13. štev. Novo mesto, Ili. iiiarcii 190D. XXV. letnik. DOLENJSK E NOVIC Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poStnino vred za celo leto naprej 3 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropsko države znaša 3'50 K, za Ameriko pa 4-50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Krompir „Heine". IVidelki krompirja ae ravQajo v obce po tem, kako rodovitna in pripravna je zemlja za krompir in kako jo "uflelanio in gnojimo. Uavuajo ee pa tudi po sorti krompirja. J^ep dokaz o tem nam daje krompir „onejida" aii na •jratko „onejidovec", ki se je zaradi svoje rodovitosti in ' nigilj duhriii lastnosti mofno razširil po Dolenjskem, tako, ga naliajamo že povsod. Ljudje mu radi pravijo ta krompir, ker je belega mesa in gladke kože. Izmed raznili drugih sort, ki se dandanes priporočajo, ^ je přetečeno leto prav dobro sponesel krompir „lleine". ^ii kmetijski šoli na Grmu, kjer se delajo poakuinje z raznimi vrstami krompirja, je dal krompir Heine boljše pridelke kakor onejidovec, kar je povzeti iz sledečih številk. Na 100 stirjaskih metrih se je pridelalo onejidovca kg, krompirja „lleine" pa 295 kg, aH če prera-•^«nanio vse to na orale, se je pridelalo na oralu 143 ^et, ceutov onejidovea, oziroma 165 metr. centov Tïeine-ja. "ridelek lleine-ja je potem takem pri oralu za 22 metr. «entov večji ali v denarni vrednosti 132 K, ako računamo kg po 6 K. ^ Krompir Heine je okrogel krompir z malo vdrtimi razpokane kože in rumenega mesa. Podoben je ribttičanii. ki je bil prej tako cenjen zaradi svoje rumene ^rve in okusnosti in katerega se je v zadnjili letih opustilo, ker premalo rodi in ker je preveč podvržen krom-P'rjevi plesnji. Kmetijska šola na Grmu dela že tri leta poskuanje ® Heme-jem, pa še nobeno leto ni tako obrodil, kakor přetečeno. Iz tega bi se dalo sklepati, da mu ugajajo ^"'j «lihe lege. Ker je lleine dobrih lastnosti, je želeti, poskusijo saditi tndi drugi gospodarji. Za poskusnjo "iij 8e pa sadi znnaj na njivi, tam kjer se ima saditi ■""gi krompir. Opozarjam na to zaraditega, ker ga naši &fi8podarji radi sade na vrt, ce ga je kaj malega saditi. ' eveda so vspehi na vrtu navadno ugodnejši, ker je vrtna ^^'"Ija bolj ognojena in bolj rahla kakor na njivi. /ebno seme za male poskušnje se dobi pri kmetijski Šoli na Grmu. '' Odbiranje kokoši za rejo. ^^ Nase domače kokosi do dobre za rejo. Odlikujejo ^ 8 tem, da so utrjene in vajene našim razmeram, da Vajene na&i strežbi in piči. Odlikujejo se pa tudi a tem, ^ 80 dobre za jajca in za meso. Znano je, da daje ^lenjska kokos prav dobre piščance in okusno pečenko. Najbolj važna je pa kokosjareja zaradi jajc in sicer ^'^raditega, ker nam jajca največ neso. Z jajci je po Do-^ijskem že od nekdaj živahna kupčija, ki prinaša lepe tisočake na leto. Te dohodke je treba se bolj povzdigniti, kar dosežemo stem, da se začnemo mal obolj zanimati za nésnost naših kokoši in da kokošjo rejo na to stran iz-popolnujemo. Glede nésnosti so pri naših kokoših se velike razlike. Če izvzamemo jarčke, vidimo, da nam marsikatere kokoši dajejo komaj po 50 do 60 jajc na leto, dočim nam znČBO druge po 120 do IGO jajc na leto. To ni vsejedno, ne za žep, ne za daljni vspeli in napredek naše kokošjereje. Vsaka gospodinja bi morala gledati, da redi le najbolj nesne kokosi in da odstrani vse, kar je slabega. Žalibog pa, da se to ne godi, ampak da se redi vse križem, dobre in slabe živali. Če hočemo rediti dobre jajfarice, je pred vsem potreba, da odstranimo od nadaljne reje vse slabe in prestare kokoši. Kokoš je dobra za nesenje le 3 leta, zato naj se kokoši s 4 leti odstranijo. V tem času jili je mogoče še dobro v denar spraviti. Izjemo je delati le pri kokoSih, ki so posebno pridne in dobre za valenje in za pisëeta; take kokoši se lahko še eno Itto dlje redijo. Kakor je važno, da odbiramo za rejo le najboljše kokoši, tako je važno, da odbiramo tudi Jajca za valenje. Dvo-in triletne kokoši dajejo največ jajc in najbolj razvita, najlepša jajca. Iz takili jajc se izležejo najlepša pišČeta. Zato naj se jemljejo za valenje jajca od dvoletfiih in triletnih kokoši. Kakor se da nésaost kokoši izboljšati s skrbnim odbiranjem kokoši in jajc, tako se da povzdigniti tudi z rejo pripravnili plemen. Naše kokoši dajejo v tretjem letu k večjem po 120 do 150 jajc na leto, navadno pa 100 do 120 jajc. V tem oziru je v veliko boljše laško kokošje pleme, ki daje v tretjem letu tudi do 180 in celo do 200 jajc. Ako hoćemo domaČe k(jkoši izboljšati glede nésnosti s kakim drugim plemenom, potem so laski petelini najboljši za to. Laške kokosi niso velike ali izvrstne 80 za nesenje jajc, Ne le da dajejo največ jajc, ampak jajca so tudi lepa, debela iu težka. Zato pa priporočamo, da se domače kokošje pleme požlahtnjuje z laškimi petelini, ki so rudeči in močno podobni našim nekdanjim domačim petelinom. Pa se na nekaj je gledati pri kokošji reji, ako hočemo, da se izboljšajo dosedanji vspehi. Gledati je namreč tudi na to, da se ne plemenijo živali, ki so v bližnjem sorodstvu, ker se s tem vsa reja slabi. Ako nimamo pri nas zleh nasledkov vsled reje blizo sorodnih živali, pripisati moramo to edino le tej naravni in prosti reji, ki jo imamo: Na vsak način bi se pa tudi pri nas veliko lepši vspehi dosegli, ako bi skrbeli za to, da plemene živali niso v bližnjem sorodstvu. Ako bodemo na ta način vplivali na napredek nase reje, smemo računati, da dobimo tudi pri nas bolj nésne kokoši in da se dohodki reje še bolj povzdignejo, -r- 92. dolp:njske novice Btev. 12. Politični pregled. liosiiii ill madžarški uiiiiH'ii. „Mažari si osvajajo Bosno". ťo03tali gospodarji v Bosni. Baron Burian je govorniku obljubil Statut nove agrarno banke; drugi dan pa mu jo pisal, da je en sam statut v skupnem finančnem ministrstvu. To je seveda îe prazen izgovor, ker statut se more hitro prepisati. Mažari hočejo prikriti svojo nakano, da bi bosanskega kmeta spravili v odvisnost in tlačanstvo mažarskim borzijancem. To je «ma!!ana kupčija, katere so zmožni le ma-žarski šovinisti, katere podpira mažarska vlada. Za ta dr. ŠušterSičev predlog je glasovala malone cela zbornica. „Slovanska enota" pokaže lahko na lep uspeh: v najbolj perečem vprašanju v obrambo avstrijskih koristi proti Ma-žaroin je ])otegnila za seboj celo zbornico. fSrU.sko vjHvišaiije.' Stojimo pred odločitvijo. Kmalu utegnejo pokati puško ob Drini. Zato je pač zadnji čas, da se državniki bodisi v Belgradn bodisi na Dunaju premislijo, preden svojo usodo postavijo na kocko. Položaj je danes približno tak, kakor je bil v onih epohalnih dneh, ko se jo združila mlada, nova Italija. Srbija hoče danes prevzeti vlogo osvoboditelja, Pic-monta, Rusija pa vlogo, ki jo jo takrat igrala Krancoska. Srbija teži za tem, da združi srbski narod, ki jo danes razkosan deloma pod avstrijsko, bolje rečeno ogrsko, deloma pod turško oblastjo, v eno mogočno državo. Avstrijsko-srbsko vprašanje se mora temeljito vzeti v pretres. Avstrijski parlament ima zdaj nalogo, da svečano izjavi, da so avstrijski narodi za mir in za sporazum a Srbijo. Poizkusiti se morajo prej vsa sredstva, predno posežemo po orožju. Posledice vojske v sedanjem trenutku bi bile nedogledne. Kdor prvi prime za meč, ta utegne postati odgovoren za splošni svetovni požar. /jC danes mora biti našim državnikom jasno staiisče: Tudi, če zmaga nase orožje, srbsko vprašanje ni rešeno! Tako elementarnega gibanja ne bodo ustavili generali. Edina re.šitev je v tem, da íírvate in Srbe našo monarhije osvobodimo ma/arskega jarma ter Hrva,ško, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Banat in slovenske pokrajino združimo v eno državnoi)ravno telo z lastnim postavodajalnim zastopstvom, popolnoma enakopravnim in enakovrednim z dunajskim in budimpeštanskim. Oživotvorjenje jugoslovanske skupine je potrebno, kajti, če je ne napravi Avstrija, jo utegne kdo drugi poizkusiti. Avstrija ae mora jiokazati zdaj za slovansko državo par excellence in svojo veliko rano na jugu zdaj zaceliti. Srbija so boji za usodo svojih konacionalov v Bosni. Tudi mi se zanjo bojimo, saj ima baron Burian s svojim načrtom izredno privilegováno mažarske banke namen Bosno v kratkem poniažariti. Kaj Iki z vojskiiî Srbski o«lg(>vcir Avslriji. V ponde^ek 15. t m. jo izročila srbska vlada avstrijski odgovor na noto grofa Forgacha. Srbska vlada se sklicuje na svojo okrožnico na velevlasti, iz katere da je razvidno, da je razmerje mod Av.strijo in Srbijo normalno (!). Kar se tiče trgovinske pogodbe, jo je Srbija že lani postavno sprejela, torej od lýene strani ni zapreke, da so uve^avi. Če ]>a avstrijski in ogrski parlament pogodbo odklonita, prosi srbska vlada, da ji avstroogrska naznani tiste določbe, ki jih parlamenta nočeta sprejeti, kajti šelo ]iotem bo mogla srbska vlada storiti definitivno sklope. Za Avstrijo je ta odgovor po]iolnoma nepovo\jen. Srbska vlada namreč se sklicuje na svojo okrožnico velevlastem, to jo, vztraja na svojem stališču, da je aneksija evropsko vpra,šanje, torej ne izključuje možnosti, da Srbija pride z Avstrijo v konflikt. Z državo [»a, ki tako odkrito računa z vojsko in se zato čimdalje bolj oborožuje, jo prijateljsko trgovinsko razmerje čisto izključeno. Avstrijska vlada odgovori Srbiji, kakor so poroča iz vrlo merodajne strani a noto, ki pomenja ultimatum. Avstrija bo zahtevala takojšnjo raz-orožoigo srbskih čet na moji. Vojska je potem neizogibna. Zastopniki velevlasti bodo spričo tega dejstva v Belgradu zopet posredovali, da srbsko vlado v zadnjem trenutku odvrnejo od njenih namer. Vojaške pnj}rave v Nrbiji. Srbija se nejirestano oboro-žujo. Število ruskih prostovoljcev se ceni na .5000 mož. Najbolj bodo delovale bande, med ktero Je vojno ministrstvo čisto očito razdelilo pred vsem bombe. Bomb Je izdelanih v Kragujevacu 50,000. ! Prestolonaslednik Jurij bo .íel nadzorovat čete ob f)Osanski meji. Tudi tretja rezerva — črna vojska po naše — je žo v]>o-klicana. Vse to kaže, da Srbija misli resno na vojsko; vsak dan nas zna presenetiti. Iz Belgrada prihaja poročilo, da je skleiýono, da vdere '27. marca v Bosno in Sandžak I2,OUO vstaških čet. Poroča se celo, da sta se pri Vardicah na vzhodni bosanski železnici spoprijeli avstrijska in srbska jirostovoljna četa. Na avstrijski strani je padlo baje G vojakov in 1 poročnik, na 8rl)8ki pa Ifí iiiož. ('riiiigora so tudi s krčevito naglico oborožuje. V.se šolo so zaprte. Vsi možjo in mladeniči od 16. leta dalje so oboroženi. Pravoslavni ])0])Í priiligujejo v cerkvah sveto vojsko zoper Avstrijo. Z evrojisko koiirereiicti najbrže ne bo nič; Avstrija je ne mara, ona zahteva vedno direktna jiogajanja s Srldjo, tudi druge velevlasti se ne ogrevajo posebno zanjo; konferenca bi lahko postala povod novih sporov. Kaj pa Kusijai Več ruskih časnikov povdarja miroljubnost Kusije; rusko vlado pozivljejo, naj rajo diplomatičnim jiotom pritiska na Avstrijo. Srbije haj pa nikar naravnost ne podpira. Poročajo tudi, da vesti o vojnih pripravah ruskih čet na avstrijski meji niso resnične. Gro se le za običajno, že davnaj sklenjeno premostitev kavka.ških čet. Minister za zunanjo zadeve se je pri konferenci s poslanci izrazil, da je Rusija za mir. Na Dunaju pa smatrajo dejstvo, da je bil za Ivovski armadni zbor imenovan sedaj nov poveljnik, za slabo znamenje. Tiii'ćijiu Tudi turški ministrski svet se je bavil z vojnim razpoloženjem v Srbiji in z vojno nevarnostjo ter se posvetoval o vojaških korakih glede na varnost '1'určije. — Ako se stvari kmalu no obrnejo na bolje, zagroino kmalu topovi. Bolgrajska „Politika" piše: Trenotek je tu. Sovražnik je pred vrati in hoče v našo ^deželo. Konilikt je neizogil)en, mi ne moremo odnehati. „Mali Žurnal'' pa |dšo: Imeti moramo z Avstrijo vojsko na življenje in smrt. V l'crziji še vedno ni mini. V Peterburgu se je vršila v ministrstvu za zunanje zadevo konferenca, kjor so so )»osveto-vali, kako posredovati v Perziji, da varujejo gospodarske interese Rusije, Predlagalo se je, naj ruske čete korakajo proti Teheratiu na pomoč šahu. Mogoče misli Rusija, polastiti se 1'erzije. haljiii Vzlioil. Anglija, Jfrancija in Nemčija se dogovarjajo, kako skleniti trgovinsko-politiški sjiorazum glede na vsa vpra-.šanja na Daljnem Vzhodu. Ali ste že vposlali naročnino za ,Dol. Novice'? Zabavi in pouku. Kriva prisega. Povest. — Zorinlav. Doltar je začel [iO[iivati in pijanievati. Vest ^'a je pekla Jiot ia (Ifii), ker je po krivem prieeííd, in hotel jo je zamoriti to stra.šiio itiiisôevalko v vinu. Sprva je pil (iorna, [loznejo pa jO zaĚcl zahajati v gostilne. Prišel je med razne ptjanćke in kvartopirce, ki ho (^a kmahi dobili v svojo sredo, da jim jo plaza vino in z njimi ipral za (icnar. Izgubljal je voJike svote; pa Èiinbo^ je izguli^ja], tem strastneje je igral in kadar mu je «"lanjkala denarja, tedaj si je izposodil oti krćmarja ztiaj na gozd, i'-daj na kak travnik ali njivo. Krčmar se je znal seveda okoristiti 'n kujioval je za nizko ccno gozd, travnik za travnikom, njivo 'j'i njivo. S hitrimi koraki je šlo pri JJoltarjii navzdol. Jsajbo^ši "ciavec pri hiši, Martin, jc odšel od doma, nihče ni vedel kam, fïospodar žena joka, la je popival in zanemarjal gospodarstvo, dasi ga je t;.. J- [.rosila, naj se pobopa in pnsti nevarno družbo. "i izdalo! iJoltar jc pil in kvartal in zajtravíjal, kar si je l'fej 8 trudom pridobil v dolgih letih. . Hilo je ravno na dan, ko je jired petimi leti Doltar )>rcd ^ivim Rojij^jtii |)o krivem jtriseficl. Že na vse zgoiiaj je odšel J-'oltar od (ionm in krenil v gostilno, l'il je celi božji dan in »e pozno v noč. Tudi kvartal je in ko jcizt^iibil zadnje novce, f^' Jili je še imel, jo zastavil zadnji i)ar volov. Vrgli so kvarte IJoltar je izf^nibil. trGoljuiivd!" siknil je skozi sobe in planil izza mize. „Ha — Im — lia! Goljufi gori, goljufi doli, vole boš dal, konec besedil Jutri iiridenio po nje!" so se zakrohotali •ivanopird. , vIjC pridite! Pokažem vaci ! jc kriťal pijani Doltar in se odzibal proii do,,,,]. .. prižgano cigaro je krenil v hlev in zacel govoriti svo-Jinia voloma: .■Mislijo mi vaju vzeti, volička moja, pa vaju nc bodo in 'O bodo, če jirific jjo vaju ves svet. Ne dam vaju, yja vaju no 1'0 dam iu še enkrat rečem, da no dam!" Vlegol se je na kup stejje in kmalu trdno zaspal. Prižgana t^'îiara niti jc padla^^ iz ust, vnela se je stelja in kmalu zaEcla s 1'faiiicnom goreti. Živina v hlevu jc začela turobno mukati, pes pred hišo je žalostno zatulil in budil jírcbivalco. Prvi se je /DudiJ in zapazil ogenj. 1, »Gori, gori! Ljudje božji pomagajte!" je zav]»il in tekel « iJoltarju budit. „Gori, gori, pri Doltarju gori!" se je hip gasit^"'" I"' fio vstajali in hiteli i)oniagat ^ ^^ prepozno! Hiša, hlev in sploh v.sa Doltarjcva posJopju so biia že v ogrýu. Komaj so še zbudili družino, da Je otela vsaj življenje, drugega ni bilo vec mogoče rešiti. »Oče, oče! Kje so oče?" je zajokala liezika. tar' ^ hlevn! Re.šito ga!" je javkala Dol- ill hotela sama skočiti v ogcip. «Kar je, je! Zdaj ga no reši nikdo več! Izgubljen je!" 1 tiudjc in zadrževali Doltarico, ''j I'l'i^c iz množice gosposko oblečen človek in ^Koci v goreči hlev. .îJezus, Marija! Po njem je!" oglasi se glas iz množice. Iji njem je, po njem jel" je završclo med ljudmi. Tisti Prp/t^® 1'lai'il iz gorečega hleva ves obžgan rešitelj in položil Krzana vaega opečenega Doltarja. tli. 1 od-pu-8ti-i-i!" zajecal je nesrečnež in zaprl oči. JC vsled groznih bolečin, rel« Doltarjcv se je zgrudil na tla. Vsa obleka je go- ott njem. Hitro so ga polili z vodo in ga pogledali natančneje, so so začudili — sjioznali so — Martina. fKoiiec; pride) Hitro SB ŠB naročitB na ,Đol. Novícb'! Potopisne črtice. (Dalje.) Cc se ti ne bo napolnil žep, se ti ]ia morda nasiti srce, kar je še večjega pomena. — Predno vstopiš, vidiš krasno pročelje s stolpi in raznimi okraski. Ko bi bil ti zares tam, bi moral plačati tri marko vsto]inine, ker si bos ogledal grad pa le v (iuhu, te ne stane nič. ,.No, vendar nekaj zastonj." „Poslušaj! — Od pritličja do četrtega nadstropja se vijejo sto])triice okrog mraniornatega stebra, ki se v četrtem nadstroigu spremeni v bronastega v podobi palme. Stoidvši v vežo se gledavec razveseli krasnega, v romanskem slogu zidanega in raznobarven ega oboka. Hoditi mora po i»reprogi, da se ne zamažcjo jtovoščena tla. Na sredi veže visi od oîioka lestenec, ki se blišči, kot bi bil h samega zlat,a in biserov; a je le iz pozlačenega brona in dozdevni biseri so iz raznobarvnega stckia. Stene okraSa deset dramatičnih slik, kakor Sigurdov boj z zmajem . . . Večina podob, katerih so ])0lnc vse sobe tega gradu, je slikanih po raituih pravljicah in so tako mojstersko dovršeno delo, da se zdi gle-davcu, kot bi imel žive ljudi pred seboj. Nato pe^a vodnik gle-davce v službeno sobo, katero dele mramornati stebri v dva dela. Stene so odete z umetnimi rezbarijami iu slikami, volnene, višnjeve zavese so ]ia okrašene z zlatimi čipkami. Tudi dva krasna lestenca se lesketata v tej sohi. Iz službene sobo stopi gledavec v ]»isno sobo. Ta soba z lesenim strojiom zelenkaste barve in bogato z zlatom iirevlečena, je po obliki podobna službeni sobi. Zelene, svilene zavese so bogato prt^tkane z zlatom ; ravno tako tudi zofe. Nekaj posebno lepega v tej sohi je kraljeva jtisna miza s sedežem, katerega visoko naslonjalo ima na vrhu srce in na obeh straneh istega po enega leva, ki nosita krono z bavarskim grbom. Blazinasti sedež je hogato okrašen z zlatom v jtodohi Icvii, labuda itd. Mizni prt je iz zelenega žameta, ki je tudi okra.šen z zlatimi ornamenti v podobi zmajev.... Na mizi stojita dve svetilki in dva svečnika, na katerih je več dragocenosti kot na marsikateri mon.štranci. Tudi pisno orodje, posoda za črnilo in sii)0 je občudovanja vredno. Pisna mapa je zlata in s jiristnimi biseri oza^šana. Dva v zlatu l)lesteča se lestenca, katerih vsaki nosi po osemnajst sveč, močno povzdigneta krasoto te sobe. Vsa sot)a je slikana z mičuoživiriii l)arvauji, med kateriiui so sliko jirodstavljajočo nadvojvodo Friderilia avstrijskega, vojvodo Otona bavarskega, i»otem pa šo razne slike, kakor po neki pravljici slikani vitez Tannhiiuser .... Istega predstavlja jirva slika, kako sc zabava na prostem med plesavci in plesavkami. Tannhiiuser se je spri s pevci, šel na takozvani „Venusberg". kjer je razuzdano preživel leto dni. Zato ga predstavlja druga slika, kako se je udano podvrgel bogiiçi Veneri in kako si je Venera prizadevala, da bi ga s svojim oćaraiijcm še dlje časa obdržala pri sebi. 'J'retja slika predstavna Tannhřiuserja kot spokornika klečewga pred papežem, kjer je dobil odvezo svojih grehov in nato umri. Pripomnim, da ti ne morem tako natančno opisati, vsega kakor sem ti opisal delavnico, ker bi se le predolgo zamudila pri tem. ])a ne bova zamudila preveč časa, stoiiiva v duhu naiirej in oglejva si sobo za stanovanje: Ta soha ima nišo, to je jiro-stor, ki je v zidu bolj vun pomaknjen, da je skoz okna le|iši razgled. Med nišo in drugimi jirostori so beli, mratiioruati stebri, okovani z zlatimi obročki, v katere so vdelani dragulji. Sredi sohe visi krasni lestenec, okrog po stenah te pa pozdravljajo očarajoče slike, ki predstavljajo hrabrost nekaterih junakov in nekatere po raznih pravljÎL'iah jiosnete slike. .Soba za oblačenje narodi na gledavca zopet čaroben utia. Iz vijoličnobarvenega pohištva se bleste zlate čipko, stene so okra.šene pa z unjctninii rezbarijami. Na stropu se vidi umetnost slikarstva, ki predstavlja vinograd in gaj, kjer preletavajo ptice pevke, nad njimi se razgrinja sinje nebo z nekaterimi oblaki od večerne strani ,. . Xo stopi gledavec v kraljevo sjialnico, ga obide neka sveta bojazen, kot hi stopil v krasno svetišče. Temeljna liarva sj.al-nico jo temno vijolčasta. Kazni lestenci in kandelabri se blišče zlata in draguljev. Sredi sobe stoji krasen steber, ki podpira strop in sluii boíjí za olepšavo. Te sobe notranpost z vsem pohištvom je urejena v pozno gotiškem slogu. Postelj, "a kateri je spal kralj Ludovik II. še tri dni pred svojo smrtjo, je tako , široka, da bi spale na njej lahko .štiri osebe. Nad i^osteljo je gotiški baldahin, ob strani pa dragoceni zastor. Rezbarije na vznožju predstavljajo vstajenje Gospodovo, slika Matere božje na končnici zglavja je pa posneta po sliki sv. Lukeža. Na steni ()oleç posteljo sta dve sliki kot aimbol zvestobe in zmernosti. Tudi peč je tako krasna, da l)i jo lahko imel prej za oltar, kakor za poč. Pult za branje z nualonjacein, bi pa ne dolal kralju sramote, četudi bi jja jtorabil za kraijoTi prestol. Izmed slik na steni 80 še posebno zaniridve one, ki predatavljajo nekatere prizore iz življenja Tristana in Izokic: Ljubkovanje Tristana in Izolde, Tristanovo slovo od Izolde, Trista»' pričakuje Izolde na bolniški ]»03teiji in Izolda ob Tristanovem mrtvaškem odru. Poleg Sjialnice je oratorij ali molitvonica. Tam je v sredi oltarja slika sv. Ijudovika kraýa, ob straneh sta sliki dveh kernbinov, na menzi stoji po slonokoščeni križ in dva pozlačena svečnika. Lep oratorij, vendar pa ni take^ja le[)0tiiija v njem, kakor v sobah. Ko prestopiš prag meti spalnico in obednico, te pozdravi živobarveno pohištvo. Zavese pri oknih in vratih, blazinasti stoli .. ■ vse je iz bogato z zlatom pretkanega škrlata. Tudi eveticam podo!)nih okraskov jo vse polno na njih. Krasne sliko na steni predstavljajo prizore iz dvornega življenja líermanovcřca, ki je bil deželni grof turinski. Skozi strcžajsko sobo, ki je tudi tako lepa, da bi ti očarala srce, ko bi jo videl, prideva v pro-stolno dvorano. Prestolna dvorana je zidana v bizantinskem slogu v podobi kupolo. Dovršena iinictnost omenjene dvorane je vredna, da ti jo opišem malo bo\j natanko. Ker je dvorana zelo visoka, dviga se namreč čez dvoje nadstropje,^je dovolj prostora po stenah za raznovrstne slike in okraske. Šestnajst rdečih, iz por-firja svetloizbrušenih stebrov nosi galerijo; in ravno tolike stebrov nosi obok galerijo. K vzvišenemu prostoru, ki jo bil namenjen za kraljevi prestol, vodi devet îz belega mramorja izklesanih stopiqic. 8mrt, ki je kralju Jjudoviku li, prestrigla nit življenja, je prečrtala tudi načrt za slonokosteni in zlati prestol, ki je bil nanieirjen za tisti prostor. Vsi oboki pri oknih in galerijah so polni raziiobarvenih, na presno slikanih okraskov. Ozadje pre-Btolne niše je slikano po načrtu dvornostavbonega svetnika Drol-lingerja. Xa pozlačeni temelj so razvrščene palme in venčani levi, mod palmami so pa slike Šestero svetih kraljev, ki se imenujejo: Sv. Kazimir poljski, sv. Štefan ojřerski, sv. Henrik nemški, sv, liUdovik francoski, sv, Ferdinand španski in sv. Edvard angleški kralj. (Oalje iiri.le.) Pogledi v slovensko zgodovino, IV. v dosedanjih člankih smo pojasnili važnejše zgodovinske pojavo po Kristusu v onih deželah, v katerih bivajo Slovenci. Prišli smo do tisto dobe, ko so se začeli v zgodovini pojavljati Slovenci. Preden se seznanimo s svojimi pradedi Slovenci, moramo poiskati one kraje, v katerih so bivali pred svojim zgodovinskim nastopom. Sedanja zgodovinska in jezikoslovna veda ima zanesljivih dokazov, da jo nekdaj bil čas, ko so vsi Slovani bili on na roti, ki je govoril en jezik in živel v oni domovini. Kdor toroj hoče kaj vedeti o starih Slovanih, mu je treba najprej znati kolikor mogoče o p ras lo vans k om narodu in o praši o van ski domovini, ker hi sicer njejfovo znanje bilo brez pravega početka in temelja. Zato moramo pogledati de tja, kjer se nam Slovani kažojo ko jedinstven narod, kateri še ni prestopil one moje, ki deli njegovo jiredzgodovinsko dobo od zgodovinske- Posežimo toroj nazaj po zapiskih o starih Slovanih, v kolikor so so ohranili noter do naše dobe. Le tako stojimo na zanesljivih tleh. (Gl. dr. Maretic: Slaveni u davnini.) Grški pisatelj Herodot se zove „oče zgodovino". Iz njegovo zgodovine imamo v 4. knjigi nekoliko beležek, govorečih o prastarih Slovanih. Herodot jo bival okrog 1, 450. pred Kristom nekaj časa v mostu Olbiji, ki je bila grška naselbina ter ležala hlizo sedanjega ruskega mesta Nikolajova ob Ornem morju. V tem mostu je imel Ilorodot priliko doznati kaj o barbarskih narodih, ki so živeli v današnji južni in sovorvi Rusiji. Našteva mnogo narodov — najvažnejši ao bili Skiti in Sarmati — kateri pa nas toliko ne zanimajo, dok tie pridonio do onih, ki so bili slovanskega rodu. Mod tomi čitamo najjirej Nenre, ki so živeli v sedanji volinski guborniji tor v istočni Galiciji. Slavni Šafařík omenja, da so ti Herodotovi „Nenroi" po poznejom izgovarjanji nNuri-', katori izraz so nahaja v staroslovenščini. — Heroilot navaja nada|je „Budinov'kot sosedo prvim; ti „Budini" so bili tudi slovanskega rodu. Iz Herodotove zgodovino sklepajo pisatelji, da pradomovina Slovanov leži v srednji evropski Rusiji mej rokami Bag, Dnjeper, IJajester in Don. Potem pa o .Slovanih zgodovina dolgo molči. Ko so zopot imenujejo, jo svet žo zolo izjiremenjon, kor mu gospodujejo silni rimski cesarji. Spremenjena je i evropska Rusija; v njej no zapovedujejo več Skiti, nego Sarmati, ki so okrog 1. 4n(i prod Kristom pritiskali čez roko Don, si podjarmili Skite (kateri so se slednjič spojili z njimi) iii raztegnili svojo oblast na sever in na zapad. Ker so bili ob dobi Kristovi ti Sarmati najmogočniši narod iztočno Kvrope, zato so grški in rimski jd-satelji i)od tem imenom — sevo zmotoma — mislili druge ondi stanujoče narode. Za nas Slovane so znameniti posebno trijo pisatelji : Plinij, Tacit in Ptolomoj. A ti pisci ne poznajo slovanskega imena, nego govore le o Vendîli ali Vindih, Znano jo, da se Slovani niso nikdar same seiic ittienovali Vende. Odkod so ta izraz prejoli oni tri pisatelji r' Dokazano je, da so samo Nemci svojo sosede na vzhodu tako zvali žo od pam-tiveka. Rimski zgodovinarji so čuli ime Vendi — Veneti jiri Germanih in so ga tudi tako zabeležili. Plinij starejši jo umrl 1. 7Í) po Kristu ob strašnem izbruhu vulkana Vezuva. V svoji naravoznanski zgodovini so on prvi za Herodotom spominja Slovanov. V kratki beležki omenja, da blizu reke Visle poleg Sarniatov in dveh germanskih jdemen bivajo „Venodi" t. j. Slovani. Očividno je, da pri tej beležki ni misliti na vsa slovanska ]demena, kajti koj druga njegova beležka našteva narode, katori živé od Bospora višjo proti severu. In tu čitamo jiravo slovansko ime, ki se jo ohranilo do današnjega dne, Plinij moj onimi narodi našteva i „Serbo", ki so bivali blizu reke Don, Ako so Plinijovi Sri)i živeli ob Donu, njegovi Vonedi (Veneti) pa ob Visli, jo pač gotovo, da so mod Vislo in Donom nepretrgano stanovala slovanska p 1 o m o n a. Kornelij Tacit je umrl «krog 1, 119 po Kristu. V zadnjem i)oglavju svojo knjigo „Germania" piše, da izza germanskega naroda nokjo ob Visli sede i . . . Veneti .. . Kjo je toh iskati, so sklepa iz Tacîtovih bosodi, da oni liajdukujojo ali ropajo po planinah med pcukinsko in finsko zemlje. Peukini so pa stanovali okrog Karpatov, polog njih torej Vonoti (Slovani) in višje pa Fini, ki se daridanos bivajo na severu Ru.sije. -Pripomnimo, da Taeît imonuje tudi narod „Aostii", pod katerim zananionovanjom jo unievati Litavce i Lete, ki so zelo sorodni Slovanom. Klavdij Ptoloiuej je slaven grški zoniljopisec, ki jo sostavil svojo geografijo okrog 1. ICO po Kristu. Tudi on se voč ali manj vjema s Tacitom pišoč, da v „Sarmatiji" t. j v denašnji Rusiji živé tudi „Vondi", ki bivajo ob vsem „vendskom zalivu". To bo iztočni dol baltiškejia morja. A Tacit navaja ondi Jjitavco. Rekli smo že zgoraj, da so ti zelo sorodni Slovanom. Ptolomcju sc je utegnilo poročati, da so tudi Litavcî Slovani, torej je on raztegnil svojo „Vendo" noter do baltiškega nioija^ V svoji Sarmatiji 1'tolomoj našteva do 50 manjših narodov, ňafařik tolmači v svojih „Starožitnostih" razna imena ter dodaja vorljive dokazo za njih slovénost, Ptolomoj mej drugim |)išo, da so „Sta-vanoi" bivali blizo Dnjepra. V poljščini pomeni „staro" = jezero, torej bi bili to „jezeřani". A mogočo je pri pisanju jtomota, toroj „Slavanoi". V prvom in drugem slučaju smemo sklepati, da je to bilo slovansko pleme. — Na drugem mestu zopet omenja v bližini Alanov narod, kateremu piše ime „Sovol>enoi", Kdo no sluti v tem imenu „Sloveni"? Omenja tudi „Builino" in „Navarc ali Noure", ter se dokaj vjema a Herodotom, lato veýa gledo „Sorbov", ki da so bivali za Donom, O teh pišo Plinij, da so stanovali okrog Dona. Med plsatoliema toroj ni bistveno razlike, zapisala sta, kakor so jima jo povedalo, osebno itak nobeden ni bil v istočni lívrojd. Za tomi tremi posatelji nastO])i doba, ko ni glasu o Slovanih. Vmes pade „selitev narodov" na početku '.-i. veka in dalje. V južni Rusiji so so Sarmati morali uniakniti germanskim Gotom, ki so se od Visle podali doli proti Črnemu morju in na iztok proti Donu, na zapad jia proti Dakiji. Vslod ransožnosti ozemlja so prvo imenovali iztočne, druge pa zahodnjo Gote-Istočno-gotski kray Ermanrik je raztognil svojo oblast tudi čc2 sosednje narode — mod katerimi so biii i Slovani. Da je bilo temu tako, povzamemo iz pisatelja Jornanda, ki je zapustil kratko zgodovino gotskega naroda okrog 1. ň.iíO. po Kristu. Tudi ta naziva Slovane „Veneto", Litaveo pa „Aesie"-Ko si je bil Ermanrik okrog 1. aso po Kr, že utrdil svojo gospodstvo nad Slovani, pridrli so izza Dona od vzhoda divji 11 unit ki so premagali Ermanrika in postali gospodarji južne Rusijo. A s Slovani niso postopali kruto, nego so še zanje potegnili. .Tor- ^laiiii j)n()ovefliijc, iJa t)i se i)tl Kriniiiirikov nasiminik Vinitar rati hunske nadoiilasti, pn lia je najprej napadel tej i»o(iIožne ňiovane, ki so imeli svojega kneza, oiiviancjia oii Htiiiov. Kojih (10 (inijçeni najuniu |ire]iiaf,''a, voli kneza, njegove einovc in 70 veljakov obesiti. A iiunski «lavar so nad to krutostjo razsrdi ter vmitarja lastnoročno umorih Jornami nam jo zapustil Indi inie slovniiskcKa kneza piše K» l^ooz = Bož, kar jo skrajšano Božidar. Tako je lio ž prvi slovanski jnnak, katerega so í^Ěíodovina inienoiiia sjiominja. I-ío seijikaj seže p r ed zgo do vi n s ka doba starih SIo-vaiiov. ^iakaj in kako so se razcepili, se z^'odovinsko ni narodo-110 ttiore dokazati. Naravno jo, da so se vsled množitve razširjali na vse strani in tako med seboj oddaljevali — tudi po Jeziku. h zapiskov zgoraj omenjenih pisateljev jc razvidno in so ^"iL* z gotovostjo trditi, da jo pradomovina slovanskih "arodov srednja evropska Rusija. Verojetiia jo tudi n|l>oteza lir, Maretióa, ki pravi, da so za Jierodotove dobe bili ^lî sku|,(.n narod — toroj prod Kristom, a za ['linija in Tacita, ^"rcj po Kiistusti, 80 so počeli cepiti, a razliko v govoru so bile nozuattic; ko pa nastopijo v zgodovini ~ po oddaljenosti od ^yojoga središča v Kijsiji — je razcepljenost že skoro dovršena. liriuiottioviuo je en del Sel na zapad : Poljaki, Oehi, lužiški ^rbi m polabski HJovani; drugi je krenil na jug; Slovenci, Hr-i Srbi in Huigari; trotji dol jo ostal v pradomovini ter se l»o Hodanji litisiji, -»■•H"*- Dopisi. iz iioviniieskd okolico. S pričetkom spomladi se povzdij^ne «seljtii promet tujeev vidno in doseže svoj vrhunec v avgustu in ^ept.oiiii)r[i. Ako v teh mesecih oi»azujemo osebni promet na go-•■onjski železnici, tedaj vidimo, koliko domačinov in tujcev se IjOjietie z vsakim vlakom v naše gorato hrilie, da so tam od-innejo od vsakdanjih skrbi in da se okrepčujejo v svežem zraku J gorcrqskih planin. Mnogo denarja puščajo tam in «oimidni se veselé na njih prihod ter se potrudijo, da jim preskrbe vse ugodno.'4ti in udobnosti, ki so mogoče. V zadnjih letih JO ta promet .še posebno povzdignil. — Ako pa nasprotno v eiu easu opazujemo promet ljudij na dolenjski železnici, no mo-enio govoriti o takem osebnem prometu; tu pa tam zapazimo ^ttii kako posamezno obitelj, da gre za par dni na deželo ali pa dolenjske Toplice, v večjem obsegu se pa to ne godi. — Ali "onla iJolenjska ninia iiikacih krajev, kjer bi lahko tujci poloti proluvttti^ (jlj „„^ ničesar no nudi turistom in izletnikom, da so OííJbJjejo tako, da je skoro pozabljena? V istini ima naša JJolcnjska toliko lepih točk, toliko lahko dostopnih vrhunccv, ka-'or morejo dohajati tudi gosjie in otroci, ne da bi se bilo bati Kakih nezgod; Dolenjska ima toliko železničnih prog, toliko most, J^^ov lil vaaij, kjer bi tujci po leti lahko prebivali in jo na "'(injskom toliko dobrih gostiln, zasebnih stanovanj na razpolago, in "it tisoče rodltin zadostnega prostora. Poleg tega Dolenjska toliko senčnatih, hladnih gozdov; [lovsod obilo ^ raVG pridehije toliko dobrega sadja, grozdja — da jo fosnici škoda, da vse to udoltnosti ostanejo neizrabljene, trov sramoto. In odkod neki izvira toV Kdini od- skiV^'"' pobrigamo zato, da lii tok tujcev in nedelj- za J^'^^^^'kov obrnili nase; vsak skrbi le zase, za splošuost, ' skujmo delovanje jta so nihče ne briga. - Vsakoletni večji ^^^'al tujcev iiii Gorenjskem naj nas spodbudi, da skušamo tudi m«' t'" I'fomcta imeti kak dobiček. Vsakoletni stroški posa. tiifli vseh rastejo, tem primerno moramo tudi (ia se i dohodki jiovzdignejo. Zlasti Novo mesto in J Kova ugodna, romantična okolica je po svoji naravni krasotJ silno ieiî^^iT' ''' postalo središče turistov na l>o-leni t Vroniot tujcev ]>o vsem Do-hi f. ' trebalo bi bilo le začeti. Po tem zgledu ])0vzdignil 80 osebni promet tujcev tudi jio vsem ostalem Dolenjskem. Občno korist bi bilo tedaj žuletj, da bi so to zgodilo! zbol'-' ■ A- Šniidovniku se zdravje ugodno nin, ^"i-'®' ^ííVtida se bo moral šo precej časa varovati, ker pljučnica doveka silno oslabi. Ve'' I 'i'''"**» niarca. Debela zima, pa dolgotrajna, da žo ^^^ let ni iji)^ faij^,^ nikakor noče umakniti. Skoraj vsak dan „ nov snežiček v večji ali manjši množini. Ni čuda, da vsor ''''"■j 8)toniladno delo dovršilo, paše tudP '""'""""jkuje, krme, članov, ki so, kakor v Ribnici z Zmoto Perpetuo (vsakoletna zmota), pri nas zaključujejo z Glihtist Jak. Pa še nekaj moram povedati v obrambo. Razne družbe in društva prirejajo v ]»ouk iu zabavo prav lepo predstavo in igrokaze. Tudi mi nismo zaostali in, kar je nekaj posebnega, nastopili so šolski otroci in na pustno nedeljo v šoli prav dobro igrali: „Biseri in cekini". Prejšnji dve nedelji je bila šola tudi pronajiol-njena, ko je hilo predavanje o znamenitih dogoiikih na.šega cesarja in nekaterih zgodbah sv. pisma, pojasnjevano s skioptičninii slikami. Končam, da ne bo kdo rekel, da se Irnham. • Z Hiičke. Tudi jtri nas so zelo zanimajo za coiý. „Dol. Novice". Ko .sem v št. Ki. pregledoval .število naročnikov v dekanatu Ijeskovoc, sem zapazil Bučko na petem mestu, pa skoraj najmanjša žu)mija v dokaniji. Le krepko naprej po začrtani poti! Pri nas smo glede vinsko kupčije jako zapuščeni. Nikdo k nam ne ])ride poku.šat dobre vinsko^kap^jice, katere imamo v obilici; zlasti z vinsko gorice „Sela". Guje se, da naS lanski pridelek ])reka.ša tako slovočo „Drenovščino". Toraj vinski trgovci, gostilničarji, pridite, pokusite, jamčimo Vam, da bodete gotovo zadovoljni, glede cene se ni treba strašiti. Od a« do 32 vinarjev liter je vina na izbero, zlasti sedaj, ko treba denarja za razna dela v vinogradih. MoHt r,oz Krko.^Že več let so^vloče in zavlačuje gradnja mostu Èez Krko med Skocjanom in Št, Jernejem v IJol)ravi, ki jo nujno potrebna. Jiabijo ga ne samo ti dve občini, ampak tudi druge, posebno ob sejmih. Razven tega imajo posestniki iz Št. Jornojske občine vinograde v Vinvrhu in gozdove v Krakovem, Škocjanci jia podružnico na drugi strani vodo. In ros je lansko loto dospela stvar tako daleč, da je cestni odbor in deželni oobor obljubil svojo ])omoč, lo občini škocjanska in šontjer-nejska naj bi prispevalo vsaka 2000 kron, kar jo i>opolnoma prav, ker ti dve občini bi ga najbolj rabili, tíkocjanci so takoj nabrali svojih 2000 K, Se celo žu]mn jo iz svojega založil par stotakov, ki jih ni mogel v naglici od jjosestnikov dobiti, lo da bi so stvar hitro zvršila in bi se že to pomlad z delom jiricelo. Kmetje smo sami zložili po 80, 40, 20 in 10 kron, kakor pač kdo zmore. Sedaj so pa na St. Jernojski strani naenkrat nastale ovire. Knkrat so je govorilo, da bodo ravno tako kmetje sanii zložili, drugi so rekli, naj cela občina da teh 2000 K. In res, kakor se sedaj sliši, občinski odbor Ht. Jfrnejski ni nič odločil, in stvar so bo vlekla naprej — mostu ]>a le ne bo. Naj Št. Jer-nejska občina pri dokladah pobere tistih 2000 K ali jia i^ri posestnikih, saj ovira naj nikar, da bi se začel vendar enkrat most delati, ko jo^tako potreben. Ujiamo, da se bo vse lepo izvr.šilo, saj bogata Št. Jernejska občina pač no bo zavlačevala to potrebno stvar. Prosimo jm prizadeti jiosestniki slavni cestni in deželni odbor, naj so že letos začne z graiinjo mostu, ker drugače se bo vse skupaj pozabilo. Iz ŽiiUnic na Koroškem. Drago „Dolenjsko Novice", poročam Vam, kako se nam godi sodaj^v tem snegu pri vojakih. Iz Celovca smo morali iti semkaj v Žabnice, da odpremo zopet železniško progo; sihii plazovi so zasuli tu cel tovorni vlak. Ponekod je snega nad 8 metrov nakojiičenega. Iz Trbiža do Žabnice je peš eno uro hoda, z vlakom, ki je imel tri stroje, smo vozili isto pot tri ure. Progo bomo odkidali do la^ke meje. ika. Tudi na solnčnem jugu jo letos jako pusto vreme; kak popoldan solnco, pa zopet pusto, deževno obnebje. NaS dopisnik nam pa kljub temu opisuje to vreme v i>oetični obliki: Kaj čudno se zdaj na jugu godi. Ker solnca spomladnoga le .šo ni. Od zgoraj oglaša se jezni Perun Od spodaj razgraja pa besni Neptun, Belokranjski glasnik. Metlika. „Druitvu za otroSko varstvo in mladinsko skrb v metliškem sofineiii okraju" Je priatopila kot ustanovnica z z zneskom 100 K slavna obćina Semifi, Istemu društvu je, namesto venca na krsto blaj^opokojne g. R. Rosina iz Novcj^amesta, poklonil C. kr. kanceliat g. Jože Mechora iz Metlike znesek 5 K. Darovate(jenia kliče odhor prisrčni: „Bog plati!" Domače novice. Titirl je v samostanu Usmiljenih bratov v Kandiji Fr. Erih Baioh v 29. letu svoje starosti in v 4. letu svojega samostanskega življenja. Rojen je bil v Briginju na Primorskem in potem 6C je šolal na novomo.ški gimnaziji. Ko je vstopil v rwi Usmiljenih bratov je po dovršenem novicijatu postal lekarniški praktikant v Gradcu, odkoiior je ])riSel radi bolezni v Kandijo in po daij-šem bolehanju v noči med 16, in 17. t. m. mirno v Gospodu zaspal, R. I F. Umrla je v Lvovu soproga velerodnega gos])oda Ciril Dolenc-a, nadporocnika pri c. kr. dež. brambi. Zapustila mu je dve hčerki, eno pet drugo so-le tri leta staro. Dobremu gospodu, ki se v daljni deželi tako skrbno zanima tudi za domače dolenjske razmere, naše globoko, najodkritosrčnejSe aožalje! Odkrito Božalje turii njegovemu očetu, gospodu vodju R. Dolencu in vsej rodbini! Bog toiaži! I'lTiiicmba posesti. Hi,šo prej.šnjega novomeškega župana, g. S. Slad ovi č jtl. Sladoevicki je kupil tukajšnji trgovec-domačin g. ,1. Ficok. I/pruziiJviiii srednješolska iiieslii iia SloveiiKketn. Klasična filologija nu gimnazijah: Kočcvjt) (1. — Moderna filologija: Ljubljana (nem. g. D. 1. g. 1. IV.) — Zgodovina in zem-Ijepisjc: Kočevje (g., 1, IV.) — Prirodoslovno-kemična skupina: 1-jubijana (r., C. Nritisk v bolnico tako narasel, prosi vodstvo bolnice, da se prej popraša, če je prostor ali ne. To je v korist bolnikov, da ne bodo zastonj delali daljnega pota! VrciiH'. Tudi po doljnem Dolenjskem smo dobili jíretckle dni novega snega, a je bil že skoraj izginil. Torek je zopet cel dan snežilo. Hudo jo to jiosebno za dela v vinogradih ; posebno etos se to čuti, ker žc sedaj primanjkuje delavnih moči; ni ruda, laj Ijmistvo Se vedno biti v daljno Ameriko. Bog daj kmalu sepših dni, da moremo opravljati nujno delo v vinogradih. 1 \ ječi tukajšnjega okrož. sodišču je zaprt sedaj oni kaznjenec, ki jc pred več leti pobegnil skozi okno iz novomeških zaporov; hodil jc po Srbiji in slovanskem jugu, sedaj ga jo p» vojska tako prestrašila, da je radovotjno prišel nazaj. Prekuhaviuije sliv. Kinančno ravnateljstvo za Kranjsko naznanja: C, kr, finančno ministrstvo je dovolilo, da se smej» v narejnini podvrženih žganjarnah prekuhavati po doslej veljavnem načinu še one suhe slive, ki so bile nabavljene pred razglasom mini,strskoga odloka z dně 23. decembra 1908, .i^tev, 9I,i(i9 in sicer ne glede na to, ali so se nabavile v svrho pre-kohavanja ali ]ia v svrho nadaHne prodaje. Kot dan, ko je bil prej omenjeni ministrski odlok razglašen, ima vezati za krono-vino Kranjsko II. dan januarja 1909, Nabava suhih sliv pred tem dnem, ali ]>a vsaj tega dne mora biti dokazana, nakai- se občinstvo opozarja, C. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj: Kliment. Gospodarske drobtine. — iviiietijski i-tizgovoi- v Brusnieali se i)rÍro(H to nedeljo ai. t, m. ob it. popoludno v ondotni šoli. Udeležijo se ga gg. Dolenc, Kohrman, Skalický in Ziiolšek, Vabimo gospodarje, da se ga udeleže v tako lepem števili! kakor so se ga zadnjič v Stopičah, Praktičen pouk o režiiji trt, ki se je priredil zadnjo nedeljo v šolskem vinogradu v Cerovcih, je bil (lobro obiskan. Udeležilo se ga je 40 vinogradnikov, ki so z vsem zaninianjen» sledili izvajanjem adjunkta Zdolška, ki jim je pojasnil naj[irej rensko režnje (reingausko režnjo) in potem še tako imenovanih kozlovsko rožtyo, ki se je vpeljala v šolskih vinogranili pri kraljevini. Odgovarjalo se je pri tem na razna vprašanja in st» glede gnojenja vinogradov dajala potrebna pojasnila vodja Kohr-man in adjunkt Zdolšek, Gospodarji so izrazili željo, da se bodo tudi zanaprej radi udeležili takega jiouka. — Siidno drevje naj se sadi na pravo mesto. Treba mu je ugodne lege in dobre zemlje, sicer nam ne bo delalo nobenega veselja. Puste lege, nirazne lege, nizke lege, kamnita zemlja, tanjka zemlja, vse to ne velja za sadno drevje. Sadnemu drevju treba globoke in rodovitne zemljo in ugodne prisojne lege. — Siuhii cepiči naj .se jemljejo iz rodovitnegir drevja iii z rodovitnih vej ki ležijo proti solncu. Vodeni ali divji jiognanoki niso za nič. Za pocepljevanje drevja naj se jemljejo cepiči dobrili in rodovitnih aort, ki so cenjene za kupčijo. Pri nas t>i kanalo slai)e aorte precepiti z mošanckerjem, kanadsko rajneto, voščenko, jiarmono itd. To so sorte za kiipčijo. Slabe sorte naj .se jia opuste. Sploh je gledati na to, da gojimo malo sort jabolk pa tiste v večji množini. Dokler bo vsako drevo druge vrate, ne bo nikdar dobre sadno kupčije po naših krajih. Sedaj je čas, da pogledamo saiino drevje in ga ^impravimo", če treba. — (Joseiičja gnezdil iiu sadnem drevju naj se sedaj uničijo, preden se zalega razleze. V.se sadno drevje naj so pazno pregleda in kjer ae nahaja vrh vej suho listje, naj se to listje poreže in sežge, kajti v teh listih so gosenčja gnezda. — DetelJiSča in lirsinii. Starejša deteljišča so rada poraščena tudi z mahom. To vidimo bolj pogosto na težki zemlji in vlažnih tleh in pa seveda v tem slučaju, ako se deteljišča nič no obdelujejo. Opozarjamo naše go.spodarje, da je treba deteljišča vsako spomlad dobro jirevlačiti, da se zemlja okolu deležnih glav in korenin zrahlja in da se iztrebi plitvo vkoreninjen plevel in mah, ki_ ne sodita na deteljišče, Deteljišče bodi čisto. — Mulioviti travniki naj se sedaj spomladi prav krepko prevlačijo s travniško brano, da se mah kolikor mogoče izruje. Mah je škodljiv in zato mora ven. Da se po suhih legah nahaja toliko mahu, vzrok je slaba in ope.šana zemlja. Po takih mestih je treba travnike ob enem gnojiti, da se čimpreje rešimo škodljivega mahu. Kjer jc dosti moče, tam je pa treba seveda travnike 08u.ševati, da nam izgine nadležni mah. — HiO do 2(M>j}ije na leto dobiš od kokoši, ki so izgojene s skrbnim odbiranjem in ki se redijo v kurnikih skrbnih pe-rutninarjev. Domača kokoš ti pri navadni roji znese komaj polovico tega v tretjem lotu, ko je kokoš najbolj ncsna. Haznoterostl. OUil» NiiKilta. V Jiiuldiii mnstccii East Branch, N. V., jc Ttiarca vladala vsestranska rnzimrjenost in obilo smeha. Dola-waro líasteni liailway žolcKtiica jc namreč oatiila dolžna neko malo svotico na davkih, vsJofi česar je liavkar zaru!)i] veliko lokomotivo št. 1. imenovane železnice. Kolesa lokomotive so ])0-JOiiaii z velikanskimi veríjíami,^ktcrc so potem zaklenili z ravno tako velikimi ključavnicami. ŽcIczniGna ujirava si je vso to }>ust.ila dopasti, toda ko jo liila stvar žc fjotova, in ko je v.sak(lo "iisid, (îa jc lokomotiva popolnoma zamb^ena, sta pri.šli na Jice »iiesta dve druj^i lokomotivi, h kterini so zarnbljcno lokomotivo 1'ritrdili in jg ]»ot.em s silo odvedli seboj. Vse to se je zgodilo "a «Iciicčj način: Rano zjutraj je sujicriiitendent Wafíeiihorst l'nst'l na kolodvor z dvema lokomotivama, iia kterili je hilo 15 «elavcev, da bi loltomotivo odpotjal. Na zarub^jeni lokomotivi je pa bil šei^if H svojimi ljudmi, kteri so potem, ko je aupcrintcniicnt lokomotivo pritrdil k svojim lokomotivam, spustili paro, tako, da lokomotiva vozila v nasjjrotnej sinon. Medtem se je zbralo prebivalstvo mostcca na kolodvoru, da prisostvuje redkemu ^ojii med lokomotivatiii. Vso tri lokomotive so delovale na vse prctege, tako, da sta vlekli dve jiroti jednej in tretja proti na-siTottiej strani, Kacih 15 mîniit so so vrtela kolesa na tiru tako, " 80 letele iskre na vso strani, toda končno so se pretri^ale orijre liklenjene lokomotive, ktera je jiotom voljno sledila svojim vursicam, Šerifu in njegovim ljudem ni ]»rcostalo nič druzej^a, ^řío poskakati raz lokomotivo, ker inacc bi jih su i »eri ti tendent «'Ivetiel solioj. . Kje s(p milijoni, iialii-aiii za Messiiio Í Francoska vlada J" odposlala zdravnika dr. ("herot v Mc.ssîno, da ondi pomaga in poroča o stanju stvari. Zdravnik se je sedaj vrnil v Pa-'A ogorčen. Kje so milijoni, ki jih jc Kvropa ^ ířala Za jiotresne žrtve? Skozi roke ifjilijanske vlade .so šli in Çiidar so zgrešili svoj cilj — na krajih potresa o teb milijonih ' opaziti ničesar. V Rcggiu iti San Criovannn sem videJ strada-ljudstvo, ki se jc tožeč prijemalo naših rok, naše obleke. Hííiiiiljune roke, ki l)i delila ]>omoč — breztiima solzna ^oiina! Strašne razmere vladajo v Hcssini. 30.000 preživelih ^ivi v razvalinah in barakah. Nikdo nima varne strehe pred «'•jom, lilato 80 kopiči okolu bednih bivališč: Sedaj je še vreme jrecej hladno; a kaj bo, ko nastopi vročina? Kpidcmije so nc--'OgíhiiQ Več ko 50.000 mrličev je še ]»«d razvalinami; daii za ^nevoiii so jih izkoplje do .^00. Vse toži nad tierodno, brezciljno ^í-í**- ^I'jU ukaz pobija drugega. Orodja tiedostajo. Parnike, ki ^Oviijo živila, .se ustavlja in se živilu oddajejo le proti jdačilu. ^ ^■'I'^JO ležečih krajih o kakem reševalnetn tielii sjiloh ni ničesar 1'iiziti. Vsak lian umira na stotine liudi od lakote, ne da Iti se iiur ^lilijoni, ki jih je zložilo evropsko človeko- ^ i'je za jionearečcne kraje, so izgubljeni! Ameriški novičar. lir.... pi'i'dnndiiika severoameriških zveznih držav je izvoljen ""irtni Howard Taft. Une 4. marca je iioložil v Washingtonu Slovt! . , ^"fadtio prisego iti prevzel vod.stvo administracije re-jj, J^^' '1'ii dan se je mudilo v Washingtonu nad ,HOO.()(Kt gostov nlkr Zjedinjenih držav. Mesto New York n. pr. So v toliko izletnikov k predsedniškej inauguraciji je "'p^'""- liakor letos. V minolej noči in tekom tega dneva vlak New Vorka v Washington 40 posebnih izletniških New'* v ^ odpeljalo razne dclegaeije i/, severnega ^orkii in države New Jersey v Washington. '"ivi(;a. Govenier države W'ashington jo vico rp'®'""' PO'lpisal zakon, ki dovoljuje ženskam volilno pra-i^lasfi' ^ določa, da bodo prihodnjo jesen inožkt ])0t0m vaiija določili, naj seli dovoli ženskam sjdoštia volilna pravica. 'ji , ' iižiio za izseljene,«'. 'I'o le vzemi in beri fii njxiIiiiiJ! fraii'^"^!? jínili'I ki jo je spisal o.Kazimir Zakrajšek, " izseljeniški misijonar za avstrijske izscljencc v vorku, 135 Kast Hud Street. Izdala „Družba sv. liafaela" ' Vork» za slovenske izseljencc. Str. If). — Mala, a lična vedeť^ J'^'iiiuje izscljencc o glavnih stvareh, ki nni jih je treba ^sti '^'^.["■'«Ic v Atneriko, da nc zaide niti v dušnem niti v ^ ' Opozarja na službo božjo, na zavarovalnice v ^liJíiía 'td. Atueriko novo došlim rojakom bo knjižica dobro --usais«— Smešnice. (Dober lovee.) „Ampak, prijatelj, zakaj ))a vendar nisi ustrelil zajca, ki jc tekel mimo tei»e':"' — ,.Ja. vedi, jaz ne streham rad v teku." — „Imaš prav; tudi jaz vedno počakam, da se zajec malo vsede." (Preveč a naj flobim sedaj v sredi zime rudeče jagode?"* — Nato obsojenec sladko se na-smchljajoč; „Nič hudega, bodem rad počakal do poletja!" (Molčečnost.) .A.: ,,.\Ii je vaša dekla, ki hoče pri meni v službo priti, tudi dovolj molčečaV" — H,: „O molčeča! da, posebno, ko pobije kozarce in krožnike!" Loterijske Številke. TRST, 13. marca 30 77 7fi 17 Tujci v Novem mestu. 52 Hotel Kokilt: Uemg D, \t. Maribora; JelSnik J. ík Kostanjevice; Bauer J. it Dunaja; Piiúnik A„ ZlatoU, izEranja; Herman E., Herman A. iz Prage; Stiiger I]., Novak ]. \z Zagreba; Uumer J. iz Gradca; ValenâiË I„ Kmetets S., Leveo P., Sommer L., Řfrer f"„ Paiohel K., PraunaeÍH K, is Ljubljane; Žalař A. n. Ve). Loke; CbiereK» H , dr, Blodig, Sehraiit» E, it Trsta; Huber T. ÍE Brna; Peiinik F., Frlan P, dr. Celovca; Kržaii I, íe Št, Jerneja. Hot«l pri PoŠti: Bavdek L. iz ('momlja; RlbaničÁ. it Vodic; Cíurie M , Mramor J. iz Vilnjeifure; Servin A. iz Vel. Luke; Kttuc F. ii Kudolfuvega; Nigl F iz Gradca; Žu|)aučii A„ Kvas 1, iz Eoćerja. JakŠe: Šimenc F. it Ljubljane; Pehor J. iz Opatjegasela; Jenić A, iz Zagreba; Kajfež M., Žagar A. iz Banjeloke; Dolgeu A. iz Vovejega ; Beníié M, iz Herpelja, Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje Hektl, po K h â eni ca...... 19 h2 Rž ....... 17 h(i KoniEa...... ■ la SU Oves....... a OH Jeûmeii...... . 11 7! Krdiiijiir (mernik) . . ; 1 GO Fiiol....... 1 14 31 «rab....... 14 31 Imenovanje Hekll, 1)0 I b Leiia..............13 Bob..............9 Ajiia..............II PniBo......I 12 SoTBca......I ]H Lan.......I — Jajca po ]0 za in vinarjev. 6C OH 71 30 ť4 Vabilo na XIL redni občni /bor .Hranilnice in posojilnice za Kondijo in okolico' kateri se vrši dne 5. aprila 1909 ob I. uri popo-ludiie v lastnem ,Doniu' v Kandiji z liledečini v-sporedom ; 1.) PoroLiilo načelstva. 2.) Poročilo nadzorništvn in odobritev letne^fa račiina. 3.) Uazdelitev čistejša dobička, 4.) Nadonie.stna volitev funkeijonarjcv, 5.) Slnčajnonti, NIÍ.: Ako bi ta zbor ob 1. uri bil nesklepčen, skliče se ob 2, uri dru^l obćni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. (65.12) Načelstvo. V Luserjevi hiši na Glavnem trgu sta s 1, aprilom za oddati dva stanovanja 8 vsend pritiklinami. Eno v prvem nadatropjii z 2 sobama, eno v drugem nadstropju s 4 sobami. (C6-o i i Sejmi na Dolenjskem v mesecu sušcu, v Mimi pečí pondeljek [)0 sv. Jožofu 22.; v Metliki torek |io sv. Jožefu v Mokronogu soboto pred tiho nedeljo 27. Oklic. s 4 -t = ïflljÈni mlin, = Radeče pri Zidanem mostu. Pri[>oroca svojo bof^ato zalogo vseh vrst pSeničnih mok, kakor tudi koruzne in uj se vrši na lici mesta v Šknejanii ob 10. uri dopoludne prostovoljna dražba vsega v zapuščino umrle Jožefe liabzctj v Škocijanu s]>adajoi;ega posestva obstoječega iz dveh hi.š, hleva, |>oda, kozolca, njiv, travnikov in gozda. Kupe« ima kuii^eno takoj plačati. Vabijo se k tej dražbi kupci. Prodaja liiše priliiadne za trgovino u Trebnjem. Dne 5. aprilu 1909 oi) 10. uri vrSiU se bo pri spodiij naveileni kr. okrijiii Bodniji proa to voljnu drsžbs v konkurs zsimSfiine .Takoba PetroTĚiSa v Trebnjem HjiailBjooih Beml.jiSi vl.it:. S"? in lUB kat. obi. Trebnje obstojefe i« biie St, 3 v Trebnjem, vrli, kaáěo in (fozda s irBOTinsko opravo vred. Hiša leži poleg cerkve in je nalaši iirirejeua za trgovino in t; vweuii prostori za trgovino z lepim vrtom za zelenjavo. Izklicna cen» znaňa za liiêo in vrt !! ojiravo trgovine vred 16 834 K, jisreeli 5t. 4, 3 kaíía in IC vrt v iz-merji 10« m' in 1255 ob državni cesti v Trebnjem zelo pripraveu stavbeni proator se izklIÉeta *a 22G5 E, četrt ure od Trebnjega oddaljen lejM) /.a-raMen bukov gozd parcela St. b86/7a v izmerji 2 ba'a4 a 51 m« se izklife za 1796 K 08 ii. Vadij ztiaia IC/j, izklicne cene iti je v g.>toviiii, državnik nli javtiih pupilaruo varniii vrednostnih papirjih ali knjižicah mestne liranllnice -v liii-do fovem, v Ljubljani in posojilnice v Trebnjem ali Žažemberkn nii Ijubljaiiuka kreditne banke položiti v roke sodnega komisarja. Vknjiženim upnikom ostanejo njihove pravice pridržane. Zdražitelj hiie prevaame vknjiř.eno tranilnično terjatev v nueskii SOCX) K in terjatev driizega upnika plaĚljivo v letnili obrokih v znestkn 4356 K IHh ▼ svojo plaiilno obljubo ; iatotako VHtopi v najetnno pogodbo z dne i!6. sveóatia li)08. Ostalo izknpilo hiše in izknpilo ostdlih zemljiSř je v enem uieaecn s 0"/n obrestmi od dneva dražbe plaiati na roke upravitelja mase. Dražbeiie pogoje si vsakdo vpogleda ob navadnih nrnli pri sodiiiji al» pri upravitelju mase c. kr, notarju v Trebnjem dr, Andreju Knharju. C. kr. okřáno sodišče Trebnje, odd. I., (62) dne 28, sveiatia 1909, Razpis dela. IVAN SVETEC brivec in vlasuljar izdeluje vsa vlasuljarska dela, knpuje zmetane itt rezane ŽENSKE LASE po naj-viSji ceni. V zalogi ima vse toaletne stvari, posebno svetuvno znani original Bayrum tekočina proti izpadanju las in prhnt, prbnt iïgine tekom enomeseine vporabe popolnoma po njegovem navodilu. Pravi Amerikan-Petrol tudi proisknien za rast pomlailka les posebno pri otrocih, (ll-a4-(i) Neprecenljiv Nuslol, barvilo za lase in brade, prekaia vse dosedanje iznajdbe, čudovit uspeli sedajnosti, neiikodljiv, zdravniško preiskan. Zraven tega priporoča svoj Brivski Salan, urejen z najnovejšimi kom-forti, s hitr», čisto, dobro postrežbo žtleč muogobrojnega obiska. Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne liiae.) Pozor! Pozor! Pozor! Xa prodaj je iz proste roke (63-;i-3) prodiijalna z vso opravo "tíÍřtiř farne cerkve radi preselitve. 1'oleji ste tudi dve njivi. 1'roda se le takenni, ki bode tr^iovino naprej vodil. Vpra.ša naj ae [tri Mariji Kaliiim'er, tr^iivki v Št. IVtrii pri Novem mestu. Zaradi oddaje dela (lovodom razširjenja in ailaptiranja drn-štyeneg-a po-sloitja „Narodne Titatnice" v Novem mestu se Ixido vrSila v nedeljo H^ 28. sušča t. 1. v druStveniii prostorih s pričetkom oh 2. uri pojtoltidne ofertn» obravnava. Pismene ponudbe — sestavljene jio določbah siavbcnili )>o-fe'ojev — se bodo sjjrejcmale do navedenofra dneva in ure; na pozneje došle ponudbe se ne bo oziralo. Načrte, troškovnik in pogoje si laliho vsakdo oj^Meiia v.^aki dan od do 2H, sušca od 9, ure zjutraj do ti, ure pojioludiie v društvenih prostorih. _Oapor, obstoječe z njiv in grozda okoli L'» do HO oralov z hiwo, podom, štalo, kozolcem s 5 okni in svinjskim hlevom je na Gornjih Ponikvah blizu veliko cesto in iiclcziiiskc ])0staje. na prodaj, (lena in natančni pofiojî se zvedo pri lastnikii posestva na (Jonijih l'iniikuiii št<*v. It, olifina in I'lira Trchtijc im Dolenjskem. — Ako želi kdo kupiti naj so Zf^tasi do konii» tefia mcscca. (tis,2.n fine kakovosti za takojšni« izvrstno izdelovanje vcukor-snib opojnih pljać, Mnlh nS' miznib likerjev In specljaliU' imajii ledijo v zalogi, — Pi.k'fr leji« se dobi !;ii kisova kislina, ketiiiino čista, za izdelovanje najfinejnega ki«»-Navodila in lepake poSljem brezplačno z vsak" pošiljatvijo. Ceniki brezplačno in pošt. prosto Carl Phillip Pollak, EssenzenfabriK l'ItAiJ, M ar i en tinsse IS. /ianesljivi, v stroki zvedeni zastopniki se iščejo. Posestvo ESENCE tb2 15 .i) t StechenpfBPd lililino mlečno milo Najmilejàe milo za kožo itahor tudi proti pegam! (64-20 21 Dobi se povsod! Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik A. Žlogar. Tiiï J, Krajec nasi.