krajevni odbori Rdečega križa po vsej oblasti. Nabrani zneski naj se z označbo »Za poplavljence v ljubljanski okolici 27. septembra 1926« pošljejo bodisi nepesreda no blagajni velikega žtlpana mariborske oblasti v Mariboru, bodisi pristojnim okrajnim glavarjem.	-
Celo! uipnn nabrana vsota sc I>o .po pregled u poslovanja po Narodnem krajevnem odboru Rdečega križa v Mariboru dale na razpolago velikemu županu ljubljanske oblasti, da jo sporazumno z oblastnim narodnim odbo? rom Rdečega križa porabi tam, kjer je p«KoČ najnujnejša,
lV Mariboru, dne 'f. oktobra I99R .Veliki župan dr. O. Piriansoor s.
Cel/e
& Lesni trgovci v Savinjski dolini so skrajno oškodovani po okolnosti, da železniško ravnateljstvo ne dostavlja na progi Celje do Rečice ob Paki skoro prav nikakih praznih vagonov. Dnevno bi trgovci rabili po 10 in še več vagonov, a ne dobe jih niti dva na teden. To je toliko bolj nerazumljivo, ko se v sedanji sezoni rabijo drugje le pokriti vozovi (slive) med tem, ko rabijo naši lesni trgovci izključno samo odkrite vagone. Pač pa dobiva državni premogo-kop v Zabukovci dnevno po večje število vozov. Kje je krivda, je težko ugotoviti, Menda bo tičala v tem, ker se pokvarjeni vagoni ne popravljajo pravočasno. To bo vendarle uprava ahko dosegla, ker bi se s tem na eni strani dala prilika zaslužiti delavcem v takih tovarnah, na drugi strani bi pa revni lesni delavci dobili sedaj toliko dela, da bi lahko preživeli zimo.
Zatvoritev kavarne »Central« v Celju. Lasnik kavarne »Central« naznanja, da bo kavarno dne 3. oktobra zaprl. Imenovanega dne se bo vršil v kavarni zadnji koncert. Znano je, da se Mohorjeva družba za slučaj preselitve v Celje poteguje za nakup celotne hiše, ki je last g. Ivana Kosa.
& Dramatični odsek Krekove mladine bo tekočega meseca zopet pričel s svojimi predstavami. Otvoritvnea predstava se vrši dne 17. oktobra v Narodnem domu. Sprejmejo se tudi novi člani in članice, ki imajo veselje do nastopov.
Raihenburs
Kočevje
Lov na volkove. Zadnje čase so se naši lovci pridno spravili na cielo, da ugonobe to požrešno zver, katere je še precej v kočevskih gozdovih. Na parceli g. Lozerja v Kočevski reki so jih že precej pobili. Dva so poslali na zoološki oddelek ljubljanske univerze.
Obolelost. Radi rasti očesne mrene je moral v bolnišnico g. dekan Ferd. Erker in se je moral podvreči operaciji, ki pa je dobro uspela. Dekanijske in župnijske posle opravlja g. kaplan Franc Fister.
Nesreča. Pred tremi dnevi se te na nočnem delu ponesrečil na Ivajfeževi žagi delavec Franc Kužnik. Cirkular mu je odtrgal en prst popolnoma, dva pa na pol.
Kapelica sv. Frančiška zunaj mesta je v jako žalostnem stanju. Na mesto da bi jo popravili in osnažili, sc pa v njej karjole in drugo orodje, ki ga rabijo v bližini pri zidavi hiše. Ker je kapelica drugače v lepem slogu zidana in se v njej berejo lahko svete maše, tem potom apeliramo na pristojne kroge, da odpravijo to nered nosi
Litija
Gradbeno gibanje. Na zunaj osnažena je na novo zgrajena enonadstropna hiša g. ravnatelja inž. Pavla Koblerja. Nova hiša, ki stoji na mestu prejšnje najstarejše litijske, na pol lesene s slamo krite, dela našemu trgu kras. Pred hiša je 1.50 m širok trotoar do glavnega vodnjaka. Za hišo ležeči vrtovi so dobili lično leseno ograjo ter se že sedaj urejujejo. Z Bevkovim na novo urejenim vrtom je sedaj pogled proti občinski hiši prav čeden. — Podjetni brivski mojster Ulagia je svojo lično enonadstropno hišo že toliko uredil in osnažil, da bo v teku tega meseca odpij v njej brivnico in se uselil v stanovanje. — Enonadstropna stanovanjska hiša gdč. Kati Grošelj je dovršena ter so se stranke v njo že vselile Vzlic temu pa v Litiji primanjkuje še vedno stanovanj, to pa v glavnem vsled tega, ker vsi državni uslužbenci, ki so v Litiji upokojeni, ostanejo tudi v pokoju v našem lepem kraju. — Pralnica za čiščenje svinčene rude rudarske družbe v Litiji v Podsitarjevcu je zgrajena ter so pričeli s prvimi poizkusi, ki so se baje dobro obnesli. — Rudarska družba misli za svoje uslužbence v Podsitarjevcu še to jesen zgraditi stanovanjsko hišo. — Začasno ima uslušhenife ■»•>"* idarjev.
Trfe©¥!fe
Ukinjenje 8. razreda na ljudski šoli na Vodah je gotova stvar, in to radi pomanjkanja učencev. Seveda bodo ostali prestopili lahko na meščansko šolo.
ZŽ Imenovanje na meščanski šoti Za ravnatelja na novoustanovljeni meščanski šoli je imenovan g. Pilbram, sedaj ravnatelj mešč. šole v Brežicah, znan strokovnjak na šolskem polju. V pomoč mu bodeta prideljena še dva ljudskošolska učitelja. Časopisna vest, da je za meščansko šolo imenovan g. Božič Adalbert, ni točna, nego je imenovan samo za nadomestnega učitelja na ljudski šoli in bo v prostem času pomagal v pisarni gosp. upravitelja.
z^z Zalogo unionskega piva je s 1. oktobrom prevzel od g. Grešnika g. Dolinšek Jože in narava soproga Angela. Kakor je znano, je g. Dolinšek odkupil zalogo s celim živim in mrtvim inventarjem od prvega. Podjetje priporočamo.
Plazovje v Hrastniku. Da zainteresira višjo oblast za škodo, ki jo dela plazovje v Hrastniku, kjer je podrlo že skoro docela Sentjurčevo hišo in gospodarsko poslopje, je šel g. gerent Vo dušek osebno v Ljubljano, in ker ni bil g. veliki Župan navzoč, izčrpno podal poročilo dvornima svetnikoma g. Tekavčiču in g. Kremenšku. Občina bi ne zmogla težkega bremena, odvoziti celo plazovje proč, in bo primorana država priskočiti na pomoč.
Hrastnik
Šolske zadeve. Na četrtkovi seji krajnega Šolskega sveta je bil kupljen stavbeni prostor za nevo šolo od g. Roša. Pred časom je prodal g. Roš kraj, šol. svetu isti prostor za ceno 1 milijon Din. Ker pa so med tem časom razni posestnki ponudili cenejša stavbišča, so zastopniki SLS posebno tov. Arašek nastopali zoper visoko ceno Demokratska večina je bila voljna plačati Rošu, da ni sam popustil 100 tisoč kron. Tako stane stavbeni prostor 900 tisoč kron.
Obrtne zadeve. Preteklo nedelio je bila oprostitev vajencev oblačilne stroke v Laškem, proti kateri se. kakor sme izvedeli, zarad' neke nepravilnosti vloži pritočba na okrajno glavarstvo.
Prosveta. Gospodinjski tečaj se prične dne 15. oktobra v prostorih g. Logerja. Deklice, ki ga želijo obiskovati, naj se javijo najpozneje do 8. t. m pri Kat. izobraževalnem drušivu in predplačajo 100 Din. Starše in deklice vabimo, naj izkoristijo ugoden položaj. Stroški so primeroma mali.
Tožbo zaradi poškodbe sadja imajo namen vložiti sosedje kenvčne tovarne proti kemični tovarni, ker piini uhajajo in ueiak> škodo drevju.
Ii našega trapistovskega samostana. Minule dni je obiskal oo. trapiste miloslljivi gospod gene-| ralni opat trap. reda v spremstvu mil. gosp. opata i in še emega gosp. o. trapista iz Banjaluke. Milost. | gosp. opat rajhenburški gosp. p. Placid Rpalle se ; je v minulem mesecu mudil na generalnem kapitlu ' v Franciji. Kakor smo slišali, se je milostljivi gospod zdrav in čil vrnil nazaj.
Elektrika. Oo. trapisti so napravili na potoku •^Bosotorivica« turbine in vse potrebne naprave za produkcijo elektrike. Ne rabijo vsega toka zase — zato so ostalega odstopili tržki občini. V zadnjem času smo imeli že precej slabo luč. Občinski odbor pa ni maral poslušati spodtikanja nad slabo lučjo, zato je odvil dosedanjo žico, ki je mnogo zakrivila na slabi luči in je sedaj nabavil bakreno debelo in enakomerno žico. Obenem so tudi očistili turbino in tako upamo, da si občinski odbor ne bo zastonj prizadeval, ampak da dobimo v resnici luč izboljšano. Snloh moramo priznati, da sedanji občinski odbor silno skrbi za red, snago in lepoto našega trga.
Šola pri Sv. Antonu. Dosedaj še tam ni bilo pouka, ker ni nobene učne moči. Včeraj smo čitali v časopisju, da je za to šolo imenovana neka gospodična učiteljica, za drugo učuo moč še ni znano. Otroci-šolarji že komaj čakajo.
Voda. Zadnja povodenj je razdrla dolgo ka-menito cementno škarpo in tako spravila v nevarnost kovačnico gosp. Pepeta Zupane. Načrti za močno popravo te škarpe so se že naredili.
Zadnje deževje je povzročilo tudi pri nas precejšnje povodnji. Vendar pa voda ni dosegla iste višine kot v avgustu. Neprestano deževje nam povzroča precejšnjo škodo, posebno na grozdju. Spomlad nam je pokazala boljšo letino kot nam jo je donesla jesen.
Hmeljska sezona se bliža ti koncu. Večina hmelja je že vnovčena in pritok denarja se precej pozna. Gospodarji popravljajo ali še bodo poslopja, kmetje si nabavljajo nove stroje, umetna gnojila itd. Ne manjka tudi luksusa. Kolesa, moška kot ženska so precej v prometu, pa tudi število avtomobilov se je nekoliko pomnožilo. Vendar pa hmeljarji ne razmetavajo z denarjem tako kot se govori ponekod. To so obrekljiva pretiravanja.
Občina. Zadnja naša notica glede polzelske občine se je marsikje krivo razumela. Namen notice je bil, pokazati, kako nam škoduje sedanja naša industrijska politika, ki gre za tem, da demontira našo industrijo. To čutijo tudi kmetje, posebno pa še občine, ker bodo izostale doklade! Notica ni imela namena kritizirati občinsko gospodarstvo, še manj pa očitati razsipnost. Občinsko gospodarstvo je vzorno, tudi posledic slabe konjunkture ne čutimo, za kar gre hvala štedljivi občinski upravi.
Orel. Redni občni zbor Savinjskega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo dne 10. oktobra popoldne v običajnih prostorih. Prosimo, da pridejo vsi točno. Bog živil
Dvorska vas. Pri nas si je gostilničar Maroll vtepel v glavo, da mora vsa občina graditi šolo, ki nas bo stala 390.000 Din. Občani smo proti, ker imamo v občini Sv. Gregor že tri šole in tudi na šestrazrednico v Velike' Lašče ni daleč. Pritožili smo se na državni svet in prosvetni oddelek, pa nič ne pomaga, že letos, ko šole še nikjer ni, je prosvetna uprava odredila pouk. Tudi pristaši SKS se zgražajo in sprašujejo, odkod je prišla sila, ki dela proti volji vse občine. Na zadnjem shodu SLS pri Sv. Gregorju smo obravnavali 'tudi to vprašanje in sklenili soglasno protestno resolucijo. Pozivamo Jugoslovanski klub, da izvojuje našo pravico pri državnem svetu in prosvetnem ministru. Na shodu je govoril poslanec Karel Škulj, ki je pojasnil tudi politiko Jugoslovanskega kluba, kateremu so zborovalci izrekli popolno zaupanje.
Ljubno ob Savinji. Z ozirom na naš pod navedenim naslovom dne 28. avgusta 1926. št. 191 priobčeni dopis, smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da je država votirala za to (telefonsko) napeljavo 176.000 Din, okraj pa. ki obstoji iz 10 občin 200.000 Din, ampak res je, da je država votirala za to napeljavo 637.650 Din in to glasom proračuna, ki znaša 890.600 Din in h katerega kritju prispeva država navedeno vsoto, okraj 200.000 Din, zasebniki pa 52.950 Din. Ni res, da je. ko so prišli na postajo drogovi za napeljavo, prišel od okrajnega glavarja na vsako občino ukaz, da naj pošl.ie gotovo število voznikov na postajo po drogove in sicer brezplačno, ampak res je, da je okrajni glavar v Gornjem gradu na teJegrafično prošnjo brzojavnega nadzorstva Vransko poslal nekaterim občinam poziv, naj odpošljejo po drogove na postajo one voznike, ki so se že svoj čas prostovoljno prijavili za brezplačne vožnje pri bivši politični ekspozituri v Mozirju; obenem pa je tudi vsem občinam doposlal vabila, naj zbirajo nadaljne prijave za brezplačne vožnje, kakor ie to želela direkcija pošte in brzojava v Ljubljani in za izvedbo zadevne akcije zaprosila, da se tako čimpreje ustvari za okraj tako važna gospodarska naprava. Okrajni glavar Voušek.
Lučine nad Gorenjo vasjo. Med strašnim grmenjem, treskanjem in neprestanim bliskanjem je od 26. do 28 sept. lilo kakor iz škafa. Groza ie bilo gledati, kako je voda bruhala tudi iz zemlje kakor iz vodometov. V kratkem je bilo vse pod vodo okrog cerkve in župnišča. Dasi je cerkev nekoliko na vzvišenem kraju, ie bilo v njej polno vode. Vsa voda se je stekala v brobovniško grapo in naredila tu nepopisno škodo. Spodjedala je hiše, pobirala jezove žag in mlinov ter 'rsaJa pota. Lepe ceste, zgrajene lik pred vojno iz Grrenje vasi po brobovniški grapi danes ni več. Dosedaj je izključena tudi vsaka pešhoja. Odtrgan.; smo popolnoma tako proti poljanski dolinti kakor proti Vrhniki, ker je tudi tukaj pot na več kraiih popolnoma pretrgana. Liudstvo po slabi le i ni in seda.i še po tej nesreči ie popolnoma obupano. Polja in travniki so popolnoma op';stošeni, posuti s peskom in kamenjem. Pomoč je nujno potrebna.
CJutolfcm^^v " 'e<U££e
DRAMA.
Začetek ob 20 zvečer.
5.	oktobra, torek: Zaprto.
6.	oktobra, sreda: DOKTOR KNOCK ALI TRIUMF
MEDICINE, satirična komeaiia. Premiiera
Red E.
7.	oktobra, četrtek: HLAPCI. Red C 8 oktobra petek: 7aprto.
9. oktobra, sobota: DRUGI BREG, drama. Premiera.
Izven.
OPFRA.
Začetek ob pol 20. liri »večer.
8.	oktobra, petek- OTHELLO Premij ra. Izven.
Operna sezona 1926/27 v ljubljnti kom Narodnem gledališču začne v petek dn* K. oktobra s premijero Verdijeve opere »Ollirll v iežiii g. Kni'tla in pod taktirko kapclni!:a g. Neffata. l're-nvijera se vrši kot izvenpredslava.
Delavska zbornfca.
KLUB KRŠČANSKIH SOCIALISTOV ZA RED IN POŠTENOST V DELAVSKI ZBORNICI.
Na zadnji seji upravnega odbora D Z, ki se je vršila dne 2. oktobra, je podal v imenu kluba krščanskih socialistov upravni odbornik G a j š e k odločen protest proti postopanju predsedstva D Z, katero je poslalo same. socialistične referente na rudarske shode v zadnji rudarski krizi in ni smatralo za potrebno, da bi »Unijo rudarjev« (socialistično organizacijo. ki je shode sklicala) opozorilo, naj bi se taki shodi, katere je s svojimi letaki D Z naznanila, sklicali sporazumno z vsemi rudarskimi deV skimi organizacijami. Ker je bilo to postopanje enostransko in so bili ti shodi v škodo celokupni akciji, ker se jih niso udeležili vsi rudarji in ker je s tem postopanjem predsedstvo, oziroma referenti, ki niso pova-I bili na shode vseh v kraju obstoječih delavskih organizaeii. kršili tozadevni sklep druge plenarne seje D Z, je zahteval Gajšek, da se v bodoče tako postopanje nikdar več ne ponovi in predlagal, da krije stroške za referente, ki so šli na omenjene shode, »Unija rudarjev« sama. Predlog, da krije stroške «Unija«, se je v debati odstopil v rešitev finančni kontroli Delavske zbornice.
Dalje je protestiral upravni odbornik Ivan Gajšek proti temu, da se je izplačal »Strokovni komisiji« (centralnemu odboru združenih socialističnih organizacij) na račun ustanovnega fonda Delavskih pomož-| nih blagajn naknadno še 9300 Din brez vsa-I kega sklepa odseka ali upravnega odbora, i Upravni odbornik Ga<šek je zahteval, da z . ozirom na to »Strokovna komisija« vrne D Z ' vsoto 9300 Din. Tajnik DZ je pedal pojasnilo, da je »Strokovna komisija« ta denar že izdala neke komisiie, ki jih je poslala v Gradec na Dunaj, ter priporočal upravnemu odboru, naj sklene, da se »Strokovna komisija« obremeni za ta znesek pri končnem obračunu za ustanavljanje delavskih pomožnih blagajn, ker SK sedaj nima denarja. Upravni cd-; bor je nato ta sklep sprejel.
Končno je še upravni odbornik Gajšek ! protestiral proti temu, da je predsedstvo DZ i priredilo ob priliki seje centralnega tajništva v Ljubljani banket na račun Delavske zbornice, kar v času največje bede delavstva pomenja neopravičljivo zapravljanje delavskega denarja. Zastopniki socialističnih in demo- j kratske organizacije so zagovarjali prireditev j banketa, tov. Gajšek pa je proti temu nazira- ; nju odločno nastopil in zahteval, da, če se je i to že zgodilo, nosijo vsi udeleženci banketa ; stroške sami. Večina je nato sklenila, da pla- j ča stroške za goste D Z, domači udeleženci pa j plačajo na posameznika pripadajoči del sami. '
—	Po seji D Z se je vršila seja finančne kon- j
trole.	j
	—------— |
Soda?**,f vestnHc
RESOLUCIJE
sprejete na protestnem shodu dfuštva stanovanjskih najemnikov v Mariboru dne 30. sep- { tembra 1926.
•
Predsedstvu vlade, ministrstvu za socialno politiko in skupščinskemu odboru za izdelavo stanovanjskega zakona je bila poslana brzojavno sledeča resolucija:
Spričo akutne gospodarske krize po celi državi in znižanju prejemkov državnih nameščencev protestiramo najenergičnejše proti nameri ukinitve stanovanjske zaščite in proti vsakršnemu povišanju najemna.
Zahtevamo brezpogojno podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona do leta 1930 s spremembami, predloženimi že po »Zvezi stanovanjskih najemnikov«.
Druga resolucija je bila odposlana velikemu županu:
Gospoda velikega župana naprošamo, da podpre akcijo stanovanjskih najemnikov v tem, da opozori pravočasno g. ministra za socialno pol tiko in predsedstvo vlade na /le posledice, ki bi nastale po ukinitvi stanovanjskega zakona.
Naprošo-no ga za energično pomoč pri dosegi in dodelitvi cenenih kreditov že obstoječim ali n vim aktivnim gradbenim zadrugam. Opozarjamo vnovič, da je pomoč in od-pomoč skrajno nuina.
Tretja resolucija, naslovljena na mariborski občinski svet:
Od obč:nskega sveta mesta Maribor zahtevamo, da takoj opozori g. ministra za socialno politiko in predsedstvo vlade na zle posledice, ki bi nastale po ukinitvi stanovanjskega zakona.
Zahtevamo, da i nadalje vztraja pri zgradbi »vestnih stanovanjskih hiš.
Prva in nujna skrb pa mu naj bo, da spravi še pred zimo vse deložirane družne pod varno streho, in to s tem, da takoj postavi potrebno število barak.
Slednjič zahtevamo, da gre na roko vsem že obstoječim ali novim aktivnim gradbenim zadrugam z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi ' akor s slavbišči, materijalom, načrti in drugo.
Občinski svet naj pomni, da so najemniki pretežna večina mestnega prebivalstva, da so rni, ki me?to vzdržujejo. Nuina dolžnost ob-čir"ke" sveta je torej, da se pred vsem bri;>a za ta dei prebivalstva.
Knjige in revije
»Zdra\je,« zdravstveno-poufni list, Ljubljana 1926.. št. 9. Vseb na: Dr. A. F. A.: Poišči si zdravo nevesto; dr. Ivo Pire: Naše pravice in dolžnosti za razvoj higijene; dr. Lojze Brenčič: O zobni negi; Vlad. Pfeifer: Zdravstvene razmere v naši industriji in obrti; Ščitna ali golščna žleza in golša; dr. F. G.: Oskrb umobolnih; Naša zdravstvena zakonodaja: Pravilnik o brivnicab; Drobiž; Križem po Sloveniji. — »Zdravje« izhaja enr krat na mesec in sfane celo leto samo 30 Din; naroča se pri upravi v Ljubljani. Zaloška cesta št. 1 (Higijenski zavod). Toplo priporočamo!
Spori
ŠPORTNA NEDELJA V LJUBLJANI.
Pretekla nedelja, tretji termin prvenstvenih nogometnih tekem, je prinesla v I. razredu dve ostri tekmi z nepričakovanimi izidi.
Hermes je izbojeval proti Primorju zasluženo neodločen izid 3:3, ki povsem odgovarja poteku igre, Ilirija je proti Slovanu jedva dosegla najtesnejši izid 1 :0 ter si s tem vendarle otela nadaljni 2 prvenstveni točki. Športna vrednost obeh iger ni j bila osobita, ker so vsa štiri moštva preveč pov-! darjala borbeni moment na škodo tehnične in kom-binacijske igre.
Nadaljni rezultati prvenstvenih nogometnih tekem so v II. razredu: Slavija: Krakovo 4:2, Panonija: Reka 1:1. V prvenstvenih tekmah rezervnih moštev I. razreda je Primorje zmagalo nad Hermesom s 6 :1, Ilirija pa nad Slovanom z 9 :1. Lokalne kazenske prvenstvene tekme so v nedeljo s tekmo Ilirija : Atena, ki je končala z nepričakovano visoko zmago Ilirije z razmerju 13 :1 pač dosegle svoj višek. Odigrati treba v Ljubljani le še tekmo Atena : Primorje, nakar se prično odločilne | tekme za letošnje prvenstvo podzveze med prvenstvenima družinama Ljubljane in Maribora. Ilirija si je prvenstva svojega okrožja že sigurna, za mariborsko prvenstvo bosta tekmovala Mura iz M. So-I bote in Maribor. — Rezervna družina Ilirije je zmagala nad rezervno družino Atene v predtekmi i s 3 : 0.
j Romunija : Jugoslavija 3:2. V Zagrebu v ne-! deljo odigrana meddržavna tekma nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Rumunije za prehodni pokal N- V. kralja, darovan leta 1924, je končala z zmago Rumunov. Sestava naše reprezentance se ni obnesla, skepsa, s katero je športna javnost motrila od vsega početka sestavo našega teama, se je pokazala za upravičeno. Rumuni so bili kljub temu. da tudi s svoje strani niso razvili kake osobite igre znatno boljši, njihov uspeh treba označiti za zaslužen. Prehodni pokal se preseli s tem do prihodnjega leta v Bukarešto, kjer se odigra tudi prihodnja tekma.
LNP in LLAP (Ljubljanska nogometna pod-zveza in Ljublj. lahkoatletska podzveza), vodilni organizaciji nogometnega in lahkoatletskega športa v Sloveniji, stojita pred izrednim občnim zborom. Prvi je primoran sklicati občni zbor vsled sklepa zadnje redne glavne skupščine jugosl. nogometne zveze, da izvede ponovne volitve novega upravnega odbora po novo spremenjenih pravilih. Nova pravila so odpravila predvsem glasovalno pravico odstopa-jočega odbora ter predpisujejo proporcijonalno zastopstvo vseh klubov v upravnem odboru podzveze. S temi spremembami je ustreženo dolgotrajnim prizadevanjem večjega dela naših klubov. V upravi podzveze je omogočeno odslej sodelovanje vsakemu klubu vsaj v sedežu podzveze, dalje se izključuje odslej položaj, kakor je obstojal v LNPu, ko se je upravni odbor s svojimi lastnimi glasovi vzdržal na vodstvu proti volji večine klubov — članov podzveze. — Izredni občni zbor LLAP zahtevajo klubi Ilirija, Atena, Jadran, Hermes in Ptuj radi slabega in nekorektnega poslovanja dosedanjega upravnega odbora. Zahtevo po sklicanju izrednega občnegs zbora so izzvale predvsem kričeče nepravilnosti podzveze na nedavnem lahkoatletskem tekmovanju za prvenstvo Slovenije.
ŠPORTNE NOVICE.
Družba Dornier je napravila aeroplan, ki lahko vzame s seboj 25 potnikov. Te dni so napravili poskusni polet čez Bodensko jezero in se je prav dobro obnesel.
Dva Martina sta znana kot izborna tekača, eden je Švicar, drugi je Francoz. In Francozu se je posrečilo, da je zboljšal svetovni rekord v teku 1000 m na 8:26 8. Prejšnji rekord Šveda Lund-gieena je bil 2: 28.6; letos 14. julija je tekel Francoz Baraton 1000 m v 2:27.4, priznali so to kot francoski rekord, odrekli so mu pa prznanie svetovnega rekorda. Sedaj vprašanje ni več sporno.
Vierkotter hoče v bodočem letu preplavati Kanal v novem rekordnem času; nato bo šel nad Firth ob Forth (Škotska), ki ga ni doslej še nihče preplaval. Celo Webb ga ni mogel preplavati.
Rigoulot je z desnico potegnil 104 kg. Beri in čudi se! Poskus bo ponovil pred kompetentnim sodiščem.
Dienerja morajo imeti v Ameriki v velikih časteh. Sicer bi Tex Rickard ne bdi določil za kraj njegovega boja s Knutom Hansenom ogromnega Madison Square Gardena. Borila se bosta 8. t. m. Knu' Hansen je eden najboljših bokserjev, 2 metra je visok, zadnje svoje zmage si je'priboril s hitrimi knock-outi.
V prav posebni formi je Karel Kofceluh, sedaj nastavljen v Berlinu kot učitelj tenisa. Vemo, da je Landmann premagal izborna Amerikanca Richardsa in Hinteya; in lega Landmanna je premagal Karel v izrednem razmerju 6:1, 6:0, 6:2; zraven pa še Troitzhlina 6:1, 6:0, 6:0. Sedaj je Koželuh brez dvoma boljši kot Najuch in najbrž najboljši igravec na svetu. Lacos'e pa Tildena prav visoko ceni; pravi, da je imel letos ranjeno koleno in da so bili zato njegovi uspehi manjši, drugo leto pa da bo vse pozobal. Po boju med Na-juchom in Richardsom se nam pa zdi, da bi Til-den Koželuha ne prekosil. Richards je postal pro-fesional in bo s Feretom, z Brovvnovo in s Suzano hodil po Ameriki okoli.
Bratoma Arrachart se poskus ni posrečil; blizu Moskve sta zašla v meglo, in krilo na aero-planu se je zlonrlo; morala sta pristati. Bos'a pa drugič še enkrat poskusila.
Čas za prireditev olimpijskih iger hočejo spremeniti. Amerika je izrazila željo, naj bi se glavni načrt v Amsterdamu 1928 ne izpeljal v juliju. temveč v avgustu. Olimpijski odbor je vprašal druge države, če jim predlog ugaja, in so se razen ene same vse izrekle zanj. Tekme v nocro-me'u, rugbvju in hockeyu se bodo pa le vr?i'e v juniju.
ŽUPNIK IGRA RUGBY.
Pisali smo, da so prišli Maori z Nove 7elan. dije v Evropo in da so premagali štiri francoska moš'va s 116 točkami proti 14 (ne 160. kot je bilo v Sp. tednu pomotoma na'isnjeno). Šli bodo po vsej Franciji okoli in tudi na Anglešl o. Rugby ja neke viste nogomet, igra ga pa 15 do 20 igravcev, ne 11, in žog& mora leteii nad tramom čez, ne pod tramom, in ni samo vratar tis'', ki jo smo vzet' v roke Eden imavcev moštva Maorijev in župnik.
Gospodarstvo
Za takojšnjo ureditev insol-veninega prava.
Vprašanje ponovne uvedbe poravnalnega postopanja se vsled odpora belgrajskih trgovskih krogov ne zgane z mrtve točke, čeprav leži predvsem v interesu upnikov, da se to vprašanje čim hitreje reši. Konkurzi se strašno množijo. V Zagrebu se povprečno vsaki dan otvori nov konkurz, v Belgradu celo dva. Ti konkurzi se vlečejo v neskončnost; rezultat postopanja pa je ta, da upnik po letih prejme nekaj odstotkov svoj« terjatve. Slučaj insol-vence Banke in štedionice za Primorje v Sušaku, kakor tudi najnovejši slučaj Slavonske banke nas mora prisiliti, da to najnujnejšo zadevo našega zakonodajstva rešimo v najkrajšem času na ta ali oni način. Ne smemo čakati, da bo prepozno;: vsak dan katerega zamudimo, more prinesti veliko škodo.
V Sušaku se razpravlja že 2 meseca o usodi omenjene banke, toda do sedaj brez vsakega uspeha. Kakor sc zatrjuje z dobro poučenih krogov, bi upniki te banke pri prisilni poravnavi lahko dobili kakih 60 odstotkov svoje terjatve. Banka in štedionica za Primorje ima veliko število vlagateljev, predvsem onih malih, katerih eksistenca je sedaj več ali manj odvisna od povoljne likvidacije tega zavoda. Ker pa nimamo zakona o prisilni poravnavi, ne bo drugega izhoda, da se uvede konkurzno postopanje. V tem slučaju vlagatelji in tudi drugi upniki ne morejo dobiti več kot 3—5 odstotkov. Izvensodna poravnava pa ni mogoča, dokler samo eden upnik ni zadovoljen s kvoto.
Slučaj Slavenske banke, ki ima ravno med Slovenci največ vlagateljev, je v mnogem sli-čen prvemu slučaju. Proti Slavenski banki se je, kakor znano, vložila prošnja za otvoritev konkurza. Čeprav ni izključeno, da bo mogoče doseči tiho likvidacijo ali pa prevzem te banke po kakem drugem zavodu, vendar sc moramo že danes vprašati, kaj se zgodi čc se to ne posreči. Ker nimamo zakonske podlage za poravnavo, se bo moral tudi v tem slučaju razglasiti konkurz. Da bi zopet trpeli vlagatelji, se mora na ta ali oni način preprečiti.
Usoda zakonskega projekta o prisilni poravnavi, ki je bil predložen že 30. marca 1925 leži v rokah belgrajske trgovske zbornice, ki v tem pogledu do danes še ni sklepala. Na plenarni seji te zbornice, ki se je vršila 30. sept., se je sicer razpravljalo o tem vprašanju, toda do kakega zaključka ni prišlo, vsaj kolikor nam je znano. Iz referata tajnika Marodiča posnemamo, da je zbornica vodjla boj proti prejšnji banski naredbi o prisilni poravnavi, toda ni bila protivna ideji poravnalnega postopanja. Pomisleki zbornic se tičejo edino vprašanja, kako onemogočiti izigravanje in izrabljanje zakona. Zbornica opozarja merodajne kroge na težkoče tega vprašanja in dvomi, da bo novi zakon mogel preprečiti izrabljanje. V referatu sledeči debati so nekateri člani, odklanjajoč ponovno uvedbo prisilne poravnave, Zahtevali revizijo konkurznega postopanja.
Stališče te zbornice torej še vedno ni precizirano.
Toda stanje je tako, da ne moremo več čakati na rešitev vprašanja insolvenčnega prava. Če je belgrajska zbornica v stanju, v najkrajšem času predložiti vladi projekt zakona o konkurznem postopanju, ki bi garantiral upnikom vsaj toliko zaščite glede visečih terjatev, kot ga more nuditi projekt zakona o prisilni poravnavi, potem ni dvoma, da bo tak
projekt našel podporo vseh gospodarskih organizacij države. Če pa belgrajska zbornica nam tega ne more nuditi, potem naj ne ovira delovanja za čim hitrejšo uvedbo prisilne poravnave. Z zavlačevanjem moremo našemu gospodarstvu le škodovati.
* * *
Izvoz živine se je v zadnjem času znatno dvignil. Na zadnjem dunajskem živinskem trgu je bilo prodanih 1505 glav naše govedi (iz Avstrije in inozemstva je bilo vsega prignanih 3885 glav) m 5244 svinj. Tako velikega števila do sedaj na dunajskem sejmu še nismo dosegli.
Pravila Državne obrtne banke potrjena. Kakor se poroča iz Belgrada, je minister za trgovino m industrijo potrdil pravila Državne obrtne banke. V kratkem se bodo pravila, obenem z vabilom na podpis delnic razposlala med obrtnike. Pri ugodnem odzivu bo banka kmalu začela Roslovati, Centrala banke bo v Belgradu; v Zagrebu bo osnovana glavna podružnica, v drugih mestih pa ekspoziture. Z zakonom se je zagotovilo, da dobi tudi Ljubljana podružnico, čira se izkaže potreba, Maribor pa ekspozituro.
Žitiii ttg. Tendenc« j© še vedno mirno, poslovanje pa malenkostno. Kakor drugod se kupci tu-pn nas držijo še vedno popolnoma rezervirano. Tudi uvoz v Italijo se ne more nikakor oživeti, ker nam tam konkurira Ogrska t, nižjimi cenami in deloma boljšo kvaliteto. Tudi izvoz v Av-
St?JVf, ne, m6re oživcti' ker nam tam konkurirata Češkoslovaška in Ogrska. Pričakuje se, da se bo nas izvoz žita in moke oživel v novembru
Vprašanje gospodarskega sveta. Po informacijah iz verodostojne strani ni izključeno, da se bo vprašanje gospodarskega sveta rešilo še do novega leta. Vsled diskusije'o vladnem finančnem programu v zvezi z akcijo za reševanje gospodarske krize je postalo to vprašanje zopet zelo aktualno, tudi vladni krogi uvidevajo, da je treba v najkrajšem času kostituirati gospodarski svet, katerega predvideva ustava v členu 44, kajti aktivno sodelovanje tega sveta ni bilo še nikoli tako potrebno kakor danes.
Proračun za leto 1927-28. V ministrstvu financ se z vso naglico dela na novem proračunu. Kakor so poroča iz Belgrada, bo pravočasno predložen narodni skupščini. Ministru financ je uspelo znizati proračun za 1 milijardo Din. Z ozirom na težkoče našega gospodarstva se nam zdi, da zmanjšanje proračuna za 1 milijardo ne bo zadostno, kajti na tej podlagi se ne bo dalo izvesti občutno znizanje davčnih bremen. Na drugi strani pa ne čujemo nič o napovedanih reformah državne administracije, o komercijalizaciji državnih podjetij itd., ki bi se morale izdelati paralelno s proračunom in pri sestavi proračuna upoštevati.
Polom na italijanskih borzah. V septembru je bilo na italijanskih borzah opažati hitro nazadovanje kurzov. Posledice napovedane deflacijske politike so se v Italiji pojavile že predno se je ta politika pričela praktično izvajati. Pojavilo se je občutno pomanjkanje denarja. Banke so primora-ne odpovedati industrijam kredite, industrije pa skušajo potom vnovčenja efektov priti do denarja. Vse pomirjevalne izjave vlade ne zaležejo nič, kajti gospodarski krogi (kakor tudi ljudstvo) ne verjamejo, da gre tu le za brezobziren napad špekulacije. Kakor vsi znaki kažejo, je pričakovati še večjih težkoč.
Pristop srednjeevropske železne industrije k zapadnoevropskemu kartelu železarn. Kartelna pogodba, sklenjena 30. sept. med zastopniki železne industrije Nemčije, Francije, Belgije in Luksenburga, predvideva možnost .'razširjenja kar-tela na srednjeevropsko železno industrijo. Kal>pr poroča »Vossische Zeitung«-, sta Češkoslovaška in Poljska že zaprosili za sprejem v kartel. Železna industrija teh dveh držav smatra, da jim mora biti tržišče na Balkanu popolnoma rezervirano.
Posicdice pakta med zapadnoevropskimi železarnami. Na svetovnem tržišču železa so se hitro pojavile posledice pakta zapadnoevropskih železarn, sklenjenega dne 30. sept t. 1. V pričakovanju višjih cen je povpraševanje postalo zelo živahno, predvsem v eksportu. V tekočem tednu se pričakuje znatno zvišanje cen. Ameriška industrija železa zasleduje z zanimanjem potek dogodkov. Ameriški trgovski minis'er Hoover je odredil, da se v najkrajšem času prouči možnosti vpliva kar-tela na ameriško tržišče.
Ustanovitev tovarne za lokomotive in vagone v zvezi z ladjedelnico v Bolgariji. S pomočjo nem-
Ofepša
Vas fe
IDEAL-MILO
Čisto, blago in izredno parfumirano.
skega kapitala se jo ustanovilo v Vami nn Bolgarskem veliko podjetje s 75 milij. levov kapitala, ki se bo bavilo z izdelovanjem lokomotiv in vagonov in bo obenem zgradilo moderno ladjedelnico.
JBorssa
Dne 4. .oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.45—13.48 (13.475), Italija 211.50-213.50 (212.50), London 274.35-275.15 (274.80), Newyork 50.375—56.575 (56.50), Pariz 158.50-160.50 (161), Praga 107.35—168.15 (167 75), Dunaj 7.965—7.995 (7.98), Curih 10.9275—10.9575 (10.9425).
Curih. Belgrad 9.145 (9.1425), Budimpešta 72.45 (72.45), Berlin 123.2375 (123-25), Italija 19.45 (19.45), London 25.1025 (25.10), Newyork 517.375 (517.25), Pariz 14.48 (14.55), Praga 15.1325 (15.32), Dunaj 73 (73), Bukarešt 2.79, Amsterdam 207.10 (207.20), Bruselj 14.025 (14.05).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.50, Kodanj 188, London 34.32, Milan 32.25, Newyork 707, Pariz 19.80, Varšava 78.15. Valute: dolarji 704.25, angleški funt 34.25, lira 26.59, dinar 12.53, češkoslovaška krona 20.90.
Praga. Devize: Lira 126.85, Zagreb 59.5850, Pariz 94.05, London 163.65, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 71—72, vojna odškodnina 305—309, zastavni listi 20—22, kom zadolžnice 20-22, Celjska 193—194, zaklj. 194, Lj. kreditna 155 den.. Merkantilna 93 —98, Praštediona 865—868, Kred. zavod 105—175, Strojne 110 bi., Vevče 102 d?n., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 71—72, agrari 42.25 —43, vojna odškodnina 30650—307, kasa 306.50— 307, okt. 309 bi, nov. 310-312, Hrv. esk. 100— 100.50 Kred.- 100-101, Hipobanka 55.50-56.50, Jugobanka 91.50—92, Praštediona 870—875, Ljublj. kreditna 155 den., Srpska 130 den., Eksploatacija 6—9, Šečerana 360—380, Gutmann 240—260, Sla-vex 115 bi., Slavonija 31—31.50, Trbovlje 300— 305, Vevčo 102 den.
Dunaj. Podon.-savska-jad ran. 820.000, Živno 710.000, Alpine 368.000, Greinitz 108.000, Kranjska industrijska 500.000, Trbovlje 387.000, Hrv. esk. 148.000, Leykam 122.800, Mundus 1,050.000, Slavonija 36.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Dna bukova, cepanice, sw« ha, 1 m dolga, ogledana, fco naklad, post. 30 vag. 18—18, zaklj. 18, drva mešana — hrastova, bukova in gabrova z okroglicami, ogledana, fco nakl. post. 25 vag. 16—10, zaklj. 16, bukovi pragovi: 2.60 m 14X24X14 otesani, dobava do koncem apri-
Specialna mehanična deiavn ca za popravo pisalnih, računskih šn drugih strojev UJD0VIH DARA6A Ljubljana, šeleSE^!cai!;6/1
Sir H. Rider Haggard:	10
Ha cesarja Honteiume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevfel Jos. Poljanec
»No, prijatelj iz Španske,« sem dejal, »sedaj si dobil pošteno lekcijo. Kaj mi more zabraniti, da bi sedaj ravnal s teboj kakor bi bil ti z menoj, ki ti nisem nikoli nič žalega storil?« In vzel sem njegov meč in mu ga nastavil na grlo.
»Suni, prokleto scene I « je odgovoril s slabim glasom. >>Boljše je umreti kako živeti ob spominu na tako sramoto.«
»Ne,« sem odvrnil, »nisem morilec iz tujih krajev, da bi umoril človeka, ki se ne more braniti. Priti moraš v roke pravice, kjer boš dajal odgovor. Rabelj ima vrv za take kot si ti.«
»Potem me moraš zvleči tja,« je zarobantil in zamižal, kakor da bi omedlel; brez dvoma ga je obhajala omedlevica.
Razmišljal sem, kaj naj storim z lopovom; kar sem slučajno pogledal skozi vrzel v cestnem plotu in tam med hrastovjem sera v daljavi kakih tri sto korakov zagledal belo krilo, ki sem ga tako dobro pozna!; in meni se je dozdevalo, da se je lastnica tistega krila pomikala proti brvi, kakor da bi se bila naveličala čakati njega, katerega ni bilo.
Tedaj sem dejal sam pri sebi, ako bi vlekel tega človeka do vasi ali do kakega drugega varnega kraja, tisti dan ne bi bilo nič s sestankom z mojo drago; vedel pa zopet nisem, kdaj se mi utegne ponuditi nova ugodna priložnost. Toda mene ni bila volja, da bi zamudil razgovor z Lilijo, tudi ako bi moral deset in še več tujih morilcev spraviti na kraj, kamor spadajo; poleg vsega je bil tale prejel prav dobro plačilo za svoje ravnanje. Mislil sem si, gotovo me lahko po-
čaka nekaj časa, da se pogovorim s svojo drago; ako pa me ne bi hotel počakati, bi že našel sredstvo, ki bi mu pomagalo, da me počaka. Komaj dvajset korakov od naju je stal njegov konj in jedel travo. Stopil sem do njega, mu odpel jermene, vajeti in uzde in privezal Španca k majhnemu drevesu poleg ceste tako dobro, kolikor sem le mogel;
»Sedaj ostaneš tukaj,« sem rekel, »dokler ne pridem pote,« in obrnil sem se in odšel.
Spotoma pa me je obšel velik dvom in iznova sem se spomnil, kakšen strah je bil prevzel mojo mater in kako je oče z vso naglico odjezdil v Yar-mouth zavoljo nekega Španca. In danes je bil Španec dospel prav do Di Tchinghama, in komaj da je slišal moje ime, je padel nad mene in me ves beseri skušal ubiti. Ali ni bil nemara ta tisti človek, katerega se je mati tako bala? Ali je bilo potem prav, da ga tako pustim samo zato, da bi govoril z mojo drago? Vedel sem v srcu, da ni bilo prav, ampak moje hrepenenje je bilo toliko in srce me je s tako močjo vleklo k njej, ko je njeno krilo pravkar vihralo v vetru na obronku griča v parku, da se nisem oziral na vse pomisleke.
Kako dobro bi bilo za mene, da bi bil ravnal, kakor bi bil moral, kako dobro za nekatere, ki se še niso rodili! Nikdar ne bi bili dognali, kaj je smrt, in jaz ne bi nikdar spoznal dežele prognanstva, jarma suženjstva in oltarja žrtvovanja!
Četrto poglavje.
Tom razodene svojo ljubezen.
Privezal sem Španca kolikor mogoče dobro, mu zvezal roki zadaj za drevesom, vzel njegov meč seboj in stekel za Lilijo; nisem je dohitel prekmalu; eno minuto, dve, pozneje bi krenila po cesti, ki pelje k reki, in preko mosta po stezi domov.
Ko je slišala moje stopinje, se je ozrla, da bi me pozdravila, ali prav za prav, da bi videla, kdo gre za njo. Obstala je v večernem svitu, z vejico glogovega
cvetja v roki, in srce mi je že ob pogledu na njo Še močnejše bilo. Nikdar ni bila videti zalša kot sedaj, ko je stala tako v belem krilu, z izrazom začudenja na obrazu in v očeh, katero je bilo deloma resnično, deloma narejeno, in se je solnce prelivalo po njenih rdečkastorjavih laseh, ki so se svetili izpod majhnega klobuka. Lilija ni bila rdečelično kmečko dekle, ki nima druge lepote kot lepoto zdravja in mladosti, temveč visoka, postavna gospodična, ki je zgodaj dozorela do polne miline in ljubkosti; tako se je prigo-dilo, da sem se v njeni navzočnosti vedno počutil, kakor da bi bil mlajši, dasi sva bila malodane iste starosti. Tako je bilo v moji ljubezni tudi nekoliko spoštovanja.
»Ej, ti si, Tom!« je rekla in zardela. »Mislite sem, da nisi — to se pravi, domov sem namenjena, ker postaja že pozno. Ampak ti, zakaj tečeš tako hitro? Kaj se ti je zgodilo, Tom, da ti je roka krvava in nosiš meč v roki?«
»Nisem še prišel prav do sape, da bi mogel govoriti,« sem odgovoril. »Vrniva se k glogom in tam ti povem vse.«
»Ne morem, moram proti domu. Več kot eno uro sem bila tam; drevje ima še malo cvetja.«
»Nisem mogel priti prej, Lilija. Zadržan sem bil, čudno zadržan. Spotoma sem jaz videl cvetje.«
»Mislila sem že, da te ne bo, Tom,« je odgovorila in povesila oči, da imaš druga opravila in ne utegneš iti nabirat cvetja kot dekle. Rada pa bi slišala tvojo današnjo zgodbo, ako je kratka, in grem nekoliko časa s teboj.«
Obrnila sva se in stopala drug vštric drugega proti velikim hrastom; v tem času, ko sva hodila do njih, sem ji bil povedal vso zgodbo o Špancu, kako me je skušal ubiti in kako sem ga bil jaz premlatil
t rrnrlnpr* T.iliip »r,r\	----i.. >■ , ... ,
- o — J-1—• —"j" '"S- ,i>- |JU(A,1HU JJVMIlsmu lil jc (KI
strahu vzdilinila, ko jo cula, kako blizu smrti sem bil.
=111=111
0	2
F is
1	i O r-l-
f " u
rs
c-. t O
-•o o °
I»
p- a
N O
o
Pl	°
g	M
ca	e-.
P	C
.	o
<	<si
S.	« O
SO«;
tr -- o
o* ~
2. $ " F Pr* g
ž •H. 5 g*?
B u |

P "
• ° P š W
»s jo O »i — JO,
O l K4 -
cr B 5 ~
2. o
f a'
o o g g-
B
* g S. O
ST c-,
C
-i tx\ a o 3 sL
u C
n -! p
_ o
oo
►m °
s-*-
P ti
n> S
S 3
B »
oT
I 1=
M _ O
N N
111=111 =
la 1927, plačilo proti akreditivu, fco meja za kom. 88 den., bukovi pragovi: 3.45 m 2X-X22X12><|, dobava do koncem marca 1927, plačilo proti akreditivu, fco meja za kom. 33 den., trami merkantilni 8-10—18-24, 4 do 10 m, po kupčevi noti, fco vag. naklad, post. 8 vag. 245—250, zaklj. 245.
2 i t o in poljski pridelki: PSenica nova, fco naklad, post. 267.50 bi., koruza stara, fco vag. naklad, post. 168 bl„ koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. naklad post. 145 bi., koruza nova v klipu, fco vag. naklad, post. 80 bi., rž domača, fco naklad, post. 215 bi., oves novi, fco naklad. post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 135 bi., krompir rani, fco vag. slov. postaja 90 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den . laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
Cerlzveni vestnila
Kongregacija za gospode pri sv. Jožefu ima svoj prvi shod prihodnjo sredo ob pol 8 zvečer v kapeli. Polnošievilno.
Kongregacija za gospe pri sv. Jožefa ima danes dne 5. oktobra ob peiih popoldne shod. Polno-številno!
Bratovščina sv. Re£ njega Telesa bo imela
svojo mesečno pobožnost v četrtek dne 7. oktobra v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri bo prva sv. maša, ob pol 6. uri pridiga in ob 6. uri sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine.
Za učiteljstvo
Kamniška podružnica Slomškove zveze zbo-inlje v soboto dne 9. oktobra po Drihodu prvega vlaka v Stranjah v šoli. Na dnevnerr. redu bo pred-»A»ikovo poročilo o enotni učiteljski organizaciji. Poleg tega bo praktična vaja v knjigoveštvu. Vsak prinesi s seboj škarje, močno šivanko s sukancem in nevezano knjigo in karton. Po zborovanju skupno kosilo in razgovor o sep'emberskem izletu v Italijo.
Podružnira Slomškove zveze za kočevski okraj ima 9. oktobra zborovanje v Kočevju v osnovni šoli po dohodu dopoldanskega vlaka. Na dnevnem redu važna in zanimiva predavanja. — Za kosilo bo preskrbljeno po želji. Iskreno vabljeni vsi!
"Poissve&ovanfa
Našel se je zlat križec. Dobi se v trafiki Šou-kal Pred Škofijo.
Etni z rožnim vencem se je izgubil v nedeljo dopoldne, od Uršulinske cerkve do Dunajske ceste. Ker je izgubiteljici drag spomin na prvo sv. obhajilo, se prosi, da ga odda v naši upravi.
Broška (naprsna zaponka) slonova kost v zla. tem okvirju izgubljena v soboto popoldne na potu Mirje, Gorupova, Gradišče, Šelenburgova, Prešernova, Stritarjeva, Mestni trg. Židovska steza, Kongresni trg. Ker je drag spomin, prosim vrnitev proti dobri nagradi Seidl, Mirje 11.
Iz novosti drl. (icegske knjižnice v Ljubljani.
(Priobčuje dr. Joža G 1 o n a r.)
(Izreži in shrani! Še boljše pa je, če izrežeš posamezne naslove, ki te zanimajo, jih nalepiš na karton in sproti alfabetično urediš!)
9.
Almanah, Jevrejski, za god ... Vršac, 1925— (42.338.)
Apelt E. F.: Die Theorie der Induction. Leipzig, 1854. (42.374.)
Barth P.: Die Geschichte der Erziehung in soziologiseher und geistesgeschichtlicher Beleuch-tung. Leipzig 1911. (40.157.)
Bauer A.: Opča metafizika iii ontologija. Zagreb 1918. (40.782.)
Begbie H.: Souls in aetion in the crucible of the new life. New York 1911. (40.727.)
Bliimel R.: Einfiihrung in die Syntax. Heidel-berg 1914. (40.118.)
Bogdanovi« D.: Pregled književnosti hrvatske i srpske. Zagreb, 1915—16. (40.776.)
Boltzmann L.: Vorlesungen iiber die Prinzipe der Mechanik. Leipzig, 1922. (45.009.)
Borinski K.: Die Antike in Poetrk und Kunst-theorie vom Ausgang des klassischen Altertums bis auf Goethe u. W. v. Humboldt. Leipzig, 1914—24. (40.119.)
Biilletin yougoslave. Pariš, 1915— (III 42.566.)
Collectio librorum iuris anteiustiniani. Be-rolini, 1878—91. (41.059.)
Conrad J.: Leitfaden zum Studium der Volks-wirtschaftspolitik. Jena, 1914. (41.073.)
Cornelius H.: Elementargesetze der bildenden Kunst. Leipzig, 1911. (40.374.)
Danfkert W.: Geschichte der Gigne. Leipzig. 1924. (II 42.223.)
Dimitrijevič Dr.: IlpKBa b Tip/Kana hobohom naTaH.a o njinajan,}' upicBe ojt, RpjKaBe. Hobh Ca;i, 1919 (40.989).
■ ■■■■■■(»■■■■■HI
UČENCA z« mizar, obrt
pri svoji oskrbi sprejme Matiia Andlovic, Vidov-danska 2.	6781
VAJENCA
pridnega, zdravega in poštenega, sprejme pekarna URItAR na Rakeku. - Vse drugo po dogovoru. 6680
Koncipijenta
tudi začetnika, sprejmem. Nastop 1. novembra t. 1.
Dr. FRANC FRLAN,
odvetnik v Ljubljani.
Dr. Iv. Gostiša
zopet ordinira.
"Tovskičuva J
ali druge primer, službe išče žandar. upokojenec, vešč slovenske, srb. hrv, (cirilic*) in nemške pisave. Dopise pod: »Penzi-jonist« na poŠto Radovljica št. 50, Slovenija.
Ehrenfeld A.: Studien zur Theorie des Reimu. Ziirich, 1897-1904. (40.255.)
Exposition des artistes yougoslaves au Petit Palais de la Ville de Pariš du 12. avr. au 15 mai 1919. Pariš, 1919. (40.979.)
Faguet fl.: Dix-neuvi£me sičole. fitudes littž-raires. Pariš, 1894. (41.091.)
Feldmann W.: Geschichte der politisehen Ideen in Poieu seit dessen Teilungen (1796—1914) Munchen, 1917. (40.575.)
Foersier F. W.: Jugendlehre. Berlin, 1915. (40.342.)
Galachov A.D.: IIcTopia pvcoKoS cjiobochocth, ,ipeBno8 u Honofi. C. fleTepCvprn,, 1880 (42.317).
Gnirs A.: Das Sternkastchen von Capodistria Wien, 1,915. (II 40.441.)
Grosse E.: Die ostasiatisehe Tuschmalerei Berlin, 1922. (II 45.124—6.)
Grčič J.: HcTopnja cpncKe KifeHHceBHooTH. J' Hobom Ca«y 1906 (41.048).
Gumplowicz L.: Das Osterreichische Staats-reeht. Wien, 1907. (40.667.)
Hauser 0.: Der Roman des Auslands seit 1800 Leipzig, 1913. (42.411.)
Heilfron Ed.: Romische Rechtsgeschichte und System des romisehen Privatrechts. Berlin, 1905. (40.112.)
Heusler A.: Die altgermamische Dichtung. Berlin, 1923. (II 45.045.)
Hirt H.: Etymologie der neuhochdeutschen Sprache. Munchen, 1921. (45.120— IV/2.)
Hiigli E.: Die romanisehen Strophen in der
(40 255)8 deutschea Romantiker' Zflrioh. 1900. primarij ženske bol
' Karaman Lj.: Pitanje odstranjen ja zgrade nice V Novem mestu stare biskupije u Dioklecijanovoj palači u Splitu. • Sarajevo, 1920. (II 42.036—43.)
Kassncr R.: Ess&ys. Leipzig, 1923. (45.115.) Keiter H.: Theorie des Romans und der Er-zahlkunst. Essen-Ruhr, 1904. (12.450.)
Knittl M.: Cilli. Illustriert v. A. Kasimir. Cilli, 1890. (41.062.)
Kohler I.: Der Ursprung der Melusinensage. Eine ethnologische Untersuchung Leipzig, 1895. (42.297.)
Kufsrher A.: Das Salzburger Barocktheater. Wien, 1924. (II 42.254.)
Lammennavr L. & M. Hoffer: Steiermark. Berlin, 1922. (42.477.)
Liber memorialis. Universite de Gand. Notices biographiques. Gand, 1913. (II 40.078.)
Lipsius Fr. R.: Naturphilosophie und Welt-anschauung. Leipzig, 1918. (41.045.)
Lopašič R.: Karlovac. U Zagrebu, 1879. (40.066.)
Markovič Fr.: Razvoj i sustav obcenite estetike. U Zagrebu, 1903. (40.780—II/2.)
Milakovič J.: Bibliografija hrvatske i srpske narodne pjesme. U Sarajevu, 1916. (II 41.043.)
Miiller-Frienfels R.: Psyshologie der Kunst. Leipzig, 1912. (40.375.)
Notzelk.: Die Grundlagen des geistigen Russ-lands. Jena, 1917. (40.436.)
Otto W. F.: Die altgriechische Gottesidee. Berlin, 1926. (45.106.)
Pariš G.: La litterature fran^aise au moveii age. Pariš, 1890. (41.090.)
Popov P.M.: tlOHaTKH jmvKapcTBa v C.-job'hh. KbIb, 1924 (II 45.127).
Rirliter H.: Geschichte der englisehen Romantik. Halle a. S., 1911— (42.360.)
Saneracker J.: Seerecht im Frieden, Land-kriegsrecht u. Seekriegsrecbt. Pola, 1914. (40.947.)
Sehmidt K. W.: Etymologisches W6rterbufch der Naturvvissenschaften und Medizin. Berlin, 1923. (45.185.)
Schuster M.: Altertum und deutsche Kultur! Wien, 1926. (42.406.)
Šerko A.: Uber Simulation von GeistesstOrung. Leipzig, 1919. (40.948.)
Tsrhermak G.: Lehrbuch der Mineralogie. Wien, 1915. (40.201.)
Volkelt J.: Kunst und Volkserziehung. Be-trachtungen fiber Kulturfragen der Gegenwart. Mtlnchen, 1911. (42.444.)
Weismann A.: Vortrage iiber Deszendenz-theorie. Jena, 1913 (II 40.079.)
Weitbreelit K.: Das deutsche Drama. Grund-ziige seiner Asthetik. Berlin, 1900. (40.378.)
Wenig K.: Dšjiny rečnietvi reckčko. V Praze, 1916— (40.915.)
Yougoslavie. Organ de la Democratie Tndč-pendante Yougoslave. Genove. 1917—18. (40.789.)
Zupančič R.: L'application des idčes modernes des math£matiques a 1'enseignement secondaire en Autriche. Roma, 1919. (40.722.)
Žolger I.: Osterreichisches Verordnungsrecht, vervaltungsrechtlich dareestellt. Innsbruck, 1898. (40.048.)
MAM OOE.ASI
Vsaka drobna vr»l!cn I SO »In aU vsaka beseda par. Na|man|il oo<as 3 alt S BIn. Oglasi nad devel vrsllc se računalo vl*e. Za odgovor znamko Na vprašani« brez znamke ne odgovar|nmo!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Pozor krojači, šivilje in nešivilje na deželi!
Tečaj krojenja in modeliranja, t. j. izrezovanja po vseh mod. listih in merah po znanem, lahko um-ljivem preizkus, sistemu, da se ga lahko vsak brez velikega računanja tekom tečaja privadi. Pričetek 17. okt. t. 1. Zunanjim učencem se preskrbi hrana in stanovanje pri zanesljivih ljudeh. Pouk je urejen tako, da imajo učenci zveze z vlaki. Revnejšim tečaj ceneje, Izdelov. krojev po vseh merah. Učencem, ki dobro izvršijo tečaj, se rekomandirajo, -Kdor ne more priti v Ljubljano, lahko dobi pism. pouk potom pošte. Krojno uSiliiče: Ravnateljstvo F. Potočnik, Ljubljana, Stari trg 19, član mednarod. anglo - francoske akademije, izvedene Rimske razstave, odlikovan 1. 1926 z zlato medaljo itd. in naslovom profesorja,	6814
MLADENIČ
star 16 let, krepko raz. vit, s 6 razr. ljudske šole, prosi mojstre ključavničarske ali mesarske obrti za sprejem kot UČENEC. Mati-udova Jerica KoS-nik, Dol. Logatec. 6811
Kmečlo~Jekle
sirota, 17 let, išče službe za vsa domača dela. — Naslov v upravi lista pod šifro: »Sirota« itev. 6806.
BLAGAJNIČARKA
s prakso iSče mesta; pomagala bi tudi v trgovini, Naslov v upravi: it, 6647,
GASILSKI VOZ
lep in popolnoma nov, za moitvo cirka 15 oseb, se proda po zelo ugod. ceni. - Pojasnila daje Ivan SE-NICA, Rečica ob Savinji,
Obiava.0d 2°-60%
" "J" * ceneje samo še do 15. novembra t. L zaradi opustitve trgovine Posebno lepa kaseta i srebrnim orodjem za ( oseb. — JOS. ŠELOVIN-ČUDEN, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino v Ljubljani, Mestni trg 13
Vinska klef~
lepa, s hramnimi sodi za 256 hI vina, se odda v najem s 1. nov. - Cenjene ponudbe na I. KNEZ — LJUBLJANA. 6816
Slav. občinstvu vljudno i HARMONIJ ali KLAVIR naznanjam, da sem s 5. oktobrom PREVZEL
Soba
v sredini mesta, se odda gospodični. — Naslov v upravi lista pod St. 6823.
Učenca
poštenih staršev, sprejme »VOIKA«, Krekov trg 10.
"vajenec
inteligenten, s primer, šol. izobrazbo, se takoj sprejme. — Trgovina z železnino BREZNIK ln FRITSCH -Ljubljana.	6822
Družabnik
za par. pekarno, se iiče. Prednost imajo strokovnjaki. Istotam se vodi še dve drugi obrti. Potreben kapital 65.000 Din. Pism. ponudbe na upravo »Slovenca« v Maribora.
Odda se služba
cerkvenika in organista
▼ Št. Petru pri Novem mestu. — Približni dohodki: Užitek njiv z 10 merniki josetve; redi se lahko dvo-o govedi; prosto stanovanje, prostovoljna žitna in vinska bira, štolmua in nekaj v denarju. Prošnje do 20. oktobra na župni urad v ŠT. PETRU p. Nov. mestu.
Zanemarjeno ali zadolženo
manjše POSESTVO
prevzamem tako].
Pustim hiši. -govor s popisom posestva »Slovenca« pod
SriliSno lastnika dgovo npr
»Državni uradnik«.
na upravo
Enonadstr. hiša
zidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. Ponudbe na: IVAN HOIS, Maribor, Koroika cesta 24.
Bukova drva
suha, kupim večjo množino. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »VEČ VAGONOV« štev. 6809.
pekarijo
v Zeleni jami
(prej pri Belaku) in se najtopleje priporočam. — Mihael JANKOVIČ.
Foto M. japelj
Maribor
Aleksandrova c. St. 25/TII.
nudi lepe slike in zelo D^ poceni. "•C
T. RABIČ *}
i. Ljubljana <$J ^orskk^
dobro ohranjen, se kupi. -Ponndbe upravi lisi a pod šifro: »Harmonij« št. »757.
JABOLKA
30 stotov Renskega boba, obranega (»Reinerbohn-apfel«) naprodaj. Naslov v upravi lista pod: 6711.
Divjak & GuslinU
trgovina dvokoles in me. hanična delavnica
MARIBOR, Glavni trtf 1? Tattenbachova 14.
modroce - žimnice -otomane - divane -
in vsa v to stroko 'spadajoča dela dobavlja
FRANC JAGER Kolodvorska ulica 27.
Popravila se točno, solidno in najceneje izvrše.
Volno in bombaž
za strojno pietenie in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg itev. 12 — in Židovska ulica itev. 4.
JOHPElr
tehnički komercijalni biro v Beogradu —
Kosovska ulica št. 29/11.,
prevzame zastopstvo - domačih tvornic •
Natančna pojasnila daje tvrdka sama.	6751
plača 7—8 Din na uro, se sprejme takoj na »Meksiki«, Ahacljeva cesta.
v.mmmit
Mestni tt-fi T
Preoilikovante
vs<?h vrst damsKili hlobuhov po na|-uovefShi osamah. lotno ln ceno.
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje FLORJANČIČ, Ljubljana, Nunska ulica štev. 3.
»veža morska riba
se dnevno peče in toči pristni Dalmatinec samo v že dobro znani PRVI DALMATINSKI KLETI MESARSKA ULICA ŠTEV. B Povodnlk.
IVANKA STEGNAR
modni salon
Ljubljana - Rimska cesta 10
priporoča svojo zalogo damskih bariunastih in fiicastih klobukov. Popravila točno in po ceni.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 4. oktobra 1926.	Višina barometra 308'8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota T C'	Rel. vlaga	Veter ln brzina » m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		ac SZ	re c_- ca. E 3S Si
krni	čas						ob opazovanju	v mm tfo 7»		
	7	772-1	8-6	100	mirno	0	megla		16-5	7-8
	8	772-6	8-0	100	mirno	0	megla			
Ljublfana (dvorec)	14	771-1	15-8	61	S 3	7				
	19	77P0	141	78	SW 1	8				
	21	773-4	1P3	85	E 2	10				
Maribor		772-6	11-0	94	NW 2	5			17	9
Zagreb		772-1	11-0	97	mirno	0	megla		18	10
Belgrad	8	770-5	10-0	93	mirno	0			21	9
Sarajevo		771-2	10-0	73	mirno	0				6
Skopl|e		768-7	14-0	53	E 1	0				9
Dubrovnik										
Split	7	7668	17-0	53	NE 4	0			25	1
Praga		773-8	17-0	—	SW 1	0	megleno		15	17
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od /55 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Dunajska vremenska napoved za 5. oktober: Sedanje vreme bo še trajalo.
Staroznana tvrdka
J.Negias,tovarno pohištva v Ljubljani
vljudno naznanja, da se je s svojo prodajalno
preselilo
iz dosedanjih prostorov v svoje novo opremljene lokale
Turjaški trg štev. ©
ter upa na nadaljno naklonjenost svojih cenj. odjemalcev.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: lUrol Ce&
Izdajatelj: df. Ft. Kulovec;
Uredniki Franc leraetflav.