Uto IUIL jtromm no. I'UHU »jelen 26. septembra 1924. tena Din. l'5O. ^^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^^^m _^^^^^___ _^^_^^^__ ^^^^^^^^^M ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^l^^^^tf^IHIft < ^^^^^^^^^^^m <^^^__—. * r --------------------- ■ ■ ■ ----------------— Uhafa vsak đn popoldne, iininil natolfe la pranUte. — loMratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst £2 D 50 p, večf! toseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklld beseda 1 D. — Popust po dogo-S»ru. — Inseratnl davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. UprmvniitTo: Knaftova ulica iiev. 5, prltlloie. — Telefon 4tev. 304. UređnUtro: Knaflova ulica št. 3, h nadstropfe. — Teleion Me** 34. PV" PoJtnln« platana v gotovini. Slovenija brez tovornih voz. (Prometnemu ministru.) Slovenci se zopet nahajamo v srečnem položaju, da imamo v centralni vladi svoje ljudi. Pravimo svoje ljudi, ker vidimo v ministrih najvišje državne upravnike, posrednike resnić-nih javnih interesov. Minister je upravnik države in kot tak naš, dokler opravlja svoj posel pošteno in vestno in dokler skrbi za pravične interese svojih pokrajin. V tem smislu in ne jnorebiti radi kake protekcije sloven-skega prometa se obraćamo na rojaka v prometnem ministrstvu in zahteva-mo odločno, da intervenira pri podre-jenem uradništvu, da izboljša stanje, ki uprav resno ogroža velike dobrine slovenskega gospodarstva. Mislimo namreč na prometno politiko, na celo-kupnost dispozicij, s katerimi razpo-!aga prometni minister. da morejo že-leznice na primeren in pravičen način zadostiti potrebam in zahtevam kme-tijstva, zlasti trgovine in industrije. Odredbe osebnega prometa so prav lahke, mnogo težje so odredbe za bla-govni, tovorni promet in tu je treba čuječnosti in stvarnosti od strani pro-metnega ministra, da se v to stran prometne politike ne prikradejo intencije podrejenih organov ter lokalnih aspirantov, kakor vidimo danes, ko stoji Slovenija takorekoč — brez va-gonov! Pred nedavnim časom je izšla odredba, ki je odredila nekako kontrolo vseh vagonov in v Zemunu se ie izvršila znamenita »podela kola«, koje posledica je bila med drugim ta, da se ie Sloveniji, po čigavem računu in po kateri spekulaciji, ni težko uganitf, odvzel tovorni park in da stoji danes slovenska trgovina in industrija pred pravo katastrofo. Slovenska industrija in trgovina razpola-ga z dnevno — tridesetimi pokritimi In — tridesetimi odkritimi vagoni! To je dejstvo in temu dejstvu odgovarja drugo dejstvo, da mora slovenska trgovina, ki se nahaja danes na prehod-ni dobi vtrjevanja svojih zvez in po-glablianja svojega solidnega slovesa, odgovarjati inozemskim tvrdkam, da svojih pogodb ne more izpolnievati, ker nedostaja vagonov! S takim, pri nas doma popolnoma vtemeljenim, zunaj pa nikjer verovanim izgovorom, si mora kvariti naša trgovina in industrija položaj, ki ga je zavzela po tolikih in tolikih žrtvah, po tolikih težavah, trudu in delu mnogih let. Danes stojimo na ta način radi »podelne« politike podrejemh organov prometnoga mini-strstva naravnost pred trgovinsko katastrofo. Ker je Slovenija na meji Evrope, inozemstvo ne bo verjelo v izgovore naše industrije in vendar je danes prokleto žalostna istina, da nima-mo vagonov in da radi t-3 fatalne prometne nemarnosti ne moremo izpolnievati svojih mednarodnih pogodb ter dostavljati blago na določene roke. Zato se obračamo na svojega rojaka, na prometnega ministra in ga odločno prosimo, naj pregleda in raz-čisti to situacijo, naj odredi strogo preiskavo, kako in kai ie s »podelo kola« v Zemunu, ali za tem zavlačeva-njem in odtegovanjem železniških, tovornih vagonov Sloveniji ne tiči mo-rebiti večja, širokopotezna akcija Juž-nejših trgovcev, zlasti lesne trgovine in industrije, ki hoeejo zadati Sloveniji in našim domačim interesom udarec ter jo oškodovati za ugodnosti blizine državne meje in že vzpostavljenega in vpeljanega prometa z glavnimi tvrd-kami evropskega kontinenta. Pravična prometna politika, za-dostno in brezhibno dostavljanje va.-gonov je za Slovenijo in za slovensko gospodarstvo usodneza, življenjskega pomena. Vsa naša stremljenja gredo za tem, da iz obubožane pred vojne Slovenije ustvarimo bogato pokrajino z razvito trgovino in industrijo, z veliko trgovinsko posredovalno vlogo med Evropo in Balkanom, pa pndeio podrejeni organi tam doli blizu centrale države, ki odrežejo življenjsko zl-lo vsemu prizadevanju in skušajo od-tegniti našemu gospodarstvu, naši trgovini, lesni trgovini predvsem in m- Po zagrebškem sestanku. Minister Petrović se je vrnil v Beograd po nova navodila. — Vladni krogi simpatično preso ja jo komunike HRSS. — Radić se vrača na pravo pot. — Beograd, 25. sept. (Izv.) Misija notranjega ministra, za katero je vladalo v političnih krogih vedno veliko zanimanje, je v Zagrebu formalno končana. Kakšni so pravi rezultati te misije, ni bilo snoči še znano, ker tuđi ministrski svet ni imel nikakih točnej-ših poročil. Ministrski svet je o nj ej snoči kratko razpravljal in sprejel na znanje dve kratki poročili notranjega ministra. Prvotno so bile razširjene vesti, da je notranji minister Nastas P et r o-vić včeraj ob 12. odpotoval iz Zagreba direktno v Belje, da poroča kralju o svojih uspehih. Ministrski svet in vladini krogi sami so bili prepričani, da je Nastas Petrović krenil v Belje, ter nišo niti slutili, da se bo opolnoči po-javil v Beogradu. V spremstvu svojega pomočnika Svetozarja Popovi-ć a in tajnika Cvetkovića je pri-spel notranji minister o polnoči v Beograd. Sotrudnik »Vremena« je slučajno bil navzoč pri vlaku ter je porabil priliko, da je notranjega ministra na-prosi! za kratek interview. Nastas Petrović je iziavil sotrudniku »Vremena«: »Sporazum o vstopu parlamentarnih zastopnikov HRSS v vlado je po-polnoma dosežen. Samtram, da ne stoji podpisu ukazov o novih ministrih ni-česar več na potu, da ni nobene ovire. To vprašanje bo reseno. ko priđe Nj. Vel. krali v Beograd. Tedajf se pozo-vejo v Beograd zastopniki HRSS, da se ž njimi izvrše zadnje formalnosti.« Notranjemu ministru pri prihodu v Beograd še ni bilo znano oficijelno po-rocilo HRSS, ki je bilo včeraj opoldne izdano o razgovorih med njim in R a-dićem. Odgovoril je uredniku »Vremena«: Pričakoval sem poročila vlade o nekem važnem vprašanju ter sem na-meraval takoj iz Zagreba kreniti proti Belju. Ker tega poročila nisem dobil, sem odpotoval v Beograd, da predložim vladi porocilo o rezultatih svoje misije v Zagrebu. "V Belje o'dpotujem v ponedeljek, če se do tega časa ne povrne Nj. Vel. kralj. V Zagrebu je notranji minister pregleda! tuđi poslovanje zagrebške policije. — Beograd, 25. sept. (Izv.) Ministrski predsednik je na snočni seji po-ročal vladi o sestanku med Nastasom Petrovićem in Stjepanom Radićem na podlagi poročil, ki jih je prejelo mini-strsko predsedstvo. Storjeni nišo bili nikaki definitivni sklepi in bo ministr-ski svet danes preciziral svoje stali-šče. Kakor je konstatirati, vlada v mi-nistrskem predsedstvu in v vladnih krogih optimistično razpoloženje- Snoči so bili vodilni krogi posebno zadovoljni s komunikejem HRSS, naglasu-joč, kako se nahaja Stjepan Radić na potu stvarnega popuščanja od svojega eksiremnega, hrvatsko - separatistične-ga, republikanskega Programa. Po mnenju vladinih krogov se je Stjepan Radić z vso svojo iskrenostjo in rao-žatostjo popolnoma pomiril in spravu* z monarhističnim principom.(?) Stjepan Radić je postal iskren prijatelj državne celoknpnosti. Na podlagi izdanega komunikeja HRSS vladini krogi veru-jejo, da ni Stjepan Radić sedaj več proti kraJjevi osebi. To tolmačijo iz odstavka komunikeja, ki govori o »tipu angteške monarhije«. Vsi so prepričani, da stori vlada v kratkem vele-značilen zgodovinski korak. Zagrebški komunike HRSS je vlada pozdravila zelo simpatično in rado-stno. Vlada je prepričana, da so odstranjene vse intrige, da ne bodo več slepomišili in da prično z resnostjo govoriti o končnem sporazumu. Vlada veru je v globoko in odkrito prepriča-nje Stjepana Radića, čeprav je doslej hodil po napačni, fatalni poti, se sedaj vrača na pravo pot pozitivne državne politike v blagor celokupne države- — Tak značaj pripisuje jo gori imenova-nemu komunikeju. Konkordat z Vatikanom. Razni nacrti. — Načelna vprašanja. — Poslanik dr. Smodlaka ostane na svoiem mestu. — Zagreb, 25. septembra. (Izv.) Naš poslanik pri vatikanski stolici dr. Josip Smodlaka je podal uredniku »Novosti« obširne informacije o pripravan za konkordat z Vatikanom. Jz-javil je med drugim: »Oficijelna pogajanja še nišo pri-Čela. Ves materijal je že zbran. Predloženih je več načrtov, enega sem iz-delal sam. Prispel sem v Beograd, da pospešim pogajanja. Prihodnji teden se prično konference miinstrov, na kate-rih se redigira končni nacrt vlade. Upanje je, da bodo potem pogajanja gladko potekala. Zunanjemu ministrstvu je znano, do katerih mej gre lah-ko Vatikan in znano je Vatikanu, koliko lahko naša vlada popusti. Zadnji čas je vatikan sklenil več konkordatov. Mi želimo doseći, da se z nami sklene sličen konkordat, kakor je bil sklenjen z Bavarsko. Glavne točke konkordatu so: 1. pravica imenovanja škofov, 2. vprašanje verskih $ol, 3. vprašanie mešanih zakonov in njih vel javnost, 4. prispevki države za duhovništvo, cer-kve, cerkvene ustanove, 5. staroslo-vensko bogoslužje. Pri pogajanjih ho-čemo zastopati načelo, da starosloven-ska božja služba ni samo privilegij po-samnih fara, temveč celega naroda. Dr. Smodlaka je končno izjavil, da dustriji prometna sredstva in s tem zadati vsem našim željam uničujoč udarec. Na ministru-rojaku, na ministra, ki naj združi interese vestne prometne politike s temeljito zašcito gospe a a r-skih, zlasti industrijskih in trgovinskih interesov slovenske pokrajine, je sedaj, da priskoči na pomoč in da resi Slovenijo pred katastrofo! se v Rimu tiska nov staroslovenski misale, katerega redakcijo vodi slavist praške univerze dr. Weiss. Finančno je bilo tiskanje slabo organizirano, ćd-kler ni dospela subvencija v znesku 140.000 lir. Misale bo tiskan v 3000 iz-vodih. — Beograd, 25. septembra. (Izv.) Vesti nekaterih listov, da je stališce našega poslanika dr. Smodlake oma-jano, so povsem neopravičene in neutemeljene. Dr. Smodlaka je odpotoval na kratek dopust v Dalmacijo, na kar se prihodnji teden vrne v Beograd, da se udeleži ministrskih konferenc in za tem se vrne na svoje službeno mesto v Rim. Trgovinska pogajanja med Anglijo in Nemčijo razbita. — London, 25. septembra. (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Berlina dne 24. t. :n.: 'Agleškomemška trgovinska pogaja* rija so se razbila, ker niste mogla za pogajanja pooblaščeni zastopstvi do* seči splosne in načelne podlage za nacrt trgovinske pogodbe. Angleški delegat se jutri vrne v London, da o tem po* roča Macdonaldu. 'Angleški poslanik se l?o jutri posveioval z zunanjim mini* strom dr. Stressemanom, na kar tuđi odpotuje v London. Kot razlog za razs bitje pogajanj navaja Reuterjev urad, da je to največ pripisovati okolnosti, ker so Nemci odklonili od rAnglije za* htevane koncesije glede carinske opro* stitve, ki naj bi se priznala nekaterim britanskim, na Nemško izvoženim pro* duktom, za katere določa novi nemški i carinski tarif, visoke carine. Dr. Pavel Turner. — Maribor, 25, septembra. (Izv. Ob 12.) Danes ob 10.45 je umri dr, Pavel T urne r. Včeraj dopoldne je bil še čil in svež, ■ kakor običajno. Popoldne je začel toziti, da se mu vrti v g/avf. Legel je v poste* Ijo. Ob 17. je nastopila agonija. Trajala je vso noč. Danes ob 2.30 je dr. Tur* nerja zadela kap in je ostal v polrti ne* zavesti do nastopa smrti. Ves čas sta bila pri njem zdravnik dr. Marinič in ravnatelj vinarske sole Andrej Žmavc. • * * Dr. Pavel Turner je bil rojen dne 21. januarja 1842. v Framu blizu Maribora. Prvih, čest gimnazijskih razredov je dovršil v Ma* riboru, 7. na Reki, a 8. z maturo zopet v Ma^ riboru. Potcm je postal učitelj aristokratskih sinov, hkratu pa je študiral filozofijo in pro* moviral za doktorja. Kot domaći učitelj ple* mičev je živel dolgo na Angleškem, v Nem* čiji, Švici, potem zopet na Angleškem, nato na Ogrskem, potoval je po Svedskcm in Norveškem, nato zopet po Nemčiji, živel na Češkem, med Slovaki itd., se vsidral na Du* naju, a potoval znova v Francijo. Povsod se je zanimal za družabno življenje, o katerem je prav pridno informiral slovenske časnike. Leta 1865. t. j. takoj po maturi, je poročal Blcivreisovim »Novicam« iz HuJb in Lon» dona o javnih in družabnih razraerah na Angleškem, v Einspiclcrjevem celovškem »Slovencu« pa je pisal o angleških volirvab za parlament. Pozneje je priobčeval v »Slovenskem Narodu« redno svoje zammive »Črčkanje iz Londona«, v katerih je 7clo duhovito slikal življenje an^lcškc prcstnlice. Leta 1S71. je napisal za »Zoro« humoristično crtico »Na Ancjleško se grem zenit«, ohenem pa je v »Slovcnskem Narodu« priobcil veJ Kumort* stičnila in nekoliko satirično zaokroženih podlistkov o svojih po tova nj ih po Angli.ii. Nemčiji, Ogrski in Svici. Sodeloval je tuđi v »Krcsu«, »Ljubljanskem Zvonu« in drugih naših publikacijah. Bil je mož kremcnltcca značaja in neumnren delavec na polju sto* venske kulture. Bil it stalno v stikih r. na* šimi literarnrmi in političnimi kro^i. j^ojil \c prisrčne prijateliske zveze z Davorinom Tr» stenjakom, A. Aškercem, dr. J. VoŠnjakom. dr. K. Strekljcm in drugimi. In če smo zaklicali pred dobrimi dvemi leti, ko je slavil ta plemeniti mož Sfblefnico svojega rojstv-a, z največjo hvaležnosjo in priznanjem, naj ga nam usoda ohrani še mnogi leta. moramo danes. ko ga je iztrgala kruta smrt iz naših vrst, zaklicati z globoko bolest jo: »Slava njegovemu spominu!« Ministrski svet. — Beograd, 25. septembra. (Izv.) Po daljšem odmoru je bila snoči seja ministrskega sveta. Politični krosi to tolmačijo različno. Ukiniene so bile seje ministrskega sveta, češ da so je vlada nahajala v nekaki krizi radi sporazuma s HRSS o vstopu v vlado in da je sedaj vlada prebrodila vse ovire in prestala krizo, vsled česar zopet lahko redno posluje. Zunanji minister dr. Voja Marin-ković je poročal o skupščini Društva narodov v Ženevi in o doerodkih na Bolgarskem. Naš delegat univ. prof. dr. Pitamic je imel po poročilu iz Ze-neve globoko zasnovano predavanje o sodelovanjtt intelektualcev. Predavanje je bilo v angleščini. Navzoči so predavatelju za njegova izvajanja iskreno čestitali, zlasti franeoski delegat Juvenel, ki se je dr. Pitamicu zahvalil za ljubezen. izkazano franc3-skemu narodu. Finančni minister je poročal o Ble-erovem ameriškem posojilu, ki je bi!o svoječasno sistirano. Bleerova skupina se je zopet približala vladi ter je izpla-čala nadaljni obrok v znesku 3 milijo-nov dolarjev. Finančni minister je za-hteval od ministrskega sveta poobla-stilo za razpolaganje s tem posojilom. Znesek 3 milijonov dinarjev je bil vlo-žen v Narodn banko, da ž njim izvede transakcije na borzi za okrepitev našega dinarja. Iz tega kredita je dovolil ministrski svet znesek 2 milijonov dolarjev za dovrsitev gradnje raznih železniških prog. Prometni minister ima nalogo položiti končne račune o vpo-rabi tega zneska. K velikim narodnim svečanostim v Kragujevcu, ki se vrše 28. t. m. povodom odkritja spomenika 40 češkoslova-škim vojakom, umorjenim od avstrijske soldateske na Stanovskem polju, sta deligirana kot zastopnika vlade vojni minister general Hadžić in prosvetni minister dr. K o r o š e c. Češkoslova-ško vlado zastopa pri tej svečanosti minister za izenačenje zakonov dr. Markovič, ki v soboto prispe v Beograd. Pri svečanostih bodo navzoči tuđi senator N e m e c (socijalist), senator dr. Krupka (Ljudska stranka), mnogi narodni poslanci in češkoslova-ški general F o i t a. Našo narodno skupščino zastopa predsednik Ljuba Jovanoviić. KATASTROFALNA POVODENJ V PETROGRADU, — Moskva, 24. septembra. (Izv.) Vsled silnih viHarjev se je morje dvig* nilo in do deset čevljev visoko popla* vilo večji del Petrograda. To je bila ena najsilnejših plim, ki jih Petrograd že dolgo let ni doživel. Pri ladjedelnici stojeće hiše so povsem porušene. Poru* šene so tovarne na Vasiljskem otoku. Trgovine so pod vodo. Policija s težavo ^..v^držuje red in promet, Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNTT TRG: Trami. merkantilno tesani, 5 m dolž.. 16/22 cm, fco. meja, 2 vag., denar 418, blago 425, zaključki 418; trami, merkantilno tesani, 7 m dolž., 19/24 cm, fc. meja, 1 va£., denar 418, blago 425, zaključki 418; remeljni, 4 do 5 m dolž., 8/10 cm, fco. meja, 1 vag., denar 804, blago 812, zaključki 801; letve, 3—4 m dolž., 3/5 cm, fco. meja, 2 vag., denar 636, blago 640, zaključki 636; hrastovi plohi Ia 3, 5, 6, 8, fco. Ljubljana, denar 1500; drva, suha, bukova, 1 m ^olž., fco. nakladalna po* staja, denar 26; oglje, vilano, fco. meja, de* nar 112.50. ŽITNI TRG: Pšenica, domaća, fco. Ljubljana, denar 370; pšenica, bačka, fco. bačka postaja, bla» go 360; koruza, bačka, fco. bačka postaja, blago 285; koruza, umetno sušena, fco. slov. post. dob. oktobra, blago 290; ovcs, bački, fco. bačka postaja, blago 285. OSTALO BLAGO. Sulie gobe, srednje den. 60, bi. 75: fi-zol ribničan, fco Ljubljana den. 500; fižol ribnićan, b/n, fco Postoina blago 650; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 450; fižol pre-peličar, z roko*izbran, fco Ljubljana den. 550; fižol mandalon, z roko izbran, fco Ljubljana den. 350; krompir beli, fco slov. postaja ,dob. oktobra bi. 130; laneno seme, par. Ljubljana 50 q, den. 690, bi. 690, zaklj. 690; konoplja mandžurska, b/n, fco Ljubljana deu. 790, bi. 880; brinje Hrvatsko, fco Karlovac bi. 250; divja repica, fco Slavonska postaja bi. 255; Ia garant, banat. Čista svinjska mast, za kg, fco Liubliana bi. 35: Ia solena samohrbtna slanina za ksr, fco Ljubljana bi. 34; Ia prekajena slanina, fco mag. Ljubljana bi. 36. EFEKTI. 2^4*?° drŽ. renta za vojno Škodo 114—117, Celjska posojilnica d. d. 210, Ljublj. kreditna banka 225—240, Merkantilna banka 123— 130, Prva hrv. šted. 916—919, Slavenska banka —.—, Strojne tovarne in liv. 14S—150 Trboveljska prem dr. —.—, Združene papir-nice 124. 4lA7c kom. zad. dež. bke 90. Zagrebška borza. Dne 25. septembra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 13.575—13.675, Praga, 212.75—215.75, Pariz 376.75—381.75, New-york71—72, London 318.45— 321.45. Trst 312.95—315.95. Valute: dolar 70—71, lira 309.50— 312.50, ruski rubelj (carski) 34—35. Efekti: 7% inv. pos. 1921 63—£5, 2Vs% drž. renta za ratnu štetu 113—114, Ljubljanska kreditna 222.5—235, Centralna banka 29—30, Hrv. eskomptna banka 109— 110, Kreditna banka Zsb. 112—118, Hipotekama banka 56—5S, Jugobanka 104—106, Praštediona 915—917, Slavenska banka 94—96, Eksploatacija 100, Šečerana, Osijek 87O—900, Isis d. d. 65—67, Gutman 875— 900, Slaveks 220, Slavonija 73—75, Strojne tov. 150, Trboveljska 395—405, Vevče 120. INOZEMSKE BORZE. — Curih. 25. sept. Današnja borza: Beograd 7.35, London 23.52, Pariz 27.75, Newyork 536.25. Dunaj 0.00744, Praga 15.75 Milan 23.10 Berlin 1.25. __ Trst, 25. sept. Predborza: Beograd: 3LS5—31.90, London 101.85—101.95, Pariz 120.25—120.75, Newyork 22.75—22.80, Curih 432-^434, Dunaj 0.0321-^0.0323, Praga 68-, 68,50, * Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 26 septembra 1924._______________________ Stev. 2 0 lednaroifna ofenziva proti Vatikana. — Rim, 28. sept. (IzvJ Zadnji čas so se pojavile v francoskem in italijan-skem tisku vesti, da namerava Frand-ja s prihodnjim letom uklniti francosko veleposlaništvo pri Vatikanu, Sirile ao se tuđi razne vesti slede katoliškega gibanja v AlzacUl ki je naperjeno pred vsem proti vladini cerkveni politikl. Oficijelno glasilo Vatikana »Osservato-re Romano« sedaj objavlja zanimivo izjavo, ki je pravi diplomatičen dokument. Objava veli med drugim: Poobla-ščeni smo* izjaviti na najbolj kategoričen način, da sv. Stolica ni nikdar stavila, niti ne stavi kakih predlogov. Navaja dalje, da Vatikan sam ni nikdar pred-lagal obnovo diplomatskih stikov med Francijo in Vatikanom, marveč je to bila obojestranska želja. Sedai gre za to, da Francija raztegne na Alzacljo francoski zakon o ločitvi cerkve in države. Po duhovništvu započeto gibanje med katoliškim prebivalstvom v Alza-ciji je naperjeno proti vladi, da se ohranijo mnoge verske Sole in ustanove. List ugotavlja, da so vsled tega sastale napete razmere med Parizom in Vatikanom. V nadaljnem ngotavlja tuđi, da prlbalajo istočasoo vesti tz Baenos Airesa, da so se odnoiafl med argentinsko vlado in Vatikanom zelo poslabšali, da |e pričakovati vsak čas preklnjenja dlplomatičnlh stikov« ker je nastat spor radi Imenovanja nadško-fov. Tuđi iz Londona se množe vesti, da so se razmere med sv« Stolico in angleško vlado znatno poslabšale radi patestinskega vprašanja, ker Anglija podpira 2ldc Iz Rusije prlhajalo vesti, Id ugotavljajo, da Je sovjetska vlada zelo neprijazno spreiela papeževo fie-legacijo in jo ravnotako nepriiazno oa-pravila. V CeŠl^oslovaški bi se imel v kratkem podpisati konkordat. Pođpis se je sedaj zavlekel. Turčija ne dovoli otvoritve verskih šoL Rimska »Tribuna« k uradni izjavi Vatikana pripominja, da v visokih vatikanskih krogih naglašajo, da se pripravlja mednarodna ofenziva proti Va« tikanu, kateri ofenzivi se hoče Vatikan z vsemi sllami upretL Zadnja pm dr. SI. Ribmkarja. — Beograd, 25. sept. (Izv. Ob 12.30.) Truplo dr. Slobodana Ribnikar-ja so snoči prenesli iz Topčiderja v uredniške prostore »Politike«, kjer so je položili na oder. Danes ob 10. do-poldne je bil svečan pogreb, ki je bil obenem globoka manifestacija za vse one ideale, za katere so se borili brat-je Ribnikarji. Pogreba so se v velikim številu udeležili vsi pokojnikovi prijatelji, znanci, ministrski predsednik Ljuba D a v i d o v i Č , trgovinski mi-nister dr, Ilija Šumenković, generaliteta z oficirskim zborom, razni do-stojanstveniki, univerzitetni profesorji, zastopniki raznih kulturnih, prosvetnih in drugih društev. V toplih in iskrenih govorih so se od pokojnika poslovni najpreje urednik Pera Lazarević, polkovnik v pok., pred uredništvom ^Politike«, za tem po končanem cer-kvenem obredu pred saborno cerkvijo dr. Kujundžić v imenu zdravnikov, proslavljajoč njegove zasluge na zdrav-niškostrokovnem polju in končno na pokopališču med drugimi pisatelj Bra-nislav Nušić. Pokojnikovo krsto so položili na lafeto, pred katero je kora-kala čaStna straža. — Beograd, 25. septemHra. (Izvi) Ves beogradski tisk prinaša danes obširne ■ članke in nekrologe o pokojnem drju. Slobodanu Ribnikarju. Zanimiv je članek »Politike« o usodi in življenju očeta dr. Franja Ribnikarja. List pravi: Bil je eden onih naprednih Slovenoev, ki so se pridružili gibanju srbske omla* dine izza leta 1860. Občutil je, da ga duši njegov rojstni dom in da ne more #več ostati pri domaćem ognjišČu. Slove* nija je bila tedaj potisnjcna v največje robstvo tujega režima, kateremu se je pridružil še cerkveni. Ko se je mladi Franjo, ki se je na Dunaju seznanil 8 srbskimi omladinci, vračal domov na oddih, se je protivil, da bi šel v oerkev, nakar mu je oče dejal: »Nevernika ne trpim v svoji hiši!« Mladi Ribnikar jo takoj zapustil dom in se ni nikdar vec povrnil pod očetov krov, niti ni već* videl svojega očeta. Zapustil je Slove« nijo, a nikdar je ni poza bil. Odšel je kot zdravnik najprej na Hrvatsko, kjer je poročil narodnozavedno Srbkinjo iz rodbine Srnić. Pozneje je odšel v Srbijo ter se je najpreje nastanil v malem, patrijarhalnem mestecu Trsteniku, kjer je kmalu zaslovel kot dober zdravnik in podpornik kmetskega naroda. Iz Trste* nika se je pozneje preseli! v Slivanjac, kjer se mu je leta 1883. rodil sin Slo* bodan. Politične vesti. =; Zborovanje donavske tehnične ] komisije na Bledu. Na Bledu je bila včeraj popoldne otvorjena prva oficijelna seja stalne tehnične komisije za režim donavskih voda. O seji izdano poročilo veli, da je komisija sestavlje-na takole: Predsecfnik Carlo Rosse-tti (imenovan po Društvu narodov), delegati so: za Avstrijo Buckeisen, za Madžarsko dr. D i e t r i c h , za Romunijo P o p e s c n, za Ceškoslova-ško M u 11 e r, za Jugoslavijo V i 1 i a n. Eksperti so: za Madžarsko dr. V:-c z i a n in dr. P o 11 e r e, za Češko-slovaško Krbec, Mikeš in Horak in za Jugoslavijo inž. B e š 1 j i ć. Veliki župan Šporn je pozdravil konfe-renco imenom naše vlade. Odgovori! mu je gredsednik Rossetti, ki je izrekel zahvalo v imenu vseh delegatov za lep sprejem. Nato je komisija pričela z meritornimi posvetovanji. Razpravljali so o proračunu komisije za leto 1925. Zasedanje bo trajalo približio 10 dnl. = »Bosanski odbor« radičevcev in muslimanov. Bosanski radićevski m muslimanski poslanci so ustanovili po-seben »bosanski odbor«, kojega naloga bo odfočati v vseh stvareh bosanske uprave in prosvete. Sklepe bo predla-gal odbor vladi v nadaljno uradovanje. r= Kako si Stjepan Radić predstavlja delovanje svojih minlstrov? Stjepan Radić je zadnji čas postal zelo [ zgovoren. Novinarjem, ki zastopaio vladin in vladi naklonjen tisk, podaja obširne izjave o političnem položaju in o nalogah, ki jih prevzema HRSS z vstopom v vlado. Glede poslovanja ra-dičevskih ministrov je Stjepan Radić zagrebškemu dopisniku »Vremenac prilično izjavil tole: »Mi borno spre-menili poslovni način v naših ministr-stvih. Pri naših ministrih ne bo nika-kih intervencij, nikakih privatnih strank, niti crnih kav» niti gospodičen. To bo delavnica! Ministri morajo bivati vsaj polovico časa zunaj, da ne postanejo birokrati. Minister ne bo sprejemal no-benega, niti kmeta niti gospoda. Prl-tožbe pa se bodo lahko izročale direktno ministru. Ministri so zato tu, da delajo, ne pa da sprejemajo deputacija. Da spoznajo stanje v državi, morajo iti med ljudstvo. Ministri bodo morali v enem mesecu pospraviti vse zao-stanke, nato bo moral biti vsak akt re-šen v 48 urah. Vsak akt mora priti do ministra v treh dneh in se mora v mi-nistrstvu poslovati tako hitro kakor pri bankah. Moramo delati kakor na Angleškem in v Ameriki.« = Krvavi dogodki na Štovaocem. Slovaška klerikalna stranka je priredila v nedeljo v Brezni ljudski shod. Ob 11. dopoldne so se zbrale množice pred Mestnim domom, kamor so prišli tuđi komunisti. Voditelj komunistov Schwarc se je bal izgredov in zato je prošli voditelja slovaških klerikalcev Hlinko, naj ! m udovoli po shodu govoriti. Hlinka L njegovi prošnji ni ustregel, marveč se ; je ćelo protivil njegovi želji, da bi smel I stati med shodom na tribuni. Ko sta se , oba voditelja sovražnih taborov tako i prerekala, je nastalo med zborovalcl ,. splošno ogorčenje In vpitje. V tistem hipu je priletel s tribune težak kamen, ki je padel med kričeče komuniste. Nastala je splošna zroeSnJava. Orlovski i zastavonoše so planili na konjihi jiied i ljudstvo. Tedaj so se pojavili iz prote-stantovske cerkve veralH na katere so navalili orlovski jezded. Začuli so se klici na pomoč. Več oseb je prišlo pod konjska kopita. 12-1 etno deklico so konji poteptali malone do smrti. Ranjenih je bilo vsega skupaj 12 oseb, med njimi ve5 težko. Hlinka jo je po tem krvavem shodu ođkurii z avtomo-bilom. = Nemške vojaške vaje v Lozici, Eetošnji manevri nemške državne ob* rambe se vrše v slovanski Uužici. Ali je to samo slučaj ali znak nemškega nas silja? Raslo Pus'toslemšekr V Porfkarpatski Rusiji. Podkorpatski Rasi. — Kako so postati grkohatoliki? — Vzroki kulturne zaostalosti. — Rak-rana — Židovstvo. — Kdo in kaj tih more gospodarsko osvo-boditi? V Užgoro'du, 18. sept. Pred vojno ni ražen par slavistov in onih redkih novinarjev, ki so se zanimali za slovanske probleme, med Slovani nihče vedel, da živi v severno-vzhodni Madžarski tuđi mala vejica velikega ruskega naroda. Sele par. let pred vojno so Ma. —Saj vendar ve$, da ne pHe. — Izgledala pa je, kakor bi bila pijana. Kakino lice, dragi moj! Nteem je dostikrat videl take. Spremi sem jo k očetu, ki jo je čakal v gostilni, kot vedno. Dejala mu je: »Bolje je bilo, da sem ju našla mrtva kot živa.« In oče se Je smejal. — Kakšna čudna povest! —. Ne brigaj se za njo, tovariš! Hvali Boga, kajti moj žep je pom. Dovoljenje imava, da ostane-va na suhem. Noč je lepa. Pojdiva! DEVETO POOLAVJE. ParSka obleka. Na tem potovanju v San-Francisko je Vajiti do-živela trojno največje veselje, ki ga je sploh užila do takrat Komai je dospela v pristan, je zvedela. da se ie jadrnica »Batrangi« potopila Že pred več mesect Resilo se je Ie nekaj mož od posadke domačinov na splavu, na katerem so prispeH na MarkKke otoke. Edino ti so ušli katastrofi. Pripovedovali so, da so izpostavili neko dekle na oddaljenem otoku sredi Pacifika. Nato je kapetan Donahue usmeril svojo ladjo proti CaHau. Toda tri dni pred prihodom na otok je ladja zadela ob čer, ki je bila napačno zaznamovana na zemljovidu in se je potopila v dveh urah. Posadka si je napravila splav, a je mnogo pre-trpela, predno je prišla do suhe zemlje. Ni vedela, kaj se je zgodilo s kapetanom in krmarjem, ki sta odveslala v čolnu. Skoraj gotovo sta oba poginila* Vajiti je s slastjo uživala svojo osveto in veselje zmage ji ie dalo potrebni pogum, da je mirno m samozavestno nastopila na ruskem konzulatu. Skrivnost, ki jo je tu razkrfla, ji je prinesla več kot njene najbolj posrečene ekspedicije. Izročua ie car-jevemu zastopniku pečatna prstana, katera je bila pobrala na grobu in dobila v zameno tako kopico bankovcev, kot jfli §e mkoK ni imela. Niti sanjalo se ji ni, da bo tako imenitno nagrajena, Ko je očetu povedala veselo novico, se ni mogla dlje časa ustavljati izkušnjavi Brez odlaganja je stopila v salon Madame Retailleux, najznameni-tejše Siv%fe, kl je imela bogato izb ero importiranih toalet ^"v "'-^ __________________________iSLOVgNSKi N'A'KOu« đr.c rb septemDa i**24. Strah * Tirolsko pismo. Da delajo prebivalci hotela peš, po železnici in z dragim i kocijami v eno-irer izlete v bližnio Italijo, ne bo niko-gar prescnetilo. če izve, da dobivajo avstrijski uradniki in učiteljsko i talijanski potni vizum — brezpfačno. In pri nas? To se vidi, kak razloček dela Ita-HJa med našim! in med avstrijskimi državljani. Na meji je velika prečnica in ob mi vse polno financarjev. Dasi ni-sem imel vizuma. me je maresciallo« (ne maršal, ampak toliko kot narednik) rade volje pustil na italijansko stran in zopet nazaj. Se voda nihče »novih« Ita-lijariov ne govori italijansko; to ic samo ob sebi uinevno. Vendar pa ljudstvo ni nezadovoljno, ker je življenje veliko bolj po ceni, kakor v Avstriji ali pa ka-kor v Ljubljani Kakor naša portali jančen a imena, n. pr. »Postumia«, se mi zde imena: »Dob-biacco« za svetovno znani Toblach, >San Candido« za Innichen itd. Tuđi nek sistem poitalijančevanja, ki pa ne bo dosti zalejrel. Nameravali smo naskočiti tuđi >Grossglockner« (3798 m) ter smo se napotili Čez Lienz (676 m), lepo naj-Vzhodneiše tirolsko mesto, v Heiligen-blirt (1279 m), znamenito, zadnjo ko-roško vas pred Glockner-jem. Ni pa prišlo do tega, da bi se povspeli na vrh, ker nas je ves čas spremlialo najslab-še vreme — vedno dež in megla. Prišli iino Ie čez Glocknerhaus (2140 m) in Pranz Josefshohe (2418 m) v Obenval-derhutte (2964) ter se vrnili, občudujoč krasne razpoke znanega ledenika >Pa-sterze« — takorekoč v pristni, »ljubljanski« meglL Edini vrh. ki ga ie bilo Sele na povratku videti ob času, ko se je slučajno megla malo odkrila, je bil Johannisberg ©467 m); zares krasen prizor; vrh se .Ie Iesketal v solnčnih žarkih kakor da !e ogromen dragulj. A to je trajalo Ie par sekund; Glockner se pa sploh ves I čas ni hotel pokazati in ne vem, kak-Sen je. Zanimiva ic bila vožnja s poštnim avtomobilom po dolini Molltal (a S5.000 aK = 100 Din). Kjerkoli se je avto ustavil, da odda ali sprejme pošto, so obsuH voz šolski orroci, da sprejmo-jo pošto ter jo poneso na višave, na razne kmetije, ki vise kakor golobja gnezda na pobočjih. Tako opravljajo tu šolski otroci tuđi službo brezplačnega pismonoše. Iz vaši te doline, že omenjenesa Heiligenblut, vodi lepa avtomobilska cesta do Glocknerhaus-a, o ka ter i se pa da reč! s turtetovskega stališča, da kvari gorsko pokrajino. To setu nalete] tako) na slovensko govorico! Bili so tri je delavci, kakor so rekli iz »Fliča*. ki so popravljali cesto in zajedno tuđi verando v Glockner-hausu. Našel pa sem žalrbog rudi zelo nekulturne, slovenske sledove na ne-Vem prostoru v obliki zelo nespodob- > nih, s kredo na les nacečkanih slovenskih verzov, česar ne smem zamolčati Pozornost je vzbujalo, da je ob- > stojala večina turistov iz Nemcev iz »rajha«, ter da so tvorile ogromno ve- i čino turistov sploh — ženske, seve-da v neizogibnih breecbes-hlačah. Pa-metnejše so pač, prišedši v koćo. spTe-menile hlače v krilo, bilo jih je pa tuđi dosti, ki se za take »malenkosti« nišo zmenile. Samo ob sebi umevno je, da ni bilo nobenega vpitja, nobenega vri-sča in nobenega pijančevanja, kakor v naših kočah! To moram posebno pou-darjati. Naše planince bo zanimalo, da so bila naša planinska pota, zlasti tako zvana »nemška« pota, poprej, — pravim poprej, ker sedaj tega ni več. — ne samo boljše markirana, marveČ tuđi boljše vzdrževana, nego so tirolska v obče. Zdi se mi, da je n. a. AJpenve-rein zelo odvisen od vodnikov, ki so vsi zelo organizirani, ter imajo, kakor naravno, pokuniami interes na tem, da ni dobrih potov in markacij ter se paČ protivijo temu, ker se boje, da bi turisti potem hodili bolj brez vodnikov, Zlasti napisov skoraj ni nobenih. In kakšno je življenje v obče na Tirolskem? Lahko se reče: prijetno, a tuđi drago; sicer pa tuđi poprej pred vojno ni bilo nikdar po ceni, ker je vse usmerjeno na tujski promet. Hotel sem kupiti n. pr. pri neki kmetici domače platno, a sem to misel opustil, ker mi je imenovala zelo pretirano ceno in ker sem se pravočasno ustrašil — naše carinarnice na Jesenicah. Vendar pa ce-ne fiksni nastavljenci z lahkoto zmagu-jejo, ker imajo, kakor rečeno, bajno visoke plače. Seveda koliko časa bo to država prenesla, je drugo vprašanje. Za ca 100—120 D dnevno si z vsem j Ipreskrbljen. Toliko te pa stane bivanje | tuđi v naših letoviščih. A kaj pa politika? Prav nič! Tiro-lec v obče sicer veliko ne politizira, a nikakor ne prikriva svoje nenaklonjenosti napram republiku pred vsem njenim pravim stvariteljem in predstavite-Ijem — dunajskim socijalnim, demokratom. On caka. Na kaj caka, ni težko uganiti, Če poslušaš govorico priproste-ga ljudstva pred cerkvijo ob nedeljah in če vidiš povsod sledove, po dobe. napise, spomenike iz — cesarske dobe. Kako dolgo mu bo paČ treba čakati? Da je pa vse navdušeno za kancelarja Seipla, to je samo ob sebi umevno. Sicer pa jaz odklanjam principijelno med dopustom obravnavanje politike in branje časopisov, kar se je iz-kazalo za živce zelo prikladno, in bi bilo sploh priporočati vsakemu dopustniku. Slabe novice človek še vedno prezgo-daj izve. Tako poteka Čas in kmalu bo ko- nec dopusta na — Tirolskem. (Konec) Anglešcina in trgovski svet. (Povzeto iz nam poslanega članka gosp. dr. M. O.) Med novodobnimi jeziki zapadne civilizacije zavzema angleščina brezdvomno mesto prvega svetovnega jezika, in to ne Ie po številu prebivalstva in zemeljepisnem obsegu onih predelov, v katerih dominira, temveč zlasti po svoji važnosti v medna-rodnem trgovskem prometu. PodroČje tega jezika — Angleški imperij In Zedinjene države Severne Amerike — obsega nad 500 milijonov ljudi po vseh ce-linah zemlje; torej eno četrtino celokupne-ga zemeljskega prebivalstva. Od tega odpa-da na britanske otoke in na angleške dominione m kolonije okroglo 400 milftonov ljudi, ostanek pa na Zedinjene države. Vsega je kakih 150 milijonov ljudi, ki govore angleščino. Nemščina 80 milijonov, španščlna 60, Prancoščlna 50 milijonov fn itattjanSČtaa zaostaja ste viti eno tn po sve-tovbI veljavi daleč za angleščino. Angleščina pa je rudi prvi trgovinski iezik sveta. Statistika nam pove, da je iz-međ vseh pišem, ki se dnevno s pošto po feleznlcah in parnikih prevažaio, polovica ?p!sana v angleskem jeziku! Najdaljše že-leznlške prose, najvažnejše prekooceanske ladijske zveze, največja industrijska in tr-fovska podjetja se nahajajo v območju tega jezika. Sicer zavzema v Evropi tudl francoščina velevažno mesto kot občevaJni jezik politične diplomacije; In na Balkanu ter v onih predellh Sredozemskega morja, kJ so najdalje Časa bili pod tnrško vlado (ražen Egipta), je deloma Še francoščina mednarodni trgovski jezik. Drugače pa, kterkoH se oddaljujemo od evropske obale, bođlsl da se nahajamo na Oceanu, ali pa da se bližamo kaki drnsrf celini preko morja, povsod srecaS aneleško zastavo (»Union Jack«), ali pa amerikanca- V Londonu in Newyorku se stekajo naj-važnejše niti gospodarskega, posebno fi-nančnega prometa; največje borze se na-fcajajo tn, In v teh velemestlh se osređotočl »ajžri-ahnej« trgovski promet. NI tn prostora, da bolj obširao razprav-Bamo o tem, kako mogočno je angleska književnost v zadnjih stoletjih vp!ivala na Bterarno življenje vseh olikanlh narodov. Koliko angleških dram in romanov je na-slo svojo pot k nam! Saj občutimo tuđi mi vedno bolj intenzivno, kako se ta jezik polagoma vrine v našo vsakdanjo govorico: kakor dobivamo najboljSe stroje In jeklene predmete najfi-uejge tkanine, najboliši papir iz Anglue, tako ie moška moda, vse Sportno življenje, ureditev modernih pisarn In njih oprema je vse to vprav prenapojena z angleško-ame-riškim duhom. Vsak deček pri nas že pozna pomen besed. kakor: »Dress, sweator, che-viot, plaid, boxcalf; lawn tennis, racket, match, goalkeeper, bicycle: Derby, mee-ting, start; Five o'clock tea, Tourist Office, Horse Power, Underwood, Remington«; in vsak mladenič si želi, da postane »per-fect gentlemanc John Buli — humoristični naziv tlplč-nega angleža v karikaturi — se Ie predobro zaveda svoje važne vloge v krogu narodov. Tujih jezikov se Ie nerad uči. Tem važ-nejše je, da zna oni, ki ima ž njim opravka, dobro angleško. V konkurenčnem boju gotovo ne bo mogel ta zmagati, ki se ne more s svojim kontrahentom pogajati. Zato pa treba, da zna naš trgovec dobro angleški, ako naj konkurira v svetovni trgovini z drugimi tekmecl p-i Angležu ali Američanu. To velja zlasti za našega rojaka, ki se ho-če osamosvojiti v uvozni ali izvozni trgovini in priti v neposredne stike z angle-žem. Saj bo drugače še kot mlad praktikant, ki namerava vstopiti v zunanji trgovini v kako vecjo tvrdko, takoj doživel, da mu ostanejo vse duri za prakticiranje za-prte, ako ni opremljen z znanjem prvega svetovnega trgovskega jezika. Kako naj se mu Siri obzorje, ako mu je zapit izhod v širSi svet, kako naj se nauči tujih metod, kl jih mora poznati, da ne zaostaja vedno za vsem! konkurenti? Prekomorski agent, konzularno zastopstvo, trgovske zbornice, tnji špediter In brodar — vsi ti pričakujejo, da se i njflmi pogajaš Ie v njihovem, v angle-škem jeziku. In vendar smo pri nas doslei Se popol-noma pogrešall trgovskih anglcšklh teča-jev. Trgovci začetniki in absolventje trgov-sklh 5ol, kl so spoznali važnost tega jezika za svojo bodočnost, so bili primorani iskati si privatni pouk, ali pa so posečali sole v tujinl, da so se mogli praktično naučiti an-gleščine. Vse to pa je v vsakem oziru ob-žalovania vredno. Omeniti je treba, da se Je prvi korak za razširjanje znanja angleščine pri nas zt pred nekaj leti napravil z ustanovlrvijo kluba: »Jugoslovansko društvo za proučeva-nje ansleškega jezika« v Ljubljani, ki se pod spretnim vodstvom dobro razvija. Potresamo pa Se vedno sistematični, praktični ia-ven pouk, ancleščine, zlasti na naših trgovskih šolah. Tak sploStio dostopen pouk bi bil toliko nujneje potreben, ker ni še v slo- B ^^ ^%mm*± &^*. ^^ ^m ^ m^ v tvojem najvecjem skimnern defu JaCKie voogan tmb ifif^itv* IH VUSrite vlISDlin predstavila se v Liubliani. 6109 venskem jeziku izdana nobena prikladna učna knjiga za angleški jezik, s katero bi bilo vsaj samouku nekoliko ustreženo. Na ta način je učenje angleščine tuđi najnadar-neišim trgovsklm aspirantom orsemogočeno posebno v slučaju neugodnih gmotnih raz-mer. Kakor sedaj čujemo, se namerava na komercialnih tečajih trgovske akademije v Ljubljani za letnik 1924 25 v učni nacrt sprejeti tuđi anzleščlno. Spričo živega zanimanja za an.crleščino. ki se je vsako Ieto pojavilo o priliki vpisovanja učencev na trgovskih učiliščih. je gotovo, da bo adt-ležba na angleškem pouku takoj od začetka prav znatna. To je gotovo važen korak v smeri red-nega praktičnega javnega pouka tega predmeta pri nas. Čim borno razpolasrali z za-dostnim številom v angleškem dopisovanju dobro izvežbanih absolventov naših trgovskih tečajev, ne bodo naša špedicljska. bančna in številna druga trgovska in prometna velepodjetja odslei več primorana, dobro phičana mesta angle?>kih korespon-dentov v svojih pisarnah oddajati Inostran-cem, kakor moramo to dandanes pogos*o-ma opažati. — In tako je upravičeno upa-nje, da bodo vsled vsestransko izBopolnje-nega pouka tud! iz naših domačih trgovskih ??ol izšli Ste\ilni možje, kl nam bodo • kot pioniri našega trgovlnstva nam na svetnv-nem trgu pripomogli do ugledne in častne pozicije. Prosvefa. — Vsernsk! bibliografski kongres. 10. oktobra otvororijo v Moskvi vseruskl bibliografski kongres. To bo prvi bibliografski kongres v Rusiji, pri katerem bodo so-delovala državna nakladna podjetja. ruska I knjižna zbornica, rusko bibliografsko dru-I štvo, zavod za bibliografijo bibliografski oddelek ruske akademije ter razna druga društva. Na kongresu bodo razpravljall o današnjih bibliografskih razmerah v Rusiji, o organizaciji bibliografije, o unifikaciji itd. — Češka noviteta. Češki dramatik František Šramek, ki je za časa svetovne vojne debitiral z uspelim delom ^Poletje« in pozneje nastopil s satirtčrnmi in Hnčnimi deli, je pravkar Izročil Vtnohradskemu Di-vadlu novo komedijo v treh deianjih >5o-disče«. ki se bo igrala še to sezono. — rlidroplanska zveza med Osijekom in Beogradoir. Mednarodno društ\*o za hl-drop^anski promet je predložilo osiješkemu županu prospekt Mdroplanske zveze med Osijekom Jn Beogradom. Osijek bi dobil posebno hidroplansko pristanišče in zveza z Beogradom bi se skrčila na vožnjo komaj dveh ur. Vožnja bi stala 35 Švicarskih frankov. — Publikacija Hrvatske eskomptne banke. Hrvatska e.skomptna banka je začela izdajati v obliki manuskripta mesečna iz-vestja v angleškem in nemškem jeziku. Izvest ja so posvećena hrvatskemn gospodarstvu. Vsaka šfevilka tega biletena obsega pregled gospodarskih pojavov na rlrvat-skem z dragocenimi statističnimi podatki in črtežL Obenem prilaga kratke preglede političnih dogodkov. — Novi literarni časopis na Poljskem. V Varšavi je začel izhajati literarni časopis s-Astreac. Redakcijo vodita Kostecki in Lang. Naslov lista spominja na list, ki je iz-hajal pred sto leti od 1. 1821. do 1825. Pri listu bodo sodelovali najuglednejŠI sodobnl poljski književnik!. — Ramovš Franc: Mistorična gramatika slovenskega jezika (II. Konzonantlzetn). V Ljubljani 1924. Natisnila In založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. 335 strani velike osmerke. Cena Din 260. Od tujih znanstvenikov že davno zahtevana in od domačih znanstvenikov in rodoljubov željno pričako-vana zgodovinska slovnica slovenskega jezika je pravkar začela izhajati. Nje pisec, redni profesor na vseučilišču v Ljubljani, je v znanstvenem svetu znan in splošno pri-znan strokovnjak. V tem prvem zvezku pri-naša zgodovino slovenskih konzonantov v knjižni slovenščini in naših nareČU« kakor se nam kaže v pisanih in tiskanih spomeni-kih našega jezika od leta 1000 pa do danes, V kniigi je razloženih okroglo 250G slovenskih besed, krajevnih in osebnih imen; al-fabetično urejeni registri dajejo možnost, da vsakdo te razlage takoj najde. Celotna slovnica je preračunana na sedem knjig; že ta prvi zvezek je dokaz, da bo dalo ne samo singularen pojav na polju slovenske znanosti, ampak tuđi velikanskega pomena za slovensko jezikoslovje sploh. Cena prvega zvezka je v primerl z enakimi publikacija-mi v drugih jezikih nizka. Rbsfieni vestnik. — Koncerf A. Borovskega, svetovnega piflnista, je preložen na petek dne 3. oktobra t 1., na kar opozarjamo p. ». obiHnstvo. — Pianist * genij, tako ntzivajo glasbe* ■ ni kritiki največjih ameriških listov slavne ga ruskega pianista Aleksandra Borovskcga, : ki koncertira v Ljubljani prihodnji petek dne : 3. oktobra ob 8. zvečer ▼ Unionski dvorani. ' Njegova umetnost ima tako kolosalno moč, ' da si na mah osvoji srca poslušaleev. med katere je došel popolnoma nepoznan, a jih ■ po svršetku koncerta zapuše* kot popolen ' rmagovalec. Kjerkoli se je 5e pojavit Bo« ' rovski. povsodt ponreni njegov koncert iz* ' reden jjlasbeni dogodek. Petkov program jo • izredno skrbno sestavljen ter obsega tako J klasično nemsko klavirsko muziko, kakor i tuđi moderno franeosko in rusko. Občinstvo 1 vabimo, da ne zamudi izrednega užitka, ^ vstopnice ao v predprodaji v Matični knji* < ga rat. i Darujte za sokolski Tabor! 1' Sokoistvo. — >5oto/ /> — peSizlef. V nedeljo dne 28. t. m. priredimo celodnevni peši2:let v Smartno pod Smarno goro. N« izlet pri-srčno vabimo predvsem naše br. članstvo, zlasti Še naše sokolske družine z naraščajern in deco; seveda je dobrodošlo tuđi drugo Sokolu I. naklonjeno občinstvo. Izlet se vrši v civilu in ima namen, da se v izredno lepi jeseni par uric pozabavamo v prijetni naravi. Spored izletu je sledeč: ob pol devetih do* poldne *e zbiramo na Taboru, od koder od* idemo točno ob devetih mimo kolodvora po Dunajski cesti čez černuški most mimo Ga< meljnov v Smartno, kjer se utaborimo na prijetnem travniku gostoljubnega vaščana. Po prihodu skupni izletni obed iz lastne ku* hlnje. Po obedu prosta zabava. Ob travniku potok, solnee gorko, pet je radostno, to bo lepo in godba na meh, to bo smeh. Daljna navodila jutri. — Zdravo I — Zabavni odsek. Dopisi. — Od Sv. Lenarta v SI. gor. Po 2a- fivall sorodnikov dr. Posseka Jzvedela Je širša Javnost, da se !e udeležilo pogreba tega moža med drugim! tuđi odposlanstvo tržke občlne pri Sv. Lenartn. V istini se Je odpeljal v sporazumu z županom lenar-ške občine, Karlom Aublom kot zastopnik Iste, na pogreb notar Fran Stupica ter v njegovi družbi dva bivša župana Iz nem-ško - nacljonalne dobe. Ta dva pa sedaj sploh ništa Člana občlnskega odbora. Vse to se Je zgodilo brez vednostl občlnskega starešlnstva In odbora. Kdo je bil dr. Pos-sek kot politik? Strasten nemškonacijona-lec, ki je kot član okrajnega šolskega sveta dosledno skušal zatirati naiprlmitivnejše pravice slovenskega življa. Za Sv. Lenart pa je pomenil še nekaj več. Leta 1902 Je prišla vsled poneverb bivšega Župana Antona Mravlegga lenarška »Vorschusskasa« v konkurz. Bila je to zadruga z neomeieno zavezo, katere člani so bili skora! vsi le-naršVi nemškutarji in Ie eden kmet iz okolice. Pač pa so imeli v zadrugl naložene svoje prihranke skora] sami slovenski okončani. Udarec ki ga je dobilo lenarško Nemštvo, je bil tako hud, da je grozil z jednim mahom uničiti to gnezdo. Tu se Je pojavil dr. Possek. Po intervenciji pri okrožnem sodišču je bil imenovan nemški volk za vrtnaria slovenskih interesov. Vsled slovenske zaslepljenosti in hlapče-valnosti je bil ta mož tuđi končno izvoljen po većini slovenskih upnikov za konkurz-nega upravitelja kandidat Slovenec g. dr. Rosina je propadel. Vzrok tega propada Je bila nepoučenost, katero so vsi merodajni faktorji, med nilmi ševe v prvi vrsti dr. Possek, krepko izkoriščali. Strašili so vla-gatelje, da bodo izgubili vse. če se ne po-ravnajo, da Je edino poravnava še sredstvo, ki jim resi vsaj nekaj. Nikdo jim ni rekel, da mora iti poprej štednji nemčur-ski ud zadruge z beraSko palico iz trga, kakor da bi se bilo bati Ie beliča izgube. In tako so se poravnali — Slovenci — nemški vtegateljl so pa doblH vse. Kar se ni prihranilo potom poravnav, je dala Sud-marka in nekaj malega tuđi udje. Nemštvo v trgu Je bilo ponajveč na stroske Sloven-cev rešeno in dr. Possek, zastopnik upnikov, je bil od dolžr.lkov imenovan častnlm občanom tržke občlne. Na pogreb tega moža se ie vozila deputacija iz slovenskega trga, pod vodstvom notarja Franceta Stupice. Da bi Izpadla stvar še Iepše, ie naročil imenovani gospod autotakso iz Maribora za vožnjo od Sv. Lenarta v Loče pri Poljčanah, kjer se je vršil pogreb. Za prvo sejo novoizvoljenega občinskega odbora Je imela napredna slovenska manjši-na pripravljeno primerno interpelacijo na župana, županov namestnik Franc Stupica pa Jih Je prehitel s tem, da ie stavil sam predlog na povračilo izdatkov za vožnjo k pogrebu dr. Posseka. Svojega predloga da-He ni utemeljeval, marveč ge je odstranfl ta se Izognil debati. G. dr. GorISek se Je OKlasil v imenu napredne manJ5ine ter sta-vll predlog, đa se naj od Franceta Stupice stavljeni pređlos: kot za znača] slovenske-ga trga nečasten odkloal. Odbor se je pri-družil temu naztranju ter Je enoglasno od-klonll predlog žnpanovega namestnika. — Javno pa se Je s tem dokumentiralo, da so se pač klanjali manom pokojnega dr. Posseka Fran Stupica in enaki, da pa še Slovenci nlso pozabUI, kdo Jim Je bil dr. Possek. Izpred sodišča. — Pes ti je hlače pomerti? No, kako pa Je bilo fantiček. Ali si vedel, da Je bil pes hud? Ja, eospod. AH si vldel tablo z napisom: »Hud pes!c — Ja, videl sem Jo, pa nisem braL Ali je bil pes privezan? Seveda Je bil na dvorišču privezan in ni mogel na cesto. No, potem si pa sam kriv nezgode. Mati, vi pa poučite dečka, naj ne hodl na tuja dvorišča dražit psov. VI, gospodar, pa ste oproščeni! — Dudi Ižancl. No, oče France in sin France MIhelič, Ie naprej! — Potem pa po-kllčite drugo družbo, ki Ie bila tuđi zelo nuda: Marija, Jože starejši In Joše mlajlŠ in pa Pavla Podlogar. — Ta huda družba se je sprla in stepla zaradi nekega kanala, speljanega s ceste na polje in pa radi vožnje po sosedni tuji parceli. Nastopali so v prepiru in pretepu drug za drugim kakor v Gašperčkovem gledališču, vsi oboroženl, eden s kolom, drugi z lopato, tretji z batom, naihujši pa so bili hudi ženski jeziki. Marija Podlogar! No, kaj pa prav'te vi, ta stara? Ja, udarva sem ga! Ja, kerga pa? I4 starga — tegale, gespod! Pa s kom? Z burkljam' sem ga mav, siten je siten t* star ded! Pa kam ste ga udarila? Glih po rok, gospod, parv n'č ni bio hud'ga. — No, Mihelič, v1 ste jo po rok dobiv, pokažite g. doktoriu va5o roko. Dr. Travner prei$če starega Mihellča in ugotovi, da je leva pod-lehtnica nad zapestjem edebeljena. kostolom in zato poškodba težka. Sodnik, kate-remu je vidno ugajalo, da se je zopet za enkrat Iznebil številne in hudi iianske dm-Žbe, ie odredil, da se odstopijo spisi drž. pravdništvu, ker je podan sum težke teles-ne poikodbe. In razočarani so odšli počast hudi Ižanci zopet domov in so molče po-tisnili nabrušene In že pripravljene puščice zopet za bodočo pravdo. Narodni dom v Kranju. Akcija za gradnjo »N'arodnega do* ma v Kranju« se je pričela leta 1^10 z ustanovitvijo zadruge »Narodni dom v Kranju«. Več ustanoviteljev te akcije je že med mrtvimi, kot dr. Josip Kušar, Ivan Jagodic in Fran Ivane. Prvi pred^ sednik je bil Joško Majdič, trgovec v Kranju. Zadruga si je v početku nadela nalogo nabirati elane, prispevke ter iskati primeren stavbeni prostor. Prvo in drugo se ji je še dokaj posrećilo, ne pa tretje ter ni mogla najti nikjer pri* mernega prostora. Ob izbruhu svetov* ne vojne pa je vse delo zastalo ter po* čivalo do konca svetovne vojne. Po vojni se je sicer z delom zopet priče« lo, ki pa. vsled misli večine, da ni najti primernega stavbencga prostora, ni posebno napredovalo. Se Ie na pustno . soboto 25. svečana 1922 je vzelo nekaj agilnih meščanov zadevo resno v roke ter jelo z uprav žilavo pridnostjo de** lovati. Medtem se je posrečilo izslediti primeren prostor v Zvezdi, kojega je mestna občina odprodala zadrugi po 1 K za ma. Računi pa bi bili kmalu prc* križani. Peščica meščanov je vložila proti odprodaji s\reta pritožbo na po« krajinsko upravo. Zadeva se je vlekla več mesecev ter se z zidavo ni moglo pričeti. To je povzročilo Narodnemu domu nepojmljivo škodo. Takratni po* krajinski namestnik *g. Hribar je pri* tožbo protestantov zavrnii ter prodaji pritrdil, s čemer je napravil kulturne* mu življenju jako veliko uslugo. Z delom se je pričelo v juniju 1922. Veselje je bilo gledati to delo. Staro in mlado se je gnetlo v Zvezdi, pomagalo, svetovalo itd. Truda in skr* bi je bilo jako veliko. Tuđi napadov po raznih časopisih, gostilnah in drugod ni manjkalo. Odbor pa je preko vsega te* ga nemoteno nadaljeval započeto dela in danes s ponosom lahko kaže svetu stavbo, ki je nima skoro nobeno pode* želsko mesto v državi. Ponosni Narod* ni dom v Zvezdi stoji kot skala. Da so bo v njeni razvijalo kulturno življenje v pravcu naprednosti in demokratizma, zato jamčijo ustanovitelji. Veliko sokolsko telovadnico Sokol že uporablja. Sedaj se vrše podrobna dela v vestibulu in stranskih prostorih ter bo v najkrajšem Času otvorjena ka* vama in restavracija. Pred poslopjem Narodne^a doma pa se preureja prostor v krasen park, v kojega se namerava postaviti spomenik kralja Petra. Pogled na sedanjo obliko prostora ali pa spomin na prejšnjo Zvezdo Ti nehote pritrdi, da srečnej* šega prostora za Narodni dom v Kra« nju sploh ni mogoče najti* Društvene vesti. — Mestna Orjuna Št. Jakob-Knlcrrn Trnovo pozivlja svoje član© in članice na plenarni sestanek, ki se vrši v soboto dna 27. t. m- ob osmih zvečer v salonu gostilno »Pri Lozarju«, Rožna ulica. 15. Ker je šesta« nek velikega nacijonalnega pomena, je ude* ležba za vse članstvo strogo obvezna. — Odbor. — Zadruga krojačev, krojačfc in sorod* nih obrtov v L/ubijani epozarja svoje za# družnike, da se vrši vpisovanje vajencev Ja vajenk v obrtno*nadal je valno solo v nedeljo dne 28. t. m. od 9. do 11. ure za vajence v šoli na Prulah, za vajenke pa v Soli pri Sv. Jakobu. — Godbeni odsek prosfovoljnega gasi?* nega in reševalnega društva v Ljubljani pri* redi tuđi letos dno 5. oktobra svojo vinsko trgatev v veliki dvorani Mestnega doma. Letošnja vinska trgatev obeta biti veleziaU miva prireditev. Ob 2. uri popolđnc sprevod po mestu. Poleg izborne kapljice in jedil, pestrih narodnih noš, župana itd nastopi tuđi kot najznamenitejši zagovornik vsch tlačenih in obsojenih svetovno znani advo* kat Habakuk, kateri bo «izrezal« vsakega iz rapora, ki je bil radi nespoštovanja pra« vil obsojen v hladno ječo. Za dušno in te* lesno hrano je tedaj izborno preskrbljeno. Začetek trgatve ob 4. popoldne. Sodeluje godba dravske divizije in pevsko društva Krakovo^Trnovo. Vstopnina samo Din 5, ta« ko, da je vstop vsakemu mogoč. Cisti do* biček je namenjen društveni blagajni in bol* niškemu fondu in se tedaj preplačiLi hva* ležno spT-ejemajo. — Odbor. — aBelgrader Zeitung«. Snoči je izsla prva poskusna številka v velikem slogu za* snovanega nemškcga lista »Belgrader Zew tung«. Redno pri$ne list izhajati 1. oktobra, L_J?!!!!lB_f',-—_-. »SLOVENSKI NAROD« dne ^6. septembra 1924.______ suv __u. Dnevne vesti. V LiablfanL dn* 25. seotembra 1924. i Per aspera ad astra« . *T Prihodnji teden se sestanejo v Pras! zastopnikl vseh kulturnih držav, da razpravljajo o enem najvažnejšlh problemov družabnega življenja, o socijalni politiki kot merilu kulturne stop-nje v šake ga posamnega naroda in kot edinem sredstvu, ki more reSiti Člo-veStvo iz povojne krize. PredstojeCi mednarodni kongres za socijalno politiko Je tem večje važnosti, ker so mu pripravile druge svetovne konference ugodna tla in ker opažamo zadnje čaše v dosedanji politični napetosti tn pretirani stanovski diferencijaciji pre* cejšnjo pomiritev. Ogromno je delo, ki caka delegate tega kongresa. Ore za socijalno preureditev človeške družbe, za sanacijo celokupnega povojnega življenja, za odstranltev tistih ovir in raznoglasij med trudom in kapitalom, ki so povzročile toliko zla in zahteva-le od človeštva toliko gmotnih in moralnih žrtev, Vsečloveška ideja miru in sprave ne more biti uresničena brez sporazuma med posamnimi stanovi na bazi, ki bi omogočala vsem in vsake-mn stanu in realnim razmeram primer-no Življenje. Trud in kapital se morata končno pomiriti in sporazumet! v tem smislu, đa si ne bosta več v laseh kot najhujSa sovražnika, marveS da koor-dinirata svoje sile in usmerita svoje delo k splošnemu napredku. Oba glavna činitelja đružabnega življenja sta tako odvisna drug od drugega, da rodi vsak najmanjši konflikt med njima katastrofalne posledice za družbo kot celoto. Misel, ki datira že iz prejšnjih sto-letij in posebno vznemirja duhove po vofni, da je namreč mogoče eliminirati !z javneggr Življenja kapital v njegovi sedanji obliki in priznati trudu popolno suverenost, je toliko pogrešna, ker je plod kabinetnih teoretikov, ki ne ra-čunajo t realnostjo, zlasti pa ne po-znajo vseh pozitivnih momentov dru-žabne psihologije. Vse dosedanje socijalne revolucije so dokazale, da pod nobenim pogojem ne morejo doseči svojega prvotnega smotra, t. J. da ne morejo uničiti odnosno Izenačiti stanov In stvoriti Iz njih homogeno maso, ki bi kolektivno producirala in konsumirala. Navzlic vsem težkim Žrtvarn je ostal čiovek tuđi po formalni zmagi socijalne revolucije v svoji naravi individualist, ki so mu lastni interesi najbližjt Nekatert narod! so Že plač ali to Solo zelo drago, drugi so na tem, da gredo po koštani v žerjavico, ne glede na očlvldno dejstvo, da se je doslej še vsak narod, ki je hotel z oboroženo silo urediti svoje življenje, pošteno spe-fcel. Da pa ne borno več delall teh ne-varnih fn dragih eksperimentov, ?e dolžnosf družbe, najti pot In sredstva, s katerimi bi mogla iz&aditi nesoglasja med posamnimi stanovi in premostiti prepad med trudom in kapitalom. Ta pot vodi edinole skozi pametno socijalno politiko. Socijalna politika je tišti mosočni činitelj v Življenju moderne družbe, ki lahko stori in doseže več, kakor vse krvave revolucije. V člo-veku, in slcer ne samo v ćelavcu in uraciniku, marveč tuđi v delodajalcu od države do zadnjega podjetnlka in posestnika, ki zaposluje delavce, ie treba vzbuditl socijalni čut. Tega čuta pa ne more zbuditi nobeno nasilje, no-bena revolucija, nobena razredna borba, ki spravi na površje en stan, do-čim vse druge socijalno zapostavi. Tu mora javno mnenje vplivati na socijalno zakonodajo tako, da zmaga načelo pravičnosti v mejah dejanskih gospodarskih in kulturnih možnostL In Če %e posreči mednarodnemu kongresu cve-liaviti svoje delo v tem smislu, je do-sežen njegov cilj. • * * — Za »Prager Presse« — »Narodni Listy«. Intrigantom proli ljub-Ijanskemu velesejmu so naše dl i tuđi praški »Narodni Listy«, ki prlobčujejo v obliki brzojavke iz Ljubljane to-ie notico: »Ljubljanski vzorčni ve-lesejem bo vsled znatnega deficita likvidiran. Telegram »N. L.« iz Ljubljane, 19. sept. Kakor doznavamo, bo ljubljanski velesejem Iikvidiral, ker je imel zadnjiS velik deficit. V kraljevini SHS bi ostala potem samo dva velesejma: v Beogradu in Zagrebu.€ — Ne čudimo $• Ijudem, ki širijo te izmišljene in vse-skozi lažnjive vesti po Inozemstvu, ker so pač zainteresirani na tem, da hl Slovenija izgubila to najvažnejšo narodno-gospodarsko Institucijo, tođa čudno se nam zdi, kaKo so mogli na-scsti ćelo »Narodni Listy«, ki so sicer zelo dobro informirani, in kako so pre-jeli to brzojavko iz Ljubljane! — V *Slov. Narodu« smo že pretekli teden povedali, da so vse take vesti grda izmišljotina in da je vzorčnl sejem v Ljubljani za prihodnje leto zagotov-!*en zato, ker ie bll uspeh letošnjega seima izboren. To je resnica o liub* ljanskem sejmu. — li naše Tolsk*. Prevedeni so v mornarico v činu poročnika korvete topnlškl podpor. Adolf Cvlrn, Anton Oatinek, Boris Slavit EfcpUo rJtnjbtlftr fQ Ivo — Kraljev potočni dat kapetana Vojno* Vidu, Poročali mo» d* se j© ▼ soboto poročil t Bakru slepi kapetan dobrovoljcer, Lujo vitez Vojnović s gdč. Rajno Grđenić. Ka porok! je kralja zastopal admiral Koch, ki je mlađemu poročnemu paru irročil krasen srebrn servis, dar Nj. VeLkralja Aleksandra. — Kongres ruskih učmnjakov v Prag}. Danes ob devetih dopoldno je bil otvorjen v Pragi KL kongres ruskih ačenjakov. Kan* grca, Id zaseda v dvorani praškega minera« loikega Instituta, je otvoril najstarejSi član ruske ■VaHemsko organizacije v inozemstvu N. P. Kondakov. Iz Ljubljane so odpo» torali na ta kongres niski profesorji doktor Bubnot, dr. Kanskyf prof. Bilimo vić in prof. Jasinskij. — Učiteljska imenovanja. Za sfcalneg* učitelja na I. mestni ljudski Soli v Ljubljani je imenovan Fran Gale, za stalno učiteljico v RajhenbuTgu pa Angela Schubert — Iz državne službe. Premeščen Ie iz škofje Loke v črnomelj okrajni veterinar Josip Čeh, iz Črnomlja v Lasico pa okrajni veterinar Josip Š t i p a r. Iz Subotlce je pre-meščen v Bohinjsko Bistrico carinik Dimt-trUe Votoović. — Za delavce, kl ho5ek> v Francijo. Ka zadnjo objavo g. In*. VI. Dekleva v Uckan-ge na Francoskem se je zglasilo pismeno pri njem več delavcev, ki so pripravljeni itl v franeoske rudnike. Sedaj je poslal g. ing. Dekleva nam dolg seznara z navodfll, česar mi ševe da ne morem© priobčiti. Zgla-si pa naj se eden ali dva izmed prizađetiH v našem uredništvu, da mu izročlmo poslane podatke, ki se tičejo prizadetih delavcev. — Industrijalci Iz AlzacIJe so bili zelo zadovoljni s sprejemom In bivanjem v Beo-gTadu. Po odhodu so poslali županu zahvalno brzojavko, v kateri se izražajo zelo laskavo o Beogradu, Izrekajo priznanje za Izkazano jim ustrežnost In ljubeznjivost ter žele Beogradu srečno bodočnost. — »Radikalni glasnik« prenehal. Glasilo NRS, tednlk »Radikalni glasnik« je prenehal izhajatl. — Poroka. V Pudobu pri Starem trgu-Rakek se je poročil 22. trn. trgovec Borivoj S b i 1, Mokronog-Kočevje. z gdč. Milko R o s i n a, hčerko pok. Julija Rosine, ki se je skupno z Aleksandrom Tomanom boril na strani kralja Petra Mrkonjića za svobodo Bosne in Hercegovine v znanih ustaških borbah. Bilo srečno! — Nove poljedeiske iole. Minister po* Ijoprivrede je določil kredit 50 milijonov di* narjev za otvoritev novih poljedelskih 5ol v kraljevini. — Patrijarhova pat po Bosni. Patrijarh Oimitiije se nahaja na službenem potovanju po Bosni in Hercegovini. Dne 23. septembra je prispel v Sarajevo, kjer ga je na postaji pozdravil sarajevski veliki župan dr. Baltič. Patrijarh bo pregledal pravoslavne samosta* ne po Bosni, nakar se vrnc v Beograd. — Abtturijentski tečaj na Trgovski aka* demijt v Ljubljani, Vpisovanje v ta tečaj se vrgi dnevno ob uradnih urah v poslopju teh* niske STednje Sole, Aškerčeva ulica 9/IL Pre* davanja se prično dne 3. oktobra ob osmih z jutra j. — Ravnatelj stvo. — Poljoprivredna fakulteta. Vpisovanie na beogradsko poljoprivredno fakulteto se vrSi od 25. do 30. trn. Prijave za izpite v oktobru se sprejemajo samo od 25. do 28. tm. — Komerciaml tečajl na trgovski akademiji v Ljubljani se otvori]o s 1. oktobrom 1924. Poučevalo se bo: knjigovdstvo, trgovska korespondenca, trgovinstvo, narodna ekonomija, trgovsko, obrtno in me-nično pravo, angleščina In nemška steno-grafi]at in sicer v večernih urah od 18. do 20. Ukovina znaša od ure 5. Din. Tečaii tra-Jaio 6 mesecev. Vpisovanje se vrši dne 29. in 30. septembra od 18- do 18.V* na dvo-razredni trgovski Soli na Kongresnem trgu St. 2/1. — Spomenik kralju Petru Osvoboditelju se odkrije na dvorišču Doma slepih v Zemunu dne 27. t. m. Invalidi proslave tuđi svoj »Krstov dan«. — VojaSka služba za učitelje. Po novem zakonu o ustrojstvu vojske bodo morali vsi absolventi učiteljiSč odslužiti svoje vojaAko leto nepretrgoma in ne kakor doslej šarao tromesečno za časa Solskih počitnic — Konsres agrarnih zajednlc za Južno Srbijo se bo vršil v Velesu 27. in 28. tm. — NeuMpeh Hvinskeg/a sejma v Sarajevu, Velik živinski sejem, ki se je pretekli teden otvoril v Sarajevu, se je zaključit s popol* nim neuspehom. Vsi resnejši trgovci so iz* ostali. Krivdo na neuspehu živinskega sejma pripisujejo slabi organizaciji In ne dokončani progi Uzice*Vardište, ki onemogoca prevoz srbske živine. Z neuspehom se je zaključila tuđi istočasna iivinska razstava. — Med Beogradom In Sarajevom se po sklepu poštnega ministrstva zgradi nova telefonska proga. — Podpora rasi Lepinn. Minlstrski svet je dovolil po nezgodi prizadetemu prebival-stvu v Lepinu 15.000 Din pomočl. — IŠSe se odgovorni urednik. Beo-grajski »Balkanc i§če odgovornega nredni-ka. Nastop službe taKoj. Kdor prevzame službo, ni obvezan, da izvrSuje kako delo In da sedi v uradu. Gre za službo in osebo, ki bi bila voljna prevzeti odgovorno uredništvo ter za to službo vleči plac*© proti obvezi, da v slučaju kaznovanega lista sedi v zaporu. Brezposelni naj se javijo. — Prodaja državne svile. V ministratvu trgovine in industrije so prodali danea, dne 25. t. m.. na licitaciji 5000 kg surove »vile in rasnih irdelkov xm driavne tvornice fa svilo. — Zborovante obrtofliOT ▼ BeoKrado. Prihodnji mesec se vrši v Beogradu konfe-renca predstavnikov vseh obrtnih udruženi Iz ćele države. Predložijo se resolucije gle-dA zakona o delavnlcah, obrtnem kreditu in obrtnih zbornicah. — Nevročljive poitne pošiljke. Te dni je i»Sel razglas o nelzročljivih pošiljkah za mesec avt*u$t ter Ie bil razposlao na vse poSte v Sloveniji, kler je % 9/o*toi9. ft 9ti9?k& Dbčinstvjl ypogle4 . ^ "^^ I — »RasTnov dom« ▼ HvsJkovicah. Kakor poročajo »Jafomerski listić, se prične prlhodnjo pomlađ % zidanjem občlnske bJSe in slrotisnlce, ki se bo imenovala »RaSlnov dom«. Zgradbo preskrbi jaromerski tvorni-čar v spomln tragične smrti drja RaSina in v njegovo čast to slavo. — Crf gpzd ta peta ženskih čevljev, Tvornica čevljev v Zenevi v Svici je kupila ▼ Bielu bukov gozd, ki se porabi izključno sa izdelovanje peta pri ženskih čevljih. Pete so toliko viSj©, koHkor krajSe je krilo. Tvor* nica porabi na leto 2700 kubičnih metrov lesa za pete ženskih čevljev. PriČakuje se za prihodnjo Bpomlad rekord v visini pete. — Bolnice v Južni Srblfl. Minstrstvo narodnega zdravja je prejelo materijal s katerim bo opremilo bolnice v Južni Srblfl za uspeSen boj proti malariji. Tuđi dispanzeri! se bodo opremili s potrebnim zdravil-nim materijalom, kl se bo brezplačno odda-jal prebivalshm. — 2e!ezniška zveza Moravlce-Kočevje. Direkcija državnih železnlc v Zagrebu je začela s transiranjem projektirane železni-Ske proge Srbske Moravice-Kočevje na terenu, ki pripada njenemu rajonu. Tozadev-no gradivo, osobje, delavstvo in stroji so Že na licu mesta in obratujejo. — Železniška nesreča, V Dubici na Hr# vatskem je zašel med odbijače vagona te* lezniški zavirač Mijo Žestoki Zmečkalo mu je glavo in je bil takoj mrtev. — Na progi Stari Bečej*Petrovo selo v Bačid sta trčila skupaj potniski vlak in tovorni vlak, pri* hajajoč iz Nove ga Sada. Pri nesrečl ]e bilo 6 o&eb težko in 20 oseb lahko ranjenih. — Tatvlne v sobotlŠkl železnlškl direkciji. Subotiška policija je aretirala brata znamenitega mskega generala Renenkamp-fa, kl je bil nastavljen kot šef subotiške Že-ležnislce delavnice. Policija je ugotovila, da je že delj Časa odnaSal blago državnega imetja na dom in Isto na skrivaj prodajal. Dosedaj so ugotovili nad 100.000 Din škode. — Dva požara. Poroč aio nam: V floči od 22. na 23. t. m. ie pri Kranjski gori po-gorela vodna žaga, last lesnega trgovca Justina iz Ribnega pri Bledu. Uničena je bila tud! večja zaloga lesa- Vzrok požar.. ni znan. — Pri Ptuju Je pogorela parna žaga posestnika Brica, šleoda ie zelo velika. — Karambol na Krekovem trga. Včeraj dopoldne se je zgodila na Krekovem trgu večja nesreča, ki k srečl ni zahtevala člo-veških žrtev. Ko je posestnik Ivan Zrne iz Stranske vaši, pasiral tik pred poslopjem fl-nančne delegacije z vozom progo cestne železnice, je privozil s Poljanske ceste tramvaj, ki se je z vso silo zadel ob voz ter mu strl kolo. Zrne ima 250 Din škode. — Prijet nepošten jak otIč. Poročali smo pred dnevi, da je trafikantinja Frančiška Šmon izročila 16 letnemu Alojziju Ferčniku 748 Din z namenom, da gre po tobak. Deček pa je zaupano mu vsoto poneverll in denar zapravil. Danes dopoldne ob 9. je bil Ferč-nlk prijet na Marijinem trgu. Denar je po-trošil za slaščice in »tuđi v kinu sem bil« je izjavil na policiji. Sedaj bo imel brezplačne predstave. — Policijske ovadbe. Tekom včerajšnje« ga dne so prispele na policijo sledeče ovad* be: radi tatvine 3, kaljenja nočnega miru 2, cestno»policijskega reda 13, prekoračenja po* licijske ure 4, nedostojnega vedenja 1. — Aretacije: radi postopanja 1, poneverbe 1 in radi tatvine 1. — Žeparji na kolodvoru. Trgovcu Franu Fabijanu iz Celja je neznan Žepar na kolo* dvoru pred blagajno izmaknil listnico a 1415 dinarji ter potno legitimacijo, —■ Neprijeten obisk v stanovanje je napravila včeraj neka mlada neznanka v Kra* kovski ulici št. 17. Medtem, ko je bila rod* bina Zadnikar na vrtu pred hišo, je tatica \ smuknila v stanovanje In ukradla par čev< ljev, dalje nekaj perila in drugih predmetov v skupni vrednosti 615 Din. — Zadnje čaše se tatvine po stanovanjih zelo množe, na kar se stranke opozarjajo! — Vremenska napoveđ. Splosno ostane vreme lepo In prijetno. Za nekaj časa se nebo pooblači. Mestoma lahek jesenski dež, ki pa ne bo vplival na lepo jesensko vreme, ker se nebo kmalu zopet zjasni. Svilene jumperje v vseh najmodernejSih barvah in fazonah iz naiboljšega tri kota s kratkim! rokavi od Din 170—220, z dolgimi od Din 220—390 nudi tvrdka F. J. Q o r 1 & a r, L|abl|ana, Sv. Petra cesta 29 82 T Iz Celja. —c Pred leti in danes. Ko ie bivši av-strijskl dobi zahteval deželnozborski posla- nec g. dr. Benkovič za celjski občinskl svet j spložno volilno pravico, je Izjavil znani i nemSki deželnozborski poslanec Evgen Na- i grl: »Wir werden eln solehes Wahlrecht, j welches dle Tiire čffnet den VVindischen in i unserem Staate, bis auf Messer bekampfen«. ; In danes se najde čiovek, kl je Igral precej- > snio vlogo v SLS ter sklene pakt s tistimi ' »Nemcic, ki so vse storili, da onemogočijo ! dostop slovenskim someščanotn v mestni j občinski svet celjski. ' —c Važna izjava. »Nova Doba« priob- | čuje: Naš urednik je imel priliko razgovar- S jati se z jt dr. Antonom Jerovškom v | Mariboru, ki je med drugim izjavil: >SLS ; kot taka nima s skupnim nastopom nekate* J rih njenih pristašev v Celju z Nemci nobene , zvere. To zvezo tuđi obsoja in smatra, da ■ se bodo njeni pristaši v tem slučaju volitev j vzdržali.« j —e VoUIne shod« je oblast radi epido- ; mije škrlatice prepovedala. Odpadla je vsled ! teea tuđi manifestacija Narodnega bloka, ki | bi se imela vršiti danes v Četrtek zvečer v i Narodnem domu. j —c Moč celjske nemške trgorint In ( nle« kapital. »Nova Doba« piše: Moč celjske nemške trgovine in njen kapital dobiva i od nekdaj svojo glavno pomoč in oporo od j slovenskih odjemalcev mesta ter okolice in ] iz Saviniske doline. Drusa Še večja opora j nemSke celjske trgovine pa so slovenski na- \ rodni trgovci z dežele. in to ne v mali me- s ri tuđi is narodne Saviniske doline, ki kar I po vozovih odvaiaio blago iz tistih celjskih I pgmadhjrgovin. kojih ImejUei^ io £0Sl3« ' vođje organiziralo danes v Celju boj prot! nam Slovencem. Narodna Savinjska dolina je nam celjskim Slovencem v nekdanjih brezpravnlh avstrijskih časih stala zvesto ob strani v najtežjih trenutkih. Pričakovati smemo tuđi danes in v bodoče, da naša slovenska Savinjska dolina stoji z nami proti onim, ki zopet vstajajo, ker so presiti slo-venskega denarja. Mi v Celju borno zabele-žill pošteno vse tište narodno dosledne od-jemalce v nadrobnem tn en srros, kl v Celju nakupujejo pri bojevitih »Nemcih«, doma po trgih in vaseh pa izvešajo narodno firmo ter so veliki narodnjak!. Tud! to zadevo borno razčistili, brž ko dobimo vse podatke. Mi nismo iskali boja, Nemci so med nami lahko v miru živeli in gospodarsko napredovali. Kakor pa naš trgovec in obrtnik v Gradcu ali v Celovcu ne sme organizirati in voditi političnonacijonalnega boja proti ondotnemu nemškemu prebivalstvu, prav tako mi ne moremo trpeti, da bi se na naših tleh dviga-li v organlzlranem boju proti nam tistl, ki od našega naroda žive. To morajo pač uvl-deti vsi pametni Nemci, z renegati in njih najnovejšimi zaveznikl dr. Ogrizkove družbe pa ne moremo stvarno govoriti. Vsakdo kakor hoče, kakor bodo Nemci želell in kakor se bodo v tej družbi 28. tm. proti nam sovražno pojavljali, tako jim borno plačali In odplačevall Še tedaj, ko že davno ne bo več te sramotne zveze. —c Prepovedano točenje alkoholnih pi-jač ob prillki občinsklh volitev v Celju. Srezko poglavarstvo celjsko razglaša. da je na dan pred volitvaml in na dan volitev prepovedano v občini Celje točenje alkoholnih pljač. Istotako velja ta prepoved za kraje Breg, Lava, Gaberje, Spodnja Hudi-nja, MOclavžk! hrib v občini Okolica Celje. Prestopkl se bodo kaznovali po obstoječih tozadevnlh zakonih. —c Dva požara. V ponedeljek zvečer je zgorel hlev pri posestniku Francu Catru v Smarjeti pri Celju. Prišeđše požarne brambe so preprečile, da se ogenj ni vsled močnega vetra razširil na sosednja poslop-ja. Kako Je ogenj nastal ni znano. — Velik požar je nastal v Levcu pri Celju v sredo, j 24. tm. proti poldnevu. Goretl je začelo pri ! posestniku Strenčanu. Ogenj je uničil 2 gospodarski poslpoji In hlšo trem posestnikorn. Nevarnost je bila za ćelo vas vsled močnega vetra velika. Na lice požara je došlo več požarnih bramb, ki so z naporom delovale pri uduSenju požara. —c V nedeljo 21. tm. se Ie v kolodvor-skem parku Celje zvečer med 23. in 24. uro pozabila na klopi rjava denarnica s precej-šnjo gotovino denarja in zlatnino poleg. Prosi se, da jo pošten najditelj odda na po-licijskem ravnateljstvu Celje proti visoki nagradi, ker so izgubljene stvari dragocen spomin. —c Tedenskl izkaz o nalezlfflvlh bolez-nl v mestu Celju od 14. do 21. septembra. Škrlatica: Od prejšnjega tedna ostalo 5, ostalo v nadaljni oskrbi 5. Ušen: Od prej-Snjega tedna ostal 1, na novo obolel 1, ozdravljen 1, ostane v nadaljni oskrbi 1. Le-gar: Od preJSnjega tedna ostal 1- ozdravel eden. Iz Maribora. —m Vellkanskl vlom v Slovenskih go- ricah. Pri Sv. Rupertu v Slovenskih gori-cah je bil v noči od 23. na 24. septembra izvršen vlom, kakoršnega niti najstarejši ljudje v teh krajih ne pomnijo. Tamošnji tr-gcvec Janez Lorber ima dobro urejeno trgovino in si je baš v zadnjih dneh nabavil večjo zalogo manufakturnega blaga. To je zamikalo neko, doslej še neznano vlomilsko družbo, ki mora brezdvoma dobro poznati tamošnje razmere, kar sledi tuđi iz načina, kako je bil vlom izvršen. Vlomilci so pri so-sednl niši ukradli žrd in žnjo iztrgali močno železno mrežo raz okno skladišča. Poleg drugih stvari so odnesli skoraj vse manufakturno blago, tako da je našel lastnik, ko je zjutraj odprl trgovino, skladišče popol-noma izropano. Škodo ceni na 200.000 Din. Bržkone so vlomilci odpeljali blago na vozu, vendar pa se to ni dalo sigurno ugotoviti, ker se je peljalo Že mnogo vozov mimo trgovine, predno so odkrili tatvino Orož ništvo je uvedlo obsežno preiskavo In je upati, da se jim bo posrečilo storilce izslc-diti. Tatovi bodo bržkone skušali blago raz-prodati. ObČinstvo opozarjamo na! bo pri nakupu previdno, da ne priđe z nakupom ukradenega blaga v nasprotja s paragrafi. —m Nemška Izzivanja pri Gornji Rad-gonl. Minulo nedeljo se je vršilo v Radgo-ni neko slavje avstrijskih »Frontkampfer-jev<, h kateremu so prispeli močni oddelki te črno-žolto navdahnjene organizacije Iz Gradca in drugod. Slavje, katerega se je udeležil tuđi bivši avstrijski poslanik Giesl in ki je jugoslovenski državljan, se je vršilo tik ob naši meji, tako da je bilo na tej strani meje prav dobro slišati hujskajoče govore proti naši državi. Popoldne se je vršilo v hotelu »Pri avstrijskem cesarju« agitacijsko zborovanje, katerega se je udeležilo tjdi mnogo nemških agitatorjev iz Apačke kotline, kjer se Nemci pridno pripravljao za občinske volitve. —m Takl so! Pred kakimi tremi leti se je naselila v Mariboru tvrdka Jaš in Les-jak in otvorila v šolski ulici speceriisko trgovino v katero zahaja tuđi mnogo Sloven-cev v dobri veri, da pod pir a jo slovensko tvrdko. Marsikdo pa se bo čudil, Če mu po-vemo, da je nosil slovenski denar obiestnim renegatom. Z barvo pa sta prišla še Ie n* dan, ko je g. Korošec odprl Nemcem na široko vrata nemških šol, ki jih je njegov prednik zaprl baš radi pomanjkanja iičsn-cev. Tako sta tuđi ženi teh dveh trgovcev prišli in zahtevali, da se njuni otroci vpiše« jo v nemški razred. Ker je učiteljica temu ugovarjala, sta pripeljali ćelo g. Naskota, ki je osabno zasrozil z intervencijo v Beo-sradu, kjer so Nemci že marsikaj dosegli. Ker tuđi to ni pomagalo, sta ženi teh navi-dezno slovenskih trgovcev izjavili, Ja bosta poslali svoje otroke v — Kraške Sole, ker toliko da že premoreio, (seveda z denar-jem, ki ga jima nosijo neumni Slovenci)! Bodi samo Še povedano, da sta ta dva renegata bila svojčas v Ljubljani, kjer pa so I postala tla prevroča in sta se radttega pešneje đelovala za Nemce. Na to postojanje obeh renegatov je najboljši in edino umestni odgovor: Noben Slovence v Mariboru ne prestopi več praga te trgovine! Prepričani smo, da bosta kmalu lahko cdro-mala za svojimi otroci v Gradec! —m Požar v Podovi. Dne 17. tm. je nastal v Podovi pri Račju okrog pol A. ure pri posestniku Francu Ogrizku požar, ki je vpepelil gospodarsko poslopje z vsemi le-tešnjimi pridelki. škodo cenijo na 50.000 ćl-narjev. Sumi se. da je požar zanetlla hudorV na roka. —m Neznano kam je odšel pred enira mesecem posestnik Juri.i Franc z Tanžekov© gore. Mož je bil slaboumen. Pred enim mesecem je izginil in se Še do danes ni vrniL Domneva se, da se ie obesil ali pa utonll v Dravi. Star je 56 let in je srednje postave. Komur bi bilo o njem kaj znanega. naj to javi najbtožnji orožniški postaji. —m Smrtno ponesrečil. Pri posestr.iku Strindlu pri Sv. Juriju ob Pesnici so 21. tm. spravljali otavo, pri tem delu je pomaga! tuđi viničar Franc Skerget. Vsled lastne ne-previdnosti pa je padel z nadhleva ter si zlomil tilnik. Bil ie takoj mrtev. —m Zivinjski ?ejem v Mariboru dne 23. septembra se je vršil po daljM prepovedi prvi živinjski sejem. Dogon je znašal 5 konj, 7 bikov, 82 volov, 211 krav in 4 teleta, sku-paj 309 glav. Povprečne cene so bile: m. kg žive teže v dinarjih: debeli voli 12.25— 13.50, poldebeli 11.25—12. plemenski voli 8 do 10, biki za klanje 8 do 12. klavne krave, debele 11.75—13. plemenske 10—11.50, krave za klobase 7—8, molzne krave 8.75— 10.50, breje 8.75—10.50, mlada živina 11.25. Cene mesa: volovsko, I. 25—27; IL 22—34, bikovo, kravje in telično 20—21.50, teletina, I. 27—30, n. 21—25, svinjlna 22.5O-35. —m Koparski napad. V nni\ od 21. ra 22. tm. se je vračal 37 letnl Vincenc Kinkl na svoj dom v Partlnje. Na cesti med Sv. Lenartom In Sv. Trojico ga ie napadel ^a-vratno dosedaj nepoznan zločinec in tn udaril s kolom po glavi tako močno. da *e Je zgrudil na tla. Ko je hotel vstati, je ropar udrihal s kolom po njem tako dolxo, da se Je onesvestil in obležal. Zločinec mu ie vzel nato ves denar, uro, prsi^ne In ga je Je sezul, nato pa Je pobegnil. NesrečnI Kinkl je ležal nezavesten 8 ur. Drujfl dan poi»cl-dne so ga pripeljall v bolnico v Maribor, kier so ugotovili, da Ima ri^bito glavo, ro-ko dvakrat zlomljeno, izbltih pet zob, rt-no na bradi in odnmjeno kožo na licu. Kinkl je ležal na cesti v hlačah In sraici. O sto-riku doslej ni ne duha ne slu^a. —m Slavnostni koncert Olasbene Matice. Olasbena Matica v Mariboru proslavlja letos svojo petletnlco. V proslavo tej?a, za Maribor pomembnega dogodka bo priredila Glasbena Matica v letoSnji sezoni več koncertov. Prvi prlde na vrsto Dvo^akm* »Mrtvački ženin«, pri katerem nastopl tudl orkester. Pozivljajo so vsi godbeniki, član! in nečlani, da se pridno udeležujejo vaj, Jri se vrše v društvenih prostorih vsak pone-nedeljek In petek ob 20. uri. —m Koptnletna spalnlca za 1 dinar! Ta čudež bodo lahko v prihodnjlh dneh doži-veli Mariborčani ob prillkl tombole mari-borskega Sokola. Pri tvrdkl Sercer In drug v Vetrinjski ulici je razstavliena krasna spalna soba, ki je namenjena kot glavni do-bltek za sokolovo tombolo, kl se vr§l v nedeljo, dne 5. oktobra na Glavnem trgu. SreČne se dobe v vseh narodnih trnovlnah. „Dvoglavi mož z Marsa." Beograd se polagoma razvila v vela--mesto, bogato na senzacijah in drugih dnevnih1 dogodkili. Ne mine skoraj dan, da ne bi imeli Beogradčani svoje senzacije. O nenavadnem dogodku, odnosno triku, kateremu so nasedli naivni BeogradČanl, po-ročajo sedaj listi: V beogradskem okraju »Bulbuder« so bili zadnje čaše nalepljeni plakati sledeča vsebine: »Ne zamudite! ObiSčite največje-ga svetovnega magijca! Vojislav Jovano-vić Je mož, kl odplra nebesa in pretresa zemljo, kl istočasno živi na zemlji in na Marsu. Med drugim bodo gledalcl videli tuđi moža brez glave, moža s štirimi no-gami in dvoglavega moža!« Istega dne popoldne, ob času, to se 'i« imela predstava vr§iti, se je v Bulbuderju zbrala ogromna množica, ki ie Hotela vU deti »Marsovcec In druge »mrcine«. In ću Je bilo zanimivosti! Tam na planem Je bll postavljen zamazan zaboj, na katerem Je stal neznanec — veliki magijec! Ko Je bila vsa množica zbrana, ?e dal mož znamenje za mir. Nastala ie tišina In neznanec je izvajal: »Čast ml ie, moia gospoda, da vas danes, dne 21. septembra 1924 smern pozdravit! Jaz, Vojislav Jovanovlć, največji sve* tovni magjjec, sem se vrnil v svojo domovino In presrečen sem, da lahko vam samim, moli bratje, pokažem, česar sem se v svetu naučil, ne strašeč se silnih žrtev, niti da žrtvujem svoje lastno življenje. Po-kazatt vam hočem. kako se živi v nebe-sih, kako na zemlji, kako v zralću. Pokazat! vam hočem brezglave Marsovce, moža 2 dvema glavama in drugo.« Naivni gledalcl so stopili bližje m vsatf je dal dinar v že pripravljeno blagajno (star, obrabljen klobuk). Magijec ie nena-doma Izginil v zaboju in trenotek kasneje se ]e že pojavll na povrSJu Marsovec — Jovanović sam, In dobro maskiran. »MoZ ■ z Marsa?« ie vzkliknlla množica te obCu-dovala zagonetno prikazen. »Moji dragi» sedaj varq poKažcm mo-ža z dvema glavama!« Je izjavil Jovaoo-vić slovesno. V naslednjetn trenotta Je pa-siral goste vrste ljudi, izjavljajoi, da. se vrne takoj. In množica Je čakala, Cakal*. da $e vrne »dvoglavi mož«, ki ga pa ni hr> telo biti, Verjetno bi ljudje stali Se dolgo časa, da ni priSel mimo neki orožnlk', kl Je postal pozoren na množico. sele, ko so ma ljudje predočili, da Čakajo na moža % đve^ ma glavama, Je orožnik uvidel, đa so ns-* sedli prebrisanemu slepariu, nakar Je na-pravil ovadbo. Za ^velikim svetovnlm ma^ gljevcem« oblasti pridno polzvedujelo. *Q* VCV 22° -SLOVENSKI NAROD* dne 26 seDtembra iy*4. * Stran 5 Gospodarstvo. Trgovinski odnošaji med Jugoslavija in Jleškoslovaško. Na poziv trgovske organizacije za slovanski vzhod v Pragi je imel češko-slovaški konzul v Beogradu dr. An- j d r i j a I zelo zanimivo predavanje o razmerah v Jugoslaviji in o njenih trgovinskih stikih z drugimi državami. Kot motto svojega predavanja je iz-bral predavatelj besede nekega nem-škega industrijalca, ki je na potova-nju po Jugoslaviji izjavil: »Jugoslavija postane nekoć zelo bogata država, četudi bi sama tega ne hotela.« Po mnenju konzula Andrijala so bile krive dosedanje politične razme-re, da Jugoslavija v gospodarskem oziru ni mogla napredovati tako, ka-kor bi bilo želeti. Sele pred poldrugim letom je homogena vlada omogočila, da si je država gospodarsko nekoliko opomogla in premagala vsaj deloma težko krizo, ki je težila po vojni tuđi njo. Smer trgovinske politike v Jugoslaviji dajejo izvoznIČarji, producenti, industrijalci in konsumenti. Industrijalci skusajo doseči zvišanje uvozne carine, ker je današnja carina v Jugoslaviji nižja kot pred vojno. Zato pa industrijalci obetajo, da se na ta način produkcija v državi dvigne in da do-mača industrija ne bo !e krila vse no-tranje potrebe, marveč bo lahko tuđi izvažala svoje izdelke. To politiko producentov podpirajo tuđi izvozničarji, ki zahtevajo od vlade, naj od-pravi ali pa vsaj zniža izvozno carino. Vlada je sicer že pripravila nov carinski tarif, toda z ozirom na nove voli-tve ga noče predložiti narodni skup-ščini, marveč si rajsi pomaga s pre-iskušenim sredstvom zvišanja carin-skega agi ja, ker bi imel nov carinski tarif nedvomno za posledico skakanja cen v državi. . Govoreč o trgovinskih stikih med Ceškoslovaško in Jugoslavijo je predavatelj naglašal, da se Jugoslavija upravičeno čudi, kako to, da je Ceškoslovaška uvozila prvo četrtletjje 1924 največ blaga v Jugoslavijo, kot avozničar jugoslovenskih izdelkov pa stoji sele za Avstrijo in Italije doČim stojita obe državi kot uvozničarji v Jugoslavijo za Ceškoslovaško. Ceško-slovaška je uvozila v Jugoslavijo največ tekstilnih izdelkov, ki bodo igrali kot uvozno blago v Jugoslaviji tuđi v bodoče važno vlogo. Tuđi v novi trgovinski pogodbi bo zavzemalo to blago glavno mesto. Poleg tega je za , Jugoslavijo važen import Češkoslova-škega železa in železnih izdelkov, vol- ] ne in volnenih izdelkov, kož itd. Na vsak način bo morala iti Ceškoslova-ška Jugoslaviji na roko glede njenih zahtev pri kupovanju sliv, tobaka, živine in nekaterih drugih pridelkov. ] Kar se tiče suhih sliv, priporoča konzul Andrija!, naj Ceškoslovaška uvede j po vzorcu Nemčije reeksport tega pri- t de!ka- pa dobi tako posla mnogo ne- T 'j,avos!enih sil. Glede jugoslovenskega ugovora, da je uvoz Italije in Avstrije t iz Jugoslavije večji kot uvoz Češko- i slova §fref ne smemo pozabiti, da vpli- i va na to cenejši prevoz, poleg tega pa r uvažati Italija in Avstrija iz Jugos'a-vije blago, ki ga Ceškoslovaška ne po- t trebuie, in to je v prvem slučaju les in s cement, v drugem pa poljedelski pri- \ deiki. d Dalje se je konzul zanimal za vpra- r 5an-> medsebcjne ureditve izvozne in uvozne statistike, ki se ne stenjati, in n ic povabil v to svrho v Prago ravna- t telja jugoslovenskega statističnega n urada, da končno dosežemo homoge- | t: nost statističnih podatkov ter tako preprečimo vsak nesporazum. Konzul je priznal, da so bile s češkoslovaške » strani storjene napake, zlasti glede vi- a na; toda te napake so zdaj že toliko popravljene, da lahko smatramo teren za novo trgovinsko pogodbo za zelo 3 ugoden. Jugoslavija vsekako zasluži večje zanimanje Češkoslovaških gospodarskih krogov, ker ni samo dokaj 1 dobro stabilizirala svoje valute, mai-več je tuđi njena bilanca, ki je bila Še 1. 1920 pasivna za 2 milijardi dinarjev, letos aktivna za 150,000.000 Din. Končno je konzul priporočal in- ItenzivnejŠe zanimanje za osebne in kulturne stike med obema narodom*. Ko ceškoslovaška javnost uvidi, da ! utegne dobiti v Jugoslaviji v marsičem resnega konkurenta, in ko nalete ju-j goslovenske želje pri Cehoslovakih na dobro razumevanje, tedaj dobi Ce-] Škoslovaška sčasoma v Jugoslaviji za-t veznika na ekonomskem polju vsega } balkanskega polotoka. Z druge strani pa se mora tuđi nadarjeni jugosloven- ski narod potruditi, da se temeljitejse [ seznani z razmerami v Ceškoslovaški, kakor doslej. Tako bo odstranjen mar- sikateri nesporazum med gospodar-, skimi činitelji in zainteresiranim! tr- govskimi krogi na eni in drugi strani. • • • K letešni! vinski letini. V različnih Časopisih se čitajo pri-tožbe o izredni slabi vinski letini, toda vse to je pretirano. Kakor med njivami, tako je tuđi med posamnimi vinogradi velika razlika. Na Dolenjskem imamo večino vi-nogradov, ki bodo dali letos vsestran-sko boljši pridelek od lanskega. Vse to je pa odvisno od tega, kdaj se bo trga-tev vršila in kako se bo pridelek sprav-ljal. Kakor je razvidno iz sedanjega vremena in stanja vinske letine, bo letos teden sv. Terezije merodajen za splošno trgatev in tega naj bi se vino-rejci držali. Umestno bi bilo, da se zacetek sploŠne trgatve, izvzemši zgodnih vrst, uradno določa ali vsaj priporoča, da ne prilete vsi škorci, kosi in enaki ljubimci grozdja v zaostali vinograd. Ni pa mt-rodajno za dobro vino samo to, da se trgatev pozno vrši, ampak tuđi način, kako se pridelek spravi. Vinorejci naj bi se torej držali sledečih dobrih na-vodil: 1. Pred trgatvijo je treba hram In vso vinsko posodo dobro osnažiti ter prezračiti, tako se odstrani iz nje vsak duh po plesnobi in puščobi, kar neka-teri zanemarjaio. 2. Železna rja je nekak strup za vino, ker po nji tuđi vino rjavi in se kvari. Treba je torej, da se železje na vratcih in vse razpoke soda zalije z raztopljenim vročim parafinom, ker se ta potem ne odkrši in niraa tuđi nobe-nega duha. 3. Ob deževju ali v mokroti ne bra-! ti grozdja, ker je to zelo kvarno za vi- ! no. Sicer je pa potrpljenje povsod umestno, posebno pa tam, kjer vem, da mi je to v korist. 4. Gniloba se mora povsod in tako i tuđi od zdravega grozdja odstraniti, Če se hoče dobit? zdravo in stanovitno ( vino. Saj je podberina še premalo za 1 domaco potrebo, samo naj se ta hitro in ' posebej izpreša. J 5. Pecelj je neužiten in ne spada med sadež. Zdravo grozdje se mora j torej pred mlenjem in kipenjera na , mreži pecljati, da ne postane vino bolj ] trpko in da se tišti trop po izprešanju 1 lahko uporabi takoj za domači petiot, kis ali za žganjekuho. 6. Mehnice dajo vinu po svoji last-nosti cekinasto ali pa lepo temnordečo barvo, prijeten okus in dobro vonjavo. Priporočljivo je torej, da se izvrši bujno kipenje na pecljanem in zmleteui grozdju. 7. Ce hočemo, da se vino hitro čisti, mora tuđi mošt hitro pokipeti in to se najlažje doseže v kadi. Da pa re pridejo tropine z zrakom v dotiko in da ne postane vino trpko, je potrebno, da dobi kipelna kad jelov pokrov, ki pritiska tropine pod sok. 8. Pokrov naj ima v sredini majh-no odprtino, ob strani pa nekaj Iukenj, in naj bo tako ohlapen, da se lahko pri-trdi globlje tik nad tropinami. S tem si kmet prihrani tuđi daljna pota za drep-šanje, ker to potem lahko izostane. 9. Zreli grozd dobi potrebno ali primerno sladkobo od narave, zatorej je drago sladkanje grozdja ćelo v ugodni letini tako neumestno, kakor je tuđi prezgodnja trgatev pogrešna. Ce pa hoče kdo vse eno slajšati, naj stori to vsaj pred kipenje m, bodisi v sodu ali v kadi, toda na tropinah, ker ma te potem dobro služijo za petiot ali đo-mačo pijaco. 10. Sladkano vino rada cika, posebno če ni v polni in dobro zaprti po-sodi In tuđi rado zavre ob nepravilnem sladkanju. Vino dobi vrhu tega nekak nasilni okus, ki ga strokovnjak kaj lahko opazi. Tišti pa, ki so že enkrat sladkali, pravijo, da ne bodo več tega storili, pač pa se bodo držali pravilne in pozne trgatve. Prihranjeni stroški za dragi sladkor se bolj pravilno porabijo za zboljšanje vinograda in vinske po-sode. Držimo se rajši pristnega vina, kletarimo prav in roba bo fina. ! • • • —g Hmelj. XXIV. brzojavno tržao po- ročilo: Zatec, Č5R., 3& sept. 1934. Veliko povprasevanje pri rastočih cenah od 3200—-3400 Kč za 50 kg. —Z Za Izvoz lesa v inozemstvo je bivši saobračanjni mlnister Popovič 14. julija od-rcdil, da se za vrste lesa pri izvozu v Ita-lijo odnosno pri tranzitu preko Italije dovoli 30% popust pri prevozu po naših progah v jadranska pristanišča na podlagi znižanja jadranske tarife. Danes po dveh mesecih ni ne duha ne sluha o izvrševanju te naredbe. Prizadeti krogi urgirajo izvršitev. —g Položaj na blagovnem trga. Cene vina so neizpremenjene. V nekaterih krajib naše države se je starije vinske letine zadnje dni popravilo. V primeri z I. 1932 in 1923 so v Sloveniji cene vina poskočile za 1—3 Din. — Cene suhih sliv so nekoliko padle, ker so producenti prvotne cene zelo zviša-li. Kalifornijske slive delajo na inozemskih tržiščih našim konkurenco, ker so cenejše. Tujci se drže napram našim slivam vsled cen in skakanju dinarja rezervirano. — V Dalmaciji so malone že izčrpane stare za-loge olja, novo blago, ki prihaja na trg v majhnih količinah, koleba med 20—21 Din za kg. Za oktober in november je pričako-vati, da padejo cene olja na 17—18 Din za 1 kg. —g Stanje bombaža. Letošnja letina bombaža bo znašala 12,750.000 bal. VroČina je zelo slabo vplivala na bombaž. Naš bom-baž v Dievdjeliji, Strumici in Negotinu bo znašal 20% več kot lani. Čisti pridelek brez semena računajo na 120.000 kg. —ST Izvoz našega tobaka. L. 1922 je izvozila Jugoslavija 320 vagonov tobaka, lan-sko leto 500 vagonov, letos pa je že prera-Čunan izvoz na 1500 vagonov. Vrednost tega tobaka znaša* okroglo 1.500.000.000 Din. —g Letina v sovjetski Rusiji. Posledi-ce slabe letine v Rusiji letos sicer ne bodo tako katastrofalne kot lani, vendar pa je ogroženih 8.000.000 prebivalcev. Da se resi to prebivalstvo lakote, je morala vlada odobriti kredit za pomoč prizadetim krajem v znesku 70.000.000 zlatih rubljev. V to svrho je morala crtati Iz proračuna postavke za. mnoge druge važne resorte in zvišati zem-ljiške davke v onih krajih, kjer se ni bati lakote. —g Novosadska blagovna borza dne 24. septembra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica, haška, 30 vag., 76 kg, 350—355, bas ška 10 vag., 345, drugih 10 vag 350—352; ovcs, baški, 1 vag., 255; koruza, baška, 1 va* gon, 280, v štoržih, 5 vag.T 105, sremska, no= va, 10 vag., 240, sremska vštoržih, 20 vag. 100—105; moka, baza »0«, 5 vag., 540. — Tendenca neizpremenjena. —g Francoski flnančniki se zanimaio za gospodarske razmere v Avstriji. Tako poročajo z Dunaja, da je prispela tja skupina franeoskih finančnikov, da si ogleda in prouči finančno stanje v deželi, zlasti gibanje industrije, okoli katere se plete interesiranje Francozov. —g Svinjski sejem na Dunaju. Na sem* nju dne 23. t. m. je bilo 10.195 svinj, največ iz Romunije 2770, iz Jugoslavije 950. Cene za kilogram žive teže: prima debele 26.500 do 27.500, srednje debele 25.500—27.000, sta* re debele 24.000—26.000, težke 25.000 do 27.000. lahke 24.000—26.000, angleške mesna* te 1S.000— 26.000. — Tendenca srednja. —S Češka družba za industrijo sladkor-ja bo izplačala za letošnje leto 70 čK dividende vsake akcije. ObČni zbor družbe bo 7. oktobra. —2 Sadjarska razstava. Trgove! s sad-jem in ljubitelji sadjarstva se opozarjajo na sadno razstavo, ki jo priredi kamniška podružnica *Sadj. in vnn. društvac dne 5., 6. in 7. oktobra ti. v Kamniku. To in ono. Koreanske narodne nrinovedke. Trije bratje. Nekoč so bili trije bratje. Sklenili so kopati čarobno korerne »jen-šen«, da se obogate. Sreča jim je bila mila in v kratkem so nabrali toliko korenja, da je bilo vredno nad 100.000 skrinjic denarja. Tedaj «ta se dva dogovarjala: »Ubijmo tretjega brata in razdelimo si njegov delež!« Tako sta tuđi storila. Od tega časa pa ništa imela več miru, eden je hotel drugega ubiti. Neki dan sta potovala skupaj. V daljavi se je prikazalo selo. »Pojdi v selo in kupi žganja«, reče prvi drugemu, počakarn te tu*. Kmalu zapazi brata, kako se vraća iz sela z žga-njem. «Ako ga sedaj ubijem«, pomisli pri sebi, »bo vse korenje moje, in tuđi žganje popijem«. Ko se je brat približal na gotovo daljavo, ga ustreli s puško, nakar popije žganje. Ubiti brat pa je zastrupil žganje, sluteč, da ga brat pošilja po pijaco, da ga ubije ... Tako je plačal z življenjem tuđi tretjl brat, dragoceno korenje »jen-šen« pa je segnilo. Od tega časa Koreanei ne koplje-jo korenja in rajši iščejo pobratime, kakor i pa denar. Verna žena. Nekoč je Koreanec pobegnil z devojko in se ustavil ob reki Aamnoki. Živel se je ribolovom. Dokler je bil zdrav, je bilo vse v redu in dobro, ker sta se ljubila. Enkrat sta nalovila mnogo rib, drugič manj v medse-bojni ljubezni ništa nikdar začutila glađu. Nekoč pa se je mož prehladil in je moral v postelje Vse je šio narobe. Ni bilo ribe, ne denarja, ne olja. Bolnik je vzdihnil in rekel: r>Ohy da bi imel le košček ribe, pa bi ozdra-vik. 2ena ni odgovorila ničesar, odšla je k reki in lovila ribe. Lovila je ćelo dopoldne, vendar zaman. Tedaj se je vrnila k koči, odrezala nekoliko mesa od lastne noge in ga izročila bolniku. »Še nikdar nisem jedel tako okusne ribe«, je dejam mož, kje si io ujela?« Sedela sem ob obali in molila k vodnemu bogu. Naenkrat je skočila riba iz vode naravnost v moje krilo.« »Napol sem ozdravil, je dejal mož, ako Še enkrat jem to ribo, ozdravim popolnoma. Ali nočes posku-siti še enkrat z molitvijo k temu bogu?« Poskusila bom, reče žena, stopi pred kočo in si odreže še večji komad mesa na drugi nogi. Ko mož zavžije meso, je dejal: Sedaj sem popolnoma zdrav, še nikdar ni-sera zavžil tako okusne ribe«. In resnično mož je vstal iz postelje. Žena pa je začela hirati. Mož je bil v skrbeh in ni mosel ra-zumeti, zakaj boluje njesova žena. Nekega dne ko je žena spala, pa zapazi na njenih nogah strašne rane. Takoj je razumel odkod je bila okusna riba. Žal mu je postalo žene, da je znova obolel in v treh dneh umri. Žena je zbrala poslednje sile in ie prodala vse, kar je imela, da pokoplje moža. Ostala je brez vsega na svetu. Nihče ii ni maral pomagati. Vsem je bila na potu. Končno je šla k reki in skočila v vodo. Ni se mogla potopiti: iz nebes se je spustila iestvica. Po Ie-stvici pa je stopal njen mož in oba sta zdrava in srečna odhitela v nebesa k velikemu OkošantL Kmalu nato je prišel strašen glad na vso okolico. Trajal je tri leta. Čerto leto je potoval po teh krajih modri Čarovnik in dejal: »Glad bo trajal dotlej, đokler ne sezi-date spomenika tišti, ki je siročila v vodo. Spomenik bodi dostojen verne in poštene žene«. Tedaj se je narod obrnil k carju !n ga prosil za dovoljenje. da srne sezidati spomenik. Ko je prišlo dovoljenje je sezidal spomenik, kakor določa vera in običaj. Od tesa časa ni v tem kraju sladu. Nezakonsko dete, Prejsnje čaše so v Koreji delali razliko med zakonskim in nezakonskim otrokom, sedaj pa smatrajo že delj časa vsako dete za zakonsko. To se je zgodilo na sledeči način: Nekoč je bil minister, ki je b!l brez za-konskega otroka. Po običaju, ki vlada v Koreji, pa je moral vsak dostojanstvenik brez zakonskega naslednika posinoviti otroka iz krosa svojih sorodnikov, da lahko po-deduje njegovo premoženje. Minister si je izbral sina svojega brata. Posinovljenje se je izvršilo z veliko svečanostjo, kateri so prisostvovali razni dostojanstveniki in ćelo sam car. Ko so se zbrali v veliki dvorani, je vstopil v dvorano desetletni nezakonski sin ministrov. V narocju je nosil koiaro ošpicenih palic in jib delil dostojanstvenikom. »Izbodite mi oči s to palico, ako nisem očetov sin!*: i »Vemo, da si očetov sin«, so odgovar- jali mnogi. ^Potem pa mi izbodite oči, ako je posi-sinovljenec očetov sin«. vVerao, da ni njegov sin, da je s!n tvojega strica-, so odgovorili skoro enoglasno. »Zakaj pa mi odvzemate očeta in me ločite od pravio nasledstva?« »Tako določa zakon, slnko,« odgovori car, h kateremu je pristopil bistri dečko, »po zakonu si nezakonski sin!« Morebiti pa nisem jaz nezakonski sin, nego je zakon nezakonit?« »Vse je mogoče, sinko«. »Kdo piše zakone, svetli car?« >>Ljudje jih pišejo, sinko.« »AH so vs! tu zbrani velikaši Ijudje?« Po daljšem razgovoru so ugotovili, da so vse Ijudje, nakar so odgovorili: »Ljudje smo.« »To pomeni, da zavisi samo od vas, ali izpremenite nezakonit zakon?* Tedaj ustane car in reče: »To je v resnici pametno dete, zakaj ne bi izpremenili krivičnega zakona?« Nato so izpremenili zakon in od tedaj v Koreji ni nezakonskih otrok. Senzacionalna tata na Dunaju. Ni še dolgo tega, ko je dunajsko javnost pretresla vest o konkurzu >Dep;>siten banke«. Takrat so vsi avstrijski in inozem-ski listi obširno poročali o tem dogodku, ki je bil pa kmalu pozabljen. Sele zdaj je prišlo to vprasanje zopet na dan. Dunajski kriminalni organi so začeli v soboto uradno preiskavo, o kateri javnost seveda ni ničesar vedela. Gre namreč za zagoneten vlom, ki je bil izvršen v prejšnjem oddel-ku za špirit pri »Depositenbanki«, ia sicer v lokalu, kjer vodi preiskovalni sodnik dr. Jakob že dva tedna preiskavo glede polo-ma »Depositenbanke«. Dr. Jakob je prišel v soboto zjutraj v omenjeni oddelek, hoteč nadaljevati svoje delo. K nepopisfiemu za-čudenju pa je našel »Wertheimerico* cdprto Preiskovalni akti so bili v največjem neredu. Takoj si je je vse to ogledal in ugotovil, da je izginilo z njegove pisalne miže več važnih aktov. O. Šest: VI- Pozdrav v daljino... Jaz vem, naredil sem neumnost — Benctke naj ne bodo začetek — Be-netke naj bodo konec za vandrovca po Italiji, ker lepšega biti ne more... Am-pak je že storjeno... Takoj- ko pre-hodi vlak železnični nasip, na desni in levi trta... vije se kar tako po drev-ju... brez podpor... kot jo je volja ... in kot gospod Bog hoče... Trta, trta Chianti do Padue in kar do Bologne.. ♦ in še naprej — najbrže... je že mrak, zato ne vem... Pa kaj govorim — gotovo trte, kajti na vsaki postaji. Chianti... V čednih pletenih stekleničkah po i pol litra, Iiter, tuđi po dva (ha!)... Mimo mojega vlaka: vlak za vlakom ... Trideset vlakov sadja vsak dan... Za miže severnih krajev ... desert... Med Postajami tuneli... Ćela šuma v Pi-stoji — konec tunelov... Ampak takrat sem že čm — kot Chiantt — in od Chiantia... Hk... hk... hk... Trte še vedno na desni in na levi — en sam vinograd. * * Torej tako! Zbudim se že v Firen-ti* v hotelu, v visokem nadstropju ... in ko stODim na ulico, sem že na Piazzf della Signoria — na trgu gospode! Na tej Plazzl sta se sprehajala gospoda Dante in pa Boccaccio (ah, Fiammetta, vsebina tistih večerov — kraljica), iskala inspiracije in motivov)... Ta trg bi vedel povedati o vseh demon-stracijah pred Palazzom Vecchio, o vseh bakljadah in knTavih zgodbah... Sredi trga, v cestni tlak vložena okrog-Ia, bronasta plošča — prostor, kjer so pekli častitega gospoda krivega proroka Girolama Savonarola, v pouk, zabavo in svarilo gospode florentinske... Notri v Palazzu pa so vladali floren-tinski veljaki, sklepali mir in napove-dovali vojno... Danes zboruje v tej palači v Sala dei Dugento občinski svet florentinski (to je gotovo najbolj nobel zborovalnica občinskih svetov, kar jih je sploh) — in poleg pisama župana... Samo telefon in električno luč so nape! j ali — sicer še vse — Signoria...! Nobel... v zborovalnici vise gobetinl, ki predstavljajo zadevo Jožefa. * * Zraven, tik tik zraven Loggia 'dei Lanzi... tam je imeC Cosimo postavljene svoje soldate — nemške Iands-knehte — torej za deva sulic. . Se malo naprej stoji Museo Nazionale: V enl dvorani same sulice in meč!... eden je tak za v obe roki, kapitalen... Te sulice bi rabil... ah: FortinbVas, mladi knez iz Poljskega prišedši zmagovalen pozdravlja sle angleške s tem pozdravom...« Gori nekje-V jdrugem nad- stropju košček blaga iz križarskih vojsk, čisto navaden košček, komaj pol kvadratnega metra velik — vreden 100.000 lir... Ni pol metra... storisoč lir... S kulture Benvenuta Cellinija, Donnatclla... saj ni, da bi pravi!... To vse je na tej Piazzi... Še Pa-lazzo degli Uffici... z galerijo slik... tr.dnjava upodobljajočih umetnikov... Tu bi lahko kar ostal... Jaz sem bil v Ufficijah — bil sem, preletel sem jih — če bi bil dva meseca, bi vedel celo povedati, da je tam Rubensov, Raffaelov, Tizianov... tako pa... O ne, ©no vem, tam je dvorana Niobe... in tam so kopije, ki jih je izklesal neznan kipar nc-znanemu kralju Selenku I. Nikatorju v Kilikiji... Pravnica... Nekoč je bil kralj in ta se je imenoval Selenkos... Vse to se je zgodilo tristo Ie? pred Kristom... Sedemnajst skulptur.... se-demnajst nepozabnih srest... seđenf-! najsf nepozaboih izrazov... Knjiga o mhnilci... Cerkve !zgubljajo svoj oamen v teli krajih, so umetnine m namenjene za shrambo umetnin. Cna od njih se imenuje Santa Croce — tam spi Rosstm" m nerjesTci angeljčki mu godejo njegove popularne vize »Figaro la — Figaro qua...« Blizu njega Machiavelli z napisom: »Tanto nomini nullum par elo-gium«. ^- Se vse potao drugih zname- nitih mož leži tu — vse polno soh znamenitih mojstrov stoji tu__V zakri- stijo pokukam ... Tam teče vsakdanje priprosto življenje... Šest ministran-tov, oblečenih v crne ornate, pripravljenih za pogreb, se pretepa z dolgimi debelimi voščenimi svecami... Cei turnir'... In vsa ta bitka se vrši čisto brezglasno, le sopihanje se čuje in tu-patam razkačen uh in ah... VčasJh odleti košček svece po tleh in ministrant ima na svoji butici žalnemu or-Wertheimerco« in pobrali iz nje vse akte. V oddelku sta bila zaposlena poleg dr. Jakoba še neki uradnik in uradnica »Deposi-tenbanke«. Dunajska »Die Stunde* meni, da je ta vlom delo onih krogov, ki so zainteresirani na tem, da se preiskava prepreci ali da vsaj izbrišejo sledove za seboj. Policija je takoj uvedla najstrožjo preiskavo, da izsle-di drzne vlomilce, ki pripadajo bržkone dunajskim finančnim krogom. O poteku in rezultatih preiskave oblasti previdno molče. Brez dvoma pa so zapleteni v to afero lju-dje, ki jim ne bo preveč prijetno, ko jih za-dene roka pravice. Svojo nevesto živo pokopa!. Mirno vasico Sieprawo na Poljskem je razburil pred kratkim strahovit, naravnost bestijalen zločin, ki je primer podivjanosti in propadlosti današnjega sveta. Na poko-pališču je pokopališki čuvaj odkril popolno-ma svež grob, ki je vzbudil njegovo pozornost. Grob so takoj odprli in vsem navzo-člm se je nudil strašen prizor. Komaj do-ber meter pod zemljo, so naleteli na truplo mlade in lepe devojke, ki je sedcla. Bilo 3*e truplo hčerkc posestnika Surow-ka, ki je imela ljubavno razmerje z mladim posestnikom Baronom. Policija je mladeni-ča aretirala. Priznal je strahovit zločin. U-bogo devojko, ki je nosila njegovo dete pod srcem, je ođstranil s sveta^er se je sezna- nil z nekim drugim dekletom. Zločin je iz-vršil tako-le: Neke noči, ko je bila devojka natnenje-na oditi v Krakovo, da naslednji dan proda na trgu jajca, ji je ponudil svoje spremstvo. Skoval je namreč grozen nacrt in že po-preje je izkopal na pokopališču jamo. Ko sta prišla v blizino jame, je Baron udaril svojo žrtev s krepeljcem po glavi, nakar je neza-vestno devojko vrgel v jamo. Ker se je bal, da njegova žrtev ni mrtva in da bi devojka lahko na njej ležečo zemeljsko plast odvrg-la, je ostal do jutra na straži in se skril v bližnji okolici. Glasom izjave zdravniških izvedencev, poškodbe; ki jih je dobila devojka, nišo bile smrtne, temveč je nastopila smrt vsled zaduženja. Nesrečnica je bila živa pokopana. Nečloveški zločinec je bil oddan sodišču. Sir Lompson v Bjelovaru. Sir Lompson, šef sekcije za Centralno Evropo, ki je pred dvems tcdnoma r-otoval s svojo soprogo po Jugoslaviji, je imel v Bjelovaru neprijcten doživljaj. Visoki angle-ški gosti so dospeli s svojim avromobilom pozno zvečer v Bjelovar. Sofer, ki ni po-znal pota, vodećega v smeri Gjurc:jenovac-Virovitica, je ustavil avto vprašal v slabi nemščini stražnika za pojasnilo. Stražnlk je zahteval od potnikov, da se legitimirajo. Predloženi so mu bili potni listi, izpoljeni v angleškem jeziku. Naš policaj, katsromu gostje, še manj pa dokumenti, nišo prijali, je napravil kratek proces. T^nostavno je Angleže smatral za boljševike in je sir Lompsona, kakor njegovo soprogo aretirul. Odvedel je oba na stražnico in ju hotel vtakniti v zapor. Sir Lompson je energično protestiral in je zahteval, da se ea pelje pred policijskega šefa. »Njegove ekscelen-ce« — policijskega Šefa — pa kritičnesa vrečera nišo našli. Po dolgem iskanju je končno stražnik naletel v nekem lokalu na že nekoliko na-trkanega okrajnega tajnika Kajfeža in ga prosil. da intervenira. Dasiravno tajnik rima nicesar skupnega z mestno policijo, se je vmešal v zadevo; pregledal je dokumente sir Lompsona in izjavil, da je boljševik. K sreči je medtem časom prispel na stražnico neki policijski nadzornik, ki je takej uvi-del s kom da ima opraviti in se je nešteto-krat prosil visoke goste za oproščenje. Dal je sir Lompsonu tuđi stražnika za sprem-stvo do Gjursjenovca. S tem je bil nepri-jeten doživljaj sir Lompsona končan, izostale pa nišo neprijetne posledice onim, ki so ga zagrešili. Prišedši v Beograd se je sir Lompson pritožil pri angleškem poslaniku o postopa-nju uradnih oblasti v Bjelovaru. Poslanik ;e poslal tozadevno pritožbo zunanjemu ministru dr. Marinkoviću in zunanjemu uradu v Londonu. Čez nekaj dni je prejelo naše zunanje ministrstvo od ministrskega pred-sednika Macđonalda podpisano noto, čije vsebina je bila sledeča: Vlada velike Britanije je sprejcla vest o neprijetnem doživljaju, ki se je prlmeril Sir Lompsonu v Bjelovaru, v ogorčenjem na znaive in zahts-va, da se povzročrelji dosođka kaznujep. Okrajni tajnik Ka;fe2 In stražnik. ki je povzročil ta nepriieten dosodek, sta bila takoj suspendirana in proti njima je bila uvedena strosa disciplinarna preiskava. o čemur je bil zunanji urad v Londona obve-ščen potom našega zunanjega miristrstva. — Avtomobilski klub Kraljevine Srfiov. Hrvatov in Slovencev priredi dne 5. oktobra 1924 ob 14. (dveh popoldne) dru^o jesensko avtrnnobilsko dirko na svojem dirkališču na »Banjici«. — Spored: 1. Skupina: lahki mo* tocikli do 550 cm'; 2. skupina: težki moto* cikli preko 550 cm3; 3. skupina: damska dir* ka malih vozov do 1000 cm3; 4. skupina: av* tomobili do 1500 cm" a) potniški vozovi, b) sportni vozovi; 5. skupina: avtomobili od 1500 do 2500 cm3 a) potniški vozovi, b) sporta ni vozovi; 6. skupina: dirka klubovih članov (vozači so lastniki sami); 7. skupina: splošna dirka potniških vozov, brez ozira na cilin* dersko vsebino. — Prijave se sprejemajo do 1. oktobra 1924. Prijavnina do 1. oktob-a znaša za motocikle Din 50. za avtomobilc Din 100. od vsakega litra cilindrske vsebine. Po 1. oktobru se plača dvojna pristojbina. Med dirko konkurenca (concorrs d* elćgan* ce) najlepših prijavljenih zaprtih in odprtih vozil, — Prijavnina 7.3. konkurenco znaša 100 Din. Pcsctniki dirke dobijo z vstopnieo glasovnico s spiskom prijavljenih vozil. — Prvenstvene nogometne tekme dne 28. t. m. Na prostoru Ilirije se vrši v nede* lio dne 28. t. m. ceia serija nogometnih prvenstvenih tekem. Ob deveti uri dopoldne nastopita Karctan (Kranj) in Svoboda, ob 10.30 rezervi Ilirije in Jadrana, ob tričetrt na 15. ic|rata Maribor in Hermes ter končno ob 16.15 /. mošfvi Ilirije in Jadrana. — Sokolski in športni z!et v Rusiji? Iz Moskve javljajo, da se bo vr5:l tara 5. oks tobra vsesokclski zlet, "kateroeca se uđelrže tuđi razne špertne organizacije v Rusiji. — Zavetje za bivše bojevnike na Snež-niku bi rad postavil znani kapetan flost-Ver.turi z Roke. To znvetje bi stalo na vrhu Snežnika in bi nosilo ime povelnika Ga-bricle D'Anunzio. Toda daleč tam okoli ču-vajo svoja posestva prlnci in slede Sncžni-ka se bodo morali Rečani obrniti do njih ako hočeio postaviti svoje zavetišče na omenjenem kraju. — V Opatiji je bilo do srede septembra od novega leta dalje gostov 27.fX»O. Zadnje čaše poseča Opatijo v posebni mori italijansko visoko plemstvo, katero je zlastl v tekocem mesecu številno zastopano. — Tujski promet. Tujcev je posetilo Trst 1913. leia SO tOO. leta 1914. pa 111.903. Letos je tujskega prometa 120.000, torej povprečno na mesec 10.000. Tuici prihajnjo v Trst iz najrazlićneiših dežel Evrope, nadalje se beležijo tujci iz Azije. Amerike, Afrike in Avstralije. Pritok iz starih provinc narašča vsako leto. Letošnji promet izka-zuje velik porastek iz Avstralije, Ce^koslo-vaJke, Jugoslavije. IMad/arske in Poljske. — Avtomobilska nesreća pri Sežani. Na glavni cesti pri Sežani se je peliala s to-vornim avtomobilom skupina bivših bojev-nikov iz Postojne. Avtomobil je zadcl ob cestni kamen in se prevrnil. Vcčir.oma so le lahko po^kodovani, težke po§kodbe pa ie dobil 59 lemi Anton Viato, katerega so pri-peljali v tržaško bolnico. — Sv. Lucija ob Soči. Kraljeva komisija v Vidmu se je na svoji zadnji seji pecala tuđi s prekrstitvijo kraja Sv. Lucija. ki se imenuje odslej Santa Lucia di Tolmino in ne več Santa Lucia d'Isonzo. Za nas Slo-vence je bila in ostane Sv. Lucija ob Soči. — »Zeleni križ« v Gorici je nudil v svojem "Tcdišču in v podružniških sedežih lan-sko leto prvo zdravniško pomoč v 1219 slu-čajih, posredoval je pri raznih nez^ođah v 475 slućajih, pri športnih nezeodah v 1>^9 slučajih in pri nezgodah pri raznih javnih podjerjih v S0 slučajih. To je dobrodelna ustanova> ki zasluži vsestransko podporo. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. I Zahvala. ■ Za mnogobrojne dokaze prijateljstva v 1 zadnjih težkih dneh bolezni in odkritega sofe čutja povodom smrti našega dragega soproga, ■ brata, strica in svaka, gospoda Franja Papsta I kakor tuđi za darovano cvetje in zadnje I spremstvo vsem, posebno godbi in pevcem I UJNZ iskrena zahvala. I 6111 Žaluloča soproga in ostali. i i l Knjige za osnovne šole. i I. razred. Wider: Prva čitanka. 16 Din. Cernivec: Računica, I. del- 5 Din. II. razred. Erftčanski nauk za prvence. 12 Din. i Gangl: Braga čitanka. 16 Din. Schreiner-Bezjak: Jeilvovna radnica, I. stopn?a. 4 Din. ! Cernivec: Raćnnlca, II. del. Broš. 8 Din, vez. 10 Din. i Druzovič: Pesmaiica, I* del- Broš. 10 Din, vez. 13 Din. i III. razred- | Erćčannkf nauk sa prvence. 12 Din. Černej: Tretfa čitanka. 16 Din. Schreiner-Bezjak: Jezlkovna vadnlca, IL sto? nj a, 6 Din. Cernivec: Ratunita, III. in IV. del. Broš. 13 Din, vez 16 Din. < Lesica-Lokovšek-Mole: Pnra srbska a!i hrvatska Čitanke. 15 Din. Druzovič: Pesmarlca, IS. del. Broš. 12 Din, vez. 15 Din. IV. razred. KatoUskl kate' !xem. 18 Din. Panhol/er-Kosiper: Velik« zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rane: Će trta čitanka. 25 Din. Schreiner-Bezjak : Jeilkovna vednlca, III. atop. ((}«ni iifla.) Cernivec: Računica III. in IV. del. BroS. 13 Din. vez. 16 Din. Zemljevid : Slovenske deiele In Istra. 8 Din. ! Plesničar-Grum: Jngoslaviia I. 28 Din. Lesica-Lokovsek-Mole: Pr»a srbska ali hrvatska čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmaiica, III. (še ni izšla.) ; V. razred. :: RaioSšskl keiekizetn. 18 Din. ' Panhotzer-Kociper: Velike zgodbe s*. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rape: Ćetrta čitanka. 25 Din. Schreiner-Bezjak: Jerifcovna vadnfea, IV. deL 13 Din. Cernivec: Racnnlca, V. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbskt ali hrvatska čitanka. 15 Dim !; Druzovič: Peamarlcaf HI- (še ni izšla.) Vse te knjige se dobe v Narodni knjigarni, Ljubljana i Prešernova ulica 7. PreSemova ulica 7. Hi Mi Mine mebanićna delavnica 3591 (popravl|alnica) li. BARAOA, Llubljana, Selenbargova ulica 6- ■ ■■■■■■■■■■■■■■■9IHH9IHIIII Drva trboveSjski pp@ntQfj i H. Petrič | i Ljubljana I Gosposvetska cesta 16 * Telefon 343 T 57 Slovenska slovnica za JupĐSia&9i|i>a Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v se se dobi v Ceškoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino Narodni knjigarni, Ljubljana SHS (radU znižanJa Pt5no.tadfa) sam° Din 4°'" Prešernova ulica 7. Prešernova ulica 7. . .. . Najboljše Irgovske in obrtmške informacije 1.1. d. držav <^BlHHKflBMB«BlB^BMBHBVB*BBBVBjB*B«B«BMr Male AniatitC. lUmelnišhe razglednice I ■ 7 100 komadov a Din 25*— naprej priporoča R I Ih narodnaknjisarno,L]uHiann,PreSemouaul.7. gI IZđ ogovore uprave I w»^K3r «» igr m K3& 0%& M &m &*9 TS I T-*nion« v LiuH* ljani. 6C92 Prodaj slk'a, prvovrstna. samostojna moč — se takoj sprejme. — Predstaviti se je do« poldne od 11. do 12. — P. M a g d i č, Liubljana. 6073 Koniorisiinjo p"vovrscno moč, s popol* nim znanjem Ualijan^čis ne — išče za čimprejšiiji naston velika eksportna trgovina na deželi. — Ponudbe z oznaebo pla? čilnih. zahtev naj se poš= ljcjo pod »Bodočnost 6096« na upravo ^Slov. Naroda«. Gospodična, inteligentna. omikana, perfektno vešča nemšči* n^. ljubiteljica otrok, ki 7na šivati in bi bila opo* r* gospođini! — se isče k trem otrokom v staTO* sti 9, 414 in 3 leta za v Novi Sad. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok/6108« na upravo »Slovenskega Naroda«. Izuriene pletilke 7a izdelovanjo pletenih kravat se pod zelo do= brimi j>og-oii takoj sp^ejs mejo. — Drago Cerlini, industriji kravat, Cclic. 6099 Službo išče vrtnar (samce), 47 let star, zdrav, trezen, samostn* jen v sadjereji. vzejoji cvetiic in zelenjadi. ka; kor tuđi v oskrH par« kov. Ponudbe na: Gra* dišer, Celje, Razla^nva ulica. 6104 | probam | Resni kupci, kateri bi se zanimali za nakup zlahtnih kostanjev — naj se obrnejo na tvrdko Franjo Cvetko, 2etalc?Ro«atec. 6106 | %mm | »Werthcim«-blagajno kupim. Ponudbe pod »Blagajna 6052« na upravo »Slov. Naroda«. Kupim suhe gobe PO NAJVISJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Severr Velenje. 5919 SS €>\ S Odda se lepa vila ia osem oralov zraven spadajoče zemlje. V vili je krasno stanovanje. — Odda se za dalj Časa. — Naslov povc uprava »Slos vensk. Naroda«. 6101 Dve prazni sobi r> kuhinjo, event. z upo* rabo kuhinje — iščem. Mirna stranka, obstoječa \7, dveh eseb. — Pismene ponudbe pod »Takoj 6105« na upravo »Slov. Naroda«. Srečen ni, 'duk 6OS5« na upravo »Slov. Naroda«. Naznaniio ! Vcčja množina raznih otroških in ijjračnih otros ških vozičkov (ostankov posame/nih vzorcev) to* varnc »Tribuna« — se po no znatno znižani ceni proda. — Ljubljana, Kar* Iovska cesta št. 4. S0/T Modistka Horvri Ljubljana, Stari tr<», proa da ja bele klobuke, 150 do 200 Din, dvoharvni 170, enobarvni 140 Din, razs lični baržunasti in druge novosti po na j niz i ih ce* nah. 2alni klobufci v zn* lofii. 63/T Zaloga klavirjev in pi?.ninov najboljših tovarn Hosen* dorfer, Czapka, lihrhar, Holzl, Schweighofer, Ori= oinal Stingl itd. — Tuđi na obroke! — Jcrica Hi>* bad, roi. Dolenc, Liuh* ljana, Hilšcrjeva ulica 5. 30 - *- ^- ^^^ "Cr1 t^£ 'ii.-" ■^^p-' -^' -^»*- -*^>~~r *^s» ^- -^^ «.1^ "-Fi^ ^ac> "1 * ^^m^ ^S?*"^ ^^?» *šm& *"* BORIVOJ SBIL [\ 6097 trgovec MILKA SBIL roj. ROSINA POROčENA Podob pri Ložu — 22. sept. 1924 — Mokronog-Kočevje nfiTžjnpmnišš^ Telefon 379 mestlti tfiSarSki mOJSter Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dcla, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; strop i, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov m mlinov. Parna žaga- 28 Tovarna furnir ja. I Prodam par lepih iroznih konj landaver In kočijo x vso opremo in li-vrejaml. — Ponudbe pod 1(Ekwipaža-6098<< na opravo Slovenskega Naroda. 6095 HALO! HALO! Izdelovalec vezenin na Dunaiu, ki veže rute za na glavo, Išče z denarjem v svrho etabliranja v Jugoslaviji. — Stroji za vezenje in strokovno zaame na razpola^o. — Dooise na Karl Schmid, Wien XX., Pappenneimcrasse 37, 5107 |^r^,_. ->;^..^3 J$g&\~ Samo ■ W- vwfff1? Bin 198 I Si'■■■... ■ -iifh-0 svilen jumper | \l"'•■■'-. z ■,.:'-'v'v^/H ' z dolgimi rokavi, ■ .!' •"■■■ ■•'- .|p^#f pnrovrsten trico* 1 . • -''' - v vseh mogočih barvah le pri 9 ■a ; . A.SINKOVEC nasl. I * ^ : *-' p5 t iv K" SOSS, Ljubljana. I E&ittBP9B)H^^^^3I^^^BBBB^t^^^S^^3SI[^Si^BE^8il^H^3BSH^B9EBE^^BtđiIB3SB^HB^^S8B^3l GnDDnnDannnannnannGDinoanDGGnaDDDaDaDnannn □ Q ^ Naznanjam p. n. občinstvu, da sem otvoril B C svoj = § „ZOBNI ATELJE" \ H LJUBLJANA, Židovska ul. 8, I. nadstr. E C (Nad puškarno Fr. Sevčika.) | c Karol Kos, : § 6110 konces. zobotehnik. = Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ,