487. štev
V Ljubljani, petek dne 14. marca 1SJ13.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„1)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upiavnistvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na doni K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se i::	pošilja	upravnižtvu.	:::
s::	Telefon številka 118.	::t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
s«	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska Hlica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisine se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana mi zahvalo vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju jo-:::	pust. — Za odgovor je priložiti minmko. :
Telefon številka '13.
»-TjEcn
Leta 1895. po Kr. rojstvu je poročal neki avstrijski konzul iz Albanije na Dunaj, da so v Albaniji ljudje, ki imajo šc — rep. Vi dragi čitatelji. mogoče temu ne verujete,
—	ampak poročilo o tem prihaja iz zelo verodostojne strani. Ali so na Dunaju temu konzulu verjeli, ali ne, o tem ne vemo. Ako bi bila to zahtevala državna korist, bi bili naj-brže morali — zaradi ugleda avstrijske diplomacije — temu konzulovemu poročilu verjeti vsi avstrijski državljani. Saj se je letos že Parkrat zgodilo, da nismo smeli dvomiti nad vestmi, ki jih je avstrijska diplomacija trobila v svet — kot laži. Kako je oni konzul prišel do tega, da je videl v Albaniji, ljudi z repom. Kdo bi to vedel; morebiti je bil res tako neumen, da je sam temu verjel. Takrat pred 20 leti je smel Še kaj takega poročati, danes bi ne smel več, bil bi takoj odstavljen. Danes bi moral pisati le o plemenitih Albancih.
O Albancih do zadnjega časa tudi mi nismo mnogo vedeli (seveda če bi čakali na popise avstrijskih konzulov, bi vedeli še manj.) V zadnji dobi, ko se dan na dan pojavljajo brošure o Albaniji in Albancih in smo imeli priliko vsaj par teh ljudi videti tudi v Trstu — smo si jih natančneje ogledali. Kar smo pisali o njih je bilo resnično. Hoteli smo biti nepristranski. Nismo pisali, da imajo repe — pa tudi za plemenite jih nismo proglasili. Nam komedije ni treba — imamo resnice dovolj...
Drugače pa je v diplomaciji. (Ne povsod — ampak vsaj pri nas.) Ako le treba, mora konzul lagati — (ma-gari tudi umreti, kakor Prochaska) in od konzula navzgor gre potem poročilo do — ministerskih izjav. Toda laž ima kratke noge — in pri nas smo prišli že tako daleč, da se raznim izjavam nič več ne veruje — ®mpak vsak presoja položaj, kakor ga v resnici vidi.
Te dni so se raznesli glasovi o demobilizaciji. Govorilo se je o tem že cel teden — in še več. Konečno je naznanjena: delna demobilizacija. Kdor hoče naj veruje. Nihče pa naj ne veruje, da je zaradi tega kaj manjša nevarnost, ki se je zadnie čase tako poostrila. Nevarnost je še pred durmi. Konzuli in diplomati morajo izjaviti marsikaj, ker to zahteva komedija — ampak mi glejmo resnici odkrito v obraz.
Spletke med balkanskimi državami postajajo grozno nevarne. Balkanska zveza brez Srbije — pomeni iez proti Rusiji na Balkanu. Intrl-gantje In hujskači so na delu. Ravnotežje se sumljivo giblje. Rusija in Avstrija še nista ene misli. Po Nem-£111 pa nosi cesar Viljem svoi boben in obhaia lOOletnico osvobojenja. Izdal je oklic na armado, kjer govori
o — sovražniku. Leta 1813. in leta 1913. Takrat osvobojenje — potem zmaga — danes Delcassei!
Ako je mnogo komedije v današnjem evropskem bojnem razpoloženju, Je v njem tudi mnogo resnice
—	in iz tega bi mogle nastati resne stvari.
T r s t, dne 10. marca.
Trumoma prihajajo, vsak dan prihajajo naši bratje iz daljne Rusije. Iz vlakov stopajo in nalagajo svoje kovčeke in cule na vozove z širokimi podi; dokler ni sezidana iz njih visoka piramida. Konji potegnejo, voz s.e zaziblje in truma Rusov se zgane. Za vozom stopajo, nekateri prav tesno ob njem in neprestano so uprte njihove oči na cule, kjer je morda vse njihovo premoženje. Dolga procesija se vije za vozom; vsi molčijo, človeku se zdi, da ne napravi nanje mesto nobenega vtisa; neka apatija jim odseva z oči.
In.teh procesij ni konca;.dan na dan se vijejo po istih ulicah proti morju. Tržačani ne opazujejo več teh proccsij z radovednostjo; zdijo se jim že nekaj navadnega, vsakdanjega.
Tam ob morju v dolgi hiši. z ograjenim vrtom, se zbirajo in čakajo dan, ko stopijo na parnik in od-pljujejo. Na tisoče jih čaka. Oblasti Jim preiskujejo listine in telo, da ne bi morda zanesM tia ladjo bolezni.
Kadar minejo dolge ure in so vsi preiskani, jih izpuste iz dolgih dvoran; smejo na vrt in tudi na cesto. V gručah stojijo pred zavodom in se na tiho pogovarjajo. Drugi pe-rejo in čistijo obleko; drug drugega brijejo in krpajo. Nekateri pa slonijo ob dolgem zidu in zrejo v morske valove in tam v dalji, kamor se potaplja rtideče solnce, se izgubljajo njihovi pogledi. Po cele ure stojijo, ne da bi se ganili in mislijo, mislijo na novo življenje, ki jih čaka tam daleč za morjem v novi domovini. Na svojo usodo mislijo, na srečo, ki jih čaka v tujini, ali na nesrečo.
Le redkodaj uide komu smeh iz gruče. Morda se je nasmejal kdo izmed njih Italijanu, ki s slastjo žveči školjke, ki jih je nakupil ob branjevke. Čudijo se, kako more požirati Italijan s tako slastjo slano morsko vodo pečenih školjk Kaj takega niso videli v Rusiji.
Na cesti pred zavodom stojiio Dalmatinci in prodajajo v koših pred pasom razno šaro. Rusi pristopijo in ogledujejo. Nekdo kupi orgljice in pri tem čuti veselega. Toda, ko poizkusi igrati, mu zvenijo li glasovi tuje.
V	njegovi domovini prihajajo iz glasbil drugačni zvoki.
Marsikateri pa si je prinesel seboj instrument, balalajko; prinesel ga je seboj iz daljne domovine in ga
odnese čez morje. Ljubi ga morda kot zvestega prijatelja.
Kdor gre mimo tiste dolge hiše, zasliši večkrat drobne glasove, ki prihajajo iz dolgega glasbila, ki je podobno braču. Kadar se bliža mrak. posedejo Rusi po klopeh v ograjenem vrtu in eden izmed njih svira.
Žalostno zvenijo strune in govorijo o Rusiji. Spomnijo se mladeniči svoje domovine in žalost in resnost jim leže na obraze. Sklonjeni držijo glavo med rokami in molče mislijo. Kako težke so te misli.
Kadar sedijo na grivi ob železniški progi in se solnčijo, pozabijo za hip na svojo domovino. Prijetno se jim zdi na toplem solncu; pomlad čutijo in vstajenje prirode — ^ na umiranje in na zemljo, morda še z debelim snegom in ledom posuto, pozabijo za trenotek.
In da stopi kdo k njim m lih vpraša: kam bratje? odgovorijo: v Ameriko. — Zadovoljni so, ako jih kdo ogovori, kadar se solnčijo in radi se pomenkujejo. Slovenec, ki pozna dobro vsaj slovenski Jezik, sc lahko dobro sporazume z njimi. Drugih jezikov nc znajo. Nekateri govorijo precej dobro poljsko, nemško pa razume malokateri.
»Torej v Ameriko greste?
»Da«.
»Toda čemu? Saj je Rusija tako širna, brezmejna. Zemlje ji ne manjka.«
»Mnogo je zemlje v Rusiji.«
»In čemu jo zapuščate?«
»Ni denarja, gospod. Zemlje je dosti, zemlje, rodi narn toliko kolikor potrebujemo za življenje in še več, a denarja ni. Žito prodamo, le malo dobimo zanj, sad prodamo, malo iz-kupimo. A župan pravi: plačaj davek za županijo; pridejo drugi: plačaj za gubernijo, deželo, državo. A kmet nima novcev. — In koliko drugega potrebnega si še poželi kmetovo srce, a kopejk ni... Gremo tja doli; dosti je že naših bratov tamkaj; oni že dihajo prosteje...«
»In se povrnete kedaj v Rusijo?«
»Gospod, znajte!« odvrnejoo.
Ne govorijo obširno o trpljenju in nesvobodi, a Človek jih razume.
Zamislimo se malo v naše razmere. Trst sc neprestano širi, vrtovi izpreminjajo v ulice, po ravninah se šopirijo bahave tovarne, skozi nek-ganje vinograde vodijo široke ceste. Vse se izpreminja. Iz zelene tržaške okolice postaja predmestje, iz predmestja mesto.
Majhno je bilo tržaško mesto in neobsežno. Po okolici, ki je sedaj posuta s tovarnami, so sejali naši dedi in očetje. Sedaj ni vrtov, ni več vinogradov. Okolica zavzame vedno večji in večji kolobar.
Rogati podjetniki in tovarnarji prihajajo k našim revnim kmetom in mu kažejo pisane bankovce.
»Prodaj, in tvoji bodo.«
Kulturen dogodek.
s
Kaj neki ta mož išče? Obiskovalce slovenskega
gledališča v Ljubljani.
Okoličan pomisli: »Težko se je ločiti od zemlje, kjer so živeli moji pradedje, kjer sem se rodil, a nič veselih ur mi ni dala moja gruda. Dala mi je za življenje, a to življenje je trpljenja polno. Prodam to zemijo, da se oddahnem in odpočijem. Saj dobim zanjo bogato odkupnino ...«
Prime za bankovce, kos slovenske zemlje je izgubljen za vedno. — Tako pada kos za kosom v tuje roke. Denai porabljen, zemlja izgubljena. In tujci se šopirijo na naši 7.emiji. In kadar pride iskat Slove« nec dela v tovarno, ga zapode. — Tovarna pa je zidana na slovenski zemlji. — Ako hočemo biti odkritosrčni in ne slepi, moramo priznati z žalostjo, da izgubljamo dan na dan zemljo, ki ie ne pridobimo nikoli več. Z zemljo pa izgubljamo tudi moč. Resnica je. da se Slovenci v Trstu in okolici vzbujajo, resnica je da silno napredujejo na polju zavednosti in izobr ^be. in na Številu, toda gospodarja moč pada. Skoro vsa zemlja, ki se nahaja v neposredni bližini mesta, je v italijanskih in deloma tudi nemških rokah. Ali na ta način napreduje Slovenstvo v Trstu? Na številu. Toda to naraščujoče število ima pokrito svojo dlan z žulji, z upognjenimi hrbti in bolestnimi obrazi. Ali je to napredek?
Veselili so se marsikateri Slovenci. ko so čitali. da so se združili tržaški denarni zavodi in kupili hotel v Grinjanu. — Pridobili smo torej košček — a koliko smo med tem izgubili. Naši denarni zavodi so preslabi, da bi reševali našo zemljo v okolici, zakaj ako bi hoteli nakupovati zemljo, slovensko zemljo, bi imeli kmalu prazne blagajne. Ali ni pomoči? Aii naj mirno gledamo, kako se pogreza naša zemlja v tuje
roke. ki nas bodo nato bičale? — Ali bi ne bilo mogoče, da bi prišle na pomoč Slovencem vsi slovanski denarni zavodi? Tja naj bi obrnili vso svojo moč, tja na meje. severne in južne, kjer se pogreza naša zemlja. In to posebno na takih krajih. kakor je Trst V trgovinskem in obenem našem mestu, ki se veča neprestano, ima vsak kos zemlje neprecenljivo vrednost in naglo bodočnost. Sem naj bi se obrnile moči slovanskih zakladov in rodile bodo bogate sadove. — Gospodje! Vsi. ki imate veljavno in pomenljivo besedo ne prenašajte mirno našega gospodarskega propadanja. Odprite srce in povzdignite glas pri bratih Slovanih, in vsaka vaša beseda najde dobro mesto. Bratstvo in njegova sila in vzajemnost nai pride na dan!
Vona.
Skoro neverjetne vesti prihajajo iz Londona. Rusija se je baje glede Skadra udala in pristala na avstrijsko stališče, po katerem naj dobi Skader Albanija. Baje je ruska vlada že Srbiji in Črni gori odsvetovala od daljnega obleganja. Ako je to resnica tedaj stojimo čisto gotovo pred novimi resnimi dogodki. Crtia gora je svoje stališče tolikokrat in tako energično in resno objasnila, da »e nad vsak dvom izključeno, da se bo podala kar na besedo. Žrtve so bile prevelike in bati bi se bilo nezadovoljnosti naroda.
RUSIJA SE JE GLEDE SKADRA UDALA!
London. 13. marca. Rusija je izjavila, da pripozna Skader Albaniji in upa, da bo Črna gora mesto zapu-
LISTEK
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Prijatelj«, je izpregovoril Lan-tnč s tesnobno trepečočim glasom, »ali mi hočete storiti neizmerno uslugo? ... Oh, uslugo, ki se v ničemer ne tiče vaše dolžnosti in službe ...«
Lantnejev glas je bil proseč.
Ječar, ki mu je prinesel jed, morda ni bil slab človek.
Zmajal je z glavo in pomislil:
»To je torej strašni rokovnjač, ki se je stavil po robu kraljevskim armadam! Glejte ga notrtega in Šibkega kakor dete! ' 'Ja, vidi se, kaj premore dobra jc- --«
Na glas pa je prašal osorno:
»Kakšno uslugo?«
»Samo to mi povejte... Ali ne vodijo vrata, ki so na levi strani dvorišča, na nekakšen vrt?«
Ječar je pomeril svojega jetnika s nezaupnim pogledom.
»Ne boite se ničesar!« je vzkliknil ta. »Saj vidite, da sem uklenjen in ne morem ničesar,..«
»To je res... Da, tista vrata vodijo na vrt gospoda velikega profosa !«
»Na vrt gospoda velika profosa. "ovejte mi,.. oh, povejte mi... ali ne stoji n a tem vrtu, na vsaki strani
vrat, po dvoje mladih brestev?«
»Bogme... resje dvoje brestev tam... če sta mlada, pa res ne vem.«
Lantnč je Čutil, kako mu jemlje mogočno razbtirium' vse moči.
Še nekaj naj vas prašam, vrli mož... samo še nekaj... Ali se ne začenja pri vratih dolg drevored, obrobljen z rožnim grmovjem? ... in, ali ne vodi ta drevored do majh-
Sene?aSe’ SC dviga nac* bregom
»Vse to je čista resnica — a kaj vam je do tega?«
Lantnč je zakričal s presunljivim glasom in se zgrudil na tla.
To, kar ga je bilo pretreslo, je bilo tako silno, da bi bilo moralo potreti tudi manj hladne možgane, nego so bili njegovi.
Ko se mu je vrnila zavest, je bil ječar izginil.
Bil je sam v temi svojega zapora.
Toda niti zavedal se ni tega.
Čudoviti napor, ki ga je delal v tem hipu s svojim spominom, mu je pričal o vsej neizmerni moči človeške misli.
Pozabil je bil na strašno smrt Doletovo.
Zaročenka Aveta je bila prenehala živeti zanj.
Nič več ni vedel, da ie aretiran in uklenjen; vedel ni, zakaj...
Edino, kar je še živelo zanj na tem svetu, je bilo nezaslišano dejstvo:
Spoznaval je notranjost dvorca
velikega profosa. kakor da je že prebival v njem!
Kaj se je godilo?... Kaj!
Zakaj so se budili v njem ti spomini?
Lantnč se je izkušal izprva prepričati, da je vse to navaden spomin.
»Eh, kaj... nekega dne sem moral priti v to hišo.. • prekoračil sem dvorišče ... prestopil vrata z železno svetiljko ... in prehodil ves vrt... Kdaj se je zgodilo to? Zgodilo se je gotovo, ker me je spomnil že sam pogled na dvorišče tolikih podrobnosti... No, no, samo glave ne izgubiti. Kdaj in ob kakšni priliki sem prišel v dvorec? ... Vrnimo se z leti nazaj... Ne. oh, ne, saj se ne morem spomniti! Nikdar nisem bil v dvorcu ... nikdar, oh nikdar... nikdar!...«
Hotel si je podpreti glavo z rokami; šele zdaj je zapazil, da je uklenjen. Počenil je in šiloma zaprl oči. Čeprav je bila kroginkrog njega trda noč, je vendar celo ta tema ovirala njegov napor...
»Nikdar nisem prišel tu noter! Ah, morda mi je pa kdo natanko popisal notraniost tega dvorca... in tisti opis mi je ostal v glavi? Kdo mi je opisal vse to, kar vidim? ... Kdo? Oh, nihče — nihče! Oh, znoreti mi je, znoreti...«
Sopel je težko, čuteč, kako pokajo v njem vsi živci...
»Ako se vračam z leti nazaj... naj grem še tako daleč, vidim samo Dvor Čudežev... Tam ... mi je morda pripovedoval kak rokovnjač
ki je bil aretiran.,, A ne! Oh, kakšni bliski mi švigajo po možganih! Oh, ali mi je pravil tisti rokovnjač, kar vidim zdaj! Vidini! Vidim!... Kamnate stopnice, ki vodijo navzgor ... tam ... široka veža ... nato kabinet, kjer dela mlad mož smehljajočega obraza... nato soba, kjer sem jaz... Oh, glej... stojim ... poleg mlade ženske... pred nama pa sedi nekdo in dela... Kdo je ta nekdo? ... Vidim ... slikar je . . najino sliko dela ... mojo sliko in sliko moje matere... Tista mlada žena je moja mati!«
Beseda »Moja mati!« je izbruhnila na dan v Lantnčjevi glavi, hkrati s hripavim vzkrikom, ki se je izvil njegovim ustnicam.
In z izbruhom tega spoznanja so se zrušile mahoma vse zapreke, ki jih je bil nakopičil čas v teku let na njegovem spominu.
Ta beseda je spustila zrak in luc v globino njegovega mišljenja. In bolj ko jo je ponavljal Lantnč, bolj so se jasnile slike, vstajajoče v njegovi duši. Za slikami... dogodki... za dogodki pozabljene in zdavnaj pokopane besede, znani in omilieni obrazi
—	celo življenje se je dramilo na dnu njegovega spomina!
Če ni bilo nič izpremenjenega v dvorčevi uredbi, jt mogel zdaj popisati vse njegove najmanjše podrobnosti, od velike sprejemne dvorane do vratarnice, od sobe kjer je stala njegova postelja, majhna posteljica v obliki čolna z mušljinastitni zastori,
pa do hlevov, kamor je hodil časih gledat konje, in do stražnice, kjer so mu dajali vojaki tipat svoje ogromne haleparte in ga jemali v naročje...
Da, da. o tem ni bilo več dvoma v njegovem duhu!
Prebival je v tem dvorcu.
Tu mu je potekla doba prve mladosti.
Tu je bil rojen!
In zdajci se je dvignil pred njim grozni, strašni zaključek:
»On je sin velikega profosa!«
Izprva se je hotel prepričati, da ta zaključek ni povsem neizogiben. Saj je lahko prebival takrat, ko se je on rodil. Kdo dru#i v tein dvorcu.
Toda bilo je znano, da biva veliki profos v dvoru ves čas, odkar je prevzel svoj strašni posel, ki ga opravlja s toli hladno in vztrajno okrutnostjo.
Prav tako znano je bilo. da je gospod De Monklar veliki profos že dobrih trideset let.
Lantne, prepričan da je sin velikega profosa. ni mislil niti za hip na to, da ga more to rešiti.
To prepričanje mu je rodilo le novo bolest.
Monklarieva zagrizenost je bila umerila Doleta.
In na vrhu njegovih misli je plavalo zdaj spoznanje: ti si sin Doleto-vega morilca!
Nočne ure so tekle.
Mir se je vračal polagoma v dušo mladega moža.
Stila, ako Se zavzame, da se izogne nadaljnim komplikacijam. Treba je rešiti 1c še vprašanje Djakovice.
SPORAZUM GLEDE ALBANIJE DOSEŽEN!
Pariz, 13. marca. »Temps« poroča, da je Avstrija Prizren, Peč, De-bar in Djakovo priznala Srbiji, Rusija pa je Skader priznala Albaniji.
ODGOVOR ZAVEZNIKOV.
Atene, 13. marca. »Agence d’ Athenes« poroča, da nc bo podan kolektivni odgovor na iniediatni predlog temveč, da bo vsaka zavezna država posebej podala poslanikom velesil odgovor. V poučenih krogih se trdi, da na izrečno zahtevo grške vlade v tem odgovoru obsežena zahteva, da Turčija zajamči za svoje področje: popolno svobodo narodnosti in veroizpovedanja podanikom držav balkanske zveze.
DEMARCHE VELESIL V BEL-GRADU.
Budimpešta, 13. marca. »Pester Lloyd« piše z ozirom na vest, da je Avstrija zahtevala demarche v Bel-gradu, da bi dobila objasnjenje glede pošiljanja srbskih čet v Albanijo: V dunajskih diplomatičnih krogih se sodi, da ni izključena možnost demarche, da se pa taista dosedaj še ni izvedla.
AVSTRIJA ZARADI SKADRA NI INTERVENIRALA.
Belgrad, 13. marca. Ponovno objavljena vest, da je avstro-ogrski poslanik Ugron proti odpošiljanju srbskih čet pred Skader protestiral, se odločno dementuje. Vojaške operacije pred Skadrom se bodo nadaljevale, kakor se nadaljuje sploh vojska proti Turčiji. Srbija pomaga Črni gori kot zaveznica. Dokler se ne sklene mir in velesile o definitivni pripadnosti Skadra ničesar ne sklenejo, ne more proti nadaljnemu obleganju Skadra nihče ugovarjati.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Srbsko-grški teritorijalni sporazum.
Dunaj, 12, marca. »Zeit« poroča iz Belgrada, da je prišlo med srbsko in grško vlado glede razdelitve no-voosvojenega ozemlja do popolnega sporazuma. Vsaka država obdrži ono ozemlje, katero je osvojila tekom vojne Grški pripade torej tudi Solun, Srbiji pa Bitolj, Veles in Ohrid. Srbi in Grki so že pred začetkom drugega dela balkanske vojne obvestili bolgarsko vlado o tem sporazumu, a Bolgarska še dosedaj ni odgovorila.
London, 13. marca. »Daily Mail« piše, da bi po miru s Turčijo izbruhnila lahko vojska med Bolgarijo in Grčijo radi Soluna.
REVOLTA CATALDŽKE ARMADE
Carigrad, 13. marca. Armada, ki stoji od San Stefana do^Bujukdere, se je uprla. Vlada je pri Cataldži formirala nov vojni zbor, ki ima namen upornike krotiti. Vladne čete pred Pero postavljajo topove. Vlada snuje nacionalno gardo v varstvo mesta.
BOLGARSKO - GRŠKI KONFLIKT
Solun, 13. marca. Bolgarski general Itezapčijev je odpotoval v glavno bolgarsko taborišče v Dimo-tiko, da poroča o znanem spopadu grških in bolgarskih vojakov v Ni-gritt. V Demirhisar je dospel bolgarski polk, ki je bit sedal nastanjen v Dubnici.
»HAMIDIE« ZOPET STRAŠI. TUR-ŠKA KRIŽARKA PRED DRAČEM.
Rim. 13. marca. »Agentia Stefani« poroča iz Drača: Neka turška
križarka, tipa »Hamklije«. je oddala včeraj 15 strelov na srbsko taborišče. Od teh strelov so slišali Srbi baje samo grmenje. Nato na se je dozdevna turška križarka zopet oddaljila.
Rim, 13. marca. Grško brodov-je je odplulo s Krfa z namenom, da vlovi križarko »Hamidie«. Poveljnik grškega brodovja se nadeja, da bo turški križarki zaprl izhod iz Jadranskega morja in jo s tem prisilil, da se zateče v kakšno italijansko pristanišče, morda v Brindisi, kjer bo razorožena.
BOLGARSKO - RUMUNSKI SPOR.
Petrograd, 13. marca. Bolgarski poslanik Bobičev je izročil veleposlanikom spomenico glede romunskih žalitev. V ti spomenici poudarja bolgarska vlada, da je pripravljena podreti utrdbe v Silistri, se zavezala da ne bo gradila na tem ozemlju nobenih novih utrdb in bo odstopila ob Črnem morju 10 km ozemlja, in da se zagotovi v novoosvojenih ozemljih Kucovalahom in Albancem popolno cerkveno avtonomijo. Veleposlaniki so sprejeli tudi memorandum romunske vlade. Romunija zahteva, da ji odstopi prej ko slej Sili-strijo. Ruski minister Sazonov je imel daljše konference s poslaniki trozveze. Prihodnja konferenca veleposlanikov se sestane prihodnji teden in bo trajala izredno dolgo.
BELGIJA OBOROŽUJE.
Ne le velesile, tudi male države so začele z oboroževanjem. Norost moloha je res nalezljiva.
Bruselj, 13. marca. V očigled splošnega vojaškega ojačenja in posebno poinnožitve vseh obmejnih garnizij v Nemčiji in na Francoskem, ie predlagala belgijska vlada parlamentu več nujnih predlogov glede poinnožitve in ojačenja vojske. Če predro ti nujni vladni predlogi, bo vlada lahko predčasno vpoklicala vojaške novince letnika 1913. in 1914., dalje bo lahko obdržala v aktivni službi 16.000 letošnjih rezervistov, zvišala častniški zbor za 125 višjih in 700 nižjih častnikov, in zvišala končno normalno število vojske 42 tisoč mož na 100.000 mož.
KRŠČANSKO - SOCIALNI IN ŽIDOVSKI LISTI PRIPRAVLJENI NA LAŽ.
Zadnjič so prinašali listi krvava poročila, posneta po »Secolo«, slikajoča zverinsko ravnanje Črnogorcev s turškimi jetniki. Profesor Diiring - Paša ie z ozirom na vse to pisanje obiskal jetnike v Podgorici in govoril z vsemi skupinami po turško, ne da bi bil pri tem oviran od svojega črnogorskega spremljevalca. ki ni razumel jezika. Profesor Diiring je povedal jetnikom, kaj pišejo o njihovem položaju listi. »To je laž,« se je glasil odgovor. »Hvala bogu imamo vsega dosti, kruha, mesa. riža, tabaka in kave.« Godi se nam boljše, kot Črnogorcem. Turški dostojanstvenik - jetnik ie prosil, da naj se javno razglasi, da nimajo jetniki nobenega povoda in nobene pravice za tožbe.
Slovenska zemlja.
Iz Ribnice.
Želeli ste tudi iz Ribnice in ribniške doline izvedeti novosti, ki se dogajajo tukaj. No veliko novega ni tu pri nas. Sneg, ki je pretečeno nedeljo zapadel, je skopnel, popoldnevi so prav topli. Kot rečeno, veliko novega ni, živi se pač v Ribnici ta-
ko naprej v malo-meščanski zadovoljnosti, brez požcljenja po čem drugem, kot po udobnem življenju in sempatam po kozarčku dobrega vina. — Edino o nečem je v obilici v Ribnici — blato na cestah. Toliko ga je, da bi se moralo voziti skoraj s čolni bo blatnem morju, posebno pri prehodih čez cesto. Zlasti pa je cesta s kolodvora v trg v tako škandaloznem stanju, da nikjer tako. Kakšen utis mora to napraviti na tujca, ki pride v Ribnico, kakšne pojme dobi o naših občinskih možeh v cestnem odboru, da tako slabo izpolnjujejo dolžnosti, ki so jih prevzeli z izvolitvijo. Oba odbora sta pač le pod farovško komando! Sestavila se je že pritožba od občanov na občinski in cestni odbor, da se odpravijo nedostatki, toda dosedaj je ostalo še vse pri starem. Naši brihtni občinski možje menda pač čutijo, da solučna gorkota sama posuši morje blata, da bo potem zopet neznosen prah okuževal ozračje in dušil vsakogar, ki bo primoran hoditi po cestah. — Več občanov.
Iz Postojnskega okraja.
Ravnokar kroži okrog osebni status kranjskega učiteljstva. Dovolj znamenito je za kranjski deželni šolski svet in njemu sorodne oblasti, da so vsako leto poslali med svet vsaj dvojezični osebni status. Letos pa imamo čast, naslajati se ob samo nemškem — s ponemčurjenitni krajnimi imeni. To za deželo. A — še več! Vsaj pri nas je tudi c. kr. okr. šolski svet (v Postojni) tako napreden in slovensko zaveden, da pošilja vse dopise — samoslovenskemu učiteljstvu oz. šol. vodstvom — samo in edinole — nemške. Celo sklepi in zapisniki sej okr. šol. sveta (ki se vrše sicer v slovenskem jeziku), romajo okrog v — blagoslovljeni nemščini. Županstva lahko zahtevajo od c. kr. glavarstev in od drugod slovensko dopisovanje, zakaj ne bi mi, ki sicer že itak odgovarjamo vedno le slovensko, tudi enkrat zahtevali, da se ozira na to, da je v našem okraju samoslovensko učiteljstvo in šole vse s samoslovenskim učnim jezikom in bi nam tudi okrajni šolski svet dopisoval — samo slovensko. Mislim in vem, da je to želja vsega učiteljstva Postojnskega okraja in bi bilo prav hvalevredno, ako bi se jo upoštevalo in ukrenilo vse potrebno, da dobivajo odslej naprej vsa šolska vodstva in učiteljstvo samo — slovenske dopise. — Učitelj Postojnskega okraja!
Iz Maribora.
(Vaudal na prižnici. — Klerikalcem v album. — Štrajk zdravnikov.)
Že nekaj let sem poseča naše mesto redno par misijonarjev, ki imajo povelje od zgoraj, smešiti vse, kar ni klerikalno in klerikalnega izvora. Nekaj dnij sem imamo tu zopet duhovna, ki pridiguje največje budalosti, v zasmeh vsemu, kar misli in preudarja trezno, skratka, vede se in govori ta mož, kot kakšen plešoči derviš. Umetnost, upodabljajoča in druga, mu je največja perverznost naše dobe. Kiparstvo mu je n. pr. navajanje v nečistosti, godba buditeljica strasti, pisateljstvo »naravno« tiranje v nemoralo itd. Kar po prvem večeru je šla po bliskoma skozi mesto vest, o nesramnostih tega fanatika svoje kaste in umevno, da je bilo naslednje večere v cerkvi vse, kar je izgnalo dosedaj brezumno klerikalno početje. Ni manjkalo mnogo in prišlo bi bilo do javnega škandala. V enem drugih večerov, je mož obrnil svojo os proti onim. ki skrbe za »začasni« blagor.
Človek naj živi po mnenju tega možakarja v prvi vrsti Bogu. veri itd. To je glavno, vse drugo postransko. Zabičal je tudi onim, ki nimajo začasnega premoženja, da naj ne zavidajo premoženje. Molitev pomaga vsem zlom (radi bi vedeli, od česa je njemu tako zrastel trebuh.) Le, kdor je skromen, pride v paradiš. Take in enake čenče bruha ta apostol raz prižnice! Pri tem pa ima še celo lepo število »inteligence« med poslušalci. Vladika Naprtnik ima res nesrečno roko. Los von Rom cvete vedno bolj, a on ali res ne vidi, ali pa noče videti vedno novih napak, ki jih dela. V Št. lij obrni svoje oči, tam je tvoja neprevidnost dala pribežališča celini rodbinam pruskih protestantov, ki ubijajo — po tvoji neprevidnosti -- naš in tvoj rod! — Za »Mrb. Ztg.«, »Tagespost« in »Gr. Tgbltt.« je pricapljal sedaj tudi »Slovenec« z zagovorom Kempeileje-vega ravnanja. Nočemo nadalje razvijati komentarjev, povemo pa klerikalcem na uho: to počenjanje vam bo še drago prišlo. Ne pustimo, da bi nas »Stražini« tudi »uredniki« blatili in pridemo pri prvi priliki s stvarmi na dan, ki jih bo pač najmanj vesel — »urednik« Kemperle, kateremu prizanašamo sedaj ne radi njega, pač pa radi njegovih domačih. Bodite torej skrajno oprezni. — Radi trmoglavosti Okr. bol. blagajne je nastal proti tej hud odpor med tukajšnjimi zdravniki. Noben od teh ne da pomoči članu te blagajne toliko časa, dokler se blagajna ne ukloni zahtevam zdravnikov. Ker je pa teh članov bolnih ravno v tem času silno mnogo, umljivo, da je občutiti to postopanje zdravnikov zelo bridko. Čas bi že bil. da se pride temu v okom, če ne se obrne javno mnenje proti obema faktorjema, najbolj pa
—	proti zdravnikom, ki so vse premalo skrbni za to, da bi javnosti dovolj pojasnili svoje ravnanje.
Ceršak In Selnica nad Mariborom.
Klerikalni Monsoou iz Maribora je poslal tudi po naši Dravski dolini sem gor svoje strupene dihe. Ni jim dovolj, da so zastrupili Slovenske Gorice, Ptujsko polje in nižje dele našega Slov. Štajerja. Morajo raznašati tudi trohnobo svoje nežna-čajnosti v vrste, ki so nam ostale še zveste, tudi sem v naš romantični Ceršak in lepo našo Selnico. Strah Jugoslov. strok, zveze razteza kot polip uničujoče svoje tipalnice tudi v ta naša kraja, na katera smo bili do danes ponosni, ker je zavladal med vrstami tukajšnjega našega prebivalstva posebno v zadnjem času nek osvežujoči preobrat, o katerem smo se nadejali, da nam do-nese obilno sadu. Mlajša generacija, ki je započela uriti duh in telo deloma v Sokolu, deloma po drugih organizacijah, je seveda klerikalcem trn v očesu in zato naj bo tudi med naše vrste zasejan duh propadanja. Zadnji shod sicer ni bil bogsigavedi kako obiskan in »Straža« ter »Gospodar« lažeta čisto nesramno, če trdita, da je takoj pristopilo nad 30 članov. Odštejte polovico, in imeli bote nabrane člane, če pa odštejete še od tega števila dve tretjini, imate pravo število plačujočih. Znani klerikalni priganjači, kot Žebot iz ^Maribora in neki Vekoslav Zajc iz Škal, so nagnali, kar so mogli na ta shod. Videti je bilo, da izbirčni niso. Radovedni pa smo, kaj hočejo klerikalci s tem doseči? Bo res to, kar je rekel jeden tukajšnjih kmetov: zasejati razpor med delodajalce in delojemalce. t. pr., med posestnike in viničarje. Posledice ne bodo izostale. Klerikalcem paJ>e to v album:	ne
ii   LrnnniTlTr-t-TiTMrrjnrr—m
mislite, da si bomo pustili od uslužbencev le količkaj ugovarjati. Nikdar pa ne bomo stopili z vami v kakšna pogajanja, ne za to, ne za o.io stvar. Smo do danes urejali br?.? vas, pa bomo tudi še v naprej. Dravska dolina, zbudi se, predno bo prepozno, klerikalci prihajajo — — ! (Tak bi moral biti povsod! bojni klic! Op. poroč.)
■uvniiv m.
Slovenska zmaga na Koroškem. Pri krajnem šolskem svetu v Tolsto-vrški občini so zmagali po zaslugi vrlega narodnega bojevnika g. And. Oseta posestnika Tolstovrške slatine Slovenci, njim na čelu zgoraj omenjeni vrli narodnjak g. Oset, kateri je takoj vpeljal slovensko uradovanje in slovenske tiskovine. Nemci vsled tega bojkotirajo to narodno podjetje. Dolžnost vsakega Slovenca je, zahtevati povsod Tolstovrško slatino. Bodimo dosledni!
Gospodarska situacija na Srbskem. Drugi del vojske na Balkanu bo imel v nekaterih krajih za posledico neobdelana polja in na to glad. Bolgaiska vlada na vse to misli, toda odpustiti ne more niti enega moža. Na Srbskem se ni bati gladu. Čut skupnosti je tam tako močan, da si kmeti medsebojno pomagajo obdelovati polja. En dan dela cela vas na enem polju, drugi dan na drugem. Ni se bati, da ostane polje neobdelano in da bi bil pridelek manjši kot druga leta.
Osebne vesti. Deželnosodnemu svetniku in predsedniku sodišča na Vrhniki g. Mat. Kobalu, je podeljen naslov in značaj višjega deželno-sodnega svetnika. — Za zadružnega inštruktorja s sedežem v Ljubljani je imenovan okrajni komisar g. Henrik Steska. doslej pri okrajnem glavarstvu v Kranju.
Slovenec v Srbiji. Gospod Ante Gaber, znani kritik umetnosti je dobil službo v Belgradu in sicer pri tamošnjem muzeju.
Inženirski izpit s prav dobrim uspehom je napravil g. Janko Mačko všek v Pragi. G. Janko Mačkov-šek je znan slovenski javnosti kot prvi znanstveni organizator manjšinskega dela. K lepemu uspehu mu najprisrčnejše častitamo!
Iz Guštanja na Koroškem. Umrl je g. Andr. Osetu, posestniku Tolstovrške slatine, edini sinček Slavko. Naše sožalje!
»Novih Akordov« ie izšel I. zvezek XII. letnika. S ponosom ter z za-
vestjo, da so pošteno vršili svojo dolžnost, stopajo »Novi Akordi« v svoje dvanajsto leto. Delo. ki so ga opravili »Novi Akordi« v teh letih, je za naše pohlevne slovenske razmere naravnost ogromno. Pritegnili so bili v s^oj krog vse moči, ki hočejo resno služiti resni umetnosti in tako so postali, kar so hoteli in morali biti od vsega začetka: središče glasbene umetnosti na Slovenskem. »Novi Akordi« niso bili nikoli glasilo kakšne ozko omejene umetniške struje, še veliko manj pa glasilo kakšne posamezne klike. Izključevali so in bodo edinole nezrelost, površnost in lahkomiselnost, torej vsako znamenje nespoštovanja do umetnosti. Da še jasnejše obrazlože svoje namene in cilje, so si bili ustanovili »Novi Akordi« prilogo, muzikalno revijo. Izkazalo se je kmalu, kako živo da je bila potrebna. Seglo je v naše dremotno pesmariško življenje kakor svež veter. Napisana je bila v nji marsikatera resna in rezka beseda, ali vsako, tudi najgrenkejšo besedo je narekovala predvsem in
FRANCE ŠT A JER:
Jože Rvačar.
(Tragikomičen poem v treh oddihih.)
I.
Kratko, a veselo mu je bilo življenje. Tolažil ga je pregovor: poeta nascitur. Pesnik se rodi.
Hudomušno je vzkliknil opolnoči, ko ga je Bah kolovratil domov: »Pesnik se rodi.« Gos ga še ni izvalila. In vandral je, razpredajoč bio-grafične podatke o imaginarni kapa-dteti \
Ko je teklo Juliju Vipavskemu četrto leto, je zapel prvič:
Ena, dve, biba leze, biba gre...
Pristno vrlino ljubkega anakre-ontskega sloga je prvi odkril preslavni literarni historik dr. Tomo Kavelj.
Naš pesnik pa ni miroval. Iz nastopnega leta moramo omeniti gibčno barkarolo. ki so jo takoj prevedli v nemščino:
Eins, zwei Polizei...
Drei, vier Grenadier...
Duša pesnikova koraka v dvo-stopu, dvoumno. Razlagalci pravijo, da namiguje morebiti proti absolu-
tizmu, ali, da prednjačijo v njegovih zanosnih očeh varuhi pravice, ker jih omenja na prvem mestu, ali pa, da ceni višje, pehoto, ker ji radodarno nudi večjo šaržo (3, 4).
V	poznejših dobah se je uresničila hipoteza slovenskega Lessinga, ki je jedrnato izjavil: Pesnik je prerok. Mi smo še šteli 1, 2, 3, 4. — Naši zanamci pa bodo šteli le za grenadirje...
Naš pesnik pa ni miroval. Izpopolnjeval se je. Dovršil je ljudsko in srednjo šolo ter odšel z maturo v velemesto.
Jeseni. Hud veter je bil takrat in čudno so šelestele Veje. Pepelnati oblaki so se divje klobuštrali, a zrak je bil čist, oster, kajti polno ozona je hitelo iz gozda v dolino: in kar po snegu je zadišalo za hipec... kakor pravijo in se mu je zdelo.
Spomini so šli za njun. Kmalu bi se mu v tujini razpočilo srce. kakor školjka. A lep biser se mu je le izluščil:
Pa je megla siva legla na dolino ...
in mi tuga napolnila dušo ...
Ah. spominov roj nebrojni je razlil svoj vonj opojni naokoli,
da srce je vztrepetalo v boli...
Bil je sirota. Nihče mu ni nudil ljubezni v domovini, Ni se spominjal
jaslic, potiš orehovih, medenih, čokoladnih.. pa velikonočnih piru-hov ter pomaranč.... ta bobov...
Ljubil pa je narcise, m trobil na: trobentice, vzrastle v kotanjah ...
Zdaj pa je bil zrel mladenič Lepega večera jo je mahal po mestu, a za voglom... O za voglom... se je zalesketalo toliko zlate m srebrne krasote in poj&vils se je lepotica, kakor kri jn mleko... Ne debela-tudi ne previtka. Pogledala ga je, m on njo. Dasi mu je bleščalo, m povesil oči:	.	...
Ona pa mu je namezikmla, —-
ga prijela pod pazduho ...
Ni vedel kako in kaj, ampak voljan je stopal z njo, ki ga je peljala, kakor otroka. • •
V	temnih gostih laseh je imela belo rožo, kakor deklica. Nizki so bili čeveljčki od svile in sinjemodre nogavice z vtkanimi cvetkami... In kakor te cvetke so bile linije njenega telesa.
Sveže je dahnila vanj. ker je jedla malisance — in po krvi mu je šlo. kakor bi v solnčnih žarkih šepetal vetrič in lizal snežene plasti.
In nasmehnil se je. da so se stresli njegovi kodri:
Vroče palilo je solnce usahnilo bi vse cvetje.., pa je dežek zarosil.
Ko pod oknom sem prepeval strast užigala mi srce, pa nekdo me je oblil...
Doma... doma... Ampak tu? Ta egipčanska lepotica pa me vodi v turška nebesa...
Srce mu je drhtelo nepopisne blaženosti, ko se je vračal drugega dne v svojo pritlično izbico v drugem koncu mesta. Kolena pa sta tako nastopala, kakor bi ju mučili krči.
Minulo pa ni devet dni, ko je obolel... In razjasnilo se mu je vse! Zasovražil je velemesto, kakor dekle zapeljivca: ampak čudo vseh čudo v.
Ozdravel je hitro, ker je povprašal hitro zdravnika.
In kakor je v bolezni preklinjal: »'Velemesto: fej... Studi se mi skupina hiš, kakor sršenovo satovje z gnjusnimi ličinkami. V njih tiči surovost, iz njih izvira poltenost. Vsaka kretnja vabi in vznemirja človeka« si je dejal, ko je bil čil in krepak ko poprej. »Kdo bi bil tepec? Nepre-vidnež?«	.	.
Podučil ga je zdravnik, m in-serati humorističnega lista, ki mu je pošiljal svoje duševne proizvode.
Jože Rvačar je bil humorist, in
sicer neprostovoljen. Opeval je kia-
soto življenja, ki ga Je neprenehoma klofutalo. In tako je zijal vsled bolečin in občudovanja. Oblizoval se ie
z jezikom, in ga molil ostrega, dolgega, širokega, kakor otroci...
Izpopolnjeval se je vedno bolj. Za hipec je sovražil vse ženske. Požiral je Strindberga in zapel: (Ko je bil bolan):
In dvigam se možko nad sladke želje, po devi nobeni mi žal ni:
Srce je v glavi —
Brez glave?
Bedak!
In vsa medena hrepenenja?
Valov kipenje k luni? Oseka, plima?
Haha ha... ah, sit sem žensk: iskalo že premnogo mož je srečo v njih, a našel vsakdo v cvetki oso.
Jaz pravim, marsikdo si misli:
Ko tiste čudne sile bi ne bilo
kdo smukal bi se še krog kiklje?
Neumne so zares... in le smehljajo ljubko se, ter varajo vsevprek!
Zelo se je razveselil tega junaško asketičnega samogovora, ir. si dejal: »Kaj bi počel samo s samogovori, monologi... Poskusimo se v dialogih, sploh v dramatiki, saj je Strindberg tudi dramatik! Tudi Shakespeare in Goethe sta dramatika! bila in sta *e!
In spomnil' se je Julije... ta Metke... ^elal si je: pridružiti s« jima mora tretje enakovredno iroei (Dalje prih.)
samo ljubezen do umetnosti. »Novi Akordi« pojdejo veselo in korajžno svojo pot. Kolikor več prijateljev se nam pridruži, toliko prej dosežemo cilj: popolnost. Kdor je hodil z nami doslej, ostane z nami; njegova dolžnost pa je, da nam pridobi novih sopotnikov. — 1. zvezek prinaša lepe skladbe Adamiča, Pavčiča. Ravnika, Hochschreiterja. — poleg tega bogato glasbeno prilogo.
Slovensko gledališče v Gorici. (Trgovski dom). V nedeljo, dne 16. t. m. se bode igrala velezabavna burka v štirih dejanjih -»Reservisto-va svatba«. Spisala Durn in Chivot. Poslovenil dr. F. Tekavčič. Ker je igra dolga in ker se bode moralo oder trikrat menjavati, se začne točno ob 8. uri zv.ečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. A. Gaberščka v »Trgovskem domu«. Že v drugič stopi dramatični odsek »Sokola« pred naše občinstvo. Kritika prve predstave je bila nad vse povoljna. Upamo, da bode ta igra ravno tako dobro naštudirana Kakor prva in smo uverjeni, da vspeh ne izostane. Res ie. da zahteva ta igra še precej osob-ia. ali »Sokol« v Gorici ima dovolj dobrih in mladih moči. ki jih lahko uporabi za sodelovanje. Cene prostorom so iste kot zadnjič. Pričakuje se.^da poseti občinstvo to predstavo v še večjem številu kot zadnjič.
Podružnica C. M. za Zidanmost, Loko in okolico ima svoj ustanovni občni zbor v soboto dne 15. sušca t. 1. ob 8. uri zvečer na Zidanemmo-stu v prostorih g. Juvančiča. Dnevni red: Nagovor, volitev odbora, vpisovanje novih članov, razni predlogi in nasveti. Po občnem zboru koncert. Nadejamo se kar najštevilnejše udeležbe domačih rodoljubov in rodoljubov iz bližnje in daljne okolice.
Veliki cirkus v cerkvi na Krki.
(Izpred novomeškega okrožnega sodišča.) Pri spoštovanju svetega k ralu kakor je cerkev, ne moremo tej zgodbi primernejšega naslova dati, s*cer pa berite in sami sodite, če temu ui tako. Janez Miklič, 31 let star, analfabet, brez posla, pristojen v Male Lese, fara Videm-Krka, zaradi raznih nerodnosti že opetovano zaprt, nekoliko bebec, če je pijan, pa je zmožen za skrajno neumnost. To ie Pokazal na praznik Novega leta v farni cerkvi Videm-Krka. Bilo je n]ed dopoldansko službo božjo. Ka-Plan je ^ na prižnici in razlagal novoletno pridigo svojim vernikom. Kar pride Janez Miklič notri, pozna-'9 Se. mu je, da ni trezen, začne prerivati ljudi in došel na mesto, kjer stoji mladina, jih začne poditi in riniti iz klopi. Verniki postajajo pozorni. kaplan prekine govor in raz-mišljuje kaj bi napravil. Med tem jo Janez krene v stransko kapelico, se splazi v spovednico, tam nekaj časa »počiva«, potem gre vun, na kar se začne glavna predstava. En čas Janez markira vojaka v častni straži v cerkvi, hodi namreč po vojaško, dene klobuk na glavo, salutira svetnikom na oltarju, čeprav ni bil vojak, pa se vendar kreta čisto Do vojaško gori in doli. Ljudje pa v smeli. Kaplan se komaj premaguje. V kapelico sicer ni mogel videti, kaj Janez počne, ali po obnašanju vernikov je izprevidel, da mora biti nekaj posebnega, zakaj vse je zijalo tla proti kapelici in se smejalo. — Janez menja vlogo. Naenkrat ni več vojak na častni straži, ampak duhovnik, ministrant in ljudstvo, vse .obenem. Poklekne namreč pred ol-far, vzame rožni venec iz žepa, za-jtoe glasno moliti, ko se tega naveza, grize rožni venec, potem se Preklada iz ene na drugo stran. Za mašne bukve je imel svoj klobuk, ki ga je prenašal, kakor ministrant mašno knjigo. Ko je na ta način »od-maševal«, vzame denar iz žepa in proti svetniku na oltarju zavpije-»Lej ga hudič, pa ga ne boš žrl« Nato pa zavpije: »Pa vi farji tudi ne boste«. Zdaj je bilo kaplanu seveda preveč, jenjal je s pridigo in Janez jo je zaključil z glasnim klicem: Amen!. Ljudje seveda v smeh. Med tem ko gre kaplan v zakristijo, Janez pa začne plesati po cerkvi s klobukom na glavi. Kaplan stopi pred oltar in prične mašo. To je bilo spet nekai za Janeza. Ko kaplan zapoje: »Domirius vobiseum«, zapoje tudi Janez, še bolj glasno kot kaplan tako da pevci na koru niso vedeli, komu bi odgovarjali. Pa je namesto njih Janez odpravil, zapojoč krepko »Et cum špiritu tuo«. Ljudje seveda zopet v smeh, kaplanu je postalo mučno pred oltarjem. In Janez bi bil Še naprej pel z gospodom pred oltarjem in bogve še kakšno neumnost napravil, pa so se nekateri ljudje treznili ter od cerkovnika zahtevali, da napravi konec temu žaljenju božje službe. Tako je Janez doživel °oto dejanje, ki je postalo res dejan-sko.Upiral se je namreč, da bi bil iz cerkve izgnan, ker je tako pobožeti, pa je Ie moral iti. Ko prideta vun, ha Janez skoči v cerkovnika in ga začne pošteno obdelovati. Najbrže
mu tudi cerkovnik ni ostal nič na dolgu. Ko je bilo tudi to slednje dejanje končano, se cerkovnik vrne ves raztrgan in opraskan v cerkev, Janez pa z žugajočo roko proti cerkvi, domov. In šel je. Tak je bil ta cirkus v farni cerkvi na Krki. Dogodek se ni mogel zamolčati. Janez Miklič je bil ovaden in obtožen zaradi hudodelstva. Pri preiskavi se je zagovarjal s popolno pijanostjo. Razpisana je bila pri okrožnem sodišču glavna razprava, pa Janez je ostal lepo doma. Razprava se je vsled tega morala preložiti na danes. Pa Janeza tudi k današnji razpravi ni bilo. Obravnava se je vršila brez njega. Zaslišane pa so bile priče. Natanko ie o dogodku povedal cerkovnik. Na vprašanje predsednika senata, če kai ve, ali je Miklič sicer normalen, priča odgovori, da ie slišal, da se je Janez izrazil: »Oče me e dal za neumnega zapisati, da mu ne bo treba hlač kupiti. Predsednik dež. svetnik Žmavec stavi na vse priče posebno vprašanje, kaj so ljudje počeli med tem. ko je Janez po cerkvi norel. Vse priče soglašajo, da so se ljudje smejali (kar je značilno za naše dobro verno ljudstvo). Kljub temu, da ves Mikličev nastop govori, da je to dejanje očividnega norca, državni pravdnik dr. Ho-tschevvar vztraja na svoji obtožil-nici. Senat je pač Mikliča moral obsoditi, toda kazen je jako mila: samo .'3 tedne strogega zapora.
Samokres ni igrača. Pred enim tednom je prišel k posestnici Franci Rugelj iz Trbinca pri Novem mestu pastir Rugljevega soseda Ferdinand Zalar in se je igral v sobi s samokresom. Pri tem se je samokres sprožil in projektil je prodrl Ruglju desno roko in jo težko poškodoval.
Vlomi v radovljiški okolici. V noči od torka na sredo so neznani tatovi vlomili v dveh gostilnah na Lancovem. Tatovi so bili zelo predrzni. Vlomili so v gostilniške prostore pri Županu Derniču, pobrali denar iz predalov in nato so šli na delo v gostilno k Muleju. Tam so na poseben način vrgli iz okna železno omrežje, prišli v sobo, pobrali okrog 50 kron denarja in več smodk in cigaret boljše kakovosti. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v Lescah pri gostilničarju Legatu. Temu so tatje izpili več finejšega vina v buteljkah. Tudi šampanjca so si privoščili. Na to so neznano kam izginili.
Aruerikanski Slovenec obešen.
Iz Pittsburga, Pa. v Ameriki se poroča. da je guverner Tener potrdil smrtno obsodbo, izrečeno nad rojakom Frankom Malijem. Kakor splošno znano, je bil Frank Mali septembra meseca leta 1911. ustrelil v Moon Run., Pa., rojaka Franka Be-zeka. Umor je bil posledica razmerja, ki ga je imel nesrečni Mali z Bc-zekovo ženo. Obravnava se je vršila decembra meseca ter je bil Mali spoznan krivim umora po prvem redu. Radi tega je bil obsojen na smrt na vislice. Maja meseca 1. 1. so se rojaki v Moon Run. zavzeli za Malija ter pričeli zbirati doneske, da se omogoči uvedenje zopetne preiskave in nove obravnave. Druga razprava se je vršila oktobra meseca, a z nič boljšim uspehom kakor prva. Kakor se nam poroča sedaj, so ostali vsi poizkusi, rešiti rojaka Frank Malija smrti na vešalih brezuspešni. Vsled potrditve smrtne obsodbe po guvernerju Terierju se bo moral Mali pokoriti za svoj zločin na vešalih. Rok izvršitve smrtne obsodbe je nastavljen na dan 24. marca tega leta.
Smrt v tujini. Žalostne smrti je umrl v Collingsburgu Pa., v Ameriki rojak Josip Zelinger, rodom iz Dovš na Dolenjskem. Dne 16. februarja je bil na obisku pri rojakih onstran reke Youghiogheny, katera je sedaj zamrzla. V mraku se je vračal domov v družbi Martina Homeca, kateri ga ie svaril in vlekel nazaj, ko ie začul, da led poka. Zadnji se je umikal nazaj, Zelinger je storil še štiri korake dalje, nakar se je vdrl led in on je izginil pod njim; navzlic vsemu iskanju ga še do danes niso mogli najti. Pokojni je bil star 25 let ter zapušča lžletno vdovo ter dva otročiča, v stari domovini pa starše, brate in sestre, katere je nameraval vse semkaj spraviti, kar mu je pa preprečila kruta usoda.
Predrzen tat. To sredo je bil Gregorjev semenj v Radovljici. Ta semenj je zelo dobro obiskan vsako leto. Enako je tudi to sredo prišlo iz okolice polno ljudi. Pri blagajni na kolodvoru je bila večkrat velika gttječa. To priliko j!e porabil neki zelo izurjen žepni tat ter pri blagajni stoječemu možu prerezal notranji žep pri telovniku tako, da je dotič-niku padla iz žepa listnica. Tat je hitro na njo stopil ter jo pozneje pobral in izginil. Možu, ki je lpenda doma iz Dupelj, je vzetega denarja 520 K. Tatu še niso na sledu, j Trbovlje. Na tukajšnji pd,staji zadnje čase izziva privandrani nhm-ško-nacijonalni železnični uradnik Samovnik s siidmarkinimi vžigali-
cami. Stranke si odločno prepovedujemo, da bi nas tako nemško na-cijonalni nadutež žalil na popolno slovenski zemlji. Svetujemo mu, da naj bode popolnoma miren, ali pa naj pobere šila in kopita in odide s culo med svoje bratce Tirolce, odkoder ga je veter med nas prinesel.
Drobiž iz Štajerske. V Grad-c u so napadli trije zlikovci neko deklo, imenom Taferna, ter ji šiloma vzeli prstan, vreden 6 kron. Policijski pogon je ostal brezuspešen. _ —
V Rušah pri Mariboru je prišlo pretečeno nedeljo med fanti v gostilni Pinterič do pretepa, v katerega poteku je bil drvar Dobnig smrtno nevarno ranjen. — Brodarjenje na D r a v i s splavi, flosi, je do 31. marca do otoka »Felber« prepovedano.
— V Gradcu je umrl upokojeni nadravnatelj v justičnem ministrstvu Rudolf Kaiser. Bil je 63 let star.
— Deželne n a m e s t ni j e kon-ceptni praktikant Eg. Schrey pl. Redhverth je prestavljen iz _ Maribora v Gradec. — Iz Maribora je prestavljen stavbeni adjunkt H. Horna v Feldbach k c. kr. drž. železnici. — Po štajerskih uradih c. kr. poštne hranilnice straši zopet neki prefriganec ter dviga s pomočjo ponareditev denarne vloge. Knjižice so na ime »Fran Spies«, trg. sotrudnik v Celovcu. — V M 111 e r-b e r g u se je ustrelil 11. t. m. pešec 3. domobranskega pešpolka Schwar-zenberger s patrono, kot jih imajo za vežbanje. — V St. J U r j u ob Ščavnici sta padla domu grede fanta Seidela in Štamič v neki jarek. Štamič je obležal mrtev. Zadela ga je kap. — V Mariboru so aretirali dezerterja Salomona Feder-buscha iz Tarnopola. (Če se ne motimo, je mož sleparil tudi po Savinski dolini, v družbi z nekim krojaškim pomočnikom. Op. uredn.) — V Mariboru je bila ukradena soprogi svetnika Pofob broša in podolgovat diamant v vrednosti 8000 kron. Prijeli so soprogo trgovca H., ki je osumljena, da je zagrešila tatvino.
Zastrupila se z zvončki. V Go-
tzisu na Tirolskem je umrla predvčerajšnjem hčerka klavca Koppa. Kakor se je dognalo, se je deklica zastrupila s tem, da je jedla zvončke.
Roparski napad. Živinskega kupca Josipa Geislerja iz Sela ob Zilji, je preteklo noč na poti domov napadel neki neznan ropar, ki je sprožil več strelov na Geislerja. Geisler je zadobil pri tem lahke telesne poškodbe na vratu. Ako ne bi Geisler, ki je imel pri sebi večjo vsoto denarja, zbežal, bi ga bil ropar umoril.
Unior. Dne 12. t. m. okrog polnoči je ustrelil v Budimpešti vrlini natakar Robert Felbert v kavarni svojega gospodarja, ki mu je odpovedal službo. Umor iz maščevanja.
Grozno maščevanje kaznjenca. Predvčerajšnjem zjutraj je napadel v Odenburgu v tamošnji kaznilnici neki kaznjenec ječarja in mu je izlil v obraz žvepleno kislino, vsled česar je ječar popolnoma oslepel. Kakor se je dognalo, gre tu za maščevanje.
Prijet trgovec s človeškim mesom. V Hamburgu je dne 12. marca t. 1. policija prijela knjigovodjo R. Rotterja iz Wigstadtla, ki je bil eden izmed najbolj nevarnih trgovcev z dekleti.
Velika nesreča. Pri vojaških delih v Pulju so dne 12. t. m. padli trije bosniški delavci z odra. Eden izmed njih je bil na mestu mrtev, drugi je zadobil smrtno nevarne poškodbe, tretji je bil lahko ranjen.
.ladernica se je potopila. Predvčerajšnjem se je pripetila pri izlivu Labe velika nesreča. _ Neka velika jadernica. ki je prišla iz Južne Amerike v Hamburg in ki je imela na sebi naložen salpeter, se je potopila v reki Labi. Iz vode gledajo samo jambori. Kakor se sliši, se je potopilo 36 mož, ki so bili na ladiji.
Napad na italijanskega mornariškega ministra. Ko se je dne 11. t. m. napotil italijanski mornariški minister Leonardi Catollica v Rimu v ministrsko poslopje. Sa ie ustavil na cesti admiral Gozo m ga hotel na vsak način udariti s_ pestjo po obrazu. To pa se mu ni posrečilo, kej je neki seržant prišel ministru na pomoč. Ker je admiral s tem razžalil javnega funkcionarja, so Gozo zaprli.
Kuga v Perziji. V Perziji se je razširila te dni kuga, ki je zahtevala veliko človeških žrtev. V Perzijo je odšlo več ruskih zdravnikov, ki bodo tamošnje bolnike zdravili.
Odkritje velikanske poneverbe. V Kijevu so prišli te dni na sled velikanskim poneverbam pri južno za-padni železnici. Pri tridesetih državnih komisarjih se je uvedla hišna preiskava. Več komisarjev so zaprli. Skupna škoda znaša več milijonov rubljev.
I( aretaciji železniškega ravnatelja Villarta. Kakor je že »Dan« včeraj poročal, so prijeli te dni na severnem Francoskem železniškega.
ravnatelja Villmarta, ki je poneveril okrog 40 milijonov frankov. Pri Vill-martu. ki je ponaredil akcije, so našli še pet milijonov frankov gotovega denarja.
Ljubljana.
— O ljubljanskem kulturnem dogodku piše »Edinost«: Ta vest nam daje dovolj povoda, da bi izpre-govorili besedo o ljubljanskem gleda-iškem občinstvu, zlasti, ko smo več-trat čitali v ljubljanskem časopisju razne zabavljice na naslov našega gledališča in našega občinstva, toda ni nam na tem in prepuščamo stvar istemu ljubljanskemu časopisju, da primerno oceni svojo publiko. Pač pa nam daje ta vse drugo, samo ne razveseljivi dogodek povod, da vprašamo one naše domače superkritike, ki ne vidijo niti trohice dobre ne na našem odru. niti ne na naši gledališki publiki, pa naj so že potem oni sami pred odrom ali na odru, kaj pravijo k temu dogodku v prestolnici Slovenije, ki se ponaša s toliko narodno inteligenco in tolikim narodno prosvetljenim in menda vendar tudi narodno zavednim občinstvom, pojmujočim pomen take institucije, kakor je narodno gledališče? Vprašamo torej: ali ni končno ta »masa«, kakor nekateri tako radi z nekakim globokim prezirom imenujejo naše gledališko občinstvo, vendar le vsaj toliko vredna, kakor pa ona ljubljanska »ne-masa«, ki tako malo ceni svoje gledališče, da je morajo zapirati vsled njenega velikanskega zanimanja zanje? Mi vedno pravimo, da moramo rešiti svojo narodno mejo — v sredini pa poginjamo od same kulturne^ lenobe.
— Še en dokument. Zadnjič sem govoril s svojim dobrim znancem. (Bog obvari, ko bi ga ne prišteval k inteligenci!) »Kaj praviš — tako je začel,— da se naši ljudje ne zanimajo za dramo. Sploh, zakaj da ni za gledališče pravega zanimanja.« — »Kaj ne,« — sem odgovoril — »to je res čudno. »Ljubezen treh kraljev« je bilo vendar nekaj krasnega.« — »Tega nisem videl« — pravi — »jaz že tri mesece nisem bil v gledališču, šel bi le, če bi dali kako dobro opereto.« Podala sva si roke in sva se poslovila. Servus!
— Potrjeni novi društvi. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je ustanovitev društev:	»Slovanski klub v Ljubljani« in »Podružnice Ljubljana zveze absolv. srednješolcev c. kr. priv. južne železnice« odo-bruje vzelo na znanje.
— Danes obhaja .501etnico maš-ništva monsignor Tomo Zupan, ki je po vsem Slovenskem vnet in požrtvovalen rodoljub, ustanovitelj CMD. »Slov. Ilustrovani Tednik« prinaša ta teden sliki Tomo Zupan sedaj in kot novomašnik. Priobčuje tudi sliko njegovega brata pesnika Ivana in njune sestre Neže ter njih rojstno hišo, — Nadalje priobčuje ta številka »Slov. llustrovanega Tednika« slike nove CMD. šole v Trstu, g. dr. Abrama, tajnika CM podružnice v Trstu in g. arhitekta Costaperaria, ki je zgradil to šolo. Ta številka ima tu-di par slik z vojne na Balkanu in še druge zanimivosti, posebno znamenita pa je za vse Slovence radi zgoraj omenjenih slik bratov Zupanov in slik o CM šoli v Trstu. Priporočamo vsem, da si naroče »Slovenski Ilustrovani Tednik« ali da si vsaj tote-densko številko kupijo, ki se dobi po vseh tobakarnah in knjigarnah izvod po samo 20 v.
— Samogtavec. Ko je bilo sinoči v Ljubljanični strugi že pripravljeno za razstrcljavanje strug, je tamkajšnji uslužbenec opozarjal mimoidoče na pretečo nevarnost, kateremu so se razen nekega mizarskega pomočnika vsi pokorili. Le-ta se ni hotel umakniti in je uslužbenca še prav temeljito oštel.
— Občinstvo se svari pred nakupom raznih strojev, katere neupravičeno ponujajo in vsiljujejo različni agenti in katere inštalirajo neuki ljudje.
— V mestni klavnici se je zaklalo od 23. februarja do 2. marca t. 1. 68 volov, 6 bikov, 9 krav, 148 prašičev, 132 telet, 20 koštrunov, 54 ko-zličev. Vpeljalo pa 231 kg mesa, 3 zaklani prašiči, 30 zaklanih telet, 1 zaklan koštrun, 4 zaklani kozliči.
— Izgubila je služkinja Marija Hribarjeva srebrno žensko uro. Gospodična Vera Murgljeva ie izgubila srebno zapestnico
— Umrli so v Ljubljani: Marija Rus, zasebnica, 73 let, Radeckega cesta 9. — Pavel Batjel, mizarski mojster, 44 let. Radeckega cesta 1.
— »Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 14. marca: Specialni večer. 1. V španskih Pirenejah. (Potovalna slika.) Samo zvečer. 2. Vse zanič. (Humoreska.) Samo zvečer. 3. Komtesa in trubadur. (Drarna v barvah.) Samo zvečer. 4. Slovesni prihod lorda Hardinga, podkrajja indijskega v Delhi. (Velezanimivo.) 5. Gospodična detektiv. (Velekomično.)
6. Kako pristajajo na otoku Javi. (Popotna slika.) 7. Brez staršev. (Napeto zanimiva amerikanska drama v dveh dejanjih.) (Pri vseh predstavah, primerno šolski mladini.) 8. Mirko in njegov učitelj. (Komična učinkovitost.) Jutri: Ugasla luč. (2 dejanji.)
V torek: Ljudje brez domovja. Sijajen detektivski roman v 3 dejanjih.
v	-MrMt.unuMi«:.	rm	liiim*	onTOTM-jTC-inir—rT
Še par besed o kulturnem dogodku.
Da se bomo prav razumeli, podamo tu še par opomb in nekaj številk.
Bili so časi, ko so bila gledališča dobičkanosna podjetja. To je bilo še pred dobrimi desetimi leti v velikih mestih. Danes so taka gledališča redka. Skoraj vsa gledališča morajo izhajati le z velikimi podporami.
Mesto Koln ob Reni daje letno pol milijona mark za dvoje mestnih gledališč (nova opera). Diisseldorf plačuje 397.600 mark. — Frankfut ob Meni 380.696 mark. — Strasburg 187.190 mark. — Freiburg 179.400 mark. — Kiel 151.920 mark. — Vrati-slava 105.307 mark. — Semnica je določila za dvoje gledališč (1. 1913.) 254.614 mark. — Lipsko je dalo leta 1910. 238.186 mark.
Take sume plačujejo mesta. Koliko pa plačujejo n. pr. dvori: nemški cesar Viljem je dal 1. 1910 2,769.069 mark za gledališča. — V Monako-vem dobita dve gledališči letno
700.000 mark. Saški kralj da 800.000 mark in cel orkester. — Wiirtember-ški kralj daje 356.009 mark za dvorno gledališče. — Nadvojvoda Hesen-ski plača 250.000 mark. — Dvorno gledališče v Karlsruhe dobiva od države 130.000 mark, od mesta
147.000 mark. Naš cesar da za dvorno opero letno 600.000 K, za dvorno gledališče 400.000 K. Vsega skupaj da za gledališča visoko nad en milijon kron. Pariška velika opera dobi od države 800.000 frankov — komična opera 300.000 frankov — komedija 240.000 frankov — Odeon-teater
100.000 frankov. Lyon da gledališču
300.000 frankov. — Marseille 350.000 frankov. — Bordeaux 285.000 frankov. — V Italiji je gledališče večinoma privatno podjetje — gledališča podpirajo mesta, založniki in razni mecenati. Tako je n. pr. Visconte de Madrone pred kratkim z veliko svo-to rešil »Sealo« v Milanu pred propadom. V Bruslju dobi gledališče od dvora 100.000 frankov in od mesta 150.000 frankov. V Rusiji dvor bogato podpira dvorna gledališča — sicer pa jih plačuje bogata družba.
Te številke kažejo, kake podpore dobivajo gledališča. Zakaj je treba toliko denarja? Gledališka umetnost je danes mnogo dražja — nego nekdaj. Časi potujočih komedijantov so minili — igralski stan se je povzdignil — in skromnost — pravijo — ni prava čednost za umetnika. Operni pevci in pevke prve vrste zahtevajo gaže po 10.000—20.000 K. Tudi sicer se pogosto sodi zmožnosti po gaži. Življenje se je podražilo — posebno dobro življenje. Zato morejo gledališča izhajati le z velikimi podporami.
Ljubljansko gledališče dobiva podpore 26.000 K od mesta. Drugih mecenatov nima, Med večnimi krizami se je prebodlo do letošnjega leta. Previdna in vajena roka bi ga bila morebiti izpeljala na čisto, posebno, ker je mesto vedno kazalo najboljšo voljo, da se razmere ure-de. — Med tem pa so začeli intrigi-rati proti njemu klerikalci in od druge strani so jih podpirali »očitarji«. Tako se je sezona začela v znamenju krize in se bo v tem znamenju menda tudi končala.
Lansko leto, ko je zgrmel ljudski oder — smo rekli, da klerikalci niso zmožni, da bi vzdrževali svoje gledališče — letos mora slov. gledališče rešiti — kinematograf. Kaj naj rečemo k temu? — Menda se niti ne zavedamo sramote, ki smo jo doživeli s tem, da se ni mogla vršiti predstava v slov. gledališču v Ljubljani zato, ker ni bilo občinstva, To je najbolj žalosten dokaz, kako nizko stoji naša kulturna Ljubljana, slovenske pre-stollca in vrag vedi kaj še!
Toda gledališče je le ena točka: slučajno se bolj vidi, ker je pač — gledališče. Koliko pa je podobnega in enakega drugod. Zato se lahko smeje zmagujoči klerikalizem in tujstvo!
Nam bi moralo biti gledališče več, nego je drugim, ker je edino, ker je slovensko, ker je naše... Ker bi morali z njim pokazati, da smo narod, ki ne potrebuje knežjih podpor niti dvornih dobrot... Ker bi to moral biti dokaz naše ljubezni do kulture, do naše kulture!...
Dne 11. t. m. smo dokazali, da nam ni na vsem skupaj nič. Ne le gledališče — sploh...
Kam vodi ta pot?... Oj, Ljttb-Ijanci, oj zaspanci!
Trst.
Občinske volitve v Trsta. Volilni imeniki za bližajoče se občinske volitve v Trstu bodo razpoloženi na .vpogled od 18. marca do 28. aprila od 8. prcdpjldne do 2. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. predpoldne do 12. opoldne. Reklamacije se smejo vložiti dne 28. aprila do 2. popoldne.
Za prihodnje občinske volitve v Trstu se bodeta vršila v »Narodnem domu« dva sestanka. Prvi za mestne okraje se bo vršil v soboto, 15. t. m. ob 8. zvečer, drugi, za tržaško okolico pa v nedeljo, 16. marca ob 10. predpoldne. Dnevni red:	»Predpri-
prave za bližajoče se občinske volitve«. Vsak, ki se želi udeležiti posvetovanja, mora prinesti vabilo s seboj, ki ga dobi pri političnem društvu »Edinost«.
Na prižnici lažejo in obrekujejo. Boi proti onim. ki izrabljajo vero v strankarske namene. Do danes smo mislili, da so zmožni na prižnici lagati, obrekovati in zmerjati samo tisti fajmoštri, ki se nahajajo na Kranjskem. zakai klerikalizem vendar nikjer po Slovenskem ni tako močno razširjen, kakor v tej deželi, in zaradi tega tudi smejo ti »oznanjevalci« Kristusovih naukov na Kranjskem uganjati kar se jim poljubi. Toda v zadnjem času se slišijo take in podobne reči tudi pri nas v Trstu. Nekateri kaplani in fajmoštri hočejo posnemati kolege na Kranjskem. Mislijo si, če je njim dovoljeno tako postopati, zakaj bi ne bilo nam. saj smo vendar vsi v enakih suknjah. Zopet drugi pa si mislijo, srečen vsak. ki se zna prikupiti načelniku klerikalne stranke in drugim kapacitetam, ki imajo kolikor toliko upliva! Sai bi dotičnik, ki bi imel pri ustanovitvi klerikalne stranke v Trstu veliko zaslug, ne stal bogve kako slabo. Z ozirom na to je pač treba pridobivati pristašev. Najlah-keie se jih pridobi v cerkvi. Cerkev je pripomogla, da so prišli klerikalci do franke na Kranjskem in povsod driinftd, kjer je pač razprostrta. In cerkev hočeio uporabljati tudi tukajšnji pridigarji. Na prižnici hujskajo proti narodnemu in naprednemu časopisju, na prižnici obrekujejo vsako narodno tvorbo, lažejo in zmerjajo, da se vse kadi. Precej čudne pravljice pripovedujejo verni kri-stajni, ki zahajajo v cerkev k Sv. Antonu poslušat Kristove nauke, o katerih pa le redkokdaj kaj slišijo. Zelo se pritožujejo proti temu počenjanju. Oni, kristjani, pač ne zahajajo v cerkev zato, da bi poslušali političnega govornika, kajti politični govori vendar ne spadajo v cerkev, ampak na javne shode, kjer se lahko vsak. če je potrebno, oglasi k besedi, V cerkvi pa se ne sme ugovarjati, zaradi tega pripoveduje pridigar, kar mu pade v možgane. To bi pa nikakor ne smelo biti. če bo šlo tako naprej, se bo izpremenila cerkev v plesno dvorano in končno v »kazin«. Iz cerkve bo nastal čisto navaden hlev. Čudimo se, da je tem ljudem dovoljeno vse, da jih nihče ne kontrolira. Cerkev ima na vlado pač velikanski vpliv, vlada jej je podložna. Proti izrabljanju vere v strankarske svrhe moramo odločno protestirati. Če bomo džali roke v žepih, bo prišla doba inkvizicije. Klerikalizem stremi po dosegi one moči, ki so jo duhovniki imeli takrat, ko je inkvizicija najbolj cvetela. Če pogledamo mi tega črnega zmaja z narodnega stališča. vidimo, da je v njem poguba našega slovenskega naroda. Klerikalizem ni nareden, in pošten, ampak ima na sebi najostudnejše znake barbarizma. Klerikalizem tolaži one, ki se jim godiio krivice, s ponižnostjo in boljšim življenjem na drugem svetu. On hoče, da zavlada med ma-
so pravi hlapčevski duh, da si bodo razni mogotci tem lahkeje prisvojili vlado nad njo. Podjarmiti hoče vse. Kaj njemu mar. narodna in socijalna pravičnost! To vidimo, če gremo poslušat pridigarje, to vidimo, če opazujemo življenje teh ljudi. Mi Slovenci, kakor vsak drug narod, moramo klerikalizem korenito iztrebiti. Zlasti mi Slovenci, kajti mi tičimo še najbolj v njegovih okovih, zato nas drugi narodi tudi tako pritiskajo, mi pa smo ponižni in zopet ponižni. Posebno moramo nastopiti proti preganjajočim cvetkam klerikalizma med tržaškimi Slovenci, kajti veliko škodo bi nam prinesel ta zmaj, ako bi si najel stanovanje tudi v Trstu. Kolikor je naprednih in narodnih Slovencev, ki jim leži napredek našega naroda pri srcu, bodo čisto gotovo šli v boj in zatrli to klerikalno gibanje.
III. občni zbor godbenega odseka N. D. O. Minuli četrtek se ie vršil v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu III. občni zbor godbenega odseka N. D. O. Namesto odstopiv-šega predsednika je otvoril občni zbor podpredsednik D. Kapelj, kon-statiral popolno udeležbo članov, pozdravil predsednika centrale N. D. O. in s primernim pozdravnim govorom omenjal društveno delovanje v minulem letu. Izrekel ie zahvalo vsem, ki so v minulem letu se spominjali z raznimi denar, prispevki društva, da je moglo takoj častno nastopiti na vseh narodnih prireditvah in pokazati pred javnostjo, kaj zmore. Poživljal je vse, da naj vstra-jajo tudi v nadalje na tej poti v slogi in delu. Tajnikovo poročilo je bilo soglasno sprejeto. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo v minulem letu dohodkov K 542-1.70, stroškov pa K 5376.64, skupni promet torej 10.801 K 34 v; tudi to poročilo je bilo soglasno sprejeto. Volitev odbora. Predsednik volilnega dseka prečita listo odbora, ki ie bila soglasno sprejeta: Predsednik Rudolf Pregare, odbor: Anton Ko-lombin, Josip Stojkovič, Leander Pegan. Jos. Antončič, Alojz Hočevar. Namestniki:	Dominik Kapelj. Josip
Kjuder, Anton Cotman. Pregledovalci računov: Ant. Pirjevec in Ivan Vodopivec. Novo izvoljeni predsednik g. Rud. Pregare se zahvali za izkazano mu čast ter obljubi delovati za procvit in napredek društva. Slučajnosti: Pri tei točki se je oglasilo več članov k besedi in razvila se je obširna debata. Sklenilo se je. da podporni člani, ki so do sedaj plačevali 20 v na mesec, bodo od sedaj plačevali 50 vinarjev mesečno, zato pa ie godbeno društvo obvezano v slučaju smrti podpornega člana svi-rati pri pogrebu. Nadalje se je tudi sklepalo o več notranjih in zunanjih zadevah. Ker ni bilo več predlogov, je predsednik opozarjal člane na njihovo dolžnost in radi pozne ure zaključil zborovanje.
Narodni klub »Triglav« v Trstu (plesalci plesne šole N. D. O.) priredi prihodnjo soboto, dne 15. t. m. v dvorani N. D. O. ulica S. Francesco št. 2,1. svoj plesni venček. Ples vodi g. Fran Bonano. Začetek ob 8. uri zvečer. Konec ob 2. zjutraj. Med plesom in odmorom posluje šaljiva pošta.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
»HAMIDIE.«
Cetinje, 13. marca. Po poročilih uradnega lista je pri bombardiranju Drača in S. G. Medne od strani turške križarke »Hamldie« bilo ubitih
10 vojakov in več ranjenih. Povzročena je tudi velika inaterielna škoda. Pred Drač so priplule grške torpe-dovke. »Hamidie« se je obrnila proti italijanskemu obrežju.
TUDI TRANSPORTNE LADJE POŠKODOVANE.
Cetinje, 13. marca. Vladni list poroča, da je bilo vsled strelov »Ha-inidie« poškodovanih tudi več transportnih ladij.
VOJAŠKE ODREDBE V SRBIJI.
Belgrad 13. marca. Vojno ministrstvo je odredilo vpoklic po turnu, za orožje sposobnih mladeničev zadnjega letnika, da nadomeste ono moštvo 3 poziva, ki opravlja službo garnizijskih straž.
BOLGARSKO - RUMUNSK! SPOR.
Belgrad, 13. marca. Boigarsko-runumski spor se bo obravnaval pred posebno komisijo zastopnikov velesi! in sicer v Petrogradu. Prva seja bo v začetku druzega tedna. Prevladuje tako optimistično naziranje, da se trdi, da bo spor v dveh sejah poravnan. Baie se bo Ruuiunija zadovoljila s tein, da Bolgarija podere utrdbe pred Silistrijo.
DELNA DEMOBILIZACIJA NA JUŽNIH MEJAH.
Dunaj, 13. marca. (Uradno.) Po-veljništvo IS. in 16. armadnega kora je dobilo povelje odpustiti reserviste na njihovo lastno prošnjo. (Dopust bi bil podoben božičnemu vojaškemu dopustu. To je pa prvi korak za delno demobilizacijo na južnih mejah. Naj že vendar pride do tega. Z dejanjem — z demobilizacijo pa Avstrija pokaže svojo neagresivnost na jug. Z dejanjem — pa ne s frazami v »Fremdenblattu!«)
SPLOŠNA SITUACIJA.
Dunaj, 13. marca. »W. AUg. Ztg. piše o splošni situaciji: V Londonu zboruje poslaniška konferenca, ki se bo pečala tudi z vprašanjem Skadra. Za slučaj, da pride do sklepov, bodo taisti silno velike važnosti. Jutri se pričakuje generalnega naskoka na Skader. — Kar se tiče mirovnih pogajanj, bodo taista težavna, kajti zdi se, da bodo države balkanske zveze v svojem odgovoru na Imedijatni predlog mediciacijo velesil napravile odvisno od tako velikih pogojev, da mediciacija velesil ne bo mogla se Izvršiti.
USODA SKADRA IN DJAKOVA ŠE N! REŠENA.
Petrograd, 13. marca. Proti dunajskim vestem, da je v vprašanju Skadra in Djakova dosežen sporazum. trdi »Rječ«, da je kljub demobilizaciji ostalo vprašanje Skadra še nerešeno. Ra v »o tako tudi glede Djakova.
SAMOMOR.
Reka, 13. marca. Žena srbskega poslanika v Rimu se jc danes vstre-iila. Vzrok: bolezen.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. P. v K. Hvala lepa. Za drugo se nismo mogli odločiti. Ob priliki več. Prečina. Ker ste nas po mnenju drugih napačno informirali — ne moremo ugoditi. Zavzamemo se samo za pravo gospodarsko in napredno politiko. G. B. Trst. Ako stvar zasluži javne graje, dobro. O zadevi se bomo informirali. — Vreme. Hvala lepa za poslano in za pozdrave. Oglasite se zopet. Pozdrav!
Od"'"-'‘nii urednik Radivo> Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«,
Mali oglasi.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
V Ljubljani se izdelujejo Žagarjeve kape samo na Starem trgu 32.
Zahvala.
Gosp. odvetniku in državnemu poslancu dr. Vlad. Ravniharju se naj-iskreneje zahvaljujemo za njegov trud in njegovo v sedanjih časih redko požrtvovalnost, da je zastopal liri upravnem sodišču na Dunaju našo pritožbo zoper Korbarjevo postopanje pri zadnjih občinskih volitvah v občini Dobrunje popolnoma brezplačno. in ga zagotavljamo svoje hvaležnosti.
Dobritnjski občani, ki so za red v obrlnskem gospodarstvu.
Prodajalka
izurjena v špecerijski stroki z daljšo prakso želi službe v večji trgovini ali filijalki. Naslov pove „Prva anončna pisarna".	183—1
Razpis.
„S!ovensko Planinsko Društvo v Ljubljani'* spreime v svoj novi planinski dom „ZIatorog“ ob Bohinjskem jezeru (turist hotel)
oskrbnika oz r. oskrbnici
proti mesečni plači za poletno sezono. Plača in pogoji po dogovoru. Ponudbe naj se naznanijo osrednjemu odboru ,,Slovenskega Planinskega društva v Ljubljani".
^==  ....................
r Senzacija za Veliko noč! i
Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. Krasna izbira kostumov za dame in deklice v najmodernejših favnah in najsolidneišem blagu.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano	nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Kanadian Pacific
Trst-Kanada.
Nova direktna brzoparobrodna linija za potnike in razno-;;	vrstno blago	::
v Kanado in Zdr. države Sev. Amerike.
Prva vožnja iz Trsta je določena na četrtek 20. marca 1913. Ti brzoparniki imajo v 111. razredu kabine ali kamrce za 2 in 4 osebe skupaj. Kabine so najmoderneje opremljene ter imajo potniki na	razpolago	sprehajališče	na krovu, jedilni in kadilni salon in kompletno godbo i t. d.
Hrana in	postrežba je	izborna	in cene so najnižje. — Vsi potniki 111. razreda so nastanjeni v
kabinah, zato je ta linija najpripravne ša za potnike v Kanado in za pošiljanje vsakovrstnega
blaga na vse strani Kanade.
Vsa tozadevna pojasnila daje brezplačno koncesionirana potovalna pisarna
FFI S M A m A v Ljubljani, Dunajska c. 18
Mmj\J •	f	v	hiši	»Kmetske	posojilnice".
I
I
i
Š:
m*
BOI
—————C——————————*————————————
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mla» dinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Notni stavek.
Litografija.
HM
Cene najnižje!
•im
m