43. številka. Ljubljana, v torek 23. febrovarja. _______XXV. leto, 1802.
SLOVEHISKI MAM
Uhaja vsak dan iveier, »imfii nedelje in praznika, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za» oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Dpravnittvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuan la, t. j. vse administrativne stvari.
Ministerska kriza na Francoskem.
Narodna zbornica je pretekli teden izrekla dosedanjemu ministerstvu formeluo svojo nezaupnico. Pri dotičnein glasovanju združili so se monarhisti, nekdanji boulangisti in radikalci proti takozvanim zmernim republikancem. Za rninisterstvo je glasovalo 202 poslancev, proti njemu 304 poslancev, mej katerimi je bilo 194 radikalcev in 116 monarhiBtov.
Ministerstvu, katero je dobilo nezaupnico, predsedoval je Frevcinet, ki je vajen takih porazov. Obžalovati pa je, da je propadla vlada, ki si je stekla velikih zrslug, kajti uuičila je svoječasno boulanžizem in sklenila zvezo z Rusijo. Priznati pa se mora, da je rninisterstvo samo krivo svojega poraza, zlasti zategadelj, ker ni hotelo upoštevati željD. radikalne stranke. Ministeretvo ni bilo radi-kaicein nasprotno, naklonjeno pa tudi ne. Hotelo je služiti skrajni levici in desnici zajedno in zato ni bila zadovoljna nijedna stranka.
Prvi uzrok, da so postali radikalci, sicer krepki podporniki vlade, nezadovoljni, je bila silna agitacija klerikaluo-monarhistične stranke. FraucoBki konservativci ne priznavajo republike. Kardinal La-vigerie je sicer dogovorno s sv. otetom začel nekako akcijo za republiko, ali njemu in tudi neposrednim ukazom papeževim protivili so se zlasti škofje tako odločno in energično, da so se jih radikalci končno res zbali. Da paralizujejo klerikalno delovanje, predložil je poslanec Hubbard zakonski načrt o združitvah ter svojega predloga nujnost motiviral z izjavo, da je ta zakon samo prvi korak k popolni ločitvi države in cerkve. Frevcinet se ni protivil nujnosti tega predloga, ugovarjal pa je motivaciji in ker je narodna zbornica zavrgla nasve-tovani duevni red, dalo je rninisterstvo svojo ostavko.
Pri sedanjih razmerah v narodni zbornici francoski je skoro nemogoče sestaviti novo rninisterstvo, katero bi bilo res to, kar ima biti v ustavni državi, namreč izvršitelj mnenja narodnih poslancev. Radikalna vlada ni mogoča, ker šteje ta stranka samo 194 članov-poslancev, a tudi zmerni
LISTEK.
Maruša Čuraj.
Zgodovinska pripovedk«. — Napisal Marlinski. — Preložil A. Fudgorec. i Daljo.)
V Kijevu je vladalo nepopisno veselje. Vse se je pripravljalo, da vsprejme dostojno osvoboditelja Male Busije. Bil je to velik, za Ukrajino nepozaben dan.
Veliko in malo, staro in mlado hitelo je prihajajočim junakom nasproti, vsak se je podvizal, da objame očeta, soproga, Bina, brata ali dragega.
Jedina sirota Maruša so je veselila zaman.
— Je li mrtev ali težko ranjen — popraše-vala bo je nesrečna deklica drhteč od straha. — Slučajno sreča kozaka Konrata Iskro, ki se je tudi nekoč trudil za njeno ljubezen, a ona ga je odbila.
To njeno uprašauje tikalo se je Griša.
„Grišo je že davno v Pultavi", odvrue Iskra kratko, „iu tam se je poročil s Hanijo". Ta vest zadene siroto deklico kot grom. — Ljuto vzklikni vsi, zgrudi se onemogla —--— —
* *
Grišo se je ves izpremenil. — Slavohlepje ga je obvladalo in olajšalo materi njegovi zmago.
republikanci niso dovolj močni, da bi mogli ubraniti oportunističko rninisterstvo vseh napadov radikalcev iu monarhistov, zakaj zmerni republikanci štejejo 202 glasov. Predsednik republika mogel bi sicer razpustiti sedanjo zbornico, a tega ne bode storil že zategadelj ne, ker bi pri volitvah utegnili propasti baš oportunistiški republikanci, glavna za* slomba zmerne vlade, kakeršuo želi sestaviti predsednik Carnot.
Zlasti dva ozira sta, katera treba upoštevati pri sestavi novega ministerstva: ozir na unaujo politiko, posebno na mlado francosko-rusko zvezo in ozir na vojsko.
Dosedanji ministerski predsednik Frevcinet je bil zajedno tudi vojni minister in si stekel za reorganizacijo francoske vojske velike zasluge. Frevcinet je jediui civilist, ki ima toliko avtoritete, da more opravljati posle vojnega ministra in vsa vojska, da, vsa dežela želi, da ostane tudi nadalje še na tem mestu.
Za francosko-rusko zvezo Btekel si je velike zasluge dosedanji minister unanjih zadev, Bibot, in umevno je, da ga Žele na tem mestu ohraniti vsi resni patrijotje zlasti Se zategadelj, ker uživa Ribot popolno zaupanja ne samo oportuniatiških republikancev, nego tudi monarhistov, in, kar je zelo važno, ker je v ruskih vladnih krogih „persona gratiBsimau.
Predsednik republike stavil je tudi Bibotu predlog, naj sestavi novo rninisterstvo, a radikalna frakcija se upira Ribotu, ker je jako konservativen, dolže" ga celo, da je klerikalen.
Situvacija je torej zelo zmedena in prav radovedni smo, kako jo bodo rešili. Sodeč po razmerah v narodni zbornici, rekli bi skoraj, da bode propadlo vsako oportunistiško rninisterstvo, ako si ne bode vedelo pridobiti naklonjenosti radikalcev. Francoske radikalce je pa težko pridobiti, to je na polna usta povedal njih vodja Clemenceau v svojem listu „Justice"; francoske radikalce si more pridobiti samo tista vlada, ki bode na svoj prapor zapisala starorepublikansko geslo: Boj proti klerikalizmu.
Res, on se je bil poročil s Hanijo. — Ko Maruša ni mogla več dvomiti o grenki resnici, o nezvestobi dragega, obvzela jo je neizmerna žalost in bol in hotela si je končati življenje svoje. Skočila je v vodo.
Iskra, to videč, jo je rešil. Maruša je težko obolela in venela naglo. — Samo vrnitev prve ljubezni njene mogla bi jo še rešiti. Grišo ni vedel, kaj se je dogodilo z nekdanjo mu zaročnico, dokler ga ni neki dan obiska! Iskra.
„Ti si podel človek", reče surovo kazak; „povej, kaj si naredil nesrečni Maruši. Srce mi poka, ko gledam, kaj radi tebe trpi. Tako ne dela pošten kazak. Grišo, kukovica. ŽeoBkim muham si žrtvoval svobodo svojo; bujno, mlado življenje si uničil.
Težko padle so te razžaljive besede na Griševo srce, ali on je molčal, ker ni vedel, kaj bi odgovoril.
Kaj stojiš in zijaš v mene" , vikne Iskra besno, .ne veš li, ka ti je storiti? 1"
„Konja sem!" zakliČe Grišo in odjaše kot blazen.
Malo kasneje odmeval je topot vranca po cesti v Pultavo.
*
„Mila Maruša —--angel j moj---
srce---vzdihoval je on klečeč ob postelji
Državni zbor.
Na Dunaj i 21. februvarja.
(Konec.)
Posebni pridobninski davek javnemu obračun podrejenih podjetij je urejen na podlagi zakona iz leta 1880. o posojilnicah. Razloček je le ta, da se ne bode odmeril na doslejšnji nedoločeni podlagi, namreč na podlagi društvene bilance. Oziralo se je v tem davku sosebno na podporo avtonomnih ob-lastev.
Uradniški dohodninski davek se materijelno skoro ni spremenil, le nekoliko znižal se je, ker je uradnikom plačati tudi osebni dohodninski davek.
Davek na rente se je dokaj spremenil. Doslej je bil sicer davek velik, nr.mreč 10fl/0, a le premnogi vrednostni papirji bili so neobdačeni, ker so zakoni tako določevali. Tudi so imeli dolžniki, in ne upniki, plačati davek za posojeni denar in l>i ga bili sicer postavno smeli odtegniti od obrestij, a kot slabši del nasproti upuikom niso mogli tega prava izvrševati. Davek na rente pa pada od leia do leta. Davku bodo se prisodili vso dobodki iz premoženjskih objektov, ki še ne so neposredno zadeti po drugem davku. Davek sam pa se bode zuižal na 2%. V davkov delokrog spadajo najemnine obrtnih podjetij, bipotekarne obresti dolžnih pisem in hranilne uloge nad 525 gld.
Osebni dohodninski davek je nov. Kot najmanjši znesek, ki bo obdači, velja 600 glil. čistegi dohodka.
Za družine z več otroci bode se pa znesek o katerem se plačuje davek še zvišal nad GOO gld. Nastavek je 06%. Pri 1000 gld. doraste nastavek na l<Vo» pri 3000 na 8°/tl P" 10000 gld. na 3«/0 in pri 100.000 na 4#/0. Dalje se progresija ne razteza.
Komisije, ki bodo prisojale ta davek, sestale bodo na polovico iz davkoplačevalcev, na polovico iz udov imenovanib po finančnem ministru. Nasproti določbi pri davku na pridobniska podjetja pa se ne bode prizivalo na fin. ravnateljstvo, temveč na posebno na jeduak uačin voljeno, oziroma imenovano deželno komisijo.
bolne deklice. — „ Poglej me — — — — samo še jedenkrat! — — —
Jaz sem tvoj Grišo--— jaz sem pri tebi
Maruša I*
„Ti si to-----kaj res?"   dabne potiho
Maruša s težko muko dvignivši glavo. „Kako je tvoji ženi V*
»Nimam je, dušo, žene, a nijedna druga mi ne bode, nego ti, samo ti. — Nečem več poslušati matere svoje — — — odpusti mi — — — bodi moja!"
Žarek prejšnjega sijaja šine iz dekličinih oči j. Iu čez uekaj tednov postala je Maruša lepša, buj-nejša nego peprej. Sreča in zadovoljnost vrnili sta ji zdravje. Grišo jo je vsak dan obiskoval in ostajal dolgo pri nji.
Tišini navadno sledi vihar — — — — pa tudi tu ni bil daleč, ker kmalu so se začele zbirati temne oblačine okrog Marušine glave. — — —
Komaj sta minula dva meseca in Grušo je vedno redkeje prihajal. — Da ima zelo mnogo posla — — — — Komaj trenotek prostega časa, pripovedoval je on iu Maruša mu je verovala. Končno ni več prišel. Razni glasovi prihajali so do nje, in ona jim je morala verovati, ni  mogla več dvomiti.
Grišo je bil oženjen, zato jo je ostavil----
(Konec priu.)
20% novega davka bode se oddajalo deželam v deželne namene, če izreko, da oproste novi davek dcželnik naklad.
Financijelni učinek bode ta, da se bodo že imenovani davki znižali. Prvi štirje davki donašali bodo zaslej le 110.000 gld. več, nego doBlej, a osebni dohodninski davek donašal bode v najslabšem slučaji 14 3 milijonov, v najboljšem pa 21'4. će se odšteje 20% posamnim deželam, ostane državi 10*3 do 16 milijonov.
Vsled tega bodo se pa popustili drugi davki na sledeči način: zemljiški davek, hišni razredni in 26%% hišni najemninski davek v jednem, z manjšim % določeni najemni uski davek s polovičarskim in pri-dobninski davek z dvojnim nastavkom.
Ta „ključ" pa se bode uporabljal, da novi davek ne premesti preveč jednostransko težišče z jednega v drugi konec, ampak da se doseže ravnopravnost v obdačenji.
Tako se bode zemljiški davek znižal za 10%, namreč od 227% na 20 4%, hišni najemninski tudi za 7/ioi to ie °d 2G2/s°/o na 24%, pridobniski davek pa za 20%. V najboljšem slučaji pa se zniža davek še za polovico namreč za 15 4%, oziroma za 30%. Prvo leto bode novi davek sosebno boljšim davkoplačevalcem težko dejal, a naj bodo požrtvovalni, naj darujejo, vsaj to ložje store nego slabejši spodnji razredi.
Finančni minister želi, da se preustroj uresniči in vabi vse poslance k .sodelovanju.
V obravnavo dojde svetovna poštna pogodba, ki se na priporočilo poročevalca Sch we g 1 a vsprejme neizpremunjeua.
V naslednji točki: potrjen ju volitve Staročeha D ostala proti vita se Čeha B r z o ra d in Slav i k potrjenju. Kljub temu se volitev potrdi.
Prošnja Mladočthov Vašatva, Masarvka iu Misa za zgrajuuje železuice Brezuiee-Platno-Strakonice se vsprejniu in priporoči vladi.
Obravnava se na to prekine.
Novoizvoljeni Staročeb Zucker izjavi, da se državnopravnopravni izjavi, katero so uložili po-Klanci mladočeški ob ustopu v zbornico, pridruži.
Istotako čita Hrvat Bia ukini hrvatsko izjavo, v kateri protestuje proti državnemu zboru, katerega ne priznava in naznani, da se le uklanja faktičnemu položaju. Zanj obvezna je obljuba Fer-dinauda I. ob volitvi kraljem trojediue kraljevine hrvatsko-dalmatiusko slavonske in pragmatična sankcija iz leta 1712, vsled katerih je trojedina kraljevina nernzdružljiva iu Dalmacija neodvisna od skupine kraljestev in držav zastopanih v državnem zboru.
Predsednik mu hoče nekoliko pred koncem izjave odvzeti besedo, a Diankini ne zmeneč se za hujskanje s strani levičarjev mirno prečita svoj protest do konca mej burnim odobravanjem Mladočehov.
Seja se na to zaključi ob 4% uri popoludne.
Politiciii razgled.
[%oli<tuj<» dežele
V Ljubljani, 23. februvarja.
Izjava -poslanca Jiiankinija.
V petek ustopil jo novovoljeni dalmatinski poslanec Biankini v državni zbor ter na veliko jezo Nemcev in vladnih mauudukov storil slovesno izjavo glede državnopravnoga svojega prepričanja. Storil je to izjavo v hrvatskem jeziku, kar je prouzročilo pravi pravcati škandal. Biankini skliceval se je na pragmatično sankcijo in druge državnopravne momente, kateri določajo vkupnost trojedna kraljevine Hrvatske, Slavouije in Dalmacije ter izjavil, da zmatra zvezo Dalmacije z Avstrijo samo za provizorno. Vladni listi seveda te izjave niso \eseli kar nič.
Meni isti iti Staročehi,
Glede ukrepa sturočeških deželnih poslancev, da namreč sedaj ni začeti posvetovanj o punktacijah, sodijo tudi realisti malo ugodno. Te frakcije glasilo, ,Czas", pravi, da jk ukrep staroeeških deželnih poslancev izraz njihove neodločnosti in njihovega polovičarstva. Čemu ponavljajo, da niso punk-tacije nasprotje češkega državnega prava? Kdo jim veruje to V Zakaj se ne proti vijo punktacijam odločno? Fevdalci stoje principijeluo na drugem stališči nego Staročehi, zato jim ni zameriti njih polovičarstva. Sicer bodo pa morali Staročehi to storiti, kar bo terjal narod, ne pa to, kar terjajo fevdalci in vlada na Dunaju, sicer so izgubljeni. JVeinška sodba o naši. vojski.
Znano Berolinsko glasilo pruukih konservativnih pleininitnšev in visokih vojaških iu civilnih dostojanstvenikov, „Kreuzzeitung", priobčilo je te dni
članek, ki je vzbudil nekoliko senzacije, zlasti zato, ker se izrecno naglasa, da se s tem člankom strinjajo odlični vojaški krogi pruski in tudi avstrijski, celo člani cesarske naše rodbine. Je li to res, ne vemo povedati. .Kreuzzeitung" torej terja, da naj Avstro-Ogerska pomnoži mirovno stanje svoje vojske v toliko, da bi bila v slučaji kake vojne koj pripravljena na vse eventualitete. List se pri tem sklicuje na razne finančne članke odličnih avstrijskih in ogerskih novin, v katerih je baje dokazano, da je v naših državnih blagajnah mnogo gotovine. Sodi se, da je ta članek le izraz velike nevolje nemških agrarcev zaradi znižanja carine na žita.
Viusujc države.
Francozi in Srbi. Francoski poslanec Camille Drevfus mudil se je te dni v Belemgradu. Vaprejet je bil ondu jako častno in vse stranke, liberalci in radikalci, so tekmovali, prirediti mu kako veselje. Njemu v čast priredili so nekateri poslanci srbski velik banket. Begentje in ministri se banketa sicer niso udeležili, pač pa mnogi narodni poslanci, mej njimi tudi general Lješaoin. Napivalo se je Franciji iu Busiji, francosko-ruski zvezi in dobrim odnošajem mej Francijo in Srbijo. Avstrijski krogi zmatrajo to kot nekako demonstracijo, kar se nam pa ne vidi upravičeno.
Papeževa enciklilca. Najnovejšo papeževo encikliko prouzročile bo deloma silne agitacije francoskih škofov, deloma pa iskrena želja sv. očeta, urediti razmerje mej Vatikanom in Francijo na podlagi modernih odnošajev. Euciklika naglasa izrecno, da jo vsakemu katoliku dolžost pripoznati obstoječo vlado, ter zavrača škofov francoskih nazor, da je smeti pobijati republiko, ker baje ni kristijaoska. Papež razlikuje Bicer mej kon8titujočo in postavodajalno oblastjo, zagovarja konkordat ter se protivi ločitvi države od cerkve, a vzlic temu naredila je enciklika v Parizu po-voljen utis. Radikalci francoski porabili bode seveda tudi to encikliko, da skujejo nove tožbe proti bivši vladi.
Novo francosko ministerstvo. Vsled odstopa ministerstva Frevcinet nastala je v francoskih vladnih krogih velika zmedenost, ker je težko sestaviti tako rninisterstvo, ki bi bilo jamstvo, da se ohrani francosko-ruska zveza. Imenovali so se razni kandidatje. Zadnja poročila, katera so nam došla, javljajo nastopno listo: Ribot predsedstvo in rninisterstvo vnanjih zadev, Frevcinet vojno rninisterstvo, Bouvier fluance, Roche trgovinsko, Develle poljedelsko rninisterstvo. Kakor se kaže, ostali bodo vsi dosedanji markantnejši ministri, izimši Constansa in Fallieresa.
Dopisi.
Gorje jim, v godbeni klub so se družili z gg. c. kr. uradniki in drugimi odličnimi someščani, jeden pa je celo — čujte in strmite — na čitalničnem odru prevzel komično ulogo, trikrat gorje. — No, verujte nam, g. dopisnik, da ste igrali Vi s svojo perfidno denuncijacijo še veliko bolj komično ulogo, kajti učiteljem se, hvala Bogu, pravica še ne sodi tam, kjer Vašim mežnarjem, kar se pa tiče godbenega kluba, smo pa mi Ločanje ponižnega mnenja, da je še vedno boljše plesati po njegovi godbi — kakor po Vaši piščalki. Zategadelj pustite nas v bodoče v miru, kakor Vas pustimo tudi mi. Tako bo tudi za Vas najbolj prav, kajti z maslom na glavi, ni dobro na solnce hoditi!
Iz St. Petra na Krasu 20. februvarja. [Izv. dop] Veselica, katero je priredila „Pivska" podružnica družbe sv. Cirila in Metoda dne 17. februvarja v prostorih gostilne g. Ivana Spilarja pri „Zvezdi", je bila vkljub slabemu vremenu nepričakovano dobro obiskana. Gospod prvomestnik je v jedernatem govoru občinstvo pozdravil ter mu živo priporočal ljubezen do svojega naroda. Tudi pevci so prav dobro peli. Posebne zasluge glede petja sta si pri tej veselici pridobila gospoda iz Slavine. Vspored se je izvršil v splošno pohvalo občinstva. Gospića Ivana Velepič pokazala je, da ima poseben dar za deklamovanje, gospica Špilar-jeva pa da zna izvrstno prebirati strune na citrab. Prosta zabava se je vršila prav povoljno in v najlepšem redu, občinstvo je bilo z jedjo in pijačo izvrstno postreženo. Mladi svet se je veselil do petelinovega petja in se je še le pri jutranji zori poslavljal.
Pokazali so zopet tukajšnji rodoljubi, da jim bije gorko srce za svoj narod. Niso se bali slabega vremena in ne temne noči. Prišli so v tako obilnem številu, da se je nabrala nepričakovano velika vsota čistega doneska v korist prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. Lepa hvala vsem, ki bo pripomogli, da se  je veselica  sijajno obnesla, posebno tujim
gostom.
Domače stvari.
las Nkof]cloke 22. februvarja.   [Izv. dop. (V obrambo.) Nismo mislili,  da se nam bo še jedenkrat javno pečati z nedolžno zadnjo čitalnično veselico. A človek obrača, Škofieloški reporter „Slo-venčev", ki po predalih sobotne številke klerikalnega dnevnika kozolce preobrača — pa obrne. Mi bi se sicer s tem neslanim kritikastrom ne pečali, ako bi tendenca njegovega dopisa ne bila prt očitna in ako bi ta tendenca ne težila zgolj na razpor in denuncijacijo. To perfidnost pa je treba na zid pri' b ti. — Dobroznanemu našemu someščanu je trn v očesu mir in sloga; to nam je že dostikrat pokazal in označeni njegov dopis je  nov dokaz zato. Na čitalnični veselici ga niti bilo ni in vender se čuti poklicanega, da jo kritikuje; godbeni klub se briga zanj toliko, kolikor za lanski sneg in vender bi ta naš prijatelj rad razpor zasejal mej gg. diletante! Čemu vse to, gospodine, je-li mari tako postopanje krščansko? Ćemu lažete, da gg. duhovniki čitalnici niso  nič  dobro došli gostje?  Kdaj se je še žalil, kdaj le preziral v čitalnici duhovnik, pa da je bil tudi očiten sovražuik društva, kakor n. pr. Vi, gosp. dopisnik? Zakaj so v prejšnjih letih gg. duhovniki lahko tudi v čitalnici složno delovali s posvetnjaki ? Seveda, takrat se še niso brez uzroka raz lečo grdili cerkveni ključarji in takrat še nam že ni bilo treba tožariti za cerkvene sedeže. Žal, da je sedaj drugače, a le drugih gospodov nam je treba in takoj bo zopet, kakor prej.
Toda vrnimo se k veselici čitalnični. Ugajalo Vam posebno tudi to ni, da je slavni godbeni klub v svoji ljubeznivosti preskrbel celo godbo za ples. To Vas pa pro primo prav nič ne briga, pro ae-cundo imajo gospodje diletantje o tem, kaj je združljivo z njihovo stanovsko dolžnostjo, sami sodbo in zrelejšo od Vaše, iu pro tertio je tista Vaša opazka zgol denuncijacija g g. učiteljev. Da bi bila b tem vsaka zmota izključena, ste kuncem dopisa še prav očitno pokazali svoje konjsko kopito ter v svoji brezkončni perfidnosti s prstom pokazali Šolskim oblastvena Škofjeloških gg. učiteljev »greh".
i
Peregrin Kajzel t-
Ko blisk raznesla se je včeraj zvečer po mestu tužna vest, da je zopet preminula blaga duša. Proti šesti   uri   umrl  je   nagloma   trgovec in mestni odbornik g. Peregrin Kajzel v krepki moški dobi 47 let. Pokojnik bil je vzoren in značajen uarodnjak in podpiratelj vseh narodnih podjetij.   Posebno v nepozabnem spominu je gotovo še Ljubljanskemu občinstvu iz dobe, koje sodeloval pri „Dram. društva" javnih gledaliških predstavah.   Bil je nedosežen v komičnih ulogah in na tisoče Ljubljančanov razveseljeval je mož, ki je zdaj umolknil na veke. Kako izboren komik je bil pokojni Kajzel, dokaz temu je, da so ga po smrti Plemeučičevi vabili v Zagreb k narodnemu gledališču, a ostal je v domovini. On bil je »Dram. društvu" res neprecenljiva moč. V svoji mladosti bil je tudi izboren telovadec, posebno pri vratolomnih skupinah.  Tudi pri pevskem zboru sodeloval je mnogo let, s kratka, bilo ga je najti povsod kot delavno moč za napredek naroda. V privatuem življenji bil je skromen in tih in obče priljubljen. Oatavil je vdovo, dve hčerki in jednega sina. V rodbini pokojnega vladal je pravi doraorodni duh, kakor bi ga želeli najti v vsaki slovenski rodbini. V svojem narodnem preverjenji bil je neomahljiv in se ni dal  preplašiti  po nikakoršuih grožnjah. Zadnja leta počastili bo ga someščani ter je bil več let mestni odbornik. Pogreb bode jutri v sredo popoludne ob polu peti uri iz hiše št. 13. na Starem trgu. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin!
— (Gospode pevce društva „Ljubljana") vabi odbor polnoštevitno udeležiti se pogreba gospoda P. Kajzela jutri ob %5. uri popoludne, da svojemu umrlemu podpornemu članu ska-žejo zadnjo čast z mnogobrojno udeležbo in s pes-mami žalostinkami.
— (Odbor pevskega društva .Slavec) opozarja gg. člane pevce na današnjo pevsko vajo ob 8. uri zvečer v društveni sobi povodom smrti svojega ustanovnega člana g. Peregrina Kajzela.
— (Potrjen deželni zakon.) Nj. Vel. cesar potrdil je načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski glede inkorporacije mestnega posestva Tivolija. Po tem zakonu se utelesi grad Tivoli in nekatere druge parcele ležeče v občini Spodnja Šiška v okrožje Ljubljanskega mesta.
— (Imenovanje.) Poštni nadkontrolor, g. Ludovik Fuch8F imenovan je poštnim nadupravi-teljem v Trstu.
— (Čitalnica Ljubljanska) priredi društveni veter z malim plesom v soboto 27. dne februvarja 1892. leta v društvenih zgornjih prostorih. Vspored: 1. Chopin: „Fantaste Impromptu" (cis-moll); igra   na  glasoviru  gospica Olga Sittigova.
2. Warlamoff: „Krasni Sarafan" ; čveterospei, pojo gg. J. Pavšek, R. Branke, A. Lilek in A. Dečman.
3. Dvofak: »Zanašanje", dvospev, pojeta feospa Fr. Gregoričeva in gospica Julija Lenarčičeva. 4. Smetana: šesteroapev iz opere „Prodana nevesta"; pojo: gospa M. Gerbićava, gospici L. Daneševa in M. Moosova, ter gg. J. Pavšek, A. Dečman in Fr. Petrič. 5. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustop je dovoljen izključljivo le čč. p. n. društvenikom čitalniškim.
— (Za „Slavčevo maska rad o") kaže se letos mnogo zanimanja Več dam in gospodov ae je odboru prijavilo, da bodo počastili lahkoživega princa Karnevala, po domače Kurenta, bodisi v skupinah ali posamezno. Osobito bodo skrbeli klovni in barlekini za šaljivo gradivo tega večera, tako da ga bode prištevati gotovo mej najprijetnejše, kar jih je društvo priredilo v teku letošnjega predpusta. Odbor pa bode skrbel, da dostojno vsprejme vse goste, s tem da bode ukusno ozuljšal vse spodnje čitalnične prostore.
— („Slovenski Pravnik") prinaša v 2. številki nastopno vsebino: 1. K razlagi § a 51. zemlj. zakona (Konec). 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Služnost stanovanja (.§§ 521. in 504. obč. drž. zak.) b) Pravica do kavcije v gotovini mine, če se kavcija porazumno zastavno-pravno zavaruje; tožbi zoper hipotekarnega dolžnika so potem pogoj likvidne povračilne tirjatve. c) Zaznamba  lastninske  tožbe   po   §-u 70. zemlj. zak.
3. V. redna glavna  skupščina društva „Pravuikn".
4. Književna poročila. 5. Razne vesti.
— (Marijine bratovščine občni zbor) vršil se je v nedeljo dopoludne v magistratni dvorani o navzočnosti nad sto članov. Predstojnik magistratni uradnik g. Karol Lahajuer naznanil je da iznaša premožeuje bratovščine 24.456 gld. 84 kr. Dohodkov je bilo 8190 gld. 30 kr., stroškov pa 8182 gld 82 kr. Pogrebov je bilo vsled mnogih belezni 87 velikih in 38 malih, za katere se je izdalo 2263 gld. 34 kr. Udov je imela bratovščina 660 moških, 1868 ženskih, skupaj 2528 V zadnjem občnem zboru prenarejena pravila bratovščine še neso potrjena. Kakor hitro se to zgodi, skliče se občni zbor, da v zmislu novih pravil izvrši volitev novega odbora. Za pregledovalni odsek poročal je g. Ivan Grilce, da je vse v najlepšem redu. V odbor so izvoljeni, gg Karol D os tal, Ivan Dogan in Kari Hinterlechner. Za pregledovalce računov gg. Ivan Grilec, Makso Benda in Iv. Zor. Konečno izreče zbor g. Karol Lab ajner-ju jedno-glasno zahvalo za njegovo izborno delovanje in se zaključi zborovauje. — Takoj po zborovauji imel je odbor bratovščine v magistratni dvorani sejo in izvolil jednoglasno g Karola Lahainer-ja, predstojnikom; Antona Klein-a, namestnikom; Matijo Kunca, tajnikom in Albina Ar ko-ta, blagajnikom.
— (Poštne hranilnice.) V preteklem mesecu januvarji uložilo se je v poštne hranilnice na Kranjskem 20 604 gld v gotovem denarji, izplačalo pa se je 16 456 gld. Prometa v chekih bilo je 714 296 gld. uplačil in 280 552 gld. izplačil.
— (Deseti občni zbor kmetske posojilnice Ljubljanske okolice) v Ljubljani vršil se je dne 21. t. m. dopoludne v zadružni pisarni Marije Terezije cesta št. 1. V nagovoru ravnatelja spominja se le-ta umrlih zadružnikov zlasti nadzornika E. Ločnikarja. Blagajnik poroča o letnem računu za leto 1891 — o napredku in uspešnem delovanju posojilnice, katera ima sedaj 181.742 gld. 65 kr. upravnega premoŽenja, 158.663 gld. 95 kr. hranilnih ulog in 165.527 gld. ua posojilih. Bilanca izkazala je 2.224 gld. 58. kr. čistega dobička. Nadzornik Vinko Ogorelc predlaga sledečo razdelitev dobička : 1.073 gld. 68 kr. pri-dene se reservuemu fondu, glavnim deležnikom naj 8e izplača 6% dividendi*, ravnateljstvu 30o gld. nagrade in 90 gld. za dobrodelne namene. Na novi račun prepiše naj se 160 gld. 90 kr. Ta predlog sprejme se jednoglasno. V ravnateljstvo volijo se jeduoglasno prejšnji člani Janez Knez ravnateljem, Oton Bayr blagajnikom, Vekoslav Jenko kontrolorjem. A. Knez in Jau. Vrhovnik odbornikom. V nadzorstvo volijo se dr. Joa. Vošnjak, V. Ogorelc
in mesto umrlega E. Ločnikarja: Ivan Bode. Konečno zahvaljuje se nadzornik Vinko Ogorelc v imenu navzočnih zadružnikov ravnateljstvu za previdno in marljivo delovanje ter izreče temu abso-lutorim za pretečeno letno dobo.
— (Maskarada „Celjskega Sokola".) Čudom bdio se čudili zvezam, katere ima „Sokol" v Ljubljani celo v daljnih tujih deželah.   Sedaj v zimskem pred pustnem času je taka delavnost sokolska z afrikaiiBkimi specijalitetami   uprav fenomenalna. Ni dvoma, da bodo iz vseh slovenskih krajev prihiteli odposlanci gledat v Ljubljano uspeh vstraj nosti in kombinacij.  Za nas Celjane je to dognana stvar.   — Naši  „Sokoli" so  pa tudi  delali; saj Celje je naše središče na Štajerskem, privabiti moramo tudi mi goste, da se navudijo na njih pogled naši „Nemci" in vsled dobrega znanstva o svojem Času boljše postopajo ž njimi. — Naš BSokol" pri dobil si je za 28. februvarja nov cirkus z najboljšimi artisti in ekvilibristi; ravno pri maskaradi bode kratka ali briljantna predstava najboljših moči iz raznih dežel.   V tolažilo narodnim „fanatikom" bodi še povedano, da so umetniki sami originalni ali vsaj  pridobljeni Slovenci,  ker  imamo v Celji strogi predpis „svoji k svojim". Pridobili smo si tudi tamburaško kapelo; igrajo, dasi pridejo iz nemškega kraja, same pristne triglavansko - slovenske „vižea ; vsi se jih veselimo, samo šmarski   kapelnik dejal je natihoma, da Be malo boji nove  konkurence. — Iz Kameruna dobili smo naročilo na šotore in afri-kauBko vročino.  Vrag si ga vedi, zakaj je naročilo anouimno, Še poštene zaloge za stroške niso poslali, kar Be v Celji vender spodobi! — Stvar si je treba dobro premisliti. — Gospodom — bodi konečno še povedano, da uam slovenski naši trgi hočejo poslati k maskaradi najlepši, cvet  ki ga imajo. — Na svidenje torej!
— (Od Št. J a n ž a pri Zidanem mostu.) Lansko poletje so na tukajšnjem pokopališči sod-nijsko odkopali pred šestimi leti umrlega moža Janeza Martinčiča iz Gabrijev pri Št. Jaužu, ker je nekdo raznesel vest, da ga je njegova lastna sestra zastrupila. Kemična preiskava pokazala je, da je bil v resnici otrovan in zaradi tega zaprli so sestro Marijo Martinčič in ker Be je naposled udala, jo je C. kr. sodišče v Iludolfovem obsodilo na 20 let ječe, katere bude preživela v Begunjah. Te dni bodo na tukajšnjem pokopališči zopet sodnijsko odkopavali pred Božičem umrlega Janeza G. iz Murenc pri Št. Janžu. Sumi se, du ga je otrovala njegova žena, nekateri celo trdijo, da lastna hčer Bezika, ker je oče Janez G. obljubil in dal posestvo svojemu sinu. Ta vest raznesla se je takoj po smrti Janeza G. Ker je pa tudi 4. t. m. njegov sin prav nevarno zbolel in se je sploh mislilo, da je tudi zastrupljen, postala je govorica splošna in tako je prišlo, da bode te dni gotovo sodnijska preiskava. Hvala Bogu, sin je ozdravel, Bog daj, da bi tudi sodnijska preiskava nič sumljivega za mater in hčer ne spravila na dan.
— (Pri deželni vladi koroški) je razpisana služba okrajnega živiuozdravuika do konča februvarja. Jeli znanje slovenskega jezika potrebno ali ne, ni povedano.
— (Goriška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) delovala je tudi v preteklem letu prav uspešno. Nastopila je četrto leto svojega delovanja. Dohodki sijajne veselice dne 15. novembra porabili so se za božićnico otroških vrtov in v podporo „Slogiue šole". Ubogim otrokem vrtcev v Pevmi in Podgori razdelilo Be je mnogo obleke in raznih jeBtviu. Podružuica šteje li) ustanovuic, 162 letnic, 169 podpornic, skupaj 850 družbenic. Odbor je imel 6 sej. Dohodkov bilo je v minulem letn 418 gld 13 kr., stroškov pa 386 gld. 64 kr. Preostauka je bilo torej 31 gld. 19 kr.
— (Zaradi izgredov pri i b t e r s k i volit vi) bilo je pretekli teden v Rovinju obsojenih 16 hrvatskih volilcev, nekateri na ječo 1—3 let, drugi na večmesečni zapor. Dr. Laginja, kot zagovornik, naznanil je pritožbo ničnosti. Poudarjal je, da so orožniki razburjali ljudstvu in tako bo nastali izgredi, ki so spravili toliko ljudi v nesrečo. Kako čudne stvari so se godile po Istri, o tem bo je poročalo sto in stokrat. Ostrn obsodba naredila je globok utis celo pri zmernih Italijanih. Da so zatoženci se morali poslužovati tolmačev, karakteri-zuje dovolj jasno razmere v Istri.
— (Častnim meščanom) volil je mestni zastop v Črnovcih v svoji poslednji seji bukovin-skega deželuega predsednika grofa Pace-ta.
— (Grom in blisk po zimi.) Pretekli teden v noči od srede na četrtek bil je v Ozalji blizu Karlovca silen vihar. Proti jutru je gromelo in bliskalo se prav kakor po leti in strela udarila je v zvonik pri cerkvi
Društvene veselice.
— (Čitalnica v Cerknici) priredi mas-karado dne 28. februvarja 1892 v prostorih gOSp. Autona de Schiava. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustop-niua za maskovane ude 30 kr. od osobe, za nemasko-vane ude 50 kr. od osobe, z družino 80. kr. ; za neude 60 kr. od osobe z družino 1 gld.
— (Bralno društvo „Mir" v Št. Petru na Krasu) priredi dne 27. februvarja t. I. v „Narodni gostilni" gospoda Ivana Ivorošj-a. veselico. Vspored: 1. „Onamo nanio", čveterospev (gg. A. Strniša, A. Šibenik, M. Lavrenčič, A. Bur-ger.) 2. Sntar: „Pisarjev sin", deklamuje gospod BreŽnnski. 3. „Tičiea", čveterospev. 4. „Jeduo uro doktor". Burka v jeduem dejanji. 5. „Lahko noč", čveterospev. 6. Ples. Pri plesu in med posameznimi točkami svira kvartet Fehnt. Začetek ob 7. uri zveier. Ustopnina za ude 60 kr., za neude 80 kr.
— (Družtvo „Slavjanski Napredak" v Spletu) priredi Veliki Ples v dvorani „Grando Orfeo" dne 27. t  m. ob 8. uri zvečer.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kotor 22. februvarja. Llovđov parobrod „Triesto" došel danes s truplom pokojne kne-ginje Darinke. Generalmajor Lehmami izrazil imenom ces. namestnika svoje sožalje prince-sinji Olgi in črnogorskemu ministru vnanjih zadev. Na to se je truplo blagoslovilo in prevedlo. Krsto, katero so nosili črnogorski častniki, spremljevali sta do mostu dve kompaniji pešcev. V trdnjavi streljalo se je s topovi.
Sofija 22. februvarja. Pravda proti go-spem Karavelovi, Orošakovi in Georgevi pričela se je danes. Obdolzene so zaradi znane izjave na zastopnike unanjih držav v Sofiji. Stojlov zagovarjal sijajno. Sodišče oprostilo je vse t ri v, a to ženke.
Pariz 22. februvarja. Kriza še nikakor ni končana. (Jarnot bode baje apeloval na Rouvierja, ki je popolnoma okreval.
Berolin 22. februvarja. Budgetna komisija državnega zbora dovolila je ustanovitev konsulata v Trstu.
Dunaj 23. februvarja. Poročilo budgetne komisije gospodske zbornice o predlogah glede Dunavske parobrodarske družbe pravi, da so koraki, katere je storila vlada, posebno zalužui-iti primerni ter priporoča, da se vsprejme načrt zakona kakor ga je sklenila poslanska zbornica.
Dunaj 23. februvarja. Pri včerajšnjih delavskih demonstracijah bilo je zaprtih 16 oseb in policijsko obsojenih v zapor za 2 do 5 dni deloma pa izročenih okrajnemu sodišču.
Dunaj 23. februvarja. Nadvojvodinje Marije Valerije zdravje zboljšuje se počasno. Najvišjša temperatura 37.
Razne vesti.
* (Morilca služabnic.) Kakor poroča „Freradenblatt", se za morilca služabnic Sehnei-derja in njegovo soprogo ni stavila prošnja za po-miloščeuje.
* (Za hripo umrla sta) v kratkem času drug za drugim kneginja Salmllolstmar in njen soprog knez Sa!m Ilolstmar v Bonnu naj Nemškem.
* (Mestu o posojilu v Bele m g radu.) Srbska skupščina dovolila je mestni občini v Belem-gradu, da sme vzeti na posodo tri milijone dinarjev.
* (Črn sneg) je padel pri Piačenci v Italiji. Tam je suežilo dva dni zaporedoma in potem so ljudje opazili, da je vse površje snega pokrito z brezštevilnimi črnimi živalicami, ki so podobno zemeljskim bolham, iu zato je ves sneg črn.
* (Atentat z dinamitom.) H šo notarja Balthazarja v Namuriji razstrelili so neznani zločinci z dinamitom. Jedno nadstropje zrušilo se je popolnoma. Pet osob je težko poškodovanih. Uzrok atentatu je baje osveta.
* (Šestnajst osob zgorelo.) Pri požaru modnega skladišča Telliezevega na Belgijskem meBtu Solesmes zgorelo je več oseb. Do zdaj našli so pet mrtvih, jednajst oseb se pogreša, ki so bržkone zgorele.
* (Kužna bolezen) s sumljivimi simptomi pokazala 8» je, kakor se poroča iz Drenopolja, v kraji Akhi-Čelebi, Vali Drenopoljski poslal je zdravnike in oddelek orožnikov, da z vojaškim kordonom obkolijo okuženi kraj.
(Vezenje prostlrafi.) Zastopnik prvega avstro-ogerskega zavoda za vezenje tttnvrea-proatlra« dospel je v Ljubljano in bo, kakor razvidno iz inserata, učil t hotelu ,,pri slonu" ta način vezenja vse dame, ki se oglase To vezenje je zelo obljubljeno, ker ni težavno a jako elegantno.   Opozarjamo torej nase občinstvo na to umetnost.
„LJUBLJANSKI IW
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
»■HI lt************ t ********* i V* |i| f*
Meteorologično poročilo.
G	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v m m.
ti <£	7. zjutraj 2. po pol. JI. zvečer	735 9 mm. 734"7 mm. 737'1 mm.	0-4° C 6 8° C 3"4" C	brezv. si. zah. si. zah.	megla obl. obl.	300m. dežja.
Sreduja temperatura 3*5°, za 3-8" nad normalom.
dne 23. februvarja t. I.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    9175    — gld. 94*85
Srebrna renta.....„      9430    —   „      94 30
/.lata renta......,    lil*—    —   „ 110 90
5°/0 marčna renta   ...     „    108*65    —   r 102"55
Akcije narodne banke .   .     „   1041'—     —   n 104T—
Kreditne akcije   ....     „    308-75    —   „ 308*75
London........ 118 30    —   „ 118-30
Srebro.......„      —'—     —   „      —1—
Napol........n       937'/, —   , 93G'/.
C. kr. cekini.....„       5*57     —   „ 5*56
Nemške marke    .   ,   .   .     „      57-92«/, —   „ 5790 4«/» državne srečke iz 1. 1854 .    250 gld.   138 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 18G4    .   .    100   „     182 ,   25 w
Ogerska zlata renta 4u/i.......107 „   75 „
Ogerska papirna renta 6°/0......102 „   20 „
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     100 gld.   123 „   25 .
Zemlj. obfi. avstr. 4*/i°/o z^a^' zast. listi .   .   115 ,  50 ,
Kreditne srečke......100 gld.   18*3 „   — „
Rndolfove srečke.....      10   „      20 ,   25 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   ,     157 »   20 ,
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v..... 239 „   — „
Tnžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega soprojra, oziroma očeta in brata, blagorodnoga gospoda
Peregrina Kajzela
trgovca in odbornika stolnega mesta Ljubljana
kateri je v ponedeljek, dne 22. tebruvarja, ob polu ♦>. uri popoludne, po kratki bolezni, previden s Bvetotajstvi za umirajoče, v 47. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dražega pokojnika hode v sredo, dne 24. tebruvarja, ob polu D. uri popoludne v hm žalosti, Stari trg St. 13, slovesno blagoslovljeno ter ua pokopališče k sv. Krištofu preneseno k večnemu počitku.
Svetu zadušne mašo brale se hodu v mestui farni cerkvi sv. Jukohu.
V Ljubljani, dne 22. februvarja 1892.
A mul i j i% 14 it) z«-1, soprog;!. — i vnuk h, Joii* pina,   liojcoiuil otroci. -- Alojzij
Ka)seU brat. — Vlljeliulna Kchlackrr, porojena Kajzel, sestra. (185)
±
Tužnim sii-em javljava sorodnikom, prija tu-Ijem in znancem, da je najina ljubljena mati
Marija Frankovič
ponestnica v Nove ni mesta
danes ob dveh do polu noči, v 71. letu svoje starosti, po kratki bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v llogu zaspalu.
Pogreb bode v sredo ob 10. uri dopoludne.
Svete maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah.
Predraga pokojna bodi priporočena molitvi in blagemu spominu.
V Novem mestu, dne 22. februvarja 1892.
Henrik Frankovič,     Marija Frankovič.
c. kr. sodu. pristav. (182» l»o»el»ut imrte ne ue bodo Isdajall.
Ivanka in Terezija Hubinaj-er naznanjata v svojem in v imenu odsotnih svojih bratov: MlroNlava, Karla in Joalpa prežalostno vest, da je preljubljena mati, gospa
Regina Hubmayer roj. Forstner
danes ob 10. uri dopoludne, v 79.. letu dobo svoje, izdihnila blago svojo dušu.
Pogreb dragu rajnke bode v sredo, 22. dne februvarja, ob >/,*>. uri iz mrtvašnice pri svetem Krištofu. (181)
V Ljubljani, dne 22. februvarja 1892. Namesto vsakega posebnega naznanila.
Knjige in muzikalije
pokojnega gosp. Vojteha Valente se rasprodafajo na Cojaovl eestl h. it. IO v I. nadstropji od 11. ure
dopoludne do 1. ure popoludne in od 8.-5. ure popoludne.
Janez Jax, Ljubljana.
Tovarniška zaloga (987-8)
šivalnih strojev.
Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo se frankovauo in brezplačno,
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob britki izgubi nepozabnega nam soproga, oziroma očeta, tasta in deda, gospoda
Josipa Božič-a
posestnika
za darovane vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, zlasti pa slav. občinskemu odboru, čitalnici in šolskemu vodstvu izrekamo tem potem najsrčnejšo zahvalo.
V Pod d ragi, dne 22. februvarja 1892.
(181) Žalujoča rodbina.
300.000
prav lepih triletnih na Krasu vzgojenih smrekovih in
30.000
dveletnih meoosnovih sadik po 2 gold. za 1000 franco postaja Postoji na proda Josip Dekleva.
Naročila vsprejema do 1. maroa 1.1. Josip BezlaJ
oskrbnik Josip Deklevovega posestva v Halam Otoka, pošta Postojlna. (174—2)
Tujci:
22. februvarja.
Pri MmIIAis Deutsch, Bilt-ner z Dunaja. — Dr. Oloboč-nik iz Kranja. — Jaklitach iz Kočevja. — Weindorfer iz Celovca. — Carlebach iz Fran-kobroda.
Pri Klonu : Goldwas ter , Rosenthal. Briegek, Galvani, FML. vitez Maver pl. Moute Arabico z Dunaja. — Con-th iz Gorice. — Neuman iz Budimpešte.   — Levi iz Trsta.
— Ružička iz Reke.
Pri )uiti**iit kolodvoru : Sirk iz Pletroviča.
Pri a>*strl|akeut ceaar-jn:  Jeseršek z Gorenjskega.
— Kerbes iz Lvova.
Pri l»MVMrNk«Mii dvoru: Blantl iz Schonburga. — Cvet iz Bučke. — Ilitbor iz Knit-tenfelda.
Pri Vlraiiiu: Eiselt is Žužemperka.
i
Važno za dame.
Orijentalno vezenje prostirač. — Najnovejši izumek.
Zastopnik prvega avstro-ogerskega zavoda za vezenje prostirač bode v areilo dne 24. Iu v četrtek dne 28. t. mi. v M ubijani, ▼ hotelu 99prl HIomii'% dopoludne od 9. ure do popoludne ti. ure ucll bresplaeao po novi metodi, katero je izumil sam, kako je (180—1)
vezati Smvrna-prostirače.
Te metode ni zamenjati s starimi zistemi na kane a* in stramin b sekiricami, lesenimi klinčki alt kleščicami, zakaj ta način vezenja je dosti cenejši in ne Ikodi zdravju. To jako zanimivo delo obljubljeno je v najfinejših krogih kot ročno delo in se da naučiti za */« l«re. Tekom 't let naučilo se je to delo '/a milijona dam. Na Dunaji naučilo se jo 7000 dam v 4 dneh, v liorolinu v 3 dneh več kakor 8000 dam. Dne 7. iu 8. avgusta naučila se je to delo v Ilomburgu cesarica Friderik ter se izrazila jako laskavo; tudi dvorno dame so se naučile. Mej poukom razstavljeno uo proatirače in se dobi potrebni materijal (tuneski presuklecj po nizki cent.   Za eleganco In dveletno trpesnoat ae jamči.
Kmetska posojilnica na Vrhniki
registrovana zsLd-r-u.g'a, z 03M.e3e3a.irxa. poroštvom.
tTASZZaO
k
X. rednemu občnemu zboru
kateri se bode vršil
dno 3. marca 1892. 1. ob  3. uri popoludne v zadružni pisarni na Vrhniki.
-nasad o i r—--
1.
2.
8.
Poročilo ravnateljstva. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu Sklepanje o porabi čistega dobička.
Dnevni red:
4. Volitev ravnateljstva.
f>. Volitev nadzorstva.
G. Posebni predlogi.
Aktiva
Mavnateljatvo, Pasiva
1 Vrednost inventara.......
2 PoHojila na menice  in   dolžna pisma
7ti6 strankam........
3 Hranilne uloge pri denarnih zavodih .
4 Zaatttne obresti...... .   . .
5 Tožbeui stroški za terjati -   .   .   . .
6 Vrednost zemljišča ....*..
7 Gotovina dno 81. decembra 1891
!! gld.	kr.l	
230	_	1
		2
jI 225103	81	
7:.82	67	8
1777	14	1
234	42	
514	85	
14949	91	5
249692	80	
		11"
81 zadružnih deležev a 100 gld. Rezervni zaklad koucem leta 1891
Hranilne uloge od 850 uložuikov . Obresti kapitalizovane.....
„      druŠtvenikoin dolžne .   . .
„ za leto 1892 naprej plačane Cisti dobiček.........
gld.	kr.
.. . 8100	—
14615	37
215029	i>5
7931	98
864	ftO
1441	05
2210	<*,r>
249692	HO
Na Vrhniki, dne 20. februvarja 1892.
Za ravnateljski odbor; Još. Lenarčič 1. r. Gabrijel Jelovšek I. r. Ivan Gruden 1. r.
Mihael Tomšič I. r. Josip Verbič I. r.
Za nadzorstveni odbor: Anton Komotar I. r. Ivan Majaron 1. r. Karol Kotnik 1. r.
(176)
Izdajatelj in odgovorni urednik: J ob i p No lli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.