v LjQt)i]eoi, v ут Ш16. mala I9Z4. Posamezna sieviiHa stane 1 "50 Din. LBlO Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
ca pol leta ..... .120
■a celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno I Jugoslaviji . , , , Din 40 r inozemstvu . , . . . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Din 3 — tn 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemSt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Podtalno Mm v ootovioL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga tn Dunaj 24,797.
Bič samostojnih demokratov.
Slovenskim demokratom je škandal slovenskega javnega zdravstva jako neprijeten. Nekaj časa so si pomagali s tem, da so k redukciji bolnikov v nekdanji deželni bolnici enostavno molčali. Ko pa to spričo ogorčenja cele naše dežele več ne gre, si pomagajo z debelimi lažmi, kakor je to njihova metoda.
Dr. Žerjav je namreč iznašel, da je on «menda« — tako pravi «Jutro« — pred dvema letoma dosegel pri centralni vladi, da je bila v finančni zakon sprejeta določba, da uprava bolnic lahko avtonomno uporablja za svoje potrebe dohodke iz oskrbnine. Potem pa, ko demokratov ni bilo več v vladi, se nihče ni več brigal za bolnico in je vlada zopet dohodke bolnice prisvojila sebi, proračun za javno zdravstvo v Sloveniji pa tako prikrajšala, da je treba zdaj bolnike metati na cesto. Poslanci SLS pa tega, kakor trdi «Jutro«, niso preprečili, ampak so «govorili pri razpravi o zdravstvu samo skozi okno za slepilo volivcev«. Poslanec Štrcin in Že-bot sta — tako piše «Jutro« — govorila o tej strokovni stvari »samo to, kar sta slišala od svoje stare matere ali pa od kakega starega fajmoštra«. S tem gnilim dovtipom misli «Jutro«, da je odgovornost za nečuveno prikrajševanje zdravstvenih potreb Slovenije zvalilo od demokratske stranke, oziroma od vlade in dičnega načelnika v ministrstvu za javno zdravstvo, demokrata Štamparja, na tuja ramena.
Zdaj pa poglejmo, kako stvari stoje dejansko. Bolnica v Ljubljani je bila avtonomen deželni zavod, ki ga je upravljala deželna vlada za Slovenijo. Tako je bilo do januarja leta 1920. Ko je deželna vlada za Slovenijo tistega meseca in leta imenovala za ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov dr. Breclja, je takratni demokratski minister za narodno zdravje dr. Krulj po privatni intervenciji predsednika deželne vlade dr. Žerjava to imenovanje razveljavil, imenoval drugega ravnatelja in se postavil na stališče, da ima upravljati slovenske dobrodelne zavode centralna vlada, ki si prisvaja tudi njihove dohodke. Od tedaj se nahajajo po krivdi dr. Žerjava naši dobrodelni zavodi v permanentni krizi. Pritožba deželne vlade ni nič pomagala, ker se je Pribičevič postavil na centralistično stališče tudi v tej zadevi.
Ko je kriza bolnic v Sloveniji pred dvema letoma dosegla vrhunec, je Žerjav iznašel samo začasni izhod, ako je dosegel, da smejo naši dobrodelni zavodi uporabljati svoje lastne dohodke. Mož je popravljal svoje lastne napake, ker drugače pač ni mogel. Pa je jako slabo napravil. Kajti potrebščine bolnic so veliko večje, nego znašajo dohodki bolnišnine, država pa pobira vse bivše deželne doklade za javno zdravstvo, namenjene kot dopolnilo za lastne dohodke bolnišnic, v povišani meri, vrača pa samo neznatno mrvico. Tega Žerjav ni popravil, ker je zagrizen centralist in je deželne zdravstvene zavode 1. 1920. po osebni intervenciji spravil ▼ kompetenco centrale. Njegovo posredovanje, da smejo bolnice uporabljati lastne dohodke, je torej pomenilo toliko, kakor če bi kdo na razcapan škorenj pritisnil platneno krpo.
Kaj pa so storili poslanci SLS? Zahtevali so odnekdaj, da se da Sloveniji samouprava, vsled česar bi tudi deželni dobrodelni zavodi postali avtonomni. Zahtevali so in zahtevajo, da sme Slovenija svoje lastne dohodke uporabljati sama za svoje potrebe, ne pa pošiljati jih v Belgrad, da jih požre velesrbska porodica, s katero je dr. Žerjav oženjen. Kar se pa deželnih dobrodelnih zavodov prav posebno tiče, so poslanci SLS pri zadnji proračunski razpravi zahtevali, da se vstavi v proračun vsota, ki jo je uprava slovenskih dobrodelnih zavodov sama označila kot nujno potrebno, to je, 486.300 Din na mesec minimalno! Zahtevati, naj bolnica uporablja svoje lastne dohodke, bi bilo mnogo premalo, ker z njimi kot dobrodelni zavodi nc izhajajo, deželne doklade v to svrho pa požira centralistična bisaga. Zato so zahtevali, da država da zavodom Tso vsoto, ki io neobhodno potrebujejo.
In kaj je storil Stojadinovič, ki je zdaj debeli prijatelj gospoda Žerjava? Znižal je vsoto na več kot polovico in meče našim bolnicam beraških 273.000 Din na mesec, s čemer ne morejo vzdržati niti ene tretjine bolnikov, kolikor bi jih morali!
Zdaj pa pride Žerjav in se baha s svojim mizerabilnim svoječasnim predlogom, da naj se bolnicam milostno dovoli uporabljati lastne nezadostne bolnišnine! Potem, ko je vse skup Belgradu prodal! Koliko je tisti njegov predlog pomagal, se razvidi iz tega, da z njim kriza naših dobrodelnih zavodov ni prenehala, ampak je le naraščala! Žerjav je iz soda izbil dno, potem pa šel mašit odprtino s svojim ma-zincem. To je demokratska politika, vredna demokratske modrosti!
Mi bomo slovenskim demokratom resnico čisto v brk povedali. Samoupravo Slovenije so oni uničili s svojo podlo za-
hrbtno in izdajalsko politiko. Uničili so pa tudi naše dobrodelne zavode in sicer namenoma. Hoteli so uničiti medicinsko fakulteto in so dosegli žalibog vsaj to, da se ne more izpopolniti. Izgradnjo anato-mičnega instituta, ki zdaj razpada na soln-cu in dežju, so oni preprečili. Zdaj pa so se lotili tudi bolnice po svojih eksponenti^ v Belgradu. To pa zato, da prisilijo Slovenijo na koleno pred velesrbskim režimom. Slovenija naj strada, njeno kmetijstvo in obrt naj propada, nazadnje pa naj še njeni bolniki poginejo, da se bo spokorila in poljubila bič, ki ga z njo tepe centralizem. Redukcija bolnikov ie delo samostojnih slovenskih demokratov, kojih vodja leta zdaj vsak čas v Belgrad, da suflira vladi, kako naj slovenski narod tepe po hrbtu!
Pa se vam ne bo posrečilo! Bič bo enkrat vzelo v roke slovensko ljudstvo in kresalo z njim po vaših izdajalskih hrbtih!
Pred sestavo parlamentarne vlade.
KOMBINACIJA Z NEVTRALNO VLADO ALI PA Z VLADO OPOZICIONALNEGA BLOKA. - BALUGDŽIC IN DAVIDOVIČ NA DVORU.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Položaj se je tekom dneva toliko razčistil, da je d e f i -n i t i v n o zginila z dnevnega reda voliv-na vlada Pašić-Pribičević in da je tudi vsaka druga kombinacija s Pašičem in Pribi-čevićem izključena. Poslednja dva dni se je intenzivno poskušalo ustvariti možnost koalicije radikalov in ožjega opozicionalnega bloka brez Pribičeviča. Taki vladi naj bi načeloval Lj. J o v a n o v i ć, ki je z raznimi politiki in radikalnim klubom živahno deloval v tej smeri in razni radikalni poslanci so skušali vplivati na Pašiča, da bi tudi on pristal na to kombinacijo. Ti radikali, ki uvidevajo, da bo v nasprotnem slučaju radikalna stranka sploh izključena iz vsake kombinacije in potisnjena v ozadje, niso uspeli in vsi njihovi napori so se izjalovili ob trdovratnosti Pašiča, ki je to kombinacijo odklonil, ker bi zanj značila taka vlada pogrebščino. To zahtevo je Pašič snoči odklonil celo naj-merodajnejšemu faktorju, vsled česar je bil danes klican na dvor v avdienco Lj. Jovanović, da naznani drugo osebo, ki bi mogla to kombinacijo izpeljati. Jovanović, ki Pašiča dobro pozna in se boji njegove maščevalnosti, ni hotel označiti nobene druge osebe, kakor da razen Pašiča, Trif-kovića in njega ni med radikali nobenega, ki bi mogel sprejeti mandat. S tem je tudi koncentracija propadla. Takoj za Jovano-vičem je prosil za avdienco poslanik Ба-lugdžić in je bil takoj sprejet. Ostal je pri kralju na kosilu do 3. ure popoldne. Po njegovi avdienci so se popoldne pričele širiti vesti, da je prišla na površje nevtralna vlada. Kot kandidati za predsednika take vlade so se imenovale razne osebe, med njimi Balugdžić, univerzitetni profesor Cvijić in minister dvora Jankovič. Kmalu pa je bilo mogoče spoznati, da so te vesti lansirane in da ni bila resno imenovana niti ena oseba in je o tem prezgodej govoriti, dokler opozicionalni blok ne pove svojega mišljenja. Taka nevtralna vlada bi morala delovati v parlamentu in sicer bi morala izvršiti verifikacijo mandatov HR SS in invalidski zakon in druge najnujnejše stvari, za katere so se angažirali izven-parlamenlarni krogi.
Smatra se, da bi imenovanje take nevtralne vlade ne bilo proti parlamentarnim načelom niti proti ustavnim določbam, češ, da ni nikjer označeno, da bi morali biti ministri vedno vzeti iz vrst poslancev, kajti tak slučaj je v vsaki vladi z osebo vojnega ministra. V bivši Srbiji so bile take nevtralne vlade precej v na-
vadi, posebno za časa kralja Milana, vendar se jo vedno izkazalo, da taka rešitev nikdar ni dobra, ker nobena skupščinska stranka ni hotela prevzeti odgovornosti za vladno delovanje, še manj pa da bi jo podpirala. Že sama taka misel se označuje kot najboljši dokaz, da se bo rešila kriza parlamentarno in da bo prišla parlamentarna večina do veljave. Že sam poskus s tako vlado se popolnoma približuje taki rešitvi, kajti nevtralna vlada bi morala imeti upanje večine parlamenta. V političnih krogih je bila ta misel različno sprejeta. Večina radikalov jo označuje kot neizpeljivo in Pašič jo je takoj odklonil, kakor on odklanja vsako kombinacijo brez sebe. Z ozirom na tako zadržanje Pašiča se smatra, da bo nevtralna vlada ostala pri samem poskusu, če bo sploh prišlo do takega poskusa, nakar pride parlamentarna vlada, ki jo dobi parlamentarna večina, t. j. opozicionalni blok. Vsekakor so na dnevnem redu dve kombinaciji: nevtralna vlada ali vlada opozicionalnega bloka in v tej smeri se bo prihodnje dni reševala kriza.
NEVTRALNA VLADA IN OPOZICIJSKI BLOK.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Po svoji avdienci pri kralju je poslanik Balugdžić odšel v skupščino in se tu sestal z Ljubo Davidovičem in imel z njim daljšo konferenco, nakar sta odšla na dvor, kjer je ostal Davidovič sam pri kralju do 6. ure. Avdienca Davidoviča je bila v zvezi s poskusom nevtralne vlade in je bil Davidovič vprašan, kako stališče zavzema opozicionalni blok napram taki vladi. Ker Davidovič ni mogel dati definitivnega odgovora, dokler se ne posvetuje s svojimi zavezniki, je za jutri jx»novno poklican na dvor. Ob tej priliki so se razčiščevalo nekatere druge stvari. Davidovič je takoj po svoji avdienci obvestil o svojih uspehih in misiji dr. A. Korošca in druge voditelje opozicionalnega bloka, s katerimi je imel dolgo konferenco, kateri je prisostvoval N. Petrovič. Opozicionalni blok je sklical za jutri ob pol 10 sejo, na kateri bo formuliral svoje stališče.
PRIBICEVICEVE »INFORMACIJE«.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Poleg znanega predloga, ki ga je ob priliki svoje avdience stavil Pribičevič in o katerem javljajo tudi tukajšnji listi, je g. Pribičevič ponovno intrigiral proti bloku in predložil povsem napačno in pogrešno razmerje strank. Tudi ta intriga je bila pravočasno razkrinkana.
Burna seja radikalnega ШШ.
SPOPAD MED PAŠIČEVCI IN PRISTAŠI NASTAS A PETROVIČA.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Za danes je bila sklicana seja radikalnega kluba. Ožji pristaši Pašičevi so za to sejo pripravili napad na Petroviča in govorilo se je, da ga bodo z brahialno silo odstranili. Radi teh priprav Pašičevih pristašev je predsednik radikalnega kluba Marko Gjuričič odklonil predsedovanje in je pred sejo odšel v hotel Pariz, kjer je kvartal s prijatelji. Tudi Jovanovio se te seje ni udele-
žil, dasiravno je bil ves čas v parlamentu. Seji je predsedoval Žarko Miladinovič. Navzoč je bil tudi Nastas Petrovič, ko se je seja pričela, je vstal predsednik narodne skupščine in dejal: s>Mi imamo sejo, na kateri bomo govorili o važnih stvareh in katere zanimajo samo nas. Ker pa je med nami nek a i takih, ki jim tukaj ni mosta, kakor so pokazali s svojimi zadnjimi nastopi, bi bilo najbolje, da zapuste seia«
Na vprašanje, kdo so tisti, je dejal, da jo to Petrovič, ki da je zavzel napram stranki izdajalsko stališče in da mu ni tukaj mesta. Petrovič je hotel ta izpad Dragovi-ča pobiti in prosil za besedo. Pašičevi pristaši so pričeli kričati, da se mu ne sme dati beseda. Že tu je prišlo do tepeža. Predsednik Miladinovič ni hotel dati Petroviču besede, češ, da to ni na dnevnem redu, ampak poročilo Pašiča o političnem položaju. Nato je Pašič poročal o položaju, češ da so mu posrečilo dobiti volivnega mandata in da kralj dela za koncentracijsko vlado, pride pa lahko do neke nevtralne vlade. Izjavil je, da bo o vsem obvestil klub in prosi, da pove svoje mišljenje. Nato jo Pašič odšel, nakar se je ponovno pričelo med pristaši Petroviča in Pašiča razgrajanje in prepir. Celo na ulico so se slišali klici: Ne bomo podpirali korupcije in nasilja! Dol s korupcijo! Poslanec Dragojevič je pri tej priliki skušal dejansko napasti Petroviča, vendar je bil od nekaterih zadržan. Nastalo jo v klubu prerekanje in vpitje, kot ga že ni bilo v parlamentu. V tem prepiru se je seja končala.
Poslanec dr. Sudarević f.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Davi je v Su* botici umrl poslanec Jugoslov. kluba dr. Franjo S u d a r c v i ć. Pogreb pokojnika bo jutri. Smrt poslanca dr. Sudareviča je bila v vseh parlamentarnih krogih sprejeta z globoko žalostjo, ker je bil znan kot dober tovariš, človek trdnih načel, ki jih nikdar ni zapustil. V njem izgubi Jugosl. klub pridnega delavca in poštenega katoličana in Hrvata. V imenu Jugosl. kluba je dr. A. Korošec takoj izrazil svoje sožalje rodbini pokojnika in vodstvu bunjevačko-šokačke stranke.
Kraljevo potovanje v Francijo
KRALJ PRIDE NA BLED.
Belgrad, 15. maja. (Izv.) Ministrstvo zunanjih zadev je francosko vlado obvestilo, da se potovanje naše kraljeve dvojice odloži radi našega notranjega položaja. Poučeni smo, da bo kralj, čim se kriza reši, odpotoval na Bled.
Hrvatsko mišljenje o krizi.
Zagreb, 15. maja. (Izv.) Rešitev vladne krize se zadnji čas v tukajšnjem časopisju in političnih krogih spravlja v zvezo z dogodki v zunanji politiki, posebno 7, volitvami na Francoskem. Smatra se, da ima zavlačevanje krize dobro stran, ker da se je odločitev odgodila za toliko časa, da bo mednarodni položaj popolnoma jasen. Časopisje meni, da se bo zunanje politični položaj pričel kmalu razvijati v smeri idej Mac Donalda, ki gredo za ureditvijo evropskih razmer in ki so nasprotne militari-stičnim avanturam. Mac Donaldove idejo bo podpirala tudi nova francoska vlada in bodo tako merodajne za celo Evropo. Pašičevi nazori, metodo in razumevanje politike bo kmalu postalo anahronizem, ki se ne bo mogel obdržati. Smatrajo, da se bo pod uplivom mednarodnih dogodkov mala antanta na sestanku 10. juli ja v Pragi pre-oriontirala v svoji politiki in da bo to imelo velik vpliv ne samo na našo zunanjo- ampak tudi na našo notranjo politiko,
Ftetanek k'inaća z Benešem,
Ljubljana, 15. maja. (Uradno poročilo.) Posvetovanja na Bledu so bila končana v sredo zvečer. Ninčič je s poslanikom Šebo spremljal Bcneša do Bohinjske Bistrice. Ninčič in Beneš sta se prav prisrčno poslovila. Obe strani sta s posvetovanji popolnoma zadovoljni. Gorenjsko prebivalstvo jo na vožnji z Bleda v Bohinjsko Bistrico oba ministra zavezniških držav radostno pozdravljalo. Na Bled so jo pripeljalo več tujih časnikarjev, ki so pov-darjali veliko korist sestanka dr. Ninčiča z dr. Benešem. Ninčič in jioslanik Šoba so vrneta jutri v Belgrad.
Carlier obsojen na 20 let.
Belgrad. 15. maja. (Izv,) Danes popoldne ob pol 4 jo bila izrečena sodba nad francoskim kapitanom in vojnim atašejem
Carlierjem. Obsojen je na 20 let ječe in na plačilo vseh stroškov. Da ni bil na smrt obsojen mu je sodišče priznalo kot olajševalno okolnost njegovo dobro obnašanje, posebno pa njegov visok položaj v franoo-skem generalnem štabu.
Po volitvah v Franciji.
Pariz, 15. maja. (Izv.) »Echo de Pariš« piše, da bo bodoči ministrski predsednik znani francoski diplomat Franklin-Bouillon.
STALIŠČE FRANCOSKIH SOCIALISTOV.
Pariz, 15. maja. (Izv.) Socialisti sklicujejo za 1. in 2. junija kongres v Pariz. Na kongresu bodo pretresali položaj socialistov napram novi vladi. V »Populaire« svetuje Leo Blum, da je za socialiste bolje, oe ne gredo v vlado, da pa podpirajo stranko, ki bi izvedla glavne točke njihovega vnanje^političnega programa.
POINCARE - ZAPREKA SPORAZUMA.
London, 15. maja. (Izv.) Po padcu Poincarejevemu objavljajo listi zanimive vesti o poteku pogajanj med belgijskimi ministri in Mac Donaldom. »Standarde poroča, da so se pogajanja razbila vsled trdovratnega odpora Poincarejevega. S tem pa še ni rečeno, da se položaj ne bi dal izboljšati, odkar je Poincare pri volitvah pogorel.
Pred državljansko vojno v Albaniji?
Tirana, 15. maja. Vprašanje bodoče stolice albanske države (Tirana ali Ska-der) je duhove tako razgrelo, da preti nevarnost meščanske vojne. V soboto in nedeljo je došlo v raznih krajih med obema nasprotujočima si strankama do resnih spopadov, 13. t. m. se je pa med Krujo in Cafa Totijem (blizu Tirane) razvil pravi boj.
Boji v Trlpoiitamji
Rim, 15. maja. (Izv.) Italijanske čete so domalega udušile upor Senusijev v Ci-renajiki. Boji so se vršili približno dva mesca in je bilo 25 večjih spopadov. Sovražnik je imel 150 mrtvih ter je pustil na bojišču do 10.000 govedi, sto kamel in velike množine orožja in drugih potrebščin. Italijani so imeli 8 eritrejskih vojakov mrtvih in 42 ranjenih. — Operacije proti braškemu plemenu so trajale mesec dni ter jih je vodil polkovnik Ronchetti. V 12 bojih so Italijani upornike zmagali. Padlo je približno 300 upornikov, vladne čete so imele 15 mrtvih in 78 ranjenih — vse sami vojaki domačini. Nekaj plemen v predpuščavskem pasu je še neupokor-jenih, a upati je, da se iz strahu pred vladnimi sankcijami prostovoljno podvržejo.
ITALIJANSKA DOMIŠLJAVOST.
Rim, 15. maja. (Izv.) Z ozirom na obisk dr. Beneša v Italiji, piše fašistovski »Corriere Italiano«, da je pred 4 mesci eklenjena zveza Češkoslovaške s Francijo malo Antanto znatno zrahljala. Te proti Nemčiji naperjene zveze ostale države Male antante niso odobravale. Napetost med Rusijo in Romunijo tudi ni posebno utrdila Male antante. Jugoslavija je pa s svojo zvezo z Italijo dobila v Mali antanti velik vpliv. To Čehom ni ostalo prikrito in zato je verjetno, da bi se tudi Češka rada pridružila Italiji preko Jugoslavije.
IZSELJENIŠKI KONGRES V RIMU.
Rim, 15. maja. (Izv.) Mussolini je danes svečano otvoril mednarodno izseljeni-ško konferenco. Pri otvoritvi so bili navzoči kralj in vsi člani vlade. Zastopanih je na kongresu 59 držav.
MAŽARI ZA MAŽARE.
Budimpešta, 15. maja. (Izv.) V parlamentu je interpeliral poslanec Ugrov ministra za vnanje zadeve glede razpusta 1 mažarski h organizaci j v Jugoslaviji. Daru-vary je odgovarjal, da obžaluje ta korak jugoslovanske vlade, pripominja pa, da nasprotuje omenjena naredba določbam mirovne pogodbe. Prizadeti Mažari imajo pravico obrniti se na Društvo narodov, boljše pa bi bilo, če bi jugoslovanska vlada sama spoštovala in upoštevala določbe mirovnih pogodb.
АМБШбКО JAPONSKI SPOR.
Washiii£ton, 15. maja. (Izv. Novi iz-fieljeniški zakon bo predložen že ta teden predsedniku Coolidge-u v podpis. Splošno sodijo, da bo Japonska svojega poslanika odpoklicala, čim bo novi zakon podpisan.
TURŠKO-,TAPONSKA POGODBA.
London, 15. maja. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da je prišlo tja posebno japonsko odposlanstvo, da sklene pogodbo med Turčijo in Japonsko.
ZRAČNO BR0D0VJE ZA INDIJO.
London, 15. maja. (Izv.) Mac Don.tild Je v parlamentu izjavil, da bo novo zračno brodovje služilo v prvi vrsti za vzdrževanje zračnoua prometa z Indijo.
STRAH IMA VELIKE OČI.
Bnkarest. 15. maja. (Izv.) Po najnovejših poročilih zbira Rusija vedno nove čete ob besarabski meji.
»KRALJ JEKLA« - UMRL.
Frankfurt, 15. maja. (Izv.) Znani »jekleni kralj« Sch\vab je po poročilih iz Amerike umrl.
POTRES V ARMENIJI.
Carigrad, 15. maja. (Izv.) V okolici Erzeruma je bil hud potres. Porušenih je več vasi. 150 oseb je mrtvih.
Iz zunanJe politike.
* Izid volitev na Japonskem. Kakor smo že poročali, so pri volitvah v državni zbor zmagale stranke levice. Nova zbornica se snide po priliki dno 20. junija. Večina bo sklenila uvfed-bo demokratičnega parlamentarnega režima — dosedaj je bila vlada odgovorna samo mi-kadu — in splošno volivno pravico. To pome-nja za japonske razmere velik preobrat in je vprašanje ako se bo dal gladko izvršiti. Doslej imajo volivno pravico na Japonskem samo tisti, Id plačujejo najmanj 5 jenov direktnih davkov. Ako se uvede splošna volivna pravica, bo narastlo število volivcev na 13 milijonov. — Dosedanja vlada jo imela v parlamentu od 460 poslancev samo 140 glasov zase; vsi ostali poslanci so tvorili močan opozicijski blok, ki hoče izpremembo ustave. Vlada je bila prisiljena, da parlament razpusti in razpiše volitve, pri katerih je popolnoma propadla.
Rim, U. maja.
Največji dogodek teh dni v Vaiikanu je prihod sivolasega spoznavalca nadškofa Cie-plaka iz Moskve. Radi posebnih razmer jo bil v Rimu sprejet le privatno. Vendar je papež poslal na kolodvor svojega državnega tajnika kardinala Gasparrija, majordoma msgr. de Sampera s kardinalom Confaldnierijem, da pokaže svoje počaščenje častitljivemu starčku. Tudi poljski poslanik s Številnimi duhovnimi in svetnimi člani poslanstva je prišel k sprejemu. Kardinal je izročil nadškofu v imenu papeža pozdrav, sporočil mu papežev blago-
slov in mu naznanil, da ga bo sv. oče sprejel i še isti dan zvečer ob pol 7. V spremstvu kardinala se je nato nadškof Cieplak odpeljal v poljski kolegij, kjer bo začasno stanoval. Po kratkem odmoru je odšel nadškof v poljsko cerkev sv. Stanislava, kjer je daroval sv. mašo, imel nato kratek nagovor gojencem poljskega kolegija in vernikom ter jih blagoslovil. Vkljub tridnevni naporni vožnji pa uadškof ni imel miru. Takoj po kosilu pri poljskem poslaniku je sprejemal številne obiske, dokler so ob 6 zvečer ni odpeljal v Vatikan, kjer ga je sv. oče ginjeno sprejel. Nadškof se je sv. očetu s solzami v očeh zahvaljeval za pomoč in rešitev. Nato je nadškofa sprejel še državni tajnik, nakar se je nadškof Cieplak vrnil na svoje stanovanje.
Nadškof Cieplak je po rojstvu Poljak; toda on se smatra za Rusa ter ima edino željo, vrniti se zopet v Rusijo. O razmerah v Rusiji nadškof ni hotel mnogo govoriti, vendar je bilo spoznati, da presoja položaj bolj pesimistično. Njegovo mnenje je, da se boljševizem boji verske misli ne le zato, ker ta nasprotuje ma-terializnui in ateizmu, obema temeljnima točkama njegovega programa, marveč tudi zato, ker boljševiki smatrajo versko misel za glavno zapreko, da ne morejo v ljudstvu zavrniti odpora proti sebi. Nadškof je že dolgo bil prepričan, da pride tudi zanj ura preganjanja. Našla ga je pripravljenega. Najtežje je bilo pomanjkanje prostosti. Hrana v ječi pa ni bila nevžitna, smel je celo dobivati hrano od zunaj, za kar je vestno skrbela papeževa pomožna misija. Hujše je bilo moralično trpljonje, zavest, da je v uri preganjanja ločen od svojih vernikov in pa dejstvo, da ni smel brati sv. maše, niti ji prisostvovati. V tem oziru pa so boljševiki bili neizprosni. Skozi 13 mesecev mu je manjkala tudi vsaka duhovna pomoč.
Sedaj je preganjanje malo prenehalo, vendar ni mogoče reči, da bi se bil položaj res izboljšal. Cerkve so sicer odprte, toda brez duhovnikov, ker ti so ah po ječah ali v pregnanstvu. Posebno pomanjkanje duhovnikov trpe katoličani grškega obreda. Ker so semenišča odpravljena, tudi ni upanja na naraščaj.
Prava sreča je še papeževa pomožna misija. Neverjetno veliko dobrega stori ta ne samo v materielnem pogledu. Katoliška cerkev si je s tem pridobila silnih simpatij, da sadovi ne bodo izostali. Nadškof končno izjavlja, da se sv. stolici daje na poljubno razpolaganje.
Velefirađski kongres.
Dne 31. julija do 2. avgusta se bo vršil 5. mednarodni unionistični kongres na Velehradu. Priprave za ta kongres vodi olomuški nadškof dr. Leopold Prečan. Važna novost je, da pri pripravah sodeluje tudi praški nuncij Marmaggi, ki se bo kongresa udeležil kot papežev zastopnik.
Doslej so določena naslednja glavna predavanja: 1. Vzhodno pojmovanje cerkvene ustave in cerkvenega edinstva (Grivec). — 2. Pomen vzhodnih patriar-hatov v prošlosti in v sedanjosti (Gleb Verhovskij, ruski duhovnik v Pragi). — 3. Delovanje za obnovitev cerkvene edinosti na slovanskem vzhodu (M. d' Her-bigny, predsednik papeškega Vzhodnega instituta v Rimu). — 4. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda kot najuspešnejše sredstvo za pospeševanje zedinjenja (slovaški nitranski škof Kmetko). — 5. Verski položaj med ruskimi begunci. — Poleg tega bo še več drugih stranskih referatov.
Prejšnjega velehradskega kongresa (1922) se Poljaki niso udeležili, ker niso hoteli priznati vodilnih načel velehradskega gibanja. Sedaj so se razmere med Poljaki toliko premenile, da se bodo Poljaki letošnjega kongresa jako častno udeležili; poljski episkopat je sklenil, da pošlje na Velehrad enega škofa kot službenega zastopnika, poleg tega se udeleži kongresa še nekoliko drugih poljskih škofov in profesorjev. Na Poljake je vplivalo dejstvo, da je velehradska smer sedaj v katoliški cerkvi splošno priznana in da pri akciji sodeluje tudi praški nuncij.
Udeležbo so naznanili mnogi Rusini z metropolitom Šeptickim na čelu. Katoliški in pravoslavni Rusi bodo številno zastopani. Izmed neslovanskih narodov bodo naj-številneje zastopani Francozi, potem Španci in Nemci. — Delajo se velike priprave, da se bo gostom olajšalo bivanje na Velehradu in v češki republiki.
Ata kot filozof. »Slovenski narod« so časih poda tudi na polje filozofije. Toda lovorik si tudi v tej stroki ne bo spletel. Danes n. pr. piše, da jc »katolicizem napram poedinim zgodovinskim oblikam gospodarskega, političnega in socialnega življenja bistveno in nujno nevtralen.« »Zato katolik,« tako modrujejo ata dalje, »lahko zagovarja kapitalistično gospodarstvo, pa tudi, če bi bilo vstvarljivo, komunistično gospodarstvo.« »Narod« gotovo misli, da je s tem uganil nekaj posebno modrega. Pozabil pa je nekaj prav bistvenega, to namreč, da je katolicizem napram poedinim zgodovinskim oblikam gospodarskega, nr»-litičnega in socialnega življenja nevtralen le v tem slučaju, če niso po svojih vodilnih načelih v na-
sprotju s krščansko etiko! — Vsled tega tudi ni res, da stranke, za katere se odločijo katoličani, »nimajo s katolicizmom in z njega pravim bistvom prav nobene notranje zveze«. Imajo, dragi ata, in še kakšno! Če slone njihove vrhovne smernice na načelih krščanske etike in jo hočejo v javnem političnem in socialnem življenju uveljaviti, je njihova zveza s katolicizmom jasna za vsakega, kdor ima pet zdravih čutov. Filozofija »Naroda« je od muh.
Boj zoper škandal javnega zdravstva' v Sloveniji imenujeta »Narode in »Jutro« — demagogijo, naperjeno zoper »unitari-stično državo«. Ako bodo centralistični ko-rupcionisti drli z nas kožo, pa se bomo pritoževali, bo to po demokratski logiki tudi demagogija. Belgrajski centralisti so hudobni, pa vsaj molčijo, če se ne morejo zagovarjati, slovenski so pa hudobni in bedasti obenem.
Železne metle si želi »Slovenski narod«, da bi vlada z njo pomedla ljubljansko večino delovnega ljudstva na magistratu, da bi zasedli vsa mesta demokrati, ki so boljšega kruha lačni. To pa zato, ker je bil nek magistralni uradnik zaradi nekih političnih izjav na javnem shodu aretiram. Potem bi morala vlada razpustiti svoja lastna ministrstva in nebroj svojih uradov, ker je bilo že veliko njenih uradnikov zaprtih ne samo zaradi političnih zločinov, ampak zaradi dejanj veliko bolj kaznjivega značaja. Tako n. pr. bi moralo policijsko ministrstvo v Belgradu že davno likvidirati. Pri nas so celo marsikateri ministri obtoženi najhujših dejanj, pa »Narod« ni nikoli zaradi tega klical »železne metle«.
Poji val i I nas je včeraj »Slovenski narod«. V uvodniku pravi, da je »klerikalna stranka izvršila prošla desetletja res nekaj koristnega dela.« — Mi se bojimo, da ne bi nam to škodovalo.
Pozabljiv je »Slovenski narod4". Danes piše v uvodniku, »da vedno spoštuje zgodovinsko misijo katoliške cerkve in katoliške vere.« Med to misijo spada gotovo tudi bogoslužje. Pred par dnevi pa se jo taisti »Narod« v celih treh člankih zaganjal v katoliške katedrale. Je res zabaven list, ta »Slovenski narod'-.
I t. Krnnjn. V Kranju se pomnožil jejo tovarne z neverjetno hitrostjo. Ker radi berete novice iz svetovnoznanega Kranja, vam bodi zaupno razodeto, da so položili v zadnjem času osnovni kamen >fabrike za premeščanje uradnikov«, ki je edina te vrsto v SHS. To jo delniška družba z omejeno zavezo. Njeni delničarji so dobro znani vzgojitelji na »visoki šoli« v Kranju in njim se je v preveliki bogaboječnosli in neznosni gorečnosti pridružila še oseba z drugo »visoke šole« v Kranju. Kot zvesti čuva i i nolilike in morale so hiteli,
da bi pokazali nazadnjaškemu svetu prvi čudežni produkt svoje fabrike. Producenti so dobili dobrega odjemalca v dr. Žerjavu, ki stoji v direktnih stikih z ministrstvom. Po tem potu so bruhnili s silnimi močmi v majsko jutro proti Belgradu — ker jih baje vso druge oblasti prav nič ne brigajo — in do-segli takojšnje premeščenje g. kateheta Žužka. Toda g. katehet še vedno straši po Kranju. Kaj pa je to?! Ali v Ljubljani in v Belgradu res ne smatrajo resnim in izvrstnim produktom te nove kranjske »fabrike«. Zato se danes poloteva strah producentov radi svojega produkta, ki je tako nepopoln, pa že »delajo velike oči«. Zmotili so se namreč: prekasno so pogledali na naslov svoje firme in pobledeli so ter se spogledali med seboj, ko so brali, da so omejeni. Ta družba se opira na stare trhle stebre in na mladi »stebriček«. Slaba opora, kaj ne!? Ker bo družba radi tega in ker je omejena, v kratkem, kakor čujemo, napovedala konkurz, svarimo vse trezne pred nakupom delnic, da ne bi radi svoje nevednosti trpeli škode, sicer jih tudi nevednost ne bo opravičevala.
Celje. Zerjavovci pod vislicami. V vseh občinah celjskega okrajnega glavarstva so v drugi polovici junija t. 1. razpisane občinske volitve, izjemo tvori edino mesto Celje. Kakor smo zvedeli, bi imele biti volitve razpisane že tudi v Celju, a gospoda, ki se danes še šopiri v celjski mestni hiši, se dobro zaveda, da vrv, ki jo je spletel »ženijalni« dr. Žerjav Slovencem v štajerskih avtonomnih mestih, neusmiljeno miglja nad njihovimi glavami. Sedaj so se ljudje, ki v Belgradu vsako uro vprašujejo: »Koliko nam daste in izdamo Vam Slovenijo?« naenkrat spomnili, da je slovensko Celje v nevarnosti, in kličejo vse, kar je kje slovenskega na pomoč, da jih otme iz Zerjavove zanke. Tudi »klerikalni separatisti in izdajalci« bi bili sedaj dobrodošli. Ker pa iz vrst SLS prihaja samo en glas: Z ljudmi, ki drve slepo za Pribičevičem, ki ne držo nobene pogodbe (Maribor!) in ki so bič, la jih danes tepe, spletli za nas — nikdar nobenega pakta! Zerjavovci v svoji onemogli jezi in obupu širijo najneumnejše in najzlob-nojše govorice o zvezah SL4 za občinske volitve v mestu Celju. Naš odgovor na vse to kleveto se glasi: Zerjavovci, z vami nikdar! Y Celju je dovolj Slovencev drugih slovenskin' strank, ki z lahkoto preprečijo, da Celje po dr. Zerjavovi zaslugi ne dobi spet nemškega župana, pa tudi ne več kakega Pribičevičeve-ga podrepnika. SLS se svoje dolžnosti kot stranka z neomadeževanim narodnim znakom v polni meri zaveda in je zato btdi pripravljena vstopiti v blok z drugimi slovenskimi strankami, toda — le brez pristašev Žerjav-Pribičeviča. Ker vemo, da je tudi v Celju dovolj Davidovičevcev, podajamo roko tudi tem, sicer pa mirno čakamo volitev v Celju, ki bo-do sodni dan za Zerjavovce, pa naj dr. Žerjav skuje tudi zopet kak nov, še neumnejši volivni red. Pika.
Celje. Celjsko liberalno trobilo »Nova do* ba« se pač nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da bi sploh mogla na celjskih zavodih obstojati kaka druga dijaška organizacija kakor liberalna. Edino liberalna inteligenca ima privilegij za vzgojo mladine. V svoji strankarski zaslepljenosti gre dopisnik tako daleč, da smatra eminentno kulturno mladinsko organizacijo kot je »Orel« za cerkveno bratovščino, češ da ni namen bratovščine pri-rojanje javnih telovadnih nastopov in sestankov. Vedite že enkrat, da je priredil akademijo pri »Belem volu« celjski »Orel«. Obžalujemo, da se dopisnik ni znal popreje o tem informirati, če hoče stvarno motriti kat dijaško gibanje. Dopisniku, ki v svoji brezmejni očetovski »skrbi« za odgoj kat dijaštva trdi, da obstoja »Dij. Mar. Kongregacija« brez vednosti šolske oblasti, povemo tajinstveno na uho, da je bila ista odobrena že pred 10 leti od šolskega vodstva. Ako se pa hoče še nadalje informirati o namenu in delokrogu kongregacij, naj blagovoli vzeti v roke »Pravilnik Mar. Kongregacij'' in prepričani smo, da bo dobil v njem zadovoljivih informacij. Obenem tudi dopisniku čestitamo k njegovi novi definiciji političnih organizacij. Po tej definiciji bo lahko politične stranke in nad-strankarske organizacije zmetal v en politični koš. Z ljudmi, ki v svoji zaslepljenosti in strankarskem fanatizmu nočejo priznati namena mladinskih organizacij in ga politično in strankarsko opredeljujejo, odslej ne debatiramo več. Katoliško dijaštvo bo šlo nemoteno mimo teh patentiranih frazerjev po začrtani poti do ciljev.
Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil tukaj shod demokratske stranke. Shod je bil napovedan ob osmi uri, pa so čakali toliko časa z otvoritvijo shoda, da je večina ljudstva odšla domov. Zbralo se je do 50 mož, od katerih je bila polovica naših mož kmetov, drugo polovico pa so tvorili večinoma možje demokratske kandidatno liste za občino Sv. Krištof. Shodu jo predsedoval Kaplje iz Trnovega, kateri je že obletal vse stranice od komunistov do demokratov. Govornik, za katerega ime pa nismo zvedeli, je klobasaril take stvari, katere moro največji politični analfabet spoznati za lažnive. Trdil je, da je dr. Korošec grozil z revolucijo kralju, a danes vsi vemo, da jo bil to demokratski patron radikal Pašič. Ko je naš govornik Deželak v svojem govoru omenjal zvezo liberalcev z nemškimi grofi pred dvajsetimi leti v kranjskem deželnem zboru, ie
trdil demokratski govornik brez imena, da je bilo to pred pedesetimi leti. Resolucije se ni-30 stavile. H koncu pa je govornik pohvalil inteligentno obnašanje pristašev SLS in izjavil, da je s shodom zadovoljen. Zadovoljni pa smo tudi mi; kajti ako bo demokratska stranka pošiljala take govornike, bo ljudstvo kmalu spoznalo, da so to samo plačani ljudje iz Belgrada.
Ustanovitev novega odseka »Orel« v Za-
plani. Na velikonočni pondeljek se je ojunačilo kakih 30 zaplanskih fantov in so s pomočjo niške srenje ustanovili svoj odsek. Navdušenja je veliko, a začetek je težek. Zato bo vrhniška orlovska srenja priredila v nedeljo 1. junija v Zaplano izlet s sv. mašo na prostem ob pol JO. dop., popoldne po litanijah javno telovadbo in slovesen sprejem novih »Orlov«. Sodeluje salezijanska godba. Lepa lega Zapla-ne, njen krasni razgled, ugodna zveza vlakov in mična orlovska prireditev bo gotovo privabila dosti izletnikov 1. junija v Zaplano, ki bodo dali pobude novemu zaplaninskemu »Orlu«.
Jurklošter. Tu se vrše obniske volitve 21. junija. Blatnik ne kandidira več za župana. Poteguje se jih več za to čast. Eden ima pri cestah že dovolj opravka in pa agitacija za samostojno stranok mu jemlje prosti čas, drugi iz Lačnega grabna je pa že dovolj pri raznih popravilih zaslužil.
Kočevje. Tukajšnje Glasbeno društvo priredi svoj pomladanski koncert v soboto, dne 17. maja ob pol 8 zvečer ter ponovi istega v nedeljo ob 3 popoldne. Koncert se vrši pod vodstvom neumornega pevovodje g. Mirka Tro-sta, ki nam je s svojim zborom priredil že več, prav dobro uspelih koncertov. Pestri program in točno izvajanje pevskih točk, kakor tudi solisti, bodo nudili občinstvu mnogo užitka ter je pričakovati obilne udeležbe.
Odličen prijatelj našega narocfa in naše države v Sloveniji.
Bled, 15. maja.
Iz Pariza je s sinočnjim brzovlakom preko Koroške prispel na Jesenice polkovnik Maurice Marminia, delegat francoske države v razmejitveni komisiji med našo in mažarsko državo.
—	Kralj Aleksander in kraljica Marija na elimpijekih tekmah. Iz Pariza poročajo, da bosta olimpijskim tekmam v Parizu dne 26. t. m. prisostvovala jugoslovanski kralj in kraljica.
—	Izpremcmbe v civilnem pravdnem postopanju. Naredba ministra pravde, ki je te dni izšla v Službenih Novinah na temelju čl. B7 finančnega zakona za 1. 1924—25, izmenjuje in povišuje z veljavo od 1. junija t. L denarne postavke, po katerih se ravna stvarna pod-sodnost sodišč v civilnih pravdah. Najvažnejše določbe so: 1. pred okrajna sodišča spadajo pravde o denarju ali denarni vrednosti do vštetih 6250 Din (= 25.000 K), 2. pri okrožnih sodiščih in pri deželnem sodišču v Ljubljani sodi v pravdah iste vrste do vštetih 125.000 Din (= 500.000 K) sodnik poedinec. 3. V opomi-njevalnem postopanju se smejo izdajati plačilna povelja do vštetih 6250 Din. 4. Stari propi-si o podsodnosti veljajo samo za pravde, v katerih se je do konca maja po prvem naroku že pričela ustna sporna razprava. S 1. junijem L 1. bodo torej okrožna sodišča in ljubljansko deželno sodišče oddala vse pri njih že vložene tožbe do vrednosti 25.000 K, o katerih do konca maja niso sporno razpravljala v stvari sami, pristojnim okrajnim sodiščem. Tako se smemo nadejati, da naša sodišča v doglednem času odpravijo zastanke, s katerimi so se zadnji dve leti borila v občutno škodo strank, in da si zopet pribore sloves, da ne sodijo samo dobro, nego tudi hitro. Bati se pa niti ni, da bodo poslej preobremenjena okrajna sodišča, ker se bodo zastanki zborničnih sodišč porazdelili med vsa, tako da posamezno ne bo preveč prizadeto.
—	Nova naredba o draginjskih dokladah ca duhovnike. Ministrstvo za vere je izdelalo novo naredbo o draginjskih dokladah za duhovnike vseh veroizpovedanj. Naredba pride pred ministrski svet.
—	Japonski poslanik na dvoru. V Belgrad fe dospel japonski poslanik za Jugoslavijo in Romunijo Horoushi in bil 14. t. m. pri kralju Aleksandru v nastopni avdienci.
—	Pogreb umorjenega Orla br. Smoleta n& Igu. Včeraj se je vršil pogreb, kakof ga Ig še ni pomnil. Pokojnega brata je spremljalo celokupno Orlovstvo z žalnim vencem in nešteta množica ljudi, ker je bil pokojni Smole eden najboljših, najprijaznejših in najpri-ljubnejših fantov na Igu. Ob odprtem grobu ee je v imenu Orlovske podzveze poslovil od njega br. Čampa. V srce segajoč je bil pri-ior, ko se je ob spominu, da pokojniku ni prerezala niti življenja vojna, dasi je bil trikrat ranjen, ampak je moral v cvetu mladosti pasti kot žrtev podivjanosti svojih sosedov, vrgla ljubljena sestra — kakor so sploh živeli vsi domači v vzorni vzajemnosti med seboj — na grob in klicala le brata: Lojze, Lojze... Cel Ig je bil pod strašnim vtisom tega barbarstva, da je sokolska podivjanost, vzrastla baš na Igu iz gostilniškega miljeja, oropala mirno hišo dragega sina in bodoče-
Kakor znano, se dne 25. maja v Zagrebu (
sestane razmejitvena komisija, da pregleda I vse dosedanje delo topograličnih in drugih oddelkov na meji in reši več manjših zadev. Polkovnik Marminia je porabil to priliko, da je nokoliko dni preje prispel v naši kraje, da si ogleda lepoto Gorenjske, o kateri je žo toliko slišal. Na Jesenicah ga je sprejel ekspert g. Božidar S e v e r iz Prekmurja, ki ga spremlja na potovanju po Sloveniji. Odpeljala sta se takoj na Bled, kjer sta poselila tam se mu-dečega ministra zunanjih zadev dr. Ninčič:.. Te dni si ogleda francoski gost okolico Bleda in se napoti poten: v Ljubljano.
Maurice Marminia je rodom iz province Picardia severno od Pariza, ter vojno akademijo dovršil v r.irizu. V svetovni vojni se je boril na bojiščih Belgiji in ob Mami, kjer je poveljeval 284. infanterijskemu polku ter je odtod prišel kot poveljnik 157 alpinskega polka na solunsko fronto, kjer je skoraj tri leta prebil. Tu se je seznanil z mnogimi srbskimi častniki, s katerimi ga še danes vežejo prijateljske vezi. Priučil se je tudi precej dobro srbohrvaškega jezika.
V	avgustu 1921 je prišel kot c1. legat francoske republ!1 - v in* '-nacionalno komisijo za razmejitev napra i Ogrsld. O njegovm delovanju v t:j k.ir.iisiji danes govoriti je še pre-rano, a splošno jo itak znano, da 0a je pri vseh sklepih vodila velika ljubezen do na"o države. S svojo avtoriteto in imponirajočini nastopom je vedel mnogokrat pridobiti ostale člane drugih drž?--, da so se priključili njegovemu mnenju. Naša država, osobito Prekmurje, mu bo morala in mu bo ohranila vedno hvaležnost.
V	juliju 1922 ko je politični oddelek razmejitvene komisije dovršil svoje delo, so se vrnili glavni delegati domov Tako je tudi polkovnik Mariminia šel na Francosko, kjer je prevzel komando 54. infanterijskega polka in prišel aprila 1923 h generalnemu štabu v Po-ruhrje, kjer je dosedaj poveljeval komandi štaba in mesta.
Pozdravljamo gospoda polkovnika na slovenskih tleh in želimo, da bi se dobro počutil med našim narodom, kateri ve ceniti simpatije, ki mu jih on izKazuje.
Iz Ljubljane sta se včeraj pripeljala na Bled pozdravit odličnega gosta veliki župan Šporn in univ. prof. ter član razmejitvene komisije dr. M. Slavič.
novice. .
ga gospodarja, vsem prisotnim pa zvestega prijatelja. Končno besedo ima sicer sodišče, vendar je naše prepričanje, da bo vsled tega dogodka samega ob sebi izginila podivjanost, ki ne prizanaša niti življenju, tudi iz naše fare z vsemi, ki jo podpirajo! Pokoj blagi duši, spoštovani družini naše globoko sožalje.
—	Romanje k sv. Emi na Koroškem se vrši prihodnji teden iste dni in z istim vspo-redom kot navadno.
—	Nezadovoljnost v Baranii. Baranja je del Vojvodine in sicer tisti del, ki producira največ in najboljšega vina. Zaradi nemožnosti vinskega izvoza pa je nekdaj begata in cvetoča Baranja tako osirotela, da se ljudje kar tru-moma selijo v Južno Ameriko. Nekdaj sloveči vinogradi propadajo, velik del vinogradov so Baranjci že sploh spremenili v pašnike, poljedelstvo propada, propada industrija in obrt, kar jo je v Baranji bilo, vse to pa samo zaradi brezbrižnosti vlade za to nekdaj tako lepo procvitajočo deželo. Prometne razmere so pod vsako kritiko, šole zapirajo, sodniki odhajajo iz državne službe, vlada pa se ne briga za nič drugega kakor za svoje »pšrtije«. Ali je potem čudno, da Baranja ni več »državotvorna« dežela?
—	Prometno-trgovski izpiti v Ljubljani. Ministrstvo za promet je izdalo odlok, glasom katerega se bodo v Ljubljani vsako leto meseca marca, junija, septembra in decembra vršili izpiti uslužbencev za prometno-trgovsko službo pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani.
—	Zasebni izpiti na meščanskih šolah. Ministrstvo za prosveto je izdelalo pravila o polaganju privatnih izpitov na meščanskih šolah.
—	Avtomobilska zvesa Kozje-Koprivnica.
Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se avtomobilski poštni in potniški promet na progi Kozje-Koprivnica takoj upostavi.
—	Drugi zakon pravoslavno duhovščine. Dne 13. t. m. se je vršila v Belgradu izredna skupščina Svečeniškega udruženja. Navzočih je bilo 180 delegatov iz vseh pravoslavnih župnij. Najprej so temeljem poročila prote Mnr-koviča iz Indjije sprejeli resolucija, da se sklene državni zakon o razmerju veroizpovedi do države, ki bodi enako obvezen za vse veroizpovedi. Dalje ugotavlja resolucija, da arhije-rejski sabor ni pristojen, da izdeluje načrte za državne zakone, niti za načrte o srbski pravoslavni cerkvi. Resolucija kritikuje načrt za ustavo srbske pravoslavne cerkve in znmerja, ker se ni pozvala na sodelovanje duhovščina. Skupščina zahteva, da naj arhijerejski sabor izdela nov načrt cerkvene ustave, in to v sporazumu z velikim upravnim svetom in po potrebi z drugimi prcclstavitelji svečeniških in laiških krogov. Načrt o ustrojstvu cerkvene samouprave, ki naj so postavno prizna in zajam-či, naj so prepusti velikemu upravnemu svetu, da ga izueia v sporazumu z nrnijerejskini saborom. Nato se io ocla:il minister za vere
dr. Janič, ki je opozoril na izboljšanje gospodarskega položaja duhovščine in izjavil, da se v kratkem oživotvorijo zakoni, s katerimi so uredi živ lj on j o pravoslavne cerkve. Sledila jo glavna točka dnevnega reda: poročilo in razprava o drugem zakonu pravoslavnih duhovnikov. Potek je bil izredno viharen. Skrajna struja je bila za to, da duhovniki vdovci enostavno drug drugega poroče, srednja je zagovarjala ponoven apel na arhijerejski sabor, najspravljivejša pa je zastopala stališče, da naj se počaka na sklep vesoljnega sabora v Nišu. Zediniti se niso mogli na nikak sklep ter se je skupščina brez uspeha razšla. Takoj nato je celokupni glavni odbor Svečeniškega udruženja podal ostavko.
—	Telefonska proga Zagreb—Trst. V torek so odprli telefonsko progo Zagreb—Trst. Zagrebški trgovci so se te nove pridobitve silno razveselili in zlasti borzijanci so že z gotovostjo računali na lepe dobičke, toda vse lepe račune jim je prekrižalo poštno ravnateljstvo v Belgradu, ki je določilo kot govorilne ure za progo Zagreb—Trst čas od 8—9 dopoldne, ko v Trslu še nikogar ni kontorju, potem od 1—3 popoldne, ko se borza v Trslu sploh šele komaj začne (ob pol 3 popoldne) in med 8 in 9 zvečer, ko že nikogar več v Trstu ni v pisarni. Zaradi take določitve prometnih ur so zagrebški trgovci upravičeno ne-voljni.
—	Roparski umor. V gozdu pri Pirničah občina Vodice je našel 14. maja .16 letni posestnikov sin Andrej Vehar mrtvo neko neznano žensko, ki je bila mestno oblečena, sla-ra 2-5 do 30 let, srednje postave in črnih las. Na čelu je imela rano s strjeno krvjo. Ker v bližini niso nikjer našli nobenega orožja, je samomor izključen in je gotovo, da je bila ustreljena. Pri preiskavi eo dognali, da ji manjka ročna torbica. Pač pa so našli pod bluzo na prsih 14.400 Din zavitih v časopisni papir. Očividno gre tu za roparski umor. Morilec je skoro gotovo vedel, da ima ženska denar, katerega se je polakomnil. Ustrelil je nesrečnico in vzel ročno torbico, misleč, da je dfenar v njej. Umorjene doslej še niso mogli identificirati. Sodijo, da je najbrže kaka uradnica iz Ljubljane. Orožništvo pridno zasleduje zločinca.
—	Par koledarskih drobtin. Letos je minulo šele pet let, odkar smo obhajali Veliko-noč prav ta dan kot letos. Tako se letošnji koledar popolnoma strinja z onim 1. 1919. — Prav bi bilo, da bi god sv. Janeza Kapistrana po naših pratikah in koledarjih označil na tisti dan, na kojega ga Cerkev obhaja, t. j. na 28. marca, ne pa na 23. oktobra, kakor je to veljalo pred nekaj leti. Naj bi vladala edinost tudi v tem oziru.
—	Nove povodi)ji. Iz Belgrada prihajajo poročila o novih povodnjih. Vsled silnega deževja so Donava, Sava in Drava v svojem spodnjem teku zopet silno narastle. Pri Novem Sadu je dosegla Donava nad 6 metrov nad nor-malom in poplavlja obsežne dele mestnega ozemlja. Tudi Sava se je dvignila za 6 metrov.
—	Katoliški mladinski dan v Dubrovniku. Dne 11. in 12. maja je praznovala katoliška mladina v Dubrovniku svoj dan s službo božjo, predavanji in zabavno-poučnimi prireditvami. Uspeh je bil zelo lep.
—	Odkritja o svoječasnem roparskem umoru v Bjelini. Dne 22. junija lanskega leta so našli v Bjelini v njegovem stanovanju ubitega in oropanega bivšega avstrijskega stotnika Alfreda Hiinflinga. Zločina sta bila tedaj osumljena stotnikova neporočena žena Helena Lutz in njun nezakonski sin Fredo, ki so oba zaprli. Razen tega so zaprli tudi nekega turškega natakarja Mehmeda Mujkiča, ki je bil usodni večer po opravkih v Hanflingovi hiši. Sodnija v Tuzli je pa po večmesečni brezuspešni preiskavi in izvršeni glavni razpravi vse tri obtožence izpustila na svobodo, ker so manjkali dokazi o njihovi krivdi. Natakar Muj-kič je nato pobegnil na Mažarsko, odkoder so ga pa pred kratkim izgnali nazaj v Jugoslavijo. Tu so ga oblasti zaprle in na zaslišanju je med mnogim drugim povedal, da jo v mažarskih zaporih od nekih tovarišev slučajno zvedel, kdo je lani ubil stotnika Hiinflinga v Bjelini. Bil je to neki Turek, ki živi sedaj v Budimpešti kot bogat mož. Njegovo ime je oblastem znano in se uvedejo koraki za njegovo aretacijo in izročitev.
—	Zagrebški vagonarji ostanejo, kakor so bili. Zadnjič smo poročali o akciji zagrebških železničarjev, ki še vedno stanujejo v vagonih, da si zadružnim potom zgrade stanovanja. Država naj bi celo akcijo omogočila s kreditom 2 milijonov Din. Vlada je to podporo tudi za trdno obljubila in »vagonarji« so se pripravljali na selitev. Sedaj je pa finančni minister podporo kratko odbil, češ da tako posojilo v zakonu ni predvideno. Vagonarji torej ostanejo kakor so bili — ker sedanji režim za socialne svrhe sploh nima najmanjšega zmisla ne denarja.
—	Arabski cigani v Zagrebu. Te dni si je »ogledovala« Zagreb cela družbn arabskih ciganov, doma iz Tunisa, Alžira, Galate, Tripo-lisa itd., po veri vsi inohamedanci. Cigani so hodili po trgovinah kupovat ali menjat denar ler pri tem goljufali in kradli — prav kakor cigani. Policija je celo družbo poiovila in jo deloma zaprla, doloma pa takoj poslala preko meje.
' PoravnaIfe гвагоспшо*
štajerske novice.
š Za občinske volitve v Colju-okoliea ja
vloženih pet kandidatnih liet in sicer SLS, Bornotovci, Korunovci, Nemci in združeni na* prednjaki, na katere listo so se zedinili sa-, inostojueži, demokrati in narodni socialisti in demokrati, lazili tudi okoli Nemcev in jih; prosjačili za skupeu nastop proti SLS na enf. in socijulistoma na drugi strani. — Najboljše: izglede ima naša Slov. ljudska stranka.
š Ljudski oder v Mariboru priredi v ne« deljo, il8. maja ob pol petih v mariborskem. Nurodnem domu v prid zunanjim misijonom misijonsko slavje, pri katerem vprizore pretresljivo misijonsko igro »Iz smrti v življenje«. Vzvišeni nameu slavja kakor tudi vsebina igre, ki kaže težave katoliškega misijonarja med kitajskimi roparji, bo brez dvoma privabila za dobro stvar vnele Mariborčana v nedeljo v Narodni dom. Vstopnice prodaja Tiskarna sv. Cirila.
Nedeljskim« izletnikom.
Naš človek ima precej smisla za raz. ne športe, obnaša pa se pri tem marsikdo po svoje, kakor bi dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl. Lep šport je med drugimi — morda najlepši — turistika, če bi tolikanj ne grešilo na ta častiti naslov ve* liko_ število onih takozvanih nedeljskih iz-« letnikov, ki hodijo na bližnje pa tudi oddaljenejše gorate kraje le uganjat svoje neslane burke. Ugotavljam pa že a priorl, da pri tem nikakor nimam v mislih naših vrlih planincev, resničnih turistov, najmanj vrlih skavtov, temveč le one trope blodnežev, ki lazijo nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom norce se delat i t narave, namesto naslajat se nad lepoto stvarstva. Sami nimajo naposled ničesai! od tega, in v pohujšanje so drugim pamet* nim ljudem.
Čitali smo že prav zadnji čas pritožbe proti takim psevdo-turistom. Nič zato} treba bi bilo, da se biča njihovo ne le ne-« čedno, temveč često tudi zlohotno obnašanje najmanj vsak teden. In koristno bi bilo, če bi storili to v s i naši listi brež izjeme. Vsak ima med svojimi čitatelji več ali manj takih, ki so potrebni, da se jih ožigosa.
O brczmiselnem« uničevanju našega planinskega cvetja sem pisal nedavno. Da bi le kaj zaleglo! Je pa še dvoje, troje tako grdih razvad pri premnogih naših iz-letnikih, ki zaslužijo, da se javno ©krtačijo. Prvič! Vem, ker sem videl ncSleto-krat na lastne oči in se že (na lastno škodo, ker so me »oklali» z jeziki!) moral spontano prepirati z nedeljskimi izletniškimi škodljivci, da se ti zakadi taka čreda otrok in odraslih tja, kjer je trava najlepša, ali pa tudi v njivo, kjer je žito naj« bujneje, pa ti trga cvetice in pomandra vse vprek, tako da so kobilice še pravi božji blagoslov v primeri s te vrste škodljivci. In še to: natrga ti cvetja za koš, potem se ga pa naveliča nositi in ga vrže za prvi plot kraj pota. Če ni to najmanj bedasto, kaj naj je še potem?. Da dela škodo, na to tak »izletnik« ne misli, Dru« gič: Kasneje, na jesen, ko dozorevajo sadeži, o kako je grdo in neusmiljeno, kar počenjajo tedaj taki izletniki. Sam sem bil zopet priča, kako je prošlo jesen neka celo »boljša« družba kruto natepavala dozorelo orehovo drevo in lomila veje, da je letelo vse vprek. Čutil sem se dolžnim, da sem poklical gospodarja; šele tedaj je odšla ta — kako naj ji rečemo drugače!
—	roparska družba, ali s sramom ali brez sramu, ne vem. Ne sadež na zemlji ne nad njo, sadje na drevju, nima miru pred ne-i katerimi ljudmi, ki so hujši od nevihte. AH gotovi ljudje ne vedo, da je to tatvina
—	tudi sadja, ki se kaznuje po kazenskem zakonu? Pa še to: Pred desetletji se po« nekod mestni človek ni smel skoro pokazati v gotove kraje na deželi, če ni hotel včasih neprostovoljno zasukati hrbta. Pri« znavam, da je bil temu često ali večino-, ma vzrok izzivajoč nastop tedanjih nem« škutarjev in nemških »turnerjev«. Toda ljudstvo mnogokrat ni razločevalo le-teh od drugih izletnikov. In tako je moral be« žati marsikrat po nedolžnem tudi kak' drug »prokleti škric«, kakor so tistikrat psovali mestne izletnike. Ali hočejo d a 1 n a š n j i izletniki mar, da se zopet vrnejo časi, ko bo naš kmetovalec, ki se trudi v potu svojega obraza, v vednem strahu, kdaj mu trud njegovega dela pobije toča, zopet začel sovražiti jih, ker mu uniču-. jejo poljske in druge pridelke? Naš kmeU ski človek je silno dober, uslužen in po« strežljiv; toda vsako potrpljenje ima svoje meje. Tretjič: Pride tak-le nedeljski izlet-i nik v gostilno na deželi. Da ni obnašanje in govorjenje vselej v redu, to je pač ža« lostno, tembolj, ker se smatra vsak izleti nik za naobraženca in civiliziranca, ko nekajkrat na leto prihaja k Sv. Katarini ali k Sv. Joštu. »Neuki«, toda v mišljenju plemenitejši kmetski človek pač mnogo« krat s pomilovalnim nasmehom zre na takega »inteligenta«, ki se obnaša, kakor da bi bil srednjeafriškega pokolenja. Po« tem pa še to. Brali smo prav zadnji čas, da uhajajo nekateri kavalirji, ne da bi plačali, kar so zapili in zajedli, vrhtega pa
Stran ft
......'	I	.1 ' IT' ТТГ ТГГјГ-------
Se odnašajo steklenice in kozarce, ki jih potem razbijajo ob potili. To je sramota, da ji ni primero, in seveda tudi kaznivo. Je pač takim tičem treba gledati na prste in jih po potrebi izročati v roke pravice. Četrtič, in to je posebno ostudno: Ko se *rrača taki-le nedeljski izletnik, marsikateri izmed onih, ki se je napil po vzoru Mice Kovačeve, se ti dere, kakor da bi obseden, ali kakor bi se pravkar od-Srgal v kaki menežariji. Na vlaku ga je poln kupe; zaletava se ob sopotnike, posebno ob dostojne. Nobena kletev mu ni toregrda, nobena beseda preogabna. Pre-f klinja ti dušo, mater božjo, svetnike. Govori, da bi ga bilo najbolje zapreti v svinjak. Ali železniška uprava ni dolžna skrbeti za red in mir v vagonih? Naj se postavijo taki ogabneži na hladno na prvi postaji Med njimi se vozijo tudi tujci. Žalostna nam majka, če bodo taksirali Slovence po onih, ki se obnašajo na tak ostuden način kot se nekateri — po-vdarjam nekateri — nedeljski izletniki!
F. K—n.
Ljubljanske потее.
lj Taborišče na Sv. Jakoba trgu. Ljubljanski demokrati so si zbrali osebo g. Jos. Grila in njegovo nesrečo za predmet komedije in brezvestne hiijskarije ter že nekaj dni pišejo o kolibi, ki si jo je omenjeni g. Jos. Gril napravil na Sv. Jakoba trgu in tjakaj preselil svoje pohištvo in družino. Da bo javnost spoznala motive demokratske hujskarije in način pisave demokratskega časopisja, ki iz nesreče posameznika brije norce, smo se v tej zadevi pri pristojnih oblasteh informirati in dobili v zadevi sledeče točne podatke: G. J. Gril je vpokojeu višji policijski stražnik ter sedaj vslužben pri Jadranski zavarovalni družbi v Ljubljani, ki ie nedavno zgradila v Ljubljani mogočno in veliko stavbo, v kateri ima prostora za več svojih uradnikov in kamor bi ne samo za silo lahko spravila pod streho g. Grila. Imenovani g. Gril je stanoval s svojo družino, t. j. z ženo in šesterimi otroci doslej v hiši 'Ane Zagorc v Florjanslci ulici 36, kjer je zasedal eno sobo in kuhinjo. Ker hišna lastnica ;Ana Zagorc ni imela stanovanja v lastni hiši, je bilo Grilovo stanovanje označeno kot njenim potrebam ustrezno v svrho sodne odpovedi. Ana Zagorc je nato sodno odpovedala stanovanje g. Grilu za majev termin letošnjega leta. Sodna odpoved je postala pravomočna in bi se imel g. Gril z 8. majem t. 1. izseliti iz stanovanja. Pravni zastopnik Ane Zagorc jc nasvetoval g. Grilu, naj zaprosi Ano Zagorc, da mu bo rok za izselitev podaljšala za toliko časa, dokler ne dobi drugega stanovanja. Tega g. Gril ni hotel poslušati, ampak se je, ko je dobil obvestilo o pravomočnosti sodne odpovedi, sam brez sodne intervencije in brci intervencije vsake druge oblasti izselil, znosil svoje pohištvo na sv. Jakoba trg, kjer sedaj biva. Izvršila se tedaj ni nikaka deložacija, temveč se je g. Gril iz stanovanja prostovoljno umaknil na prosto. G. Grilu je mestni magistrat ljubljanski potom gospodarskega nrada po g. magistratnemu nadsvetniku Janči-gaju ponudil pred pravomočno sodno odpovedjo in pred njegovo izselitvijo, stanovanje na ljubljanskem Gradu, katero je pa g. Gril odklonil. Nato se mu je ponudilo istim potom zasilno stanovanje v baraki na Ledini, katero je pa tudi odklonil in iija^il, da gre raje na prosto na sv. Jakoba trg. Kakor se nam o tej stvari poroča od očividcev, je g. Gril res nasedel demokratski hujskanji in svojega položaja ne jemlje resno, ker v večernih urah pije s hujskači na sv. Jakoba trgu. Tudi ni prišel na stanovanjski urad javit termina, do kdaj postane sodna odpoved proti njemu pravomočna in ni opozoril stanovanjskega urada, da mu preti deložacija. Z dopisnico z dne 10. maja je javil stanovanjskemu uradu, da stanuje na Sv. Jakoba trgu »pri znamenju štirih svetnikov« in enak" dopisnico je poslal tudi g. županu dr. Periču, iz česar se razvidi, da g. Gril svoje zadeve ne vzame resno in da se hoče norčevati iz oblasti in oblastnih predstavnikov. G. Gril kot bivši višji policijski stražnik bi moral že vedeti, da na tak način ne bo prišel do stanovanja.
lj Kopališfe nn Ljubljanici. Mestna občina Je že pričela na kopališču s popravami, katere so potrebne vsled poškodb, ki jih je napravila decemberska povodenj. V nekaj dneh bodo popravila dogotovljena, nakar se bo kopališče za letošnjo sezono še tekom tega meseca otvo-rilo, zlasti za solnčne kopeli, ako bo ostalo vreme trajno ugodno.
lj Prve črešnje. Sinoči ko doSle iz Trsta prve črešnje. Ljubljanske branjevke se niso trgale zanje ker vedo, da v Ljubljani ni preveliko ljudi, ld bi si lahko vtolažili želje na takih dragih prvorojencih primorskih črešenj. Cene sinoči še niso bile znane, a bodo gotovo vrtoglavo visoke. V Zagrebu so te dni prodajali prve dalmatinske črešnje po 100 Din kg; ker pa p" tej ceni >niso šle«, se jih sedaj dobi >že^ po 30 do 35 Din kilogram.
lj Arctacije. V sredo popoldne je monter Franc Schvvarz z Dunaja razsajal po Woliovi Ulici, Kongresnem trgu, Židovski ulici in po Bregu ter žalil kralja in državo. Stražnik je Schwarza aretiral, ta pa se mu je uprl in se ni pustil odvesti. Končno so pripeljali voziček, na katerega so Schwarza naložili in odpeljali na stražnico. — V Florijanski ulici je stražnik aretiral trEovskeea potnika Ignacija Hafneria.
kateremu je pred dobrim mesecem izročil krojaški mojster Miloš Skerbec iz Trbovelj v razprodajo sedem oblek, vrednih 5000 Din. Hafner je obleke res prodal, denarja pa ni odra-čunal. Odpeljal se je na Hrvatsko in ga tam zapravil.
Ij Policijske ovadbo. Včeraj so bile na policiji vložene sledeče ovadbe: 1 tatvina, 8 cest-nopolicijski red, 1 prekoračenje policijske ure,
Premalo »Svetega pisma« v Vzhodni Aziji.
Strahoviti potres na Japonskem je imel tudi posledico, ki ni nihče nanjo niti v sanjah mislil; zmanjkalo je >svetega pisma«. Za tisk biblije in drugih knjig krščanstva je bila razrušena Jokohama za Vzhodno Azijo to, kar je Leipzig v Evropi. Biblijo so tiskali v '25 jezikih in narečjih za Japonsko, Kitajsko, Siam, za Filipine, Sundske otoke itd. Zaloge »sve-tega pisma« so bile v Tokio in Jokohami in so vse zgorele. Dotična tiskovna družba je imela ogromno škodo; ne samo, ker ji je bilo uničenih na desettisoče izvodov, temveč tudi, ker so bile uničene vse tiskovne naprave. Tam, kjer je bila tiskarna, so dobili sedaj pod kupi pepela in podrtin obširno in čevelj debelo ploskev svinca, stopljeno iz svinčenih plošč za tisk biblije v omenjenih 25 vzhodnoazijskih jezikov. Da odpomorejo pomanjkanju vsaj za prvo silo, so v Newyorku na zelo drag fotogra-fičen način iz posameznih strani natisnjene japonske biblije napravili nove tiskovne plošče, so natisnili 50.000 biblij in jih poslali na Japonsko. Ameriška biblijska družba je vrhu tega po vseh svojih zalogah po svetu pobrala vse, kar je mogla dobiti v japonskem jeziku natisnjenega, da ne bi zaslalo tako lepo zapo-četo krščansko delo v deželi solnčnega vzhoda. Krščanski ameriški krogi pomagajo pri zopetni zgradbi tiskarn na Japonskem, kar le morejo. Zanimivo je, da biblije na Japonskem ne tiska in razpečava kakšna krščanska, temveč neka budistična tvrdka. To je tembolj znamenito, ker je bila ob času začetkov te družbe Japonska in tudi druga Vzhodna Azija krščanstvu sovnražna. Ustanovil je družbo Japonec M u r a o k a ; prej budist, je postal kristjan in se je z vso vnemo posvetil novemu delu. Začetkoma je delal sam, v majhni sobici, bore malo črk je imel, eno samo ročno stiskalnico in euega samega pomožnega delavca. A podjetje je hitro raslo in je zaposlovalo v teku razvoju včasih do 1200 delavcev. Začeli so pa delo vsak teden s službo božjo, ob ponedeljkih torej zato eno uro pozneje. Tisti delavci, ki niso bili kristjani ali pa ki se službe božje niso hoteli udeležiti, so prišli torej uro pozneje v tiskarno. Vsak dan je šlo iz tiskarne v svet .15.000 biblij ali njenih sestavnih delov, pošiljali so jih do najbolj oddaljenih kotov Vzhodne Azije. Pred nekaj leti je Muraoka umrl; podjetje vodita — oziroma sta do potresa vodila — dva njegova sina. Eden je kristjan, drugi pristaš Konfutze-jevih naukov. Ta je v nekem spisu javno priznal, da marsičesa v krščanski veri ne razume, da pa smatra > sveto pismo« za največjo knjigo sveta in da naj ta krasna knjiga ne manjka v nobeni japonski hiši. Kakor je bil oče neumoren v delu, taka sta tudi sina, in bosta podjetje spet obnovila. Pa naj začneta s še tako skromnim začetkom.
ŠOLSKI POUK NA JAPONSKEM.
Ljudska šola (sho-gakko) posreduje splošno izobrazbo. Predmeti, ki se učijo v njej so: japonska in kitajska pisava, zgodovina, aritmetika, osnovni pojmi naravoslovja, geografija, slikanje, petje, telovadba in etična vzgoja. Včasih učijo tudi latinico. Na ljudsko šolo se naslanja dve- ali triletna višja stopnja, kjer se izobražujejo mladi Japonci v istih predmetih, kot v ljudski šoli, seveda v bolj razširjeni snovi; k temu pride še angleščina. Učna snov srednjih Šol (chu-gakko) je povsod podobna in enaka, toda vkljub temu obstojajo razlike glede kvalitete, ki se posebno ostro pozna pri visokih šolah (koto-gakko) in univerzah (Dai-gaku). Če je kdo slušatelj šole, ki ma sloves pri Japoncih, mu ni težko priti v šolo višje vrste n. pr.: iz dobre srednje šole na dobro visoko šolo, iz boljše vrste visoke šole na boljšo univerzo. Število učencev v skoro vseh šolah je omejeno, tako, da je sprejemni izpit za šolo, ki je bolj priljubljena, težji, kot pa za drago, bolj navadno. Učni predmeti za srednje šole so: japonščina, starojaponščina in starokitnjščina, literarna zgodovina in swtovna zgodovina, poleg teh predmetov še japonska zgodovina novejšega časa, orientalska zgodovina (Japonska, Koreja, Kitajsko in Indija), potem zgodovina zapadnega sveta (kot jo učijo v Ameriki in v Evropi), dalie angleščina, freneobčina in nemščina (fn jezik obligatoričeu. navadno angleščina, ki gra veliko vlogo v japonskem praktičnem življenju), potrm aritmetika, algebra in geometrija, trigonometrija, fizika, kemija, botanika, zoologija, geologija, mineralogija, telovadba (tudi vojaške vožbe, borenje in Jinjitsu), risanje in etični pouk (praktični uvod zapadne in vzhodne lilozofije), v višjih razredih pa tudi nekoliko gospodarskega in pravnega pouka. To se uči v srednji šoli navadnejše vrste. Poleg tega obstojajo šo u?ni seminarji za ljudske šole, za gospodarske, trgovske in gozdarske
Sni A,
2 pasja kontumaca, 1 telesna poškodba, 2 nedostojno obnašanje 1 nezgoda.
lj Tatvina. Posestniku Janezu Bobnu iz Blate je na Cojzovi cesti padla z voza 250 Din vredna bela konjska odeja. Odejo je pobnd šofer mimovozečega avtomobila. Policija šoferja zasleduje.
Telcije meso po znižanih conah: I. vrete kg 23 Din, II. vrste kg 20 Din prodaja Jožef Kocjan, mesar, Šolski drevored.
V splošni visoki šoli, ki naj bi bila nekakšna predpriprava za univerzo (ali za višje razrede gimnazije) sta dve različni smeri: prirodoslovna in kulturno-znanstvena. Prva ie usmerjena bolj k prirodoslovni vedi in višji matematiki, druga pa k filozofiji in literaturi. V obeh so učni predmeti skupni, pouk se pa vrši v modernih jezikih, v angleščini, nemščini in francoščini. Prirodoslovni oddelek ima matematične, prirodoslovne, medicinske, gospodarska in tehnične, literarni pa filozofično-li-terarne, juridične in gospodarsko-znanstvene razrede. Preje so pri tej razdelbi strožje ločili eno smer od druge, dandanes pa so skupne zveze med obemi večj?, ker se polaga večja važnost na splošno izobrazbo. Iz tega je tudi razvidno, da dandanes ne velja na Japonskem visoka šola kot pripravljalna šola za univerzo, temveč, da je to šola, kjer naj bi dobilo ljul-stvo visoko splošno naobrazbo.
Poleg teh ima Japonska še veliko število specialnih visokih Sol. Tako n. pr.: visoko šolo 7Л trgovino, tehniko, gospodarstvo, monta-nistiko, za moderne jezike (poleg angleščine, nemščine in francoščine, še za italijanščino, španščino in za ruski, kitajski, mongolski, malajski in indijski jezik), poleg te še visoko šolo za mornarico, za gozdarstvo, za svileno industrijo, glasbo in umetnost in učne seminarje za srednje šole.
• • •
—	Kardinal Mereier obhaja pravkar petdesetletni mašniški jubilej. Ta praznik slavi vsa Belgija in tudi Francija, spominjajoč se junaške vloge, ki jo je igra! kardinal, ko so Nemci njegovo domovino poplavili. Papež je kardinalu poslal poseben breve, istotako je mesto Malines naslovilo nanj posebno adreso. Zelo ga je počastila tudi pariška Akademija moralnih in političnih ved.
—	Don Sturso — papeški nuncij? Nedavno je don Sturzo v >Popolu< priobčil članek, v katerem je opozarjal na nevarnosti, ki bi pretile cerkvi, če bi gojila preozke stike z današnjim nacionalnim režimom. Članek je fašistovsko kroge silno zbodel in uvedli so novo gonjo proti don Sturzu, ki ga hočejo na vsak način izključiti iz političnega življenja in Italije sploh. Kakor sedaj poroča rimska : Epoca« se ima to zgoditi na ta način, da bo don Sturzo imenovan za papeškega nuncija kje v inozemstvu.
—	Protincmške demoaetraeije v Moskvi. Minolo nedeljo so v Moskvi odkrili pred ko-misarijatom za zunanje stvari spomenik ubitemu Vorovskemu. Ob tej priliki so se razvile velikanske demonstracije proti Nemčiji zaradi postopanja berlinske policije nasproti ruski delegaciji. V sprevodu je korakalo 200.000 oseb. Nosili so napise, ki so pozivali vlado, naj proti Nemčiji energično nastopi. Isto so zahtevali manifestanti v svojih klicih. Ob spomeniku so govorili Litvinov, Krasin in Čičerin. Z demonstracijami proti Nemčiji se je na de-
Prometa težave za industrijo tajiške doline.
Industrijci, trgovci in obrtniki iz Zreč, Konjic in Oplotnice so se obrnili na Trgovsko in obrino zbornico v Ljubljani s sledečo spomenico in prošnjo z/i posredovanje v sledeči zadevi:
Podpisani imamo svoje obrate, trgovine itd. ob vznožju Pohorja, katero producira velike množine lesa, ki je skoroda edini proizvod več stotin kmetov in daje eksistenčno možnost neštetim družinam, ki se bavijo bodisi s produkcijo ali obdelovanjem oziroma s trgovino lesa. — Do zadnjega časa so se v teh krajih lesna kakor tudi mnoge druge industrije in obrti debro razvijale in lepo uspevale, izdelki teh raznih obrti so se razpošiljali ne samo sirom naše domovine, ampak tudi v inozemstvo. Pred približno pol letom' pa je uprava železnice Poljčane—Žreče tarifne postavke za prevoz blaga tako močno zvišala, da zdaleka presegajo one pri južni železnici. — S tem povišanjem hoče uprava doseči akiivnoet te proge, udarila pa je s tem celokupno prebivalstvo Konjiške doline iu ne naposled tudi samo sebe.
Če obstoja že splošna želja in zahteva, da nni se laii'i izenačijo z onimi južne železnice, gotovo to ni pretirano; pomisliti treba tudi, da razpolaga ta proga z nezadostnim in skrajno slabim vozovnim materijalom ter nima niti zadosti pokritih voz in blago večkrat na-tovori na odprle vagone, ki so izpostavljeni vsem vremenskim vplivom; blngo se pokvari, nastanejo silne reklamacije itd. Končno pa sta oškodovana trgovec in konsument. Plaht za pokrivanje železnica soleh nima. Tovor-nino Da ie treba plačati isto kot zn Pokrite

lavskem kongresu pečal tndi Trockij. Rekel je, da so bile te demonstracije dokaz, da smatrajo ruske ljudske maee incident v Berlina zrt velik politični dogodek. To razpoloženje bi utegnilo voditi do zapletljajev. Sovjetska vlada položaja noče poostrovati, zahteva pa takojšnjo popolno zadoščenje. Brez tega razvoj rednih gospodarskih odnošajev med obema deželama ni mogoč.
—	Moskovska Velikanož. Letos je dovt*-lila sov. vlada lani prepovedano navadno tridnevno praznovanje od sobote in do torka Zato pa si je vendar privoščila zabavo na račun praznikov. Vsi užitninarji, železničarji in drugi organi so dobili povelje, da ne smejo pustiti v Moskvo pred praznila tovore sira, sladkorja in rozin. Vsled tega niso mogle gospodinje napraviti Izv. »pashoc, svečano jed, ki jo imajo Rusi samo enkrat na leto o Veliki-noči. Cerkve so bile zelo polne. Poleg žen, ki so ohranile zvestobo cerkvi tudi v letu najhujšega preganjanja, se je videlo letos prvič tudi dosti moških. Na prvi dan praznikov je bilo zaprto nekoliko sto zastopnikov plemstva, visokošolcev in trgovcev.
—	Odprava verskih sodišč v Turčiji. Kakor poročajo i/. Angore, je v Turčiji sodna preosnova v celem obsegu izvršena. V Turški republiki ni več niti enega verskega sodišča.
—	Italijanski princ Umberto obišče Južno Ameriko. Italijanski listi poročajo, da potuje princ Umberto letošnje poletje z gojenci pomorske akademije v Južno Ameriko. Svrha potovanja je predvsem naučnega značaja, ima pa tudi politične namene: princ bo obiskal tamkajšnje italijanske kolonije in utrdil njih ve^i z domovino, obenem pa naj ta obisk pospeši prijateljske zveze z južnoameriškimi d& žavami.
—	Humorietični volivec. Pri zadnjih dr-
žavnozborskjh volitvah je neki volivec v Be-rolinu zapisal na svojo glasovnico: Izajija, kap. 41, stih 24. Ko so dolično mesto v svetem pismu pogledali, so našli: »Glej, vi sto nič in vaše delo je zanič; vas voliti, je sramota.«
—	Zračni promet mod Špansko in Ar-gontimjo. Med španskim mestom Sevillo in glavnim mestom južnoameriške republike Ar-gentinije Bueno Aires, bodo vpeljali redni zračni promet. Napravili bodo velikanske zrakoplove z vsebino 150.000 kubičnih metrov, 250 metrov dolge in 30 metrov v premeru. Zoppelm-velikan. ki bo pravkar izgotovijen v Nemčiji na račun Zedinjenih držav, vsebuje >samo« 70.000 kubičnih metrov in je >samo« 2-0 metrov dolg. Zrakoplove hočejo opremiti z devetimi motorji, hitrost na uro bo znašala Д20 kilometrov. Posadka ene zračne ladje bo štela 35 oseb, pa še 40 potnikov bodo lahko vzeli seboj hi 30.000 pisem s poštnino treh pe-set. Oseba bo pa plačala za prevoz 6090 pesek Peseta je bila Л2. t. m. vredna 3.1 dinarjev. Vožnja bo trajala tri dni in pol. Zaenkrat mislijo na eno potovanje na teden.
—	Za doto 37 otrok. V Kufstemu na Ti« rolskem se je te dui poročil kmet Daniel Fal-ger z vdovo POschl. Ženin je star 62 let in je pripeljal s seboj v novi zakon 21 otrok iz svojega prvega zakona, nevesta pa je stara o9 let in je pripeljala možu za doto 16 svojih prvozakonskih otrok. Na ženitovanju je bilo navzočih 180 oseb samo iz ožjega sorodstva ženina in neveste.
—	Rekordno izlaganje. V Filadelfiji so izložili te dni iz norveškega parnika »Alfred Nobel« 8500 ton železne rude v 27 delovnih urah. Glede hitrosti je to rekord. Seveda so imeli tudi prvovrstne priprave.
vozove. Težko občutimo tudi stroške prekladanja v Poljčanah ne glede na to, da se veliko blaga premoči, zlomi, raztrosi ali kako drugače pokvari.
Vse navedeno je za prebivalstvo veliko breme ter močno ovira razmah industrije, obrti in trgovine v Konjiški dolini, ki bi se mogla vse bolje razviti ako bi se ti nedo-statki odpravili, kar bi bilo v prospeh ne samo podjetnikom, ampak tudi konzumentom, ker je Konjiška dolina navezana na uvoz vseh življenskih potrebščin. Podjetnikom je vsled teh visokih, tarifov vsa konkurenca z ostalim svetom onemogočena.
Ob vznožju Pohorja, v Konjicah, nahaja se dosedaj lepo razvijajoča se tovarna usnja, ki zaposluje 500 delavcev; v območju Pohorja nahajajo se veliki kamnolomi; v Oplotnici tovarna lesne volne; v Zrečah, Stranicah in Tolstemvrhu so dobri premogokopi; prvi si je z veliki žrtvami zgradil lastno zračno progo do železniške proge, obrat pa sedaj stoji in lo večinoma le vsled previsoke tarife na tej železniški progi. V Zrečah in Oplotnici obstojajo tovarne za izdelavo raznega kmetijskega orodja; tudi se je v Zrečah osnovala družba, da eksploatira tamošnje marmorne kamnolome, ki edinole vsled previsokih transportnih stroškov še ni pričela z obratovanjem. Rr.zen gori naštetih podjetij obstoja pa v tej dolini še na stotine vodnih žag, med temi 5 polnojarmenikov in več lesnili industrij v Zrečah in v Oplotnici. Vsa našteta podjetja in s temi v zvezi vsa druga trgovina in obrt bi bolje uspevala, ako bi železniški tarifi ne bili tako visoki.
V prizadetih krogih se je že resno razmišljalo o tem, da se osnuje družba, ki si naj nabavi več tovornih avtomobilov za prevoz lesnih izdelkov, iesn nauia. игетоца, 2e-
'"SS'S'
lezniiie itd. in tako popolnoma izloči železnico, kar bi pomenilo za to progo popolno propast. Ako se tarifi ne bodo znižali, nameravajo prizadeti to podjetje oživotvoriti.
бе poprej pa, ko nnmornvanemu podjetju podpisani dado resnejše oblike, se obračajo na slavni naslov s prošnjo: Trgovska in obrtna zbornica blagovoli v splošnem intoresu fimproje na merodajnih mestih zastaviti ves svoj vpliv, da se tovorni tarifi na progi Polj-čaue—Zrečo popolnoma zenačijo s tarifi južne železnice; uvedejo naj se takozvani ne-deljeni ali direktni tarifi, istotako uaj se zopet uvede — kakor je žo svojčas na tej progi obstojal — tretji vlak. — Sledi 55 podpisov.
— Razpis štipendij. Francoska vlada razpisuje za študijsko leto 1924-25 16 (šestnajst) štipendij po 600 frankov na mesec in 80 (osemdeset) Štipendij po 450 frankov na mesec za jugoslovanske dijake oziroma mlajše profesorje v svrho izpopolnitve njihovega študija na Francoskem. Gotov procent teh štipendij odpade na prosilce, ki jih bo predlagala ljubljanska univerza. Kompetenti naj vložijo svoje prošnje do 22. t. m. na rektora-tu univerze kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev v Ljubljani. Formularji, ki jih je treba izpolniti in pa druge informacije se dobe na univerzitetnem sekretarijatu. Prosilci naj se zberejo 23. t. m. ob 11. v sobi štev. 100 na univerzi v Ljubljani, da dokažejo pri eksa-minatorju, ki ga je določil v sporazumu z rek-toratom g. generalni konzul Francije v Zagrebu, tisto znanje francoščine, ki je potrebno za uspešno nadaljevanje študija v Franciji.
Jugoslovanske trgovske zveze s Trstom.
Gospod Janko Jovan je priobčil v veliko-hočni številki »Slovenca« članek pod naslo-rom: Trst, Reka, Baroš, ki smo ga brali v Trstu z velikim zanimanjem. Vedeli smo pa, da bo članek vzbudil prijetno pozornost tudi med italijanskimi tukajšnjimi trgovskimi krogi. Analizirajoč sedanje stanje teh treh luk in navajajoč predpogoje za uspešen raz-ritek trgovskih in prometnih stikov se pride namreč do zaključa, da nudi tedaj za slovensko trgovino najugodnejše pogoje tržaška luka. In res je pred par dnevi opozoril na Jo-vanova izvajanja tržaške trgovce »Piccoio della Sera«, ki je objavil cel članek v prevodu. Gospod Jovan je strokovnjak in dober poznavalec razmer, vendar hočemo si dovoliti k njegovemu članku par pripomb in opazk. On pravi, da slovenski trgovec pozna solidnost tukajšnjih trgovcev, in da glede bančnega poslovanja odpadejo vse skrbi. K tem trditvam moramo pripomniti, da je Trst bil enkrat tak, kakor ga opisuje gospod Jovan, a danes so se razmere bistveno spremenile in poslabšale. Predvojni tržaški trgovci in špediterji so bili na glasu kot solidne tvrdke, ki so opravljale svoje posle z največjo kulantnostjo, in hitrostjo. Ta dobri glas so tudi v polni meri zaslužile, ker so bile kulantnost, solidnost in poštenje podlage in smer njih trgovskemu delovanju. Po vojski se je pa naselilo v Trstu mnogo novih tvrdk iz kraljestva, katerim pa manjka — so tudi tu seveda izjeme — vseh teh predpogojev za reelno trgovsko udejstvovanje. Znani so nam premnogi slučaji, ko so jugoslovanski trgovci nasedli takim tvrdkain in jako drago plačali svoje preveliko zaupanje. Kdo bi preštel vse zgube, ki so jih utrpeli in sitnosti ter stroške, ki so jih imeli z iztirjava-njeml Tudi glede železniškega odpravljanja slišimo neprestane pritožbe iz trgovskih krogov. Sitnosti in zavlačevanja, ki jih povzroča
Jamos Oliver Curwood:	19
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
Smrečji grm jima je služil v zavetje in oba sta se skrila v njem. Toda zaman je skušala volkulja Sivka prepričati Kazana, naj zbeži z njo bolj daleč, v bolj varna zavetja, daleč proč od koče in človeškega duha.
Malo pozneje je zapazil Kazan, ki je Vedno bil pozoren, kako je človek iz koče upregel svojo pse, posadil Jeanno, vso zavito v kožuhe, na sani, zaiedno z njenim otrokom, kot je to storil stari Peter. Nato so se sani začele premikati in Kazan je sledil gazi ves dan v precejšnji razdalji. Njemu je pa sledila volkulja Sivka, ki jo drsela za njim kot senca.
Potovanje se je nadaljevalo do noči. Veter se je bil polegel. Pod svetlimi zvezdami in pod jasno luno je mož prigan jal uprego. Šele zelo pozno so sani dospele do druge koče, do vrat, na katere je mož potrkal.
Kazan se je tiščal v gosto senco in videl, kako se pokaže luč in se odprejo vrata. Začul je vesel glas drugega moža, kateremu je odgovoril glas Jeannin in njenega tovariša.
Tri dni pozneje je Jeannin soprog odšel, da poišče zmrzlo truplo Petra Radisso-na. Kazan je porabil to priliko in se vrnil h koči. Naslednje dni in tedne je delil svoj čas meti to kočo in volkuljo Sivko. Razen Jeanne in deteta je živel v koči mlad človek in Kazan je razumel, da je bil on zanjo enako ljubo bitje in da sta obadva z enako liubezniio liubila dete.
neznosni Italijanski blrokratizem, povzročajo trgovcem ogromne stroške in zgube. Skrajna previdnost je potrebna jugoslovanskim trgovcem tudi pri izbiranju bank, ki se jih hočejo posluževatL Nočemo sicer imena imenovati nobenega denarnega zavoda, toda povedati pa moramo, da je med tolikimi bankami v Trstu le malo takih, ki so tako eolldno, da se jih trgovci poslužujejo in jim zaupajo. In to so le stari, predvojni finančni zavodi. V nove zavode in pa tudi v nekatere starejge, ki so se pa med vojsko pokazali kot neku-lantni in nesolidni in so povzročili svojim delničarjem neizmerne izgube, pa trgovstvo ne zaupa..
Pa še na neko zelo važno in za trgovce rlskantno stvar bi radi ob tej priliki opozorili, namreč na sodnijsko postopanje. Italijanska procedura silno dolgo traja, kar povzroča ogromno troške, tako da se ne splača začeti pravde in je boljše vzeti nase zgubo, in ni objektivna. Ne vpraša se, če imaš prav ali ne, ampak če si Slovan ali Italijan. Jugoslovanski trgovci, ki se morajo zateči k sodišču, si ne upajo vzeti za zagovornika slovenskega odvetnika, ker se s tem izpostavijo nevarnosti, da zgube proces. Taka je italijanska justica. S temi konstatacijami pa nameravamo samo povdariti, kako zelo so se trgovske in prometne razmero v Trstu po vojski spremenile in poslabšale. Četudi so te razmero danes nekoliko boljše, kakor so bile takoj po vojski, je vendar potrebna slovenskemu trgovcu dvojna pozornost in skrajna previdnosti — Glede nacionalnih ozirov v trgovini pa mislimo, da jih ne sme izpuščati iz vida tudi trgovec. Znani so nam slučaji, da se je italijanski tržaški trgovec potrudil pisati slovenskemu trgovcu v slovenskem jeziku — in slovenski trgovec mu je odgovoril v italijanščini, ki je bila pa seveda taka, da bi se ji krave smejale. Pri tako živalinem trgovskem stiku med Trstom in Slovenijo koliko slovenskih uradnikov bi lahko dobilo tukaj službo radi poznavanja jezikov, če bi bilo v slovenskih trgovcih malo več narodnega ponosa in zavednosti! Zakaj jo v Trstu toliko Čehov in Nemcev trgovskih uradnikov? Slovenci smo bili in smo zmiroj šieve! Človek bi zopet ponovil oni izrek o tujčevi
peti, če bi ne bil že tako obrabljen.
• • •
g Reka in Sušak. 2e sta pretekla dva meseca od kar se je pričel promet med Reko in Sušakom. Začetkoma se je pričakovalo, da bo promet če že ne ravno ves, pa vsaj velik del njega šel skozi sušaško pristanišče, а majhen del da bo šel skozi reško pristanišče. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Promet na Reki se je začel razvijati plagoma, a sigurno. Medtem prometa na Sušaku, ako se izpusti ono malo prometa s Primorjem in Dalmacijo, gotovo n i. Radi jasnejše slike podajamo sledeče podatke o promet i v reški in sušaški luki od 24. februarja do 5. maja. V tej dobi se je izvozilo skozi reško luko 31.077 ton blaga, od tega stavbenega lesa 20.316 ton, sladkorja iz Mažarske 8500 ton, mineralni! olj 1628 ton, ostalega 633 ton. V isti dobi pa so je uvozilo skozi .e-šlco pristanišče 52.241 ton in sicer riža 16.950, mineralnih olj 11.135 ton, fosfatov za Mažarsko 5000 ton, za Jugoslavijo 4250 ton, za Reko 2000 ton, premoga 10.0 X) ton, ostalo 1006 ton. — Iz sušaške luke pa se je v isti dobi izvozilo 3890 ton (samo stavbni les, drugega izvoza ni bilo), uvozilo pa 1040 ton cementa in 2410 ton premoga, skupno torej 3450 ton. — Iz teh podatkov sledi, da je bil skupen promet v reškem pristanišču 83.318 ton, v sušaškem pa samo 7340 ton, torej nt imelo sušaško pristanišče niti deseti del reškega prometa. Značiluo
Pol milje daleč, na vrhu ogromnega skalovja, ki so ga Indijanci imenovali Sun Ročk,10 sta našla on in volkulja svoje stanovanje v prijetni špranji. Napram ila sta si tukaj svoj brlog in šla vsak dan v nižino na lov. Večkrat je dosegel do njih gor glas mlade žene, ki je klicala psa.
Tako je pretekla dolga zima Severno dežele. Kazan je tekel od Sun Roclca do koče in Jeannin soprog je pa nastavljal in nato hodil gledat pasti, v katero je lovil živali, ki imajo lepo kožuhovino, male in velike, podlasice, lame in različne lisice, ki so bile številne v tej pokrajini.
Nato je prišla spomlad in z njo velika sprememba.
X. Velika sprememba.
V	Wildernessi se je povsod narava zbujala. Solnce, ki je stalo bolj visoko na nebu, je divno razsvetljevalo skale in gorovje. V dolini so topoli že imeli popke in vonj balzamovcev in smrek jo hil vsak dan močnejši. Na planjavi kakor tudi v gozdovih зе je culo neprestano žuborenje voda, ki so naslajale vsled topljenja snega in preplavljale tla. Delale so si pot do Hudeo-novega zaliva.17
V	neizmernem zalivu so se lomile ledeno poljane z ropotom, ki je bil enak gromu in klopotajoči valovi so se valili proti arktičnemu oceanu. Mogočni zračni vrtinci, ki so hi naslajali, so trenutkoma donašali v aprilski zrak mrzle zimske toke:
Skale Sun Ročka so so strmo dvigale
1H Solnčna pečina.
" Huflsonov zaliv jo široko notranje morje, ki se globoko znjeda v kanadsko zemljo in meri | nič mani kot 1000 lun od severa proti iueu.
je, da je znašaj izvoz gradbenega lesa skozi Sušak samo 8890 ton, skozi Reko pa 20.316 ton. Število parnikov, ki so prišli v reško pristanišče, je doseglo 65, od teh italijanskih 16; jadrnic pa je doplovilo 15. Pri tem niso vračunani parniki obalne plovbe. Istodobno ji prišlo v sušaško pristanišče 15 jugoslovanskih parnikov, 6 italijanskih in en danski. Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, je promet skozi Reko veliko večji kakor skozi Sušak. Odkar je Sušak evakuiran, a Reka anektirana po Italiji, Sušak ni pridobil ničesar, ampak celo izgubil izvoz gradbenega lesa, ki je šel pred vojno izkljnčno preko sušaškega pristanišča. Sedaj je izvoz tega predmeta usmerjen preko Reke. Sušaku preti nevarnost, dn izgubi vsako važnost v prometu v korist Reke.
g Medmrodni vzorčni sejem v Padovi. Za razstavljalce in posetnike VI. mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, ki se bo vršil od 5. do 19. junija 1924 so italijanske državne železnice dovolile znižanje za vozne karte za »tja in nazaj« in sicer: od Postojne do Pa-dove in obratno do Postojne: I. razred za razstavljalce 126.80 Lin, za posetnike 1,07 Lir; II. razred, za razstavljalce 87.20 Lir, za posetnike 72.40 Lir; III. razred, za razstavljalce 53.60 Lir, za posetnike 42.80 Lir. Od Podbrda do Padove in obratno do Podbrda; I. razred za razstavljalce 128.20 Lir, za posetnike 108.10 Lir; II. razrod za razstavljalce 88 Lir, za posetnike 73.10 Lir; III. razred za razstavljalce 54.10 Lir, za posetnike 43.55 Lir; od Reko do Padove in nazaj do Reke: I. razred za razstavljalce 148.70 Lir, za posetnike 126.30 Lir; II. razred za razstavljalce 102.30 Lir, za posetnike 85 Lir; III. razred za razstavljalce 62.70 Lir, za posetnike 50.40 Lin. — Znižane cene veljajo za vožnjo v Pndovo od 15. maja do 19. junija, za obratno vožnjo po od 16. maja do 12. julija. Karte za »tja in nazaj« ee bodo izdajale v vseh obmejnih postajah (Postojna, Podbrdo, Reka) in v vseh agencijah od 1. do 24. junija in imajo vrednost 30 dni. Zn prevoz izložbenega blaga je dovoljen 50 odstot. popust normalne tarife.
g Tržne eene v Zagrebn. Na zagrebškem živilskem trgu so cene znatno padle, špinačo so včeraj prodajali po 5 Din kg, peso po 3 Din, laški grah po 9 Din, laški krompir (novi) pa po 5 Din. — Mlade prešičke so prodajali po 200 Din komad. — Cena piščancem (pohan-cem) je znatno padla. Pred nekaj dnevi so prodajali par pohancev še po 100 Din, včeraj pa so veljali najlepši pohanei povprečno po 50 Din par. Male piščančke so prodajali dva para (4 komade) za 60 Din. — Domači sir so prodajali po 8 Din kg, dočim so ga prodajali še pred par dnevi po 11 Din. — Domače surovo maslo so prodajali po 40 Din kg. Poskočile pa so cene za govedino in za svinjino.
g Promet med Kotorom in Budvo. Kakor poročajo listi, se je začel med Kotorom in Budvo avtomobilni promet.
g Obtok bankovcev т Franciji. Po izkazu francoske notne banke z dne 8. t. m. je znašal obtok bankovcev v Franciji 39 milijard 929 milijonov frankov, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 1. t. m. zmanjšanje za 92 milijonov frankov. Iz zmanjševanja obtoka bankovcev je razvidna deflacijska politika sedanjega finančnega ministra Maršala.
BORZA.
Zagreb, 15. maja. (Izv.) Pešta 0.115, Italija 3.5900—3.6290, London 853.50—356.50, Ne\vyork 80.80—81.80, dolar 79.75-80.75, Pariz 4.8470 do ■1.89.70, Praga 2.38—2.41, Dunaj 0.11375—0.11575, Curih 14.35—14.45.
Curih, 15. maja. (Izv.) Berlin 1.32, Italija 25.10, London 24.66, Newyork 564.50, Pariz 33.45, Praga 16л4, Dunaj 0.C07950, Sofija 4.10, Belgrnd 7.
аивиаиишнипиинапиипатинн
Orlovski odsek na Ježici
proslavi v NEDELJO, dne 18. t. m. z lepo pripravljeno javno telovadbo v ST02ICAH svoje
PETNAJSTLETNICO.
Pričetek ob pol 4. — Igra godba .Mladinskega doma«. — Na svidenje, prijatelji našli
вававиаааиаившвшнаиннвнав
Osjek, 14. maja.
Danes ob 9 dopoldne se jo nadaljevala razprava proti Čarugi. Predsednik sprašujo Ča-rugo, kako je Čarugova tolpa oropala cigane v Poreču. Čaruga pripoveduje:
»V hiši Jurija Radivojovića smo sklenil^ pismeno se obvezali, da postanemo legalni člani društva, ki ima izvajati razbojstva. Nnjpre| je bil troba opleniti cigane v Porečti. Po dolgem govom sem odšel v hišo, da pokličem cigane.« Ko je Čaruga bil v hiši, so njegovi tovariši začeli "streljati v hišo. »Naravno je, da som kričal, naj no streljajo.« Ciganu Štefanu Šajne so odvzeli 16 tisoč kron, v koči Toša Šaj-ne pa 8 tisoč. Ves čas ropanja so cigani morali ležati na trebuhu. Vsak od razbojnikov je dobil delež 800 K.
Predsednik: V preiskavi ste pa priznali* da ste tudi vi streljali.
Čaruga: Priznal sem res, a streljal nisem.
Nato predsednik naglasa, da jo eden Ča-rugovih sodrugov izpovodal, da se je napad na cigane izvršil po Čnruginem načrtu. Čaruga: To ni res!
Predsednik Štefan Šajne priča, da sto vi njegovi ženi vzeli 16 tisoč kron.
Čaruga: Nisem jih vzel, sama mi jih jo dala.
Predsednik: Seveda, ker sie jo hoteli ubiti!
Čaruga: Ni res! Potrkal sem na vrata in rekel: Ne boj se, samo denar daj!
Predsednik: Žena Toše Šajna vam je dala cekin.
Čaruga: Ni res! Dva mi je dala.
Predsednik: Vsi pripovedujejo, da Ste vf napravili načrt za ta rop.
Čaruga: Slavno sodišče! Kako bi mogel jaz kaj takega storiti, ko o teh ciganih še nikdar nisem nič slišal.	,
Predsednik praša nato, zakaj je osnoval novo razbojniško tolpo, ko je prejšnja bila razbita. Čaruga tolmači to tako, da je to novo tolpo osnoval Vid Preradović. Temu se je pridružil.
Predsednik: Kaj ne, zalo, da še to društvo razbijete.
Čaruga: Seveda, da tudi to razpodim.
Nato se obravnava zločin v šumi Vnčjak.
Čaruga: Slavno sodišče! O tem ml ni pa nič znanega!
Predsednik ugotavlja, da se je Čaruga mnogo preoblačil. »Imeli sto mnogo obleke.«
Čaruga: Seveda! Mogel bi napolniti cel vagon obleke.
Predsednik nato čita izpoved priče Mi ha j« loviča, kateremu je Čaruga dejal: »Ne boj se, jaz delujem v sporazumu z orožniki in ministrstvom.«
Čaruga: Nisem imel dogovora z ministrstvom. Nato Čaruga zopet pripoveduje, kako se je priključil tolpi Vida Preradovića samo s tem namenom, da tudi te roparje razžene. (Velik smeh.)
Predsednik nato opisuje, kako je Čaruga v gozdu Vučnjak napadel železniški motor, ki je vozil blagajno. Čaruga vse taji. Predsednik'
j visoko nad smrekami, ki so jih obdajale. I Goli vrh je zažarel v prvih jutranjih solnč- ' nih žarkih in ravnotako ga je do zadnjega ; obsevalo zahajajoče solnce. Na tem solne- ; nem vrhu jo bil Kazanov brlog dobro za- j varovan proti neprijetnim vetrovom, kajti dostop vanj je bil ravno na njim nasprotni "•trani in imenitno se je tu počivalo po šestih strašnih mesecih pretekle zime.
Volkulja Sivka, ki je bila poleg njega, je bila neprestano vznemirjena vsled duha človekovega, ki se je nahajal v bližini.
Večkrat se je začul iz nižine ženski glas, ki je klical Kazana. Volkulja Sivka je dvignila ušesa, med tem ko je Kazan tekel na najvišji vrh skale in začel cviliti. Glas je ponovil svoj klic. Volkulja Sivka, ki mu je bila z lahkimi nogami sledila, je položila svoj gobec na njegovo ramo. Vedela je, kaj znači ta klic in sovražila ga ie še bolj kot ropot in duh človeka.
Odkar je bila zapustila tropo svojih bratov in živela s Kazanom, je bil ta gias postal njen najhujši sovražnik. Kajti jemal ji je Kazana in kjer jo bil ta glas, je šel tudi on. Kadar mu je ugajalo, ji je ukradel njenega tovariša in tako je morala sama tekati okoli celo noč pod luno in pod zvezdami. Toda ostala je zvesta Kazanu in ni odgovarjala klicu svojih divjih bratov. Včasih, če je Kazan poslušal ta glas, ga je lahno ugriznila, da mu pokaže svojo nejevoljo in renčala je proti glasu.
Ta dan pa, ko se je glas že tretjič začul, so je volkulja Sivka, mesto da bi kot j po navadi skušala zadržati Kazana, nena- j doma obrnila in so spravila v zadnji kotiček i svojega brloga
Tu se je vlegla in Kazan jo videl v temi samo njene oči, ki so se divje iskrilo. Splezal jo do najvišjo točke Sun Ročka po izhojeni stezi, ki so jo bile napravile njegove šape. Tu je stal neodločno. Od prejšnjega večera sem je bil nek nemir v njem, ki si ga ni mogel razlagati. Nekaj novega je obletavalo Sun Ročk. Tega ni videl, pač pai čutil.
Vrnil se je 1: volkulji Sivki in vtaknil glavo skozi vhod brloga. Toda tu ga ni sprejelo navadno prijazno, a očitajoče cviljenje, temveč grozeče renčanje. Videl je, kako mu je volkulja Sivka kazala zobe.
Klic se je začul četrtič in volkulja Sivka je divje hlastnila s čeljustmi. Kazan sei je še nekaj časa obotavljal, nato pa je šet dol s Sun Ročka in zdirjal v smeri proti koči.
Vsled nagona vvildskega nezaupanja, ki je bil v njem, ni nikoli naznanjal svojega prihoda z lajanjem. Prikazal so je tiho in tako nepričakovano, da je Jeanne, ki ju držala svoje dete v naročju, kar poskočila, ko je zapazila kosmato glavo in široko Ka-zanove rame. Toda dete se ni nikakor pre-sti-ašilo, temveč se je veselo otepalo in ste-galo obe ročice proti volčjemu psu ter ga po svoje ogovarjalo.
-Volk!« je nežno zaklicala Jeanne, »pridi sem, Volk!«
Divji žar v Kazanovih očeh jo zginil. Vstavil se je pred pragom, na katerega jo položil eno šapo, kakor bi se premišljal, ali naj gre naprej. Nato je pa povesil svoj košati rep in se priplazil po tleh kot pes, kf je storil nekaj napačnega.
(Dalje sledi.)
ga opozori, da bodo prišle priče, ki bodo vse povedale, kako je bilo.
Čaruga: Saj je tudi treba, da pridejo. — Med svojim govorjenjem Caruga vee čas gleda na galerijo, kjer je polno žensk, s katerimi koketira in jim kaže verige, s katerimi je uklenjen. Ker Čaruga na ponovno prepoved, naj ne gleda vedno na galerijo in namiguje gori ni tega prenehal, je dal predsednik zato izprazniti galerijo. Ko je bila ista prazna, je Čaruga bolj zbrano odgovarjal.
Predsednik nato razpravlja uboj orožnika Franca Sirole. Dne 21. junija 1921 je orožni-ška patrulja v Podravski Moslavini izvedela, da so v bližini nahaja Čaruga. Začelo se je zasledovanje. Opolnoči so orožniki planili v gostilno, v kateri je bil Čaruga. Orožnik Širola ga hoče prijeti, a Čaruga ga prehiti in ustreli.
Čaruga izjavlja, da to ni res. Orožnik je prišel v sobo in prašal: Kdo so ti ljudje? — Čaruga je odgovoril: Sedite, pa boste videli, kdo so. Orožnik nato seže v žep, Čaruga pa zgrabi revolver in dvakrat ustreli v svetilko, da je nastala tema Nato se je začelo streljanje na vse strani. On ni streljal na orožnika.
Popoldne je bil zaslišan Čarugov oče Peter Stanisavljevič, kateremu je sin iz ječe pisal, naj mu prinese denar. Oče, ves potrt, izjavlja kratko: »Naj gre k vragu! Naj mi da mir!« Nekdo z galerije napravi medklic o ve-salih in štriku, kar starega moža tako pretrese, da mu je postalo slabo. Sluge odneso očeta iz dvorane.
Nato se razpravlja slučaj, kako je Čaruga hstrelil tovariša Jožo Matota. Matot je v prepiru streljal na Preradoviča ter pobegnil. Društvo ga je obsodilo na smrt. Čaruga ga je našel v neki koči in ustrelil. Čaruga to taji in pravi, da je slučajno tedaj res bil blizu tam in Cul neko streljanje.
Čaruga nato priznava, da je pisal pismo upravitelju pristave v Krivaji, ki se glasi: »Lo-gor, 30. julija 1921. Spoštovani gospod! Čarug, vodja komitov vam nalaga, da v petih minutah izročite 6000 Din. Če tega ne storite, se vam bo zgodilo kot trgovcu Šlosbergerju. Zakaj iščem od vas denar, tudi vi ste mene iskali z orožniki in ste od moje bivše žene odnesli 2 stola, ki sem jih kupil za svoj denar od Miške Mate iz Bara. Vi ste rekli, da sem vam stole nropal. Zato mi izročite v 5 minutah 5000 Din. Če se temu uprete, boste kaznovani. Spoštovanjem Jovan Čarug. P. S. Ko denar izročite, vam je na voljo dano, če hočete to javiti orožnikom ali ne. Če ne javite, vas ne sme nihče več nadlegovati. Če pa javite, da ste mi denar dali, boste zopet kaznovani z 10.000 Din. Z eno besedo, jaz se ne bom jezil, če javite ali ne. To je vaša stvar.<
Narodno gledišče.
DRAMA.
Petek, 16. maja: »Kamela skozi uho šivanke«. D.
Sobota, 17. maja: Zaprto.
Nedelja, 18. maja: Gostovanje Hudožestvenikov.
Pondeljek, 19. maja: Zaprto.
Torek, 20. maja: Zaprto.
OPERA.
Petek, 16 maja: »Manon Leseaut<. Red F. Sobota, 17. maja: »Selo Stepančikovo«. Izven. —
Gostovanje Hudožestvenikov. Nedelja, 18. maja: »Življenjski boje. Izven. —
Gostovanje Hudožestvenikov. Pondeljek, 19. maja: »Jekaterina Ivanovna«. Izven. Gostovanje Hudožestvenikov. Hudožestveniki r Ljubljani. Po dosedanjih vesteh se pripeljejo Hudožestveniki v Ljubljano v soboto zjutraj ob pol 7 z dolenjskim vlakom s Su-šaka. Na kolodvoru jih sprejme uprava in člani Narodnega gledališča v Ljubljani. — Vse posetni-ke predstav opozarjamo, da je početek predstav, v katerih gostujejo Hudožestveniki, točno ob 7 zvečer.
Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonoglas.«
Naznanila
Javno predavanje priredi v nedeljo, dne 18. maja »Društvo slušateljev filozofske fakultete« v veliki dvorani univerze. Začetek ob 10. Tema: jO nacionalizmu«. Referent: Stane Melihar.
Ljubljana ima danes ob 8 zvečer izredno pevsko vajo.
Poselska »veza ima predavanje (sestanek) v nedeljo, dne 18. maja ob pol 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Vabljene ste vse služkinje! — Tajnica.
Jadranska straža. Člani in prijatelji društva Straže se vabijo k udeležbi I. občnega zbora, ki se vrši v soboto, dne 17. t m. ob 8 zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Po občnem zboru prijateljski sestanek z delegati zunanjih podružnic. — Znaki Jadranske straže se dobe pri društvu Turjaški trg 3—II.
Hišni posestniki ljubljanski in okoliški se ponovno vabijo na občni zbor v nedeljo, dne 18. maja 1924 ob 9 dopoldne v veliko dvorano hotela Union. Isti dan ob 2 popoldne se vrši v restavracijskih prostorih hotela Union občni zbor delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo.
Chinoferrin kina železnato vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri re-konvalescenci. — Dobiva se v vsaki lekarni.
Prostovoljno gasilno društvo Laverea naznanja občinstvu, da se vrši velika vrtna veselica v nedeljo, dne 18. maja, katera se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Droštro za konjske dirk« ▼ Ljutomeru je svojo za 11. maj napovedano dirko v kasu in galopu preložilo na nedelje, dno 18. maja, katerega dne se vrši dirka z neizpremenjenim sporedom.
Omizje »Mak« agrikultnrne akademije ▼ Mn-gjarovar priredi v mesecu juniju svoj 10 letni sestanek. Bivši člani se prosijo, da naznanijo svoje sedanje bivališče in naslov na: Venglarcsik, Bo-drogkeresztur ali Sreter Magjarnandor Hongrie.
Iron, železnati izdelek, znano sredstvo proti slabokrvnosti in bledoličnosti ter pomanjkanju teka. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu in se dobi v lekarni Leustek.
Cerkveni vestnik.
c Nočnim častivcem se naznanja, da je nocoj pred praznikom sv. Paškala, zaščitnika častilcev presvetega Zakramenta, skupna molitvena ura od 9 do 10. Molila se bo 10. ura: Zahvala za božje dobrote. Uljudno vabimo k obilni udeležbi.
Dijaški vestnik.
Akademska zveza. Življenje zahteva od nas, da smo si na jasnem o naših smernicah in da uravnamo svoje življenje po teh. Da pridemo do te jasnosti v vsem, priredi Akademska zveza v nedeljo, dne 18. maja ob 10 dopoldne v dvorani Akademskega doma skupščino vseh katoliških akademikov, kjer govorita gg. dr. Aleš Ušeničnik o Akademik in vera in dr. J. Ujčič o Akademik in morala. Dolžnost vsakogar je, da se udeleži zborovanja, ker je to le v njegovem interesu. Kar se tiče akademske maše, prosim, da si vsak ogleda razglas na tabli v Akademskem domu. — Predsednik.
Turistika in šport.
HAŠK : ILIRIJA. V nedeljo, dne 18. maja gostuje v Ljubljani nogometni team Hrv. akad. športskega kluba iz Zagreba. Nastop Haška, utemeljitelja in dolgoletnega voditelja vsega jugoslovanskega športa, je za nas vedno prvovrstni športni dogodek in bo sigurno tudi tokrat izzval pozornost in privabil na športni rrostor Ilirije mnogobrojno publiko. HAŠK, ki je največji in najsolidnejši splošnošportni klub v državi, zavzema tudi v nogometnem športu vodilno pozicijo. V Zagrebu je momen-tano izven dvoma najmočnejše moštvo, v Olimpijski team postavi šestorico svojih igralcev. Brez konkurence je njegov obrambni trio Fridrich—Vrbančić—Dasović ter leva stran
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem OTVORIL s 15. majem
na Marijinem trgu št. 2, nasproti frančiškanske cerkve, kjer bom imel vedno na zalogi iste izdelke, kakor v svoji pekarni
na Gosposvetski cesti štev. 7. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam vnaprej točno in solid. postrežbo,
Viljem Bizjak
parna pekarna — LJUBLJANA,
Gosposvetska cesta štev. 7.
Pridna, poštena in zanesljiva DEKLE " krščanske hiše,
vajena hišnih del in šivanja, se sprejme kot služkinja k tiružini treh oseb v mestu. -Oglasi naj se pri ravnatelju Fr. Vidic, Dunajska ccsta 61,
Kontoristinja
vešča poleg nemščine tudi irancoščine, se sprejme. Ponudbe na: E. MALHAPE, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Državni URADNIK,
vešč slov. in nemške stenografije, strojepisja 1Џ več tujih jezikov, IŠČE popoldanske službe. — Ponudbe pod »O, K.« na upravo lista.
RAKI
tudi solseksc-mplari, vsak petek zvečer pri .MRAKU« na Rimski cesti. Lep senčnat vrt, izborna kapljica. 2849
Proviz, potnika
»peljanega pri industrijah, išče tvrdka A, LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
NAPRODAJ lepo, majhno
POSESTVO
v Šmarju na Dolenjskem. -Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 21.	2818
Prodam ceno čistokrvnega, 22 mesecev starega PSA-«DOBERM ANA«. - Izvrsten varuh. - Naslov se izve v upravi lista pod Stev. 2831.
Mlade, lovske resaste
PTIČARJE
poleženc dne 1. aprila 1924, prodam. - MEKINDA, Novi Vodmat št. 62.	2744
Iščem izvežbanega strojnika
K PARNI LOKOMOBILI, ki je obenem izučen ključavničar, po možnosti vešč na strojih za obdelovanje lesa. — Ponudbe s spričevali in navedbo plače na: FRANC OSETf parna žaga, Sv. Peter, Sav. dolina.	2846
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
lasnega оМ1ш
Vedno velika izbera vplctk (kit). Priporočam ee za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z .L'Oreal Henc«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
kolarnike, brezglavnikc, žičnike za strešno lepenko in krovnike, krepinstifte, ščetarje in tapetnike, štukaturne kaveljčke, povez-nike s polokroglimi glavami, sponke za brzojavno žico, kotnike z zarezo, žbice za čevlje z vdrto glavo, londonske žbice s polokroglo glavo, cvikovce za pete zn. «P« in raznovrst.
vlečeno in žgano 2£c o
izdelujem in razpošiljam na veliko in malo ie od 100 kg dalje po NAJNIŽJIH CENAH
Simon Pire, Kropa (Slovenija)
Zahtevajte ceniki
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
PERJE za postelje:
1 kg sivega, skubljenega.......Din 30
1 kg sivega, mehkega, boljšega .... Din 50 1 kg svetlega, popoln, mehkega . , . Din 80—100
1 kg čisto belega, puhastega.....Din 150—175
1 kg puha, od.........Din 225—300
razpošilja vsako količino po povzetju
HERMANN HEILBRUNN — SENTA (Bačka).
barve, Črnila, lake, kit, emajle, iopiie in zajamčeno čisti firneZ najboljše kakovosti nudi
druiba
Medii-Z@nkl
z.
Marifeor Ljubljana
podružnica	centrala
Tovarne
LjuMjana — Medvode.
o
Novi Sad
skladišče
cement
za Ljubljano in okolico razpošilja
tovarna cementa, Zidani most
na vagone in tudi manjše količine po ceni od: Din 72.— za 100 kg franko sodi, Din 62.— za 100 kg brez embalaže, Din 66.— za 100 kg franko papirne vreče, in sicer franko postaja Zidani most.
Za kakovost Portlandcementa prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost.
Cement je bil v mcsecu januarju 1924 od strani komisije Gradbene direkcije iz skladišča v svrho preizkušnje na Uidverzitctu Beograd, Zavod za izpitavanje gradj. materijala vposlan, in izkazuje 306 kg na cm5 pritiska.
Osebna ali pismena naročila — tudi izpod 1 vagona — sprejema
Ravnateljstvo tovarne cementa, Zidani most.
Lep zidan
7. opeko kriti paviljon, s celim inventarjem, na ljubljanskem sejmišču, poceni naprodaj. Ponudbe je poslati na naslov: Gjuro VALJAK, MARIBOR.	2755
Malo posestvo
naprodaf v Mostah it. 14. •
Natančna pojasnila dž Franc VODNIK, Slomškova nI. 21.
IE
Osebni: I. Fiat, \Vien. L. Deimler, skoro
nov, start in električna razsvetljava. Tovorni: I. Perl Liesing 4 tonski. I. Waff 4tonski. 1. Fiat Ferpflegstvpe 2 1/2Ionski. I. Fiat Turino 15 Ter 1 1/2 tonski. V zelo dobrem stanju in generalno popravljeni. — Plačilni pogoji po dogovoru. — Vprašati je pri tvrdki „Svetla" d. d., Ljubljana, Hilšerjeva nlica št. 5.
i.,YTVn*r~jaan&fvm меиотвгм-.л »wi
forwarda Plazzeriano—Vinek. Ker se je odhod
Olimpijskega teama v Pariz nepričakovano nekoliko zakasnil, je HAŠKu omogočeno nastopiti proti Iliriji s kompletnim I. moštvom. — Predprodaja vstopnic so vrši v trgovini Goreč v soboto in nedeljo. Tekma se prične ob pol 4 popoldne iu se vrči ob vsakem vremenu.
Turistovski klub »Skala« priredi v nede. ljo 18. t. m. izlet na Golico. Ker je flora >aš sedaj v najbujnejšem razvoju se priporoča te priložnosti ne zamuditi. Vožnja polovična. — Odhod s prvim turistovskim vlakom. — Odbor.
Poizvedovanja"
Denarnico z železniško legitimacijo in zne. skom okoli 90 Din sem izgubil 12. maja ob 11 dopoldne od Mohorjeve trgovine v Kranju do postaje. Poštenega najditelja prosim, da .io proti nagradi vrne: Jak. Zupan, progovni čuvaj 66, Žabnica, p. Skofja Loka.
Domska temnomodra kostumska jopica se je izgubila včeraj okoli poldne v Slomškovi ulici. Pošten najditelj se prosi, da odda najdeno v upravi Slovenca proti primerni nagradi.

Kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.
Meteorologično poročilo.
LJubljana 306 m n. m. vlš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
Ca. оршо. vam A	Haio-metet v mm	Termometer v C	1'utiroili. dilerenen v 0	Nebo, vetrovi	1'adavini ▼ mm
14.5. 21 h	-39 9	181	0-8	jasno	
15./5 7 h	741-3	160	06	jasno	—
16.; 5. 14 h	740-4	21-7	30	jasno vzhod	. lA** -
v ,Slovencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal še vedno
Oglas.
Opština grada Beograd nabaviče putem ofertalne licitacije na dan 31. maja ove godine sledeči materijal za kaldrmisanje ulica:
1.	200.000 kom. krupnih kocaka 18/18/18 )
10.000 kom. vezaća 27/18/18.
2.	18.000 kom, krupnih kocaka 18/18/14 i
6.000 kom. vezaća 27/18/14.
3.	6.000 komada krupnih kocaka 15/18/18,
4.	2.000 dužnih metara ivičnjaka 20/26,
5.	320 vag. sitnih kocaka (po 50 m2 v vag,),
Materijal, od koga se kocke imaju izra-
diti, mora biti eruptivna stena, propis. trdoće,
6.	1000 m3 biranog lomljcnog kamena za opravku ulica.
7.	1000 m" tucanika za opravku drumova. Materijal za tucanik i lomljen kamen mora biti krećljak iz boljih formacija.
Svaka sc vrsta materijala može zasebno lifcrovati.
Opšti i tehnički uslovi za ovu liferaciju mogu se videti svakog dana u Saobraćajnom odelenju opštine grada Beograd, Jugovićeva 1.
Rok za pednašanje prijava i kavcije 31 maj 1924 god. do 11. časova prepodne.
IZ SUDA OPŠTINE GRADA BEOGRADA,
Abr. 10.508 od 10. maja 1924 god. Beograd.