Poitnina plačana y gotoTini „ _ _____ Presso — Cena C o.eo D o molfub v Ctubliani 8. /ulf/a 1942-XX ~ 55-Štev. 28 J, m£<*- - ' ■ '* • vV- -Prijateljstvo 3Sosäö!sas!ososÄ5Siosa^^ Ljudje govore V družbi govoriš o svojem sosedu in mu očitaš, češ da je odljuden, prevzeten, da je zagrešil tako ali drugačno nerodnost. Pa se oglasi nekdo, ki začne tvojega soseda braniti in zagovarjati. Ti pa se brž sklicuješ na sodbo drugih ljudi ter praviš: Saj vsi pravijo, da je res taki Kdo pa so tisti, ki tako pravijo,? Morebiti so kaki neznačajneži, ki vsakomur na dušo pihajo. Utegnili bi biti tudi taki, Ki so od tebe ojlvisni, ki te potrebujejo, se te boje ali od tebe česa pričakujejo Morebiti" so ljudje, ki slepo drže s teboj. Morebiti so celo taki, ki bi te radi nahuj-6kali ter se jim kar imenitno zdi, če se drugI začno kregati in prepirati. Najsi bodo taki ali drugačni, ti jim tako rad verjameš ter potem še praviš: »Vsi tako pravijo« Recimo pa, da bi kdo grajal tebe. Da bi druge bolj prepričal, kakšen si, se sklicuje na sodbo drugih ljudi ter pravi: »Vsi tako pravijo.« Kaj pa boš ti na to počel? Prav gotovo se boš na vso moč razjezil ter dejal: »Kdo tako pravi? Za vem — tisti trapasti Miha, tisti bedasti Jaka, tisti stari grešnik Jože. Kdo bo kaj dal na besedo takih ljudi? Če taka sprijena sodrga o meni kaj govori, mi je le v čast.« Tako govoriš, če drugi o tebi kaj govore. Dekle, kaj pa ti? Po naključju prideš v družbo, ki v njej sedi tudi mlad fant, ki pa se s teboj ne vede s [»obodno. Venomer se ti neslano slini. Ti pa se mu umikaš, kar je za pošteno dekle čisto prav in hvale vredno. Kmalu pa tisti fant postane vsiljiv in drzen. Spet ga zavrneš Kako pai Saj si pošteno dekle. O tem prav nič ne dvomim in sem prepričan, da si res pošteno dekle. Vendarle pa bi te rad nekaj vprašal: Tisti sitni fant, ki te je nadlegoval, da si ga morala zaradi njegove nedostojnosti zavrniti, zdaj preneha in te ne nadleguje več. Pač pa govori s teboj o čisto vsakdanjih rečeh. Zdaj mi pa odkrito povej, kak ti je zdaj pri srcu! Ali ti morda ni celo nekam neprijetno in zoperno, da oni ni ve5 tako lahkomiseln in drzen? Pazi na to, kar tt pravim: Morebiti njegove lahkomiselne drznosti nisi zavrnila z resnično notranjo nejevoljo, morebiti te je njegova drznost notranje celo kal! mikala. Zdaj, ko se je fant spametoval, si pa kar nekam nejevoljna. Če je tako, si le nikari no umišljaj, da je tvoj odpor zoper vsiljivca rodila tvoja kreposti Ti, ki se rad šališ Pravijo, da nisi hudoben človek. Ne bi rekel, da si kdaj komu kaj hudega storil. Hudo te pa ima, da rad kdaj koga oplašiš, podražiš in • skrbjo navdaš. Žilica ti kar miru ne da, dokler koga prav pošteno ne potegneš za nos. Tebi je vse to le malenkostna in docela nedolžna šala. Nikoli pa nisi pomislil, da vendarle pri vsej dobrodušni šaljivosti morebiti nI samo šala. Vi tvojih potegavščinah je vendarle nekaj, kar U dela veselje, ko gledaš, kako si tega spravil r. ■strah, onega v zadrego, skrb in podobno. Bržkone bo v tvojem ravnanju precej škod- rJO .r** o- ."iti • 22£f2X visu.« a "L i>. :a 3HMKe. aia. e amiseli —fw-fTie- üTTQ: .■>... .rO-aTTS» i Tny—ìnr.f»- . «tìassiiK-rr x - m*——. i. —i astr-ra «j«äsiiii im HO xoüt- w :i v » iuht- ä« xs-.viu- aaacEffle acasax ■ n-r JSHU- ' .-»« «eme^ il jji u»> a. ni» »feicanM "i rorv JX r™ .Äiese T«r o jteen. * urrà:» a amia. te 3UMCi -Fiaìee. aie -nói sirx.. " ; »sii. -xaanrTOi»«- tf » ima. ras cai'11«'! i'mxi« ^irciasa ' ad asoew invari .»arcai a- osi*:: itraaasa ihnsm ; -1)" trmrri. .za. a .a jj«:- ;rt!ìihì>vsu ama a n:-:.r - -i — larrttc. .s&i^u n Atmonza. ' lürr*n e e unirti 3 e ans ,o - tarema aaetamii. : »oiauaa .».'.4W) n thi:• -m ■. ver e T-iejcv^ x far-SÌ. *Ì7I- - - .i -isr'rcaa -jl■■ .m-^ii a 'aa »>-— -iTraciin. __ v **(a ir™- n« ini UH • su J»4_l a «.« " mini 4 - „c »♦•i-2 as i '"Jiii er-r- jm ..-i« -«irr ai 5®....« a. , ja«! ira me—t :a. ..33 «M sam '»»..«M». - ^rn:' — !■! -■ - a 31 , ìoan •trt rmwfi t^ti rt ni lir ü ix * »=nj; mar: BMI Mi. i -frr i> -f mak hü D ni" 3 . 'er-av-io " "n - m- xBKij: 1' mii. > " -i - sHmn;- ■ Mana a ' .-rr-. Xia»»tn À » "••« u»< « ' aumaa ■'-.'i 1.1..1 i'.'u«' ' um:' . ajcìia r -2 > "n: .ie ..o;» fuiau srara;«. »"i w**nnia -HMUHWT 11 .aia. v Z3ì.ien>«t» > «ìsr a ^e Hiib«iii arsmi 3jr.ru- ~TTnr--.gr bbk» ì,__ aia ■ arali—r-^-r. -—7 rnuBiKja. ~ TIS Wir— mma iuai. ^- -orrr -E _ ' n '« aa * 1111 "X""* ■ i anniiBuùKn. wra-«i —« :i>nar . -aar»t uraTi - ^ ■ i «Bit oca a-r-.. ..^r -Bina- a is:.: ; , m t . a .a- a»r ■ - HTr-fa. <-r—..... , unt -awr-i * bp «»»iti 'i- k; ; i TOirt! ^ea aauet. rar ■ arri* toLb irr a TE1E1 )«aa=.r;3i kaum a. * * »«Mti r- -«liem {«»i n r ias«i iurrriat ^nan :weoi ;iot(«:i mico e afta ia e I. itr ia n II. U in jTTÌBO • XI" e 1».: m-■iirr i.ttta ■■ e lei.;» -waiii., r -rjar'l '^fiiwtr iU...au< » e •'■T ,< Tier»j„r-„) iniü«: rorcae an «tan. :w?ovi -«r* .ni t wa raca z .ir. * « «r - moina smsù :i;?eai me. x i a meo sauiz:: «une secar:». -j-t- ■ 31 e air tìmu mm-: n«rc-v *r-v. jo« jontea. :ar t mutua, aus a» •e au « »m atuiiuu -.lesovi mnooi:. " .öüjt' -aia«». i»««sra. -im mi crarn.-; irr-» «sca -cer invi a 'a t- «« ag-tttea e irz aran a ari ^»tiai xBirr.- jn-,. ft ~'m .i:ti:e « »-anàaiar ;: -ea: - - - • I'" rtasrsi.-hj- a -a» -o -^r; ttamx*. .-ita 3>rzar- -o k-m a «ramai: -zre- r:-.:? xr-iit ? "io "*rai ro. v; # ~ x '„en «««a vcto kkktia ijk" -, »io «hctx » tao tlim -Dica otaskv.stta. ""-r. ~ a. -ne aae 'cert: _mc i -tt», :e. e -e aDüi .iiuiULUM». Cina;« -a -e ? naaanx » ni 'jüiro ijsnmif -rt. :x ? rs •oois-o dico 's- i» aite -oriün « «sa -v i« ■ <-rs*_ --J10 ara. a air rma; a--coìzaia. watai i»a ? auRTOC. 'trrm. n - >— 1 a« - -a»*htxi '-i. i--^ -a 'jmr-1 : -.„ - -ante»:* - v'-rrca i -*naB». 1 « > - _r»:- -^r .'«a--wen anali .ar ra: -xm-r-,.rr-.. hr «■»»*!*— «uearet. -a -sui t - v^nii -»orti« h-««) -frvr—rit :<-:ü:rTai—■ -..:: t mi^ :afc.-r;jai ratx-: a -n -caavausa e'ci «ti -ü -wua :nn- ia-u 1*1 -1 «) » bw ' ■ ."utì^aì- .ria.*aa -amul j1» wüim« -a «»«a. tfi.aj» »iar '-.'m»«» iratn*. "•'111141-i, « -«»«ai * ai rwui: -e>a*4i jmm va \üKd«r. ■a «mi« - '««Rtja « «mt. rtr»» mu uw»f jj»»thj — stttl. '..l-i^uj «uh uraw 3 «« aoiwacr a>»iJt-iv a vj.ìtvf, r*«»« lui >sats ^ -»fa»!'. * « 'vi Jii » Ws, ,41. -« « rr.ii ' Tqni WJW r-ana 1 '.. -niJ ■m -eaar- - «israfci rMUIi* •m- : ) . craset-m -vjiit-i ___ a aulica«. itrv. iüj 1 Amelia. -■a 'v a.- . Pošiljanje poštnih paketov vojnim ujetnikom in drugim internirancem 1'0 dogovoru med pristojnimi oblastmi je pošiljanje poštnih paketov vojnim ujetnikom Jn civilnim vojnim internirancem v taboriščih (konfiniranci in osebe v sodnih zaporih so izvzete) od t. julija dalje poverjeno Italijanskemu Rdečemu križu, avtonomni sekciji v Ljubljani in urejeno kakor sledi: Vsi zgoraj omenjeni paketi se smejo pošiljati samo po avtonomni sekciji I. IV K. v Ljubljani. Vsak vojni ujetnik ali civilni vojni in-terniranec sme prejeti mesečno po en paket do največ 5 kg brutto teže. Za paket naj se uporablja trpežen ovoj. razen škailje še močan ovojni papir ali vrečevina in močna vrvica, predati pa se mora paket odprt. Na ovoju mora biti razločno napisano: ime, priimek in naslov prejemnika in isti podatki o pošiljatelju. Oli predaji mora pošiljatelj predložiti posebno izjavo 7. navedi» vsebine paketa in s podpisom. Lahko pokvarljiva živila se ne smejo posili,iti. Izrecno pa je prepovedano prilagati tolxik in vse vrste tobačnih izdelkov, knjige, časopise, pisma, nože, vilice, žepne nože, britve. vnetljive snovi in podobno. I'aketi 6 tako vsebino se IhmIo zavrnili ali zaplenili, pošiljatelji pa se bodo ob ugotovitvi kaznjivega dejanja ovadili vojaškemu vojnemu sodišču. Paketom, ki niso namen jeni /a P. M. 3200, se mora priložiti dve carinski deklaraciji. Za vsak paket pobira I.R.K, pristojbino 10 liir (deset lir). Paketi «e sprejemajo v poizvedovalnem oddelku I lì. K., Puharjeva ulica 2-1, vsak delavnik od 8 do 12. — Pošiljatelji izven Ljubljane 'lahko pošljejo paket po, pošli I. U. K. avtonomni sekciji v Ljubljani, če upoštevajo ostala zgornja določila. Pošiljki naj priložijo prejemnico poštne nakaznice kot dokaz, da so vplačali doiloee.no pristojbino 10 lir. Ta znesek se lahko vplača tudi na ček. račun št. 15-384. Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija v Ljubljani, priznanico pa priložijo pošiljki. d Peta obletnica, ko je nmrl nadškof Jeglič. Dne 2. julija je minilo pet let, kar je umrl naš veliki apostol in vodnik nadškof Jeglič. Danes šele razumemo njegove zgodovinske besede, izgovorjene na shodil v Celju. Veliki videč nas je hotel pripraviti na čase, ki imajo priti, sam pa je odšel, da kot veliki naš zaveznik prosi za nas. da ne omagamo, marveč »veliki dočakamo velike čase«. d Nova kanonika v ljubljanskem knpitljn. Mesto pokojnega kanonika Ivana Stišnika je imenovan g. župnik Ivan G o ga la, mesto po-ikojnega dr. Alojzija Merharja pa uršulinski spiritual g. France K o r e t i č. Čestitamol d Za častnega konzistorijaliiega svetnika je bill imenovan dr. Jakob Kotnik, gimnazijski profesor v Ljubljani. Čestitamol d 2iletniro zvestega službovanja pri družini trgovcu Železnikarja v Ljubljani je praznovalo te dni služkinja Mira lereb. Živela f _ , d Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani poroča, da je svojo pisarno prešeljlo dne 27. junija v Marijanišče, Poljanska cesta 28. (1 Kočevski premogokop je sedaj največji rudnik v Ljubljanski pokrajini. Lanski izkop premoga v mesecu oktobru je znašal 13.100 ton, v zadn jih desetih mesecih od marca do januarja <>7.6(H) ton. dočim je predlani v desetih mesecih znašala proizvodnja premoga 83.200 ton. Obrat so v zadnjem času razširili in poglobili. •Sedaj je v rudniku zaposlenih okoli 1000 delavcev. d Zavod sv. Stanislava v Baragovem semenišču tudi za prihodnje šolsko leto sprejema nove gojence, zlasti za prvi gimnazijski razred. Sprejemni izpit bo jeseni; priglasitve pa ne odlagajte do zadnjega! — Vodstvo. . d Delovni urnik zn dela pri žetvi in mlačvi je ixwlaljsalo pristojno ministrstvo. Dnevno l>0do žanjci in ini a tiči delali 12 ur. Presežek ur bodo plačali a poviškom, določenim za izredna della. d Da ne bo pomot, je treba pojasniti, da so kovanci po 20 centesimov, ki imajo na eni strani šesterokotnik, še veljavni ter ostanejo v prometu, dočim niso v prometu veljavni tisti, ki imajo glavo Italije, držečo v roki klas; te je pač treba zamenjati. d Na primernem kraju v Albani jt bodo zidali veliko kostnico, kjer bodo shranjeni zem-ski ostanki italijanskih vojakov, padlih na albanskih bojiščih. d Okolf 400 ribičev je tekmovalo pred kratkim v Genovi. Tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva, nemalo zaradi cenene prodaje rib. Po tekmi so namreč ribiči prodali 35 stotov rib po oblastno določenih cenah. d Nove ohlastn? odredbe imajo sledeče naslove' Ustanovitev Pokrajinskega korporacij-skega sveta v Ljubljani, Uvedba šolskega pa-tronata, Zapora in predpisi o jiotrošnji obvezil-nega in zdravilnega materiala, Ureditev prejemkov osobju, ki je odsotno iz službe, Predpisi o rabi plovil v vodah pokrajine. Raztegnitev predpisov za kolesarski promet na tririklje. Uvedba vojaških služnosti na nepremičninah v določenih delih pokrajine, Preklic priznanja starokatoliške cerkve, Sprejem in oddaja brzojavk, Prenos poslov stanovskega uradnika na okr. načelnike oziroma ni ljubljanskega župana. Najvišja cen« za oglje. Določila za razdeljevanje in prodajo vina, Določbe glede najema stanovanj in poslovnih prostorov. Odobritev prispevkov za I. 1942, ki jih morajo plačevati delodajalci. d Vsak izvoz tobaka je ukinjen, dokler Iraja vojna in še šest mesecev po sklenitvi miru. d Nesreča ne počiva. Pri padcu si je zlomila nogo Franja Bavdek, 60 letna upo-kojenčeva žena v Ljubljani. — Pri čiščenju «ob-nili tal si je zlomila levico v zapestju redovnica v Ljubljani s Lucija Verbič. — Pri nakladanju sena je padel z voza in se poškodoval levico v rami Franc Jamnik, 16 letni sin posestnika iz Obrij pri Devici Mariji v Polju. — Karbidna svetilka ie eksplodirala t6 letnemu Antonu Rojen iz št. Vida pri Stični in ga močno opekla po rokah in obrazu. — Konj je brcnil v koleno in zlomi! kost Alojziju Laz-niku, 40 letnemu delavcu pivovarne »Union« v Ljubljani. d Ne uživajte marelčnih jedrc. V nekem italijanskem mestu je dala mati II letni Neži, 8letni Marjani in 5letni Mariji prgišče marelič-nih jedrc, ki so jih deklice z veseljem zavžile. Toda kmalu so se pri deklicah oojavili hudi želodčni krči. Starejši deklici sta v bolnišnici podlegli zastriipljenju, materi in najmlajši so zdravniki oteli življenje. d Svečana blagoslovitev 1400 bolnih in 50 ranjenih vojakov je bila ono nedeljo pri baziliki Marije Pomočnice v Turiiiu. Blagoslov je izvršil kardinal Fossatti. d Še par nesreč. Skladovnica drv se je zvrnila na 64 letnega delavca Ivana Jereba iz Ljubljzane in mu zlomila nogo. — Z lipe je padel in si poškodoval hrbtenico 401etni Jože Kregar iz Ježice. — Levo nogo si je ranila 36letna delavčeva žena Franja Rusova iz Dobrunj. — Pri padcu si je zlomila levico 19 letna dijakinja Silva Tomčeva iz Ljubljane. Pri cepljenju drv sta dobila precejšnje poškodbe 591etni delavec Gašper Brenčič z Vrhnike in 45 letni hišnik Anton Žagar iz Ljubljane. — Kamnita plošča ie padla na noge 3letnemu sinu uradnika Tončku Kmetu iz Ljubljane in mu jo zlomila. _ v gozdu si je močno ranila nogo Elizabeta Paternoster, 28letna delavka iz Velikih Lašč. Nogo si je zlomil 30letni Franc Prinčič, delavec v opekarni na Brdu. — S kropom se je hudo poparil po prsih in nogah Marijan Kompare. 4letni delavčev 6in iz Ljubljane. — V novomeško bolnišnico 60 pripeljali 821elno Marijo Buarjevo iz Irče vasi, ki 6i je pri padcu v domači kuhinji zlomila nogo. d Iz razlogov javnega zdravja je notranji ft»i-nister prepovedal potujočo prodajo raznih slaščic in sladoleda. . d V Rimu je nepričakovano umrl znani italijanski pesnik Nello Pilli. V njegovih pesnitvah se prepletajo lirična čustva z domoljubnim povdarkom. s Po sklepu bclgrajske občine bodo v Belgradu vse mestne ljudske kuhinje delile kosilo in večerjo siromašnim družinam tudi v poletnih mesecih. Cena obroku hrane je sedaj določena na 12 dinarjev. t Dr. Gustav Gregorin Po kratki boiezni je 1. julija 1942 umrl v. Ljubljani 82 letni bivši senator dr. Gustav Gre« sorin. Pokojnik se ie uveljavljal v gospodarskih ustanovah in ie bil večkrat izvoljen za državnega poslanca v dunajskem parlamentu. Kot človek in politik ie bil pošten. Naj v miru počival Ribnica. Pri nas ie te dni zatisnil po dolgem trpljenju svoje trudne oči daleč naokoli znani nadgordar Rudeževe graščine - Frančišek Kljun. Dopolnil ie pred kratkim 82 let. Pokojni je živel s svoio pred dvema letoma umrlo soprogo vzorno krščansko življenje. Sam ie bil mož neverjetne zvestobe in točnosti v službi, doma pa poln plemenite resnobe in skrbi za številno družino. Od šestih otrok žive še štirje. Med njimi je tudi gospod župnik Janez Kljun z Golega pri Igu. ki bo prav te dni obhajal srebrni jubilej mašništva. Pokojni nadgozdar je težko trpljenje (deset let ie bil brez noge in večinoma privezan na posteljo) naravnost vzorno prenašal. Bil ie globoko veren kristjan in zato tudi spoštovan od vseh. Kakor ie vse svoie življenje svoji družini bil svetal zgled možate pobožnosti, tako ie legel v grob na prvi petek prav sedaj, ko ves narod opravlja to pobožnost. Kljtib trdemu življenju ga bridkosti niso strie in tudi v tem je pokojni čisto zrcalo. Naj mu bo dobri in usmiljeni Bog bogato plačilo! Preostalim naše iskreno sožulie. V Velikih Laščah ie v 65. letu starosti umrl lesni trgovec in posestnik Franc Andolšek. — V Novem mestu ie odšel v večnost vrl mož. posestnik in" mlinar Franc Kovačič. — V Ribnici ie v Gospodu zaspal 82 letni nadgozdar Frančišek Kljun. — V Ljubljani so odšli v večnost: mati pokojnega ljubljanskega župana Marjana Perič, v.s«učiliški profesor v pokoju dr. Fran Ilcšič in »jdmošolec Dušan Mikec. — Nai počivajo v miru. Preostale tolaži Bogi Cerknica. Te dni so pri nas ustanovili Gospodarsko zadrugo, katere naloga naj bi bila, dobavljati svojim članom, razne, pri kmetijstvu potrebne produkte. Zadruga, ki je že sedaj pokazala lepe uspehe, bo tudi v bodoče delovala le v ljudsko korist in pa za dvig našega kmetijstva ter zadružništva. Na ustanovnem občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo zadruga pristopila k Zadružni zvezi v Ljubljani kot svoji poslovni zvezi, da pe bo dobavljala od Gospodarske zveze. Izvoljen je bil tudi odbor, kateremu predseduje Tone Ponikvar, ki prav dobro pozna zadružništvo in pa potrebe naših krajev, saj je domačin Med prebivalstvom je ustanovitev zadruge naletela na največje odobravanje in na želje, za čim večji, obojestranski uspeh. Zasedanje bolgarskega parlamenta Bolgarska vlada je sklicala poslance na izredno zasedanje Sobranja, kateremu je predložila v razpravo in odobritev celo vrsto važnih zakonskih osnutkov. V prvi vrsti je zakonski predlog, s katerim bo bolgarska vlada za dobo trajanja sedanje vojne določila kakim 150 živilskim proizvodom in ostalim izdelkom, ki so važni za ohranitev človeškega življenja, najvišjo dovoljeno ceno, ki je ne bo smel nihče prekoračiti. Z drugo zakonsko osnovo bo pa bolgarska vlada plače svojega urad-ništva zravnala s sedanjimi cenami raznih življenjskih potrebščin ter jih bo zvišala od 15—20 odstotkov. Razen tega bo bolgarsko uradništvo tudi še prejemalo mesečno razne draginjske doklade v znesku 150—300 levov. Najvišje draginjske doklade bo dobilo nižje uradništvo. a pokritje vseh izdatkov bo vlada najela dvemilijardno notranje posojilo. Razen omenjenih zakonskih osnutkov čaka na razpravo pred sobranjem še kakih 40 drugih, prav tako važnih zakonskih predlogov. Obvezno zbiranje kuhinjskih odpadkov V Pragi je oblast uvedla obvezno zbiranje kuhinjskih odpadkov. Naberejo od 250 do 300 stotov dnevno. Več kot 87% teh odpadkov tvorijo krompirjevi olupki. Svinjerejci se za odpadke fii.vSno zanimajo in bo sedaj tudi v drugih čeških mestih uvedeno obvezno zbiranje odpadkov. Okros sosedov s Najstarejši župnik v djakovski škofiji je iupiiik iz Privlako g. Malo Pavič. Ze 50 let je duhovnik in sedaj najstarejši aktivni župnik v vsej škofiji. Te dni je bral zlato sv. mašo. Na mnoga letal s 106 otrok, ki so postali v nedavnih bojih sirote, živi v Domu narodnega zdravja v Mostar-ju. Vlada je odobrila vsoto 2 milijona kun za preskrbo osirotelih otrok. s Sedanja Hrvatska. Po stanju dne 31. de< cembra liHl cenijo število prebivalstva v sedanji Hrvatski na 6,003.157 duš na površini 102.196kv. km. Država je razdeljena na 22 županij, razen prestolnice Zagreba, ki tvori smostojno upravno enoto. Največja županija je Vrhbosna z glavnim mestom Sarajevom. Vsa Hrvatska je razdeljena na 141 okrajev in 18 manjših upravnih enot Občin jo 09». Zagreb ima 350.000 prebivalcev. s Ustaškemu pnkretu pripadajoče hrvatsko dijakinje so iz lastne pobudo sklenile med počitnicami od. 15. julija do 15. septembra delali v bolnišnicah kot strežnice ali pa v industriji kot pomožne delavke. s Beraška nadloga. V smislu zakona o zatiranju beračenja, bodo na Hrvatskem uredili po-' sebna beraška taborišča. Za Zagreb in okolico je taborišče že pripravljeno. Po deželi bodo morali berači prisilno delati, dokler ne bodo odprla taborišča tudi zanje. s Kača je večkrat pičila 10 letnega Aniona Peterko z Vrhpolja pri Moravčah. V bolnišnici so mu rešili življenje. s Jagode in borovnice so letos zelo dobro obrodile na Gorenjskem. s Kamenito škarpo grade v Poljanah nad Škotjo Loko in sicer za videmskini hlevom in desnim bregom potoka Loòovnice do poste. To bo eno največjih del v zadnjih 22 letih v poljanski občini. s V Gradcu se je mudil te dni dr. Aliehin, svetovni šahovski prvak in je nastopil hkralu proti 21 graškim šaliistom. Igra je trajala pet ur. Ze po dobri uri je Aljehin v boju z 18 nasprotniki odnesel 15 zmag, potem pa je postalo njegovo kretanje previdnejše, a vendar vseskozi uspešno. s Ob priliki 101. letalske zmage je bil odlikovan z meči k hrastovemu listu viteškega križca stotnik Gordon Golob iz Gradca. Njegovi predniki so bili s Spodnjega Štajerskega. s Šolsko leto se bo končalo na Hrvatskem dne 15. julija. Potem bodo ustni in pismeni izpiti, ki bodo trajali do konca meseca, na kar bodo dijaki dobili izpričevala. 6 Izmenjalnira za čevlje. Te dni so ustanovili v Ptuju izmenjalnico za čevlje, v kateri bodo lahko malere zamenjale čevlje, ki so otrokom postali premajhni, za dovolj velike. Predpogoj je, da so čevlji, ki jih hočejo zamenjati, uporabni še za druge otroke. s Boji pri 1'litvičkih jezerih. Dne 30. junija je bilo izdano sledeče hrvatsko uradno poročilo: bsta-ška milica, oziroma točneje trije njeni bataljoni iz Like, pod poveljstvom ustaškega polkovnika Anta Moèkova. nastopajo na področju zahodno in 6everno od Plitvičkih jezer, da ga očistijo partizanov. Partizani, ki so se razvrstili pri Priboju, so bili premagani ter je bilo na njihovi strani mnogo mrtvih in ranjenih. Te oj»eracije so bile izvedene v okviru neprestanih nastopov italijanskih sil, ki spadajo pod poveljstva v Sloveniji in v Dalmaciji. (»Slov. dom«, 1. julija 1042.) s Kelpo bedo začeli v kratkem nrejevali od Karlovca do Siska. Ob deževju je doslej ta reka delala po poljih veliko škodo. s Bivši telovadni dom v Radovljici so preuredili v novo filmsko gledališče. s Nesreča is nesreč«. 17 letni ličarski vajenec Jožef Spes iz Orehove vasi pri Mariboru je padel s kolesa in si zlomil levo nogo nad kolenom. — 27 letna Marija Ferš iz Maribora je padla in si pri tem zadala hudo rano. Prepeljati so jo morali v mariborsko bolnišniro. — Adolfa Gojkoviča iz Slovenje vasi pri Ptuju so morali prepeljati na graško očesno kliniko, ker mu je v kovačnici njegovega očeta priletel železni drobec v levo oko in mu ga hudo poškodoval. s 20.000 ljudi je obiskalo nedavno prirejeno veliko kmetijsko razstavo v Celju. s 19 bogeslovrev je v nedeljo, nn praznik svetega Alojzija, posvetil zagrebški nadškof dr. Alojzij Slepinac v mašnike. f Otroška igrišča bo začela graditi Hrvatska država po raznih večjih hrvatskih krajih. g Nad 8000 Ijndi se je udeležilo pred kratkim JANEZ TRDINA Janez Trdina, naš pomembni pisatelj, spada v prvi rod Mladoslovencev. Rodil se je L 1830 v Mengšu, obiskoval ljubljansko gimnazijo, na Dunaju pa je študiral zemljepis in zgodovino in postal profesor ter služboval najprej v Va-ra žil i nu, potem pa na Reki, pa je že 1867 stopil v pokoj ter ga užival v Bršlinu in v Novem mestu, kjer je leta 1905 umrl. Trdina je izšel iz slovenske narodne pesmi in pripovedke, vendar našega narodnega blaga ni objavljal pravilno na znanstveni način takega, kakršnega je našel med narodom, kakor ga je slišal iz ljudskih ust, marveč je vse to umetno v sebi predelal in nuto objavljal, pa znto njegovo delo ni nič manj vredno in pomembno, ker se tudi v teh predelavah kaže njegova velika pisateljska in umetniška stva-riteljska sila. Naš pisatelj je bil sošolec Matije Viljavca Kračmanovega z Bele pod Storžičem. Oba sta se že zgodaj začela zanimati za naše narodno blago. Obema je bil vodnik in učitelj Martinnk, profesor slovenščine, ki ju je navdušil za veliko domovinsko ljubezen in romantično čustvovanje ter navdušenje za narodne stvari, iz romantike pa ju je vodil že napol v realizem. Trdina se je za svoj pisateljski poklic učil pri zgodovinarju Valvazorju, iz Linhartove Zgodovine Kranjske, pri Vodniku in Koseskeni, največ pa seveda pri velikem Prešernu. Nastop Janeza Trdine v naši javnosti je dvojen: prvič se je pojavil v svoji mladostni dobi od 1849—1853, drugič pa v dobi Ljubljanskega Zvona od 1881 dalje. V svoji mladosti je objavljal povesti, pesmi in pravljice, in sicer v listih Slovenija, Ljubljanski časnik in v Ja-nežičevi Slovenski Bčeli. Narodno blago, ki ga je objavljal v tej prvi dobi. je večinoma iz Gorenjske, v svoji moški dobi pa je nabral pravljic in pripovedk na Dolenjskem, kjer je užival svoj pokoj. Objavljanje in predelovanje narodnega blaga pomeni za Trdino naravnost novo ustvarjanje, saj sam piše o tem: »Narodne pripovedke rodile so se ena za drugo in gubile čedalje bolj svojo prvo podobo, znamenje svojega rojstva. V preprosti govor vpletala se je šala, satira in refleksija. Iz kratkih, pokvarjenih, nerazumljivih pravljic snoval sem dolge, narodnim podobne pripovedke.« velikega sboda v šverljigi v Srbiji. Zborovale! sljskim delom tako nesrečno padel, da si je zlomil desno no«o nad kolenom. — 63 letna Terezija Zorko iz Gačnika je padla s senika štiri metre globoko in odnesla hude notranje poškodbe. — 51 letni Ivan Trampah v Mariboru je padel s poštnega voza, prišel pod kolesa, ki so mu zlomila in hudo ranila desno nogo. — 21 letni ključavničarski pomočnik Anton Knehtl, ki je bil zaposlen pri nekem mariborskem ključavničarskem mojstru, je po nesreči vtaknil obe roki v stroj, ki mu je jiopolnoma odtrgal dva prsta, druge pa hudo poškodoval. — Posestnik Adolf Lošičnik iz St. Il j a pri Velenju je na svojem vrlu ga.?il apno. Nenadoma mu je spodrsnilo in padel je v jamo. napolnjeno z apnom. Obe nogi do kolen sta hudo opečeni. — Ana Gorjuk iz Celja je padla s kolesa in si zlomila desno nogo. s Zveza hrvatskih učiteljskih društev poziva mlnjše in neoženjene hrvatske učitelje, naj se pripravijo na službovanje na šolah v hrvatskih naselbinah v Romuniji. s Po vseh hrvaških mestih. trgih in vaseh so ono nedeljo zbirali denar in živež za hrvaško mladino, ki je potrebna pomoči. Iz mladostne dobe Trdinovega delovanja moramo omeniti tale pomembna dela: Narodne pripovedke iz Bistriške doline, objavljene v Sloveniji 1849. To je sedem pripovedk, ki jih je nabral Trdina v svoji ožji domovini, namreč v Mengšu in njegovi okolici. V Ljubljanskem časniku je objavil še daljšo vrsto pripovedk, posebno posrečeni sta dve: Pripovedka od Gla-san-Roga in Pripovedka od zlate hruške. V prvi od omenjenih je hotel Trdina po zgledu Preja Kr šernovega epa Krst pri Savici napisati na podlagi slovenskih narodnih pesmi nekakšno epopejo naše slovenske zgodovine, v drugi pu je note! prikazati nekakšno satiro in kritiko na sodobne književne razmere pri nns. Iz mladostne dobe imamo tudi prvo povest izjuid peresa Janeza Trdine pod naslovom Arov in Zmnn. To Ìe poleg Ciglerjeve Sreča v nesreči in pred .evstikovim Martinom Krpanom naša najboljša povest iz tiste dobe, sicer še precej romantična in prepolna fantazije, vendar pa tudi že precej objektivna in stvarna. V tej dobi se je Trdina jioskušal tudi kot pesnik in pisatelj basni, toda njegove pesmi so manj pomembne. Končno naj omenimo, da je že v svoji mladosti Trdina pokazal tudi oster čut za stvarno ocenjavanje književnih del. To ga je nagnilo, tla je 1830 za Čopom drugi v naši književni zgodovini napisal kratek pregled slovenskega pesniškega dela od Pohlina do I-evstikn pod naslovom Pretres slovenskih pesnikov. V njem je dal že v tisti ddbi našemu Prešernu prvo mesto v na'em slovstvu, vendar pa je pod vplivom svoje dobe še zmerom Koseskega previsoko cenil. V svoji mladostni dobi je Trdina posegel tudi v splošno zgodovino Slovencev in pokazal v nji, da je nosilec slovenskega zgodovinskega dogajanja naš kmet. Ta njegova zgodovina pa je znanstveno iuanj vredna kot umetniško, pomembna pa je še zato, ker je v nji tudi mnogo opomb glede slovenske književnosti. V svoji zreli dobi, ki se začne z izhajanjem Ljubljanskega Zvona 1881, je Trdina dal Slovencem najboljše stvari izpod svojega peresa. Tu moramo najprej omeniti knjigo Verske bajke na Dolenjskem. To je 43 bajk, ki so vse plod neprestanega pisateljevega dela in zapisovanja bajk med preprostim kmečkim ljudstvom na Dolenjskem. Še pomembnejše pa je drugo delo, Trdinovo najboljše delo: Bajke in povesti o Gorjancih. To je dolga vrsta bajk in pripovedk, zopet nabranih na Dolenjskem, iu nekatere med njimi so pravi biseri našega narodnega pripovednega slovstva, pretvorjenega po Janezu Trdini v umetno slovstvo. Med bajkami in pripovedkami v tej knjigi so najpomembnejše in najbolj znane te-le: Cvetnik, Gospodična, Rajska ptica, Kresna nof, Volkodlak, Ptica Zlatoper, Vila in druge. V zadnjih dveh delili je Trdina zbral vso lepoto naše zemlje, dobro pa je označil ttuli življenje in delo slovenskega človeka, z romantičnim pogledom v pretekle čase, pa tndi s stvarnim pogledom v sodobnost. Ni slikal samo lepote in dobrote v značaju slovenskega človeka, marveč tudi njegove grehe in napake, ki jih nikakor ni hotel zamolčali. Trdina nam je napisal tudi vef spominov, nekakih zgodovinskih povesti iz časov, ki jih je sam doživel. Semkaj štejemo dela: Hrvaški spomini, ki jih je objavljal v Hribar-Tavčar-jevein Slovanu 1885—1887, Bachovi Huzarji in Iliri, deTo. ki nam opisuje čase njegovega službovanja na Hrvaškem v Varaždinu, končno pa Spomini, ki je v njih opisal svoje življenje. Imamo pa izpod njegovega peresa tudi nekuj potopisov. Janez Trdina opisuje v svojih delih resnično zemeljsko življehje našega ljudstva, sicer resda v umetnih tvorbah, n vse te temeljijo na sami tvornosti našega preprostega ljudstva. Tako je Trdina dni slovenskemu ljudstvu v umetni j»dob> — njegovo lastno sliko in njegovo lastno delo. (Dalje.) Oče in mati sta se Čudila tej zaupljivosti in nista se mogla dovolj zahvaliti za skrb in pogoste obiske. Zavili so v hišo. Mati je pogrnila mizo, prinesla vina in dišečo šunko. Nadzornik jo božal ozdravljeno Tilko in dekle je vračala zaljubljene poglede. V hlevu pa je hlapec Niko spravljal obleko t leseno skrinjo. Kos za kosom je polagal, samo srajco, Iti mu jo je kupila Tilka, je obesil na žebelj. Bilo mu je tesno pri srcu. Zaprl je skrinjo, prekrižal roka in se zamislil. V očeh bo se mu nabrale solze, ki so se svetile ob okajeni lampi. Zdirjal je po dvorišču. Ob potoku se je uslavil. Lepa jesenska noč je svetila v živahne valčke, ki so se prerivali med kamenjem in hiteli navzdol. Z njim je hitela njegova sreča, ovita v prelepe sanje, ki so se odbile v skalah. Za roko je žo držal to jasno srečo, pa mu je ušla kakor megla. Tilke ni obsojal! V dno duše pa je mrzil onega, ki mu je zlobno ukradel najdražje na svetu. Stisnil je pesti in v srcu mu je vstala črna misel: »Ubijem ga!« Ko je to misel izrekel, ga je preletel slrah. Pliči, ki so peli po grmovju, so preplašeno zafrfotali. Na koritu je Janez napajal živino, »še k njemu grem!« je sklenil. >Z Bogom, Janez!« je začel. »Kam pa greš?« »Proč!« »Vsi borno morali proč! Ta prekleli vrag nas bo zadavil. Ob vožnjo nas je pripravil, s ceste nas jo po;;nal, da bi crkali ob zapuščenih njivah. Niko, ima» pogum? Enkrat udariva, pa bo maščevano vso zlo! Se nocoj, preden odideš!« ^Enkrat udariva, pa bo maščevano...« »Zame nima več pomena! Ce hočeš, se lahko maščuješ ti. Nekaj mi še teži srce! Zaradi Elze bi rad s teboj govoril. Pa ti bom pisal. Zdrav bodi, Janezi« Roko mu je stisnil in skočil čez zid v zelnik. V hlev je šel in trepljal po vratu konja, ki sta ga začudeno gledala z velikimi očmi. Zgrabil je leseno skrinjo, jo pognal na ramo in s trdimi koraki stopil v vežo. Vsi so obätaii. »Z Bogom, gospodari Jaz odhajam!« Nič ni dejal Gregor, le nadzornika je ošinil I s pogledom, Gospod Herman se je obrnil v kot in pljunil na tla. Tilka je prezirljivo gledala v steno. Samo mati Marička je vstala in Nikotu ponudila roko: »Pa z Bogom hodi!« »In pazi, da Se kogà ne povoziš, ali pa zmečkaš!« je strupeno siknil palir. S Tilko sta se zasmejala. Ta smeh je zadet Nikota v dno srca. že je imel v ustih grozno besedo, pa jo je pogoltnil. Nagloma se je obrnil in izginil skozi vrata v temo. Opotekal se je do klanca. Vse je vrelo v njem in neizrekljiva bolest mu je stiskala srce. Noge so mu zastale. Zvlekel se je za grm in sedel na skrinjo. Zagrebel si je roke v glavo in zajokal. Gospod palir se je poslavljal. Prirežal se je iz hiše in vodil za roko Tilko. Stara dva sta ga spremil» na dvorišče in se mu klanjala. »Pospremi me do klanca, Tilkal« je vabil dekle. »Takoj se vrnem!« je dejala. Kar v veži pustita luč!« Tesno objeta sta stopala po klancu. Niko se je splazil za grm. Videl je, kako je po ozari huš-nila senca. Vlekel je na ušesa, pa ni mogel razumeti besed. Tiho sta govorila ter se ustavila tik za grmom. Slišal pa je razločno besedo Elza. Na lastne oči je videl, kako mu je padla v naročje. Nadzornik Herman je odhajal po klancu, žvižgal in mahal i roko. Ko se je skril za ovinkom, je Niko planjl pokoncu. Zdirjal je za Tilko ter jo prestregel sredi klanca. Dekle se je prestrašena umaknila. »Kaj iščeš?« je zakričal. »Tebe, Tilkal Samo eno besedo mi privošči, potem grem po svetu in nikdar več se ne bova srečala!« Slegnila je roko in s kazalcem pokazala kakor psu: »Marš! K Elzi pojdi, liesramnež! Med nama je vse končano. Izgini, sicer pokličem Hermana!« Niko je trepetat Skočil je za grm, zagrabil skrinjo in se spustil nizdol. Pod klancem se je vzravnala senca, skočila je prek zidu. Zaslišal je kletev, ki ji je sledil udarec in nato zategel krik. Pred njim se je zvalil na tla nadzornik. Po brežini pa je bežal Janez in se skril ob potoku. Pred hišo se je zasvetila luč in temo je pretresel divji krik: ».ležeš, Marija! Ubil ga je!« Niko je zbežal. Dirjal je po njivah, skakal čez jame in izginil v temo. Drugo jutro so ga ulovili v kamnolomu, kamor se je skril v votlino. Zvezali so ga in odgnali v ječo. Nadzornika so pa prepeljali v bolnišnico, kjer se je zdravil. Obiskovala ga je Tilka, dokler se ni čez dober teden vrnil v vas. Delavci, ki so brez posla pohajali po vasi, so kleli nadzornika. »Škoda, da ga ni bolje usekali« so govorili med sabo. »Pa je res škoda!« je pritrjeval Petrov Janez. Niko pa se ni več povrnil. Izginila je za njim sleherna sled. JAME GOLCIJO Lelo je drvelo, kakor bi ga podila burja. Listje na drevju je rumenelo in odpadalo. Na gorah se je plazila meglena zastava, iz katere je začel pihati v dolino mrzli veter. Na kaščah so pletli turščico v kite in obirali hišo za hišo. Največ splelk so spletli okrog Gregorjeve družine. Zelena zavist in črna jeza sta si podajala roke. Veliko so znali [»ovedati o Tilki in nadzorniku. Moški so udarjali po Gregorju. Metali so jedke besede, vezali jih v nagle sodbe in drzne sklepe. Preobjedel se le Gregor. S komolci nas je odrinil od vožnje. Polakomnii se je ceste. Drugi so konje prodali, njegovi konji so zmučeni in zgarani od dela. Drugod kuhajo polento, pri njem še cvre moso. Pa se bo vrag unesel! Še rad bo oral in gnoj vozil na njive! Cesta je trda in ne rodi, njive zelenijo vsako leto, cesta ima kilometre, pa jo je konec — tudi Gregorjeve ošab-notsi ho konec. Pridušali so se, da mu ne borio dali priprege, čeprav bi mu voz obstal sredi klanca v najslabšem vremenu. Ženske so bile še bolj strupene. Začele so s pohujšanjem, ki ga daje Gregorjeva hči vsej vasi. Vsak dan pod večer prihaja v hišo palir. Slara pogrinja mizo in reže pršut. Sodček vina so kupili da ga pijejo dolgo v noč. Kaj pomaga stari, če roma po kloštrih in ima sina kapucinal Sin v samostanu, punca na cesti. Joj mene, kakšna je postala ta Tilkal Sama žida, navrtane lase, čeveljčki z visokimi petami. Seveda mora ugaiati gospodu IGospod palir je vajen gospodičen. Menda je ločen od žene. Zato zapirajo zvečer polkna. Kar nič več jih ni k pelju. V nedeljah se vozi s pai ir jem na motorju. Župnik molči. Druge zmerja, Gregorjevi prizanaša. Menda je prijel starega, pa mu je podvalil denar. Za denar je pa naprodaj vse. Zato Gregor prodaja célo lastno hčer. To mu bo zrastel nos, ko bo konec ceste! Vsaka nit ima dva konca, tudi tako življenje mora končati. Kako, to je vprašanje. • Najhujša ploha se je vsula na palirja. Pomagali so celo moški in gi prekleli do kosti. Nesrečo je prinesel v vas ta zlodej. Razdražil je kmete, odjedel je kruh delavcem, kot valpet izžema peskarje, ki za par borih soldov rijejo kot krti v peščenih jamah. Fortunata je pretepel, ker mu ni pustil, da bi vasoval pri hčeri. Ta vražji skobec lovi dekleta kar po vasi, pri dnevu in ponoči. Menda se je spri z Ludvikom, ker nič več ga ni v gostilno. Gostilničar skuša palirja izpodnesti, baje je že v dogovoru z inženirjem. Užaljena Elza da jo bila že nekajkrat v mestu. Pravi, da bo tožila palirja. Vedno grše stvari prihajajo na dan. Ne bo dolgo, ko bo zasmrdelo in v tem smradu se bo zadušil palir, Gregor in njegova hči. Tako so brusili jezike po hišah, v gostilni in celo v županovi trgovini, kjer je rastet dolg na veliko jezo očeta župana. Vse zabavljanje pa le ni izpremenilo razmer. Posredovanja pri inženirju so ostala brezuspešna. Herman je gospodaril naprej, Gregor je vozaril kakor doslej in delavci, kar jih je iilo, so previdno molčali, da ne bi izgubili bornega zaslužka. V vasi je zavladala revščina. Fantje so uhajali na tuje in dekleta so iskala službe po mestih. Doma so pa tolkli polento in preobračali staro obleko. Najbolj se je poznalo pomanjkanje pri Ludviku v cerkveni puščici, ki je bila skoraj prazna. Zato je rasla pri ljudeh zavist do Gregorja, ki je redno služil in celo dokupil nekaj parcel. Vaščani so se ga ogibali. V začetku inu je bilo hudo, pozneje se je pa preziranju privadil. »Denar mi pa le teče sküpaj«, je tolažil samega sebe. Nekako sredi poletja je Markee dokončal študije in sporočil, da bo pel novo mašo. Doma nt kazalo prirejati slovesnosti, da se ne bi ljudje še bolj obregali in razburjali. Palir je priskrbel avto, mati Marička je spekla torto, oče je preskrbe! vino, Tilka pa si je dala napraviti novo, moderno obleko. Odpeljali so se v samostan vsi razen gospoda palirja, ki mu take slovesnosti niso dišale. Vaščani so s smehom spremljali to pot in nasolili marsikatero bridko pripombo. Najbolj je pa zaäumelo med ljudmi tiste nedelje zvečer, ko so na Gori obhajali žegnanje. Ljudje so kaj radi hodili po strmih stezah mimo velikih skalnatih lukenj do prijazne gorske planote. Sredi med makovim poljem je stala osamljena, B skrlami krita cerkev. Hladen zrak in prijeten vonj po jelkah, ki so obrobljale dolino, je prav prijetno ugajal dolincem. Masleni gorjan-ski štruklji so uživali splošen sloves. Vsako leto se je odpravilo precej ljudi, zlasti mlajših, v Goro, ne toliko zaradi pobožnosti, veliko bolj jib je vabila prijetna samota in planinsko življenje. Zgpdaj v jutru so že odšli nekateri pevci in pevke iz vasi. S smehom in vriskom so se vzpenjali čez gmajne in zavili v kamenite drče mimo štr-lečih, od dežja izpranih skal. Ko so se po končani procesiji posedli v hladno senco bukev, ki so rastle ob cesti, so zaslišali brnenje motorja. Palir je pripeljal Tilkol V vetru so ji plavali lasje in obraz ji je žarel od ponosa. Kar mimo domačinov sta zavozila v preprosto krčmo. To preziranje je razjezilo pevce in posebno dekleta. Patir je pripeljal Tilko. Lokomotiva pred 100 leti in danes Ob prihodu prvega vlaka Menda ga ni med Slovenfcl, ki bi se ne bil ie peljal z vlakom. Mirno ln udobno se voziš v vagonu in pred tabo ee odgrinja vso pot zanimiv svet. Pred 6loletjem ni bilo lako. Tedaj v našib krajih Se niso poznali ieleznice. Naši predniki so prevaiali blago iz kraja v kraj na velikih vozovih, parizarjih imenovanih, živahno iivljenje je vladalo tedaj po belih cestah, ko so vozniki gonili konje in služili svetle novce. V onih krajih, kjer so imeli dovolj globoke reke, so prevažali blago tudi z ladjami. Ljubljančani so dobivali do 1. 1849. vse svoje potrebščine z vozmi od morja, dočim so jim do-vaiali iito, vino in druge pridelke s hrvaške strani po reki Savi. V Zalogu pri Ljubljani je bilo glavno pristanišče. Ob Savi je bilo takrat izredno živabno. Velike tovorne ladje po vodi navzgor je vleklo včasih tudi deset parov volov. Vse Zasavje je takrat služilo denar. Nova železnica je prinesla dolini pomanjkanje. 18. september 1849. leta je prinesel v slovenske kraje novo življenje. Takrat 60 odprli na progi Dunaj-Triesle del železniške proge od Celja do Ljubljane. Prihod prvega vlaka, ki sta ga vlekli dve lokomotivi, je bil zelo pomemben. Tisočglava nino-iica se je zgrnila na ljubljansko postajo. Vse mesto je bilo v zastavah. Množice so pozdravljale a slovenskim: »Ziviol« Ljubljanski knezoškof je blagoslovil prva vozila, nato se je začelo ljudsko rajanje, ki je trajalo do prihodnjega dne. Ob času, ko je prisopihala prva lokomotiva na postajo, je objavil ljubljanski časopis »Novice« zanimivo sliko slikarja Seelanda, ki emo jo tudi mi ponatisnili. Vse življenje na leleznižkih postajah je bilo v tistih dneb bolj domače kakor dandanes. Lokomotive so v 1. 1849. kurili še z drvmi in ne s premogom. Uporabljali so za kurjavo smrekova, je-lova, bukova in hrastova drva in so imeli med, Celjem in Ljubljano za drva več 6kladišč. Kasneje so lokomotive preuredili na kurjavo s premogom. Ako bi se vrnil na svet Anglež Stephenson, ki je pred 6to leti izumil prvi hlapon, bi se golovo močno čudil, kaj so njegovi nasledniki napravili Iz njegovega preprostega parnega 6troja. Dolga je doba od prvega stroja na lesno kurjavo do onega, ki so ga kurili s premogom, pa do teh, ki jih ženejo majhni motorji ali pa drve ob napetih električnih žicah. Po leg prve yreprost» lokomotive ttoji ogromen sodobni parni stroj Una najsodobnejiih lokomotiv C. In ve rni zio i ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) »Čakaj, pogledala bom v njeno sobo.< Vzela je svetilko in pogledala v dekletovo gobo. Zaklicala je: - >Evo je tukajl Nisva je slišala vstopiti' in tudi ni utegnila eleči se. Zdaj pa je ne bi prebudil niti a topovskim strelom.« »Pojdiva 6pat tudi midva,« je rekel oče Tit, »polnoč je najzanesljivejši čas za izvršitev ukrepa. Nihče se ne bo potikaj tod okoli.« »Pojdiva.« Deset minut pozneje sta mož in žena že spala oblečena na svoji postelji. Tedaj je odšla Nežika kot senca iz svoje sobice ne da bi napravila najmanjši šum in se odpravila proti staji, ker 6o bile zaprte črede. Približala se je ležišču, na katerem je mirno 6pal Balie, ga poljubila ter prebudila. »Balin... Balin...« • Kaj je?« je vprašal dečko zmedeno io se dvignil na slami. Nežika ni prinesla • seboj svetilke, da svetloba ne bi vznemirjala ovac. toda skozi okno staje je prihajal lunin žarek, ki |0 je osvetljevaL »Jaz 6em Nežika. Prišla sein, da te opozorim, da nama preti nevarnost.« ln pripovedovala je Balinu vse, kar je videla in dišala, ne da bi mu bila zamolčala kakršno koli podrobnost o nakani, katero sta bila zasnovala «nož in žena. da bi se ga iznebila. »Po mojih mislih,« je dodala ne6rečnica, ko jo je od 6irahu 6preletaval mraz, bi onadva rada videla, da bi izginil v kakšni luknji iu pustivši ljudi v domnevi, da si pobegnil, ali pa bi te hotela vreči na dno kakšnega prepada in bi potem rekla, da ei po nesreči padel vani, ko si 6e ponoči oddaljil in 6e odpravil k prijatelju. Moj Bog! Tit moj rodni brat!« Nežika je ihtela, da se je dečku v 6rce smilila. Bila je silno razburjena. Toda dimnikarček jo je pomiril. »Beži, bé/i, draga tetka, ne delaj ei takih 6fra-liov,« je dejal in jo objel, »zdaj sva tukaj živa in zagotavljani te, da ne bodo dobili najine kože. Nasprotno, očku Titu in mamici Zenaidi bova tako zagodila, da ju bo za vedno minilo veselje, da bi delala zlo komur poli, in midva bova rešena za vedno. Draga tetka, nikoli več me ne boš zapustila.« Dobri dečko 6e je 6mejal in Nežika je čutila, da jo 6trah mineva. Zavzeto ga je poslušala. »Kaj torej misliš storiti?« je zašepetala. »Takoj ti povem, tetka, 6amo če boš mirna in se- boš z menoj vred smejala: Se pred polnočjo bova pripravila vse potrebno.« Ce bi bila mogla Nežika dobro videti Balinov obraz, bi bila docela pomirjena, tako zelo je žarelo iz dečkovih potez zadovoljstvo, da bo mogel dati pošten nauk 6vojim preganjalcem in bo za vedno rešil tudi nesrečnico, ki ga je ljubila kakor mati. XX. Groiica Ada in gospa Duponti 6ta hodili zelo »>ozno 6pat. V onih krasnih večerih jima je ugajalo sedeti pred hišo ter uživati sijajno prlrodo. ki je razodevala.vso Stvarni'kovo mogočnost. Velikanske gore, zobčasle pečine, skupine' bornih hiš, bajni vrtovi, planjave, deroči hudourniki, vijugaste 6teze in jasni mesec na nebu, ki je vse stvari odeval z milim skrivnostnim sijem ter dajal vsemu (skupaj lanlastičen, nadnaraven videz. Marija in vzgojiteljica sta bili že odšli 6pat, utrujeni od dolgih izletov v planinah, in obe g06pe 6ta 6ami uživali nočni hlad in 6e zaupno pomenkovali. Orofico so vznemirjale žalostne slutnje. »Da ta grda ženska vsaj ne bi predrago poplačala Balinu današnje moje trde besede!« je rekla. »Ni6em mogla mirno prenesti njene nesramnosti.« »Prav ste storili, hčerka moja,« je odvrnila gospa Duponti. »A ker so mojster Petron, Ple-začek in celo Pantalon obljubili, da bodo pazili na dečka, bo gotovo vsak izmed njih oprezal okoli hiše botra Tita, dokler bo Balin pri njih. Zato lahko ostaneva mirni.« Ura v oddaljenem zvoniku je odbila deset. »Ali greva spat, Ada?« je dodala gospa Duponti. »Zrak postaja hladen.« »Počakajte še trenutek: ali ne vidite tam doli na stezi nekakšno senco, ki se dviga in prihaja bliže?« »Vidim jo!« »Ne veni, zakaj; toda nocoj me vse vznemirja. Zdi se mi, da bo ta seaca najbrž prišla k nam.« »Kakšna misel!« Senca se je skokoma pomikala naprej. »Čudno!« je dodala grofica. »Zdi se mi, kakor da bi poskakovalo nekakšno dekle.« »Belo čepico ima ne glavi.« »Dà, res je, res je! Oh! Ce se ne varam, je Nežika. Zakaj neki prihaja sem ob tej uriV Brž-se je Balinu pripetilo kaj hudega! Prosim vas, pojdiva Ji naproti.« . »Ne, ostaniva tukaj, da je ne preplašiva. Pokličite jo rajši po imenu.« »Nežika, ali ste vi?« je zavpila grofica, da je njen glas odjeknil po dolini. »Jaz sem«, je odvrnila Nežika. In nekaj hipov pozneje se je že znaSla na kolenih pred obema gospema. Srčna tesnoba in pretres sta ji branili govoriti. »Povejte mi, se je Balinu pripetila kakšna nezgoda?« je plaho vprašala grofica. Nežika je zmajala z glavo, da ne, nakar je zašepetala: »Marija, pomagaj mi... nujno je, da govorim ... nujno je...« »Počakajte trenutek«, je dejala gospa Duponti, ki je ohranila prejšnji mir. Slopila je v hišo in se kmalu vrnila s čašo dobrega vina. Ponudila ga je Nežiki z besedami: »Pijte, hčerka, pokrepčajte se« Nežika ni odklonila in kaj kmalu je njen bledi obraz dobil nazaj svojo naravno barvo in brezbarvne ustnice so se ji odprle. »Oh, kako je dobro! Hvala, hvala I Zdaj lahko govorim.« Pri grofičinem vznožju je bila pručica. »Sedite semkaj«, je dejala Ada prijazno. »Od Balina prihajale, kaj ne?« »Dà, od njega,« je odvrnila nesrečnica ln dvignila proti grofici svoje od solz zalite oči. »Toda bodite brez skrbi. Nič hudega se mu ni zgodilo.« »Ali ga imate zelo radi?« je vprašala gospa Duponti in še bolj približala svoj stol Adinemu. Nežiki so se zasvetile oči. »Ce ga imam rada,« je zamrmrala in sklenila roke. . In kakor da se je iznenada odločila, je dodala preprosto: »Vama lahko povem. Moj sin je!« »Vaš sin?« sta hkrati vzkliknili obe gospe. In mislili sta, da se ji blede. Nekaj trenutkov je vladal molk. Nežika se je jokala in si skrivala obraz z rokami. Toda mahoma ga je dvignila. »Oh! ne mislite, da bi morala zardeli. Svoj zakon in svojé materinstvo sem morala svetu prikrivali, kajti mojega zaročenca je kar naprej preganjala nesreča. Bil je hlapec mojega krutega! brata in je z menoj vred delil usodo, da je nio« ral biti v njegovi službi. Tudi on je bil ubog, zelo ubog, in nesreča naju je združila.« Janko nI poznal svojih staršev. Mene pa Jet brat dan na dan zmerjal in tepel, kajti hotel jo, da bi umrla. Tako bi si mogel prisvojiti del po« sestva, ki je imel pripasti meni. Janko pa je bil usmiljen z menoj in zata sem ga vzljubila. Župnik, ki je umrl pred dvema letoma, Jei bil pravi svetnik. On naju je združil v zakonu, ne da bi bil moj brat za to vedel. Saj naju bi bil ubil, ko bi bil vedel, da se imava rada in! da sva se poročila, ne da bi bila imela hišo ini streho. Ko pa sem Imela postati mati, sem prosila: dobrega duhovnika, naj odkrije mojemu bratu zakon, ki sem ga sklenila, da bi mi dovolil re* diti otroka v njegovi hiši. Toda župnik se je od* ločil, da mojemu bratu ne bo vsega povedal takoj, in je bil mnenja, da ga polagoma pripravi na to novico. Poklical je zato Tita k sebi ter mu povedal^ da me ubogi Janko ljubi, in ga je prosil, da bi privolil v najin zakon.« »Bom sam govoril z njim«, je odvrnil moj brat. Janko je drugi dan odšel s čredo z doma, al se ni več vrnil. Naslednje jutro so ga našli mrtvega v nekemi prepadu. »Je padel po nesrečnem naključju?« ji jel segla v besedo grofica, močuo pretresena po tem pripovedovanju. »Tako so govorili, toda jaz tega nisem verjela. Ne, ne«, je dodala s krčevitim trzanjem uboga Nežika; »nikakor nisem verjela. Ko pa sem obdolžila svojega brata, da ga je umoril, me je zgrabil za ramena, me pritisnil ob steno, uprl pogled v moje oči in divje zarohnel: »Zakaj pa naj bi ga umoril?« Prevzel me je strah in zmanjkalo mi je moči, da bi govorila. »Odgovori! Zakaj?« In me je surovo tresel, da so mi škripala kosti. i Od bolečine sem zašepetala: »Ker ti je župnik povedal, da me je ljubil.* Brat se je zakrohotal. Nato pa je še bolj divje rohnel: »Ce bi vedel, da si mu vračala ljubezen, bi te brez usmiljenja poteptal s svojimi coklami!« Pomislila sem na svojega otroka in rekla; sama sebi, da ne smem izpostavljati otrokovega! življenja in tudi ne svojega, čeprav bi bila rada umrla. »Si ga ljubila?« me je divje vprašal divjak in me stresel. »Ne, nisem.« »Sreča zate I Odslej pa, gorje ti, če ga še kdaj omeniš!« Sunil me je, da sem padla po tleh, na kar, je odšel. »Kakšen divjak!« sta jo prekinili obe gospe. »Njegova žena pa je še slabša od njega. Tudi hčerki sta strašni«, je govorila dalje Nežika. »Oh, ko bi mogla vse povedali!« »Toda ne utegnem, ne utegnem, moram so podvizati.« (badai levim« orlhi»'tniič i REPSffCEK prodaja platno Pravijo in pripovedujejo, da je nekoč živela T majhnem mestecu žena, ki je imela enega edinega otroka. Ime mu je bilo-Repinček. Repinček je bi! nenavaden dečko. Kdor ga je videl, ga je imel za norčka. Imel je kakor buča debelo glavo, ki je počivala na okroglem telesu kakor na sodčku Noge pa je imel tenke kot žve-plenke. Nosil je široko zeleno suknjico, prepasano s širokim živordečim pasom. Glavo pa mu je krasila čepica z velikim pavovim peresom. Tako na-šemarjenemu se je 6mejala vsa dežela. Ve« božji dan je Repinček pohajkoval z rokami v žepu. Ljudje so se ustavljali ob njem in ga spraševali: »Repinček, kaj delaš?« Repinček je resno odgovoril: »Premišljujem.« Mati je bila žalostna svojega sinka in ga je večkrat vprašala: »Sinko moj, kaj bo iz tebe, ko dorasteš?« »Mati, ne mislite n^ take stvari, bom že kaj.< »Kaj neki?« »Kralj.« »Norček eit« Tako je Repinček odgovarjal sleherni dan ln mati, ki ni hotela poslušati takega govorjenja, je hitelat kat platno v statvah. Tkala je in tkala in nekega dne ga je imela deset metrov stkanega in bi ga bila rada prodala. Poklicala je Repinčka in mu rekla: »Poslušaj Repinč»k, jaz ne morem z doma, ker me čaka novo delo. Vzemi ti to platno in ga prodaj. Ali si razumel?« »Razumel, mati.« »Toda pazi sel Ne prodajaj ga ljudem, ki veliko govore. Taki bi te ociganili. Pazi se, da te ne ogoljufajo!« »Je že dobro, mati, bodite brez skrbi.« Repinček je vzel bisago, spravil vanjo platno in odšel z doma. »Vietiti plalno in ga pro- »Kdo kupi moje platno?« daj?€ »No, kaj naj to pomeni?« eo govorili kupci. »Kakšna navade pa so to?« " V Repinček pa se ni dal premotili. Mati mu je bila rekla: »Ponudi plalno tistemu, ki malo govori.« In mater je treba ubogati. Podal se je s platnom na pot. Hodil je in hodil in je dospel v kraj, kjer šo nikoli ni bil. Komaj pa so ga ljudje zagledali tako našemarjenega, so se pričeli smejati in «o se norca delali iz njega. Repinček je bil užaljen in je mestu pokazal pele. Hodil je in hodil In je prišel v drug kraj, ko je bila že noč. Ljudje so spali in vse je molčalo. To je bilo Repinčku všeč. Odločil se je, da bo počakal jutranje zore in ljudem prodal svoje platno. Ko se je zbudil, je bil že beli dan. Okoli njega pa se je nabrala gruča ljudi, ki je radovedno zijala vanj. Repinček se je odkril, se priklonil, izvlekel platno iz bisage in pričel vpiti: »Plalno, platno! Kdo kupi moje platno?« Žene so sedele na vežnih durih in si ogledovale platno Tipale so, glasno govorile med seboj in spraševale po ceni. Vsaka ga je hotela dobiti dober kup. Repinček se je spomnil materinega naročila. Ni mu bilo všeč klepetanje ljudi, iztrgal jim je platno iz rok in vstal, da bi odšel. Ob sončnem zahodu je dospel na vrh nekega griča. Tam je stal visok kip iz mavca. Mož z belo brado in ponosnim pogledom je stal pred njim. Repinček je bil vesel tega srečanja. Nič več nI čutil, da je truden. Lepo se je priklonil možu, se odkril in nalo čakal, sam ni vedel na kaj. Toda ker kip ni govoril, je menil, da mora on prvi spregovoriti. »Gospod knez,« je rekel, »mati mi je naročila, da prodam kos platna, celih deset metrov. Toda doslej še nisem našel kupca. Ali bi ga vi kupili?« Kip je bil seveda mutast in je mutasi tudi ostal. »Vam je všeč, gospod knez?« je znova začel Repinček. »Močno je in trpežno.« Kip je molčal. »Ce hočete, vam ga prodam.« Kip je še vedno molčal. Tedaj se je Repinčku posvetilo v glavi, pome-žiknil je z očmi in položil platno na tla pred kip in rekel: »Saj razumem. Resen človek ste. Prav takšnega kupca rabim. Pustim vam plalno. Ko se bo zdanilo, mi hoste pripravili denar.« In odšel je počivat, ker je bil že truden Ponoči je imel prekrasne sanje. Sanjalo se mu je, da ga je mati sprejela kot zmagovalca in vsa dežela mu je izkazovala čast. »Ce hotele, vam ga pro- Zdaj pa se je Repinček damit čudil. V teh sanjah se je zdanilo. Komaj se je zbudil, je že pomislil, da mora do kneza po denar za svoje platno. Gospod je bil še vedno na mestu. Toda platno je bilo izginilo. Repinček se je globoko priklonil in vljudno vprašal : »Prišel sem po denar za platno « Kip je molčal kot ponavadi in Repinček je ponovil vprašanje: »Ali mi boš plačal plalno?« Kip je še vedno molčal. Repinček je bil potrpežljiv in je ponovil vprašanje dvakrat, trikrat. Toda kip je bil mutast in je mutast ostal. Tedaj se je Repinček razjezil, da je bil ves rdeč v obraz. Odlomil je vejo z drevesa, zamahnil proti kipu in kričal: fe narave V kraljestva čmrljev Dofim je način organiziranja in življenj» čebel vsem dobro znan, se o drugi, njim sorod, ni skupini, to je o čmrljih, ki tudi žive združno v nekakih državah, manj fovori. Te živulicc so od vseh z želom oboroženih želčarjev najboli nedolžne; najdemo jih povsod, kjer so čebele-po vrtovih, po travnikih, poljih in gozdovih! Svoje prebivališče si napravijo v luluijah v zemlji, v skednjih, lopah itd. Toda malokdaj štejejo več ko nekaj sto živali. Dočim so stanice čebel šeslerokotne, grade čmrlji okrogle stanice; tudi niso iz voska, marveč iz zmesi drevesne smole in cvetnega prahu. Ha zen oplojenih samic, ki otrple prezimijo, poginejo vsi čmrlji, tako da živi vsa država čmrljev le eno leto. Vsaka preostalih oplojenih samic ustanovi novo državo, zato napravi sa. inica-matica spomladi majhno, z izletiščeia opremljeno gnezdo, pa nekaj sodčkastih slanic za bodoči zarod; razen tega gradi še trebušasto posodo za med, ki naj bo brana mladim čnir-Ijem. V prvo stanico položi do šest jajčec, jim doda nekoliko medu in cvetnega pralni ter jo zapre s pokrovcein. Kasneje ta pokrovec ud-strani in pita z medom doraščajoče ličinke, iz katerih se razvijejo bube. Mladi čmrlji, samice-delavke, so slabotni in šibki, saj so bili ves čus svojega razvoja slabo pitani in so prebivali na tesnem. Ti mladiči — delavke — takoj pomagajo matici pri izdelovanju ostalih celic, dočim je odslej edino opravilo matice polaganj« jajčec. Šibke, neoplojene samice-delavke grade no-ve stanice, ki so prav tako velike kot one, ki jih je napravila matica; v vsako stanico položi samica več jajčec. Prazne stanice pa uporabljajo za zaloge medu. Ko postaja družina številnejša, so tudi stanice večje, tako da dobi vsako jajčece svojo, in ker je več delavk, ki nabirajo med in cvetni prah, prejemajo ličinke več hrane, zato se tudi lepše razvijajo in postajajo večje, pravi činrlji, dočim so polonici prve generacije v primeri z njimi pritlikavci. Poleti ciorastejo troti, ki so v nasprotju « troti čebel popolnoma samostojni, si iščejo sami hrano, sicer pa ne opravljajo nikakega dela. Oplojenje matic se izvrši izven gnezda. Delavke trotov ne pomore, kakor se to zgodi pri čebelah, marveč ti poginejo pozimi skupuo z drugimi delavkami, oplojene matice pa otrpnejo in prezimijo, kot smo omenili zgoraj. Iz tega vidimo, da je družabno življenje čmrljev manj popolno ko čebelno; zaradi tega se zdi, da pogine, z izjemo matic, vsako leto ves rod čmrljev. Čmrlji imrjo daljši jeziček ko čebele, zato morejo doseči ined tudi v tistih cvetih, do katerih čebele nimajo dostopa. Cvetlice, ki so obi-skovališča čmrljev, so drugače grajene, kakor pa cvetlice, ki jih obiskujejo čebele. Taka rastlina, ki je prihranjena činrljem, je n. pr. žajbelj ali kadulja. Ko sede čmrlj na spodnjo ustno, da bi dosegel sladki med, mora odriniti ploščo, ki zapira dostop do medu. Ko se je dotakne, se sprožijo ukrivljeni prašniki in opla- zijo čmrlja po hrbtu ter ga posipajo s cvetnim prahom. Tako poprašen čmrlj leti na «drugo rastlino iskat medli, tu se dotakne s hrbtom, polnim cvetnega pralni, pestiča in ga oplodi. Po opravljenem oprašenju ostanejo prašniki in pestič v isti legi, torej se ne vrnejo nazaj. To je znak za čmrlja, da je gostišče zanj zaprto, { da rastlina ne potrebuje več njegovega obiska. »Ali mi boä plačal? Ne? Ne? No, pa vzemi tole« — in že je začel mahati po kipu, da se je razletel na tisoč kosov. Toda zdaj se je Repinček začudil, da so ae mu usta široko odprla. Med razvalinami kipa je našel cel vrč samih bleščečih zlatnikov. Pobral je denar v svojo bisago in se vesel in zadovoljen odpravil proli domu. Prepričan je bil, da mu je mati dobro svetovala, on snm pa je najboljši trgovec, kar jih živi pod božjim soncem \.Ob. Vimmmm* rožah je zdravje -^mmKßBrnmWi V mesecu juliju nabiramo največ zdravilnih rož, a ker imamo boli malo prostora, se bomo morali omejiti na najvažnejše. Ker pa opisovanje posameznih rož vzame preveč prostora in ker je itak vsako opisovanje brez slike za spoznavanje zelo nejasno, bomo raje omenili čini več slovenskih imen dotične rastline. Ena najbolj zn"."i!i zdravilnih rož ie Brava kamclica, ki raste skoraj povsod. Od nepravih, divjih kamilic «e loči v glavnem po tem, ker ie cvetišče stožčasto in votlo. V zdravilstvu uporabljamo le cvetne koške in olje iz kamiličnih cvctov. Cvetove nabiramo ob suhem vremenu, in sicer le. dokler so mladi. Kamiličen čai ie eno nainavadneiših in najbolj razširjenj)! zdravilnih sredstev, ki ga uporabljamo za bolezni in bolečine trebušnih organov. Čaj pospešuje potenje, umirja ir blaži krče, krepi želodec, pomirja živce. Zaradi tega ga pijemo pri krčih v trebuhu, želodcu, maternici. pri koliki, napenjanju, neredni prebavi, pri pokvarjenem želodcu itd. Nekateri zdravniki priporočajo kamiličen čai tudi pri bolezni ledvic in jeter. Namesto čaja lahko vzamemo kamilično olje, in sicer 1 do 3 kapljice na sladkorju. Pazil Kamiličnih cvctov nikdar ne kuhamo, marveč samo oparimo! Tudi zunanje rabimo v prah zdrobljene kamilične cvete proti nahodu za nosi jan ie. Ka-milični čai ie dobro sredstvo za izpiranje bolnih in vnetih oči. Prav tako zdravimo z njim razne kožne bolezni, izpuščaje, lišaje, stare rane in kožne tvore. Tu napravimo primerne platnene vrečice, v katere damo cvctie in vse skupaj poparimo. Lahko pa pokladamo na bolna inesta same platnene krpe. ki smo jih prei namočili v čaju. Nekateri se poslužujejo vročih kamiličnih blazinic, ki jih napravijo prav tako. le da vročice ne poparijo. ampak močno segrejejo. Te polem polagajo na boleča mesta. Tudi pri zobo-bolu. krčih in vnetjih pomagajo ti obkladki. Nabrano cvetje kamilic moramo čim hitreje posušiti ▼ senci. Ko je cvetje dovolj suho, ga shranimo v stekleno ali drugo neprodušno posodo. Nikakor pa ga ne smemo hranili v papirnatih vrečicah, ker zgubi svoj vonj in iz-hlape zdravilna eterična olja. Po suhih peščenih krajih, ob železniških nasipih, sončnih brežinali. jarkih in po neobdelanem svetu raste lučnik. papeževa sveča — verbascuin thapsiforme. V tem niesccu nabiramo njegovo zlato ali bledorumeno cvetje, in sicer brez časnih listov. Tudi to cvetje nabiramo pod istimi pogoji kot kamilično. pri sušenju pa moramo biti še bolj previdni, ker poslane cvetje hitro rjavo in ie tako mani vredno. Preden cvetje shranimo, se prepričaimo. če ie res vse, suho. ker laliko en sam neposušen ali slabo posušen cvet pokvari vso zalogo. Cai papeževe sveče, ki ga napravimo iz 15 g cvetja in pol litra vode žene močno na vodo in na potenje. Caj je izborno in priznano zdravilo proti zasliženosti pljuč, kašliu. prsnem katarju in pri bljuvanju krvi. Tudi pri naduhi in pri prehladih izborno učinkuje. V ta namen skuhamo 30 g cvetja v 1 litru mleka, ki ga polagoma spijemo tekom dneva. Tudi pri zlatenci, pomanjkanju teka. boleči zlati žili, griži in pri neredni menstruaciji pijemo lučnikov čai, in sicer 1 do 2 skodelici na dan. Preden spijemo čai, ga moramo skozi gosto krpo precediti, da se odstranijo drobne dlakce, s katerimi ie rastlina preraščena. Te bi namreč Se bolj razdražile sluznico in bi lahko dobili nevarna vnetja. Zoper kašelj pri otrocih skuhamo sok iz 15 g lučnika in aibiševe korenine na pol litra vode. nakar dobro precedimo in sok kuhamo s pol kilograma sladkorja ali četrt kilograma medu tako dolgo, da postane gosto tekoč. Jem-liemo ga večkrat na dan po 1 žličko. Proti zlati žili. bljuvanju krvi. hudemu in dolgotrajnemu kaši ju skuhamo na pol litra vode 15 B mešanice lučnikovega cvetja in listja. Ko vre 20 minut, precedimo in ohladimo. Na dan spijemo omeiiien čaj počav po -požfrkih. Pravni Nezvest mož. M. A. - Naša kazenska postava prešuštvo strogo kaznuje. Za tako dejanje ie zagrožena kazen do dveh let zapora. Kaznovana bi kila oba. tako mož, kakor dotična ženska, če hi se jima dejanje dokazalo. Ze preganjanje pa je potrebno, da proti storilcema vložile zasebno tožbo. Taka tožba se pa more vložili šele, če bi bil na vašo tožbo zakon ločen. Kukor vidite. brez »sitnosti« taka stvar ne gre. Samo jadikovanje ne pomaga. Ce ne morete drugače moža pripraviti do pameti, bo pač treba nastopiti s tožbo, ako imate res dokaze za njegova dejanja. Kakšni bankovci niso veljavnif S. L P. - Po odredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino so proglašeni za neveljavne državni novci in bankovci, prenareieni. zaznamovani ali pretiskani s kakršnim koli znakom, besedilom ali besednimi ali imenskimi kraticami, ki ne spadajo med njih svojstvena oznanienila. Po posebnem pojasnilu oblasti se nanašajo odredbe o neveljavnosti samo na tiste novce in bankovce, na katere so bile na kakršen koli način vtisnjene značbe, rekla ali pečati, ki so žaljivi za ustavne ustanove, za oborožene sile, za pravni red italijanske države ali pa druge označbe, ki so na splošno žaljive za prestiž in čustva italijanskega ljudstva. Tak denar se mora takoj izročiti oblastvu. Raba lalnov in druaih plovil ie prepovedana. Izšla ie odredba, ki prepoveduje na vodah pokrajine rabo čolnov, velikih tovornih čolnov, splavov in plovil vobče, na kakršen koli pogon in v rabi za kakršno koli službo ali namen. Vsa plovila se mora io potegniti na suho in shraniti najmanj 200 m daleč od vode. Izjeme sme dovoliti krajevno pristojno upravno oblastvo (okrajno glavarstvo) samo za čas. v katerem je dovoljen promet in samo za priznano obče koristno potrebo. Na plovila, ki bi krožila v nočnih lirah, se strelja brez kakršne koli opozoritve ali poziva. Vožnja s triciklji je prepovedana. Predpisi o prepovedi vožnje z bicikli so razširjeni ludi na triciklie ali tovorna vözila na nožni pogon. Uporabljanje takih vozil na ozemlju mesta Ljubljane in Ljubljanske pokrajine ie dovoljeno osebam, ki imajo, posebno dovolilnico, katero izdan prošnjo prizadetim in v primerih dokazane potrebe kvestor v Ljubljani ali postaja kr. karabinieriev za krai. kjer ima prosilec svoie stalno bivališče ali kier navadno prebiva. Prijava zitneqa pridelka. D. Z. Oskrbovalci gospodarstev, na katerih se pridelujejo žita. morajo prijaviti občinskim uradom ves svoj pridelek pšenice, rži, soržice. iečmena in koruze Slovenčeva knjižnica Vam bo tudi v bodoče nudila zabavnega in koristnega čtiva. V naslednjih dneh bo izšla znamenita knjiga bolgarskega pisatelja Konstantinova »BA.T GANJO« ali kakor bi po naše rekli »Stric Ganio«, v kateri bo opisana pot preprostega, toda pametnega Bolgara po Evropi v preteklem stoletju ter vse čudovite prigode, ki jih ie ta stric doživel in ob katerih se bomo od srca nasmejali, pa tudi resno prikimovali njegovim nazorom o mar-sikakšnih nepravih pojavih modernega sveta. Knjiga bo stala 6 lir. Kupujte knjige tSloven-ieve knjižnice t J inMMMHMHliiMiMil ■■■■■■■ Meseca julija nabiramo tudi hmelievo cvetje. in iicer le mlade, zdrave cvetne storže. Posušimo ga čini prei. Na luskah pestičnih (torej ženskih) cvetov so močno dišeče žleze, ki se usipljeio najprej kot grenka zeleno-rumena moka, kasneje pa barva potemni in postane zlato-rumena, neprijetnega okusa. Iz posušenih storžev se pripravi čai (lt)« na skodelico vode), ki hitro uspava človeka. Ta čai pa pospešuje tudi prebavo in izločanje seča. Zaradi tega se priporoča hmeliev čai pri revmatizmu. protinu in pri vodenici. Isti učinek ima tudi hmelieva moka. Dišeče žleze pa se rabijo kot dobro zdravilo za želodec, proti ohromelosti mehurja in močenja, nervoznosti. migreni in pri živčni napetosti. V teh slučajih iemlieio pol do le teh dišečih žlez večkrat na dan. nasveti v 10 dneh po končani mlačvi ali robkanju, najkasneje na v naslednjih rokih: pšenico, rž, soržico in iečmeu do 31. avgusta: koruzo pa do 30. novembra. Vse navedeno žito je pod zaporo in na razpolago Pokrajinskemu prehranie-valnetnit zavodu. Isto velja za oves. ki se mora prijaviti tudi v 10 dneh po mlačvi. najkasneje pa do 30. novembra. Znižanje najemnin za stanovanja. Z. R. E. -Te dni je bila izdana odredba, po kateri se sme na zahtevo najemnikov dovoliti revizija najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki so bili oddani prvič v najem po 0. maju 1941, ko je izšla naredba. ki ie predpisala, da morajo cene, ki so veljale dne 15. marca 1941, ostali nespremenjene, v kolikor se njih morebitna sprememba izrecno ne odobri. Revizija najemnin se bo izvedla tako. da se bodo upoštevale cene, ki se plačujejo za najem takih ali podobnih stanovani ali poslovnih prostorov oddanih prvič v najem leta 1940. Najemnik, ki je več plačeval, kakor bo smatrala komisija, da je primerno, bo smel zahtevati, da mu gospodar preveč plačano najemnino povrne, in to še tekom enega leta po končanem najemu. t Henriku Novaku v spomin! Ko smo izvedeli za Tvojo tako nenadno smrt, dragi Henrik, nismo mogli verjeti, da se je to res zgodilo. Nekateri smo se tolažili s tem, da Te imajo ti samopokticani »sodniki« zaprtega in da Te kmalu izpustijo. Zakaj, nismo mogli verjeti, da so med Slovenci ljudje, ki so zmožni vzeti življenje tako kristalno tistemu človeku, kakor si bil Ti. Nismo mogli verjeti, da boš moral prav Ti svoje čisto življenje položiti na oltar. Bil si že v gimnaziji prvi aied nami in v začetku edini, ki 6i se posvetil študiju tako perečega socialnega vprašanja. Ti ai bil med vsemi nami najboljši poznavalec vseh dr. Krekovih socialnih spisov Kdo od nas — Tvojih sošolcev — se ae spominja, kako si tudi nas hotel pridobiti za študij socialnega vprašanja! Kdo se ne spominja, kako si nam izposloval po izredno nizki ceni smrekove izbrane- spise«! Kdo se ne spominja Tvojih temeljitih predavanj katera si imel v naši takratni srednješolski organizaciji »Vesni«? — Ti si bil tudi izmed vseh nas najet rastne jši ljubitelj potovanj. Že kot dijak «i peš prepotoval vso našo Slovenijo, pozneje kot akademik pa si prepotoval Avstrijo, Češko, Slovaško in Italijo. Potoval 6i z odprtimi očmi. Koliko si nam pripovedoval o vsem, kar si lepega in koristnega videl. Da, hotel si spoznati ves naš narod in vse naše kraje, njegove dobre in slabe strani in potem v svojem življenju delati za ta Tvoj toliko ljubljeni narod. Taka, lepa, čista ljubezen do naroda, kakor si jo gojil Ti, dragi naš Henrik, je redka, zelo redka! Še prav posebno pa si svojo ljubezen posvetit našemu malemu človeku — kmetu in delavcu, ki sta bila pomoči in ljubezni najbolj potrebna. Prepričan si bil, da boš v duhovniškem poklicu ime! največ prilike delati za svoje ideale. In postal si služabnik božji in se ves predal delu za večno in časno srečo najbolj zapuščenih krajev in ljudi, tam blizu Tvoje domače fare v Suhi Krajini, w Hinjah. Že si gledal prve sadove svojega dela, ko Ti je božja previdnost dala to milost, da si t muče-niško smrtjo zaključil svoje mlado, čisto življenje. Tvoji prijatelji in znanci stojimo s potrtim srcem ob Tvojem preranem grobu, toda z nezlomljenim duhom gledamo v bodočnost. Obljubljamo, da bomo vedno in povsod branili ideale, za katere si padel Ti, dragi naš Henrik. Branili bomo vedno in povsod ideale katolištva, ker smo prepričani, da se more naš narod samo na tem temelju ohraniti in dočakati lepšo bodočnost. Pri našem delu pa bo bdel nad nami Tvoj duh, dragi Henrik, ki nam bo pomagal, da bo naše delo končrto kronano z uspehom. Nasvidenje, dragi naš prijatelj Henrik, v vci-nostit Tvoji novomeški sošolci. Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brez-dvotnno »DOIUOLJTJB«! 2* ||| ZA FANTE OP FARE ||| IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA T0MA2A aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii............................................................. Tomaž je postal »studiosus rerum gvmna-sticariiin«. študent telovadbe in športa. Zavest, da je bii ediui od Slovencev, ki mu je bilo dano, tla se uči za športnega strokovnjaka iu zavest, da je iz domovine prejemal štipendijo, mu je velevala delati in samo delati, da se bo lahko oddolžil ljudem, ki so ga poslali v zamejstvo, na visoko šolo za telesno vzgojo. Tako je sklenil Tomaž in se z mladeniškim veseljem lotil dela. Začel se je učiti pravilnega plavanja in gledal v duhu svojo domovino, kjer bo treba vzgojiti sto in sto plavalnih učiteljev, zgraditi sto in sto kopališč. Da ne bo med nami več mladega človeka, ki ne bi znal te osnovne telovadne spretnosti! Učil se je boksa, zakaj boks je šport, ki spreminja mevžo v moža, ki ti daje zaupanje v svoje preizkušene moči. Boks je šola srčnosti, srčnost pa je nekaj, kar je v okras vsakemu fantu, vsakemu možu. Prav posebno pozoren je bil Tomaž pri urah orodne telovadbe. Naše vrhunske vrste telovadcev so bile že takrat med najboljšimi na svetu, treba pa bo še veliko delati in sprejeti marsikaj novega, da nas ne bodo drugi prehiteli. Z enako vnemo se je vozil Tomaž tudi v mesto k predavanjem. V začetku je le s težavo razumel čudno narečje profesorjev, z vztrajnim prizadevanjem pa je bila tudi ta ovira premagana. Tomaž je pridno uporabljal slovarček in si vse zapisoval. Ko je seuel nekoč v anatomski predavalnici z nekim japonskim tovarišem, ga je ta začudeno vprašal, zakaj piše. »Ali bo treba vse to znati ?« — »Sam sem iz domovine in prvi,c mu je odgovoril Tomaž, »pa se mi zdi prav, da vse pišem.c Japonec je zamahnil z roko in odgovoril, da ga te stvari nič ne zanimajo in da komaj čaka, da se bo spet podal v Alpe, kjer bo smučal. Bil je sin bogatih staršev, ki je spoznal v Evropi lepote planin, se navdušil za alpinistiko in zimske športe in se jim predal z dušo in telesom. K izpitom se ni nikoli zglasil, pač pa je v gorah toliko napredoval, da so ga vzeli Japonci nekaj let pozneje v svojo smučarsko olimpijsko reprezentanco. 8. decembra je Tomaž prvič štrajkal. V domovini so praznovali, kakor vsako leto, svoj mladinski praznik, ki je bil Tomažu tako pri srcu, da se je praznično oblekel in se podal v mesto k maši. Misli so mu uhajale v domača mesta, trge in vasi, kjer so bila dopoldne mladinska zborovanja, popoldne pa velike akademije. Zunaj je padal prvi sneg. Nebo je bilo sivkasto belo, na zemljo so padale drobne snežinke in se usedale na zmrzle vrtove, strehe in drevesa. Tome.ž ie nakupil priboljškov — sadja in čokolade, da bo postregel tovarišem za praznik. Po kosilu jim je pripovedovul o spominih na 8. december pred letom, dvema, tremi... Namočil je pero in pisal prijateljem dolgo ismo: ... »Srčno rad bi bil danes z Vami, da i videl, kaj boste pokazali ljudem na akademiji, da bi slišal, o čem se boste pogovarjali. Sedaj sem tukaj in vera le to, da moram veliko delati. Ni nas veliko in prav zaradi tega mora vsakdo veljati za moža in pol. Samo če bomo boljši od drugih, če bomo bolj požrtvovalni in bolj poučeni, bomo lahko v resnično korist ljudstvu. še o tem Vam moram poročati, kako je bilo danes pri maši. šel sem v malo katoliško stolnico, kjer je bilo le malo ljudi, zakaj tukaj je bil danes le navaden delavnik. Katoličani, ki so v Berlinu v manjšini, so napravili name najboljši vtis. Ko pride duhovnik pred oltar, vsi vstanejo in stojijo do vstopnih molitev. Potem začnejo enoglasno prepevati. Vsem so znane pesmi, vsi pojejo glasno, nikogar ni, ki bi samo poslušal. Pri darovanju sem bil v nemali zadregi. Od prvega do zadnjega je vrgel vsak v puščico kaj debelega ali kaj drobnega, sam pa sem bil brez drobiža. Ali ni lepa navada, (fa nisi v cerkvi vase zaprt samotar, pač pa da moliä, poješ in daruješ z drugimi? Pošiljam nekaj slik o naši šoli, voščim vsem skupaj zdravja in ostajam Vaš zvesti Tomaž.« Tovariši so odšli k predavanjem, Tomaž pa se je podal na večerni sprehod proti Grune-tvaldii. Po stari slovenski navadi je zavil v samotno gostilno, naročil svojo praznično četr-tinko in se ves potopil v spomine na življenje v društvu, kateremu je bil 8. december tako velik praznik. Slovenski pregovori o lisici Lisica lisico zredi. Lisica se dlake izlevi, zvijač se ne iznebi. Lisica lisico sledi. Lisica plača s kožuhom. Lisica tudi na videz spi, da kure ulovi. Lisica z lovcem ni v botrinji. Lisičja prekanjenost je stara ko greh. Lisičjak poje: Preljubi moj mož, moj hrbet ima sedem kož; če mi eno prebiješ in palico zvi-ješ, sam sebe žalil boš. Lisičje-rjav konj je med tisoči konj eden dober. - ' Lisjak se po repu pozna. Nikar ne kaži lisici goščave s prslom! Otepa z lisičjim repom (laže). Po sv. Matiji ne gre lisjak čez led domu. Poslednja lisičja zvijača je, ko se stegne. Se reži kakor pečena lisica. Služila je lisica volku, pa je kožuh izgubila. Ta z lisičjim repom pozvanja (laže). To je pribita resnica, ženske so bolj zviie ko lisica. To so besede, samo besede, je rekla lisica, ko je našla molek. Tudi mladi lisici ni zaupati. Usedel se je lisici na rep (odšel je). Vsaka lisica kumico ljubi. Za cekine, petice — ne slepijo lisice. Zvijača je lisice edina dota. Združili se bodo ko lisičja družina pri krz-narju. J. Sašelj. Mali oglasnik PrittojMna za male oglate ie plaiuje naprej. ' Dekle starejša, dobi takoj službo na manjši kmetiji v ljubljanski okolici. Dela najveö v gospodinjstvu. — Naslov v upravi »Domoljuba« št. 3962. Kravo 8 mesecev brejo, dobro mtekarico — prodam. Ilradeckega cesta St. 8. Smrekovo ireslo lepo, edravo suho tn ježlce kupi vsako količino usnjarna Lavrlč J,. Št Vid pri Stični, Ljubljana. Oglašuj v Domoljubo-vem malem oglasniku 1 Neslutene tajne Kitajcev so vam razkrite nadvse napetem detektivskem romanu Skrivnost dr. Fu Mančuja Knjiga stane le 5 lir. Prihodnji teden bo izšla v »Slovenčevi knjižnici« prelepa knjiga Svetinje nad Barjem ki jo je spisal Joža LikoviS. KUHA Krompirjev narastek Potrebuješ: 1 kg 6kuhanega, naslrganeg» krompirja, 1 jajce, 4 žlice vode, 6urov, nastrgan krompir in maščobo za praženje. — Iz vsega tega narediš tekoče testo, v ponvi za omlete razbelii maščobo in izliješ testo vanjo, pu6tiš, da se malo opeče, nato vse razdrobiš, spet pustiš peči in po-treseš s cimetom in sladkorjem. Krompirjeve paštete Četrt kilograma krompirja v oblicah nastrgaš in ga pomešaš s 3 dkg maščobe, 1 % dkg razdrobljenega kvasa. 6 soljo in malce moke in naredil mehko testo. Testo zvaljaš, izrežeš okrogle koščke, ki jih namažeš z mezgo in zložiš na polovico skupaj. Pomažeš jih z mlekom in opečeš v pečici do zlatorumene barve. Izšla ie nova prelepa knjiga »SVETINJE NAD BARJEM« domačega pisatelja Jože I.iko-viča. Pod gornjim naslovom so zbrane v kniicl legende iu pravljice, katerih motivi so zbrani iz raznih krajev ljubljanskega barja. Barje sicer poznamo zlasti po znanih stavbah na koleh, kjer so bivali pred davnimi stoletii mosliščarii. na ie prav ta čudovita zgtidovina ljubljanskega barja zgostila v življenje barjanskih prebivalcev nešteto spominov na preteklost, včasih skrivnostno zasaniano v neštete barjanske prikaze, prepleteno z ostanki raznih taiinstvenih moti« vov, ki so nekdaniim prebivalcem morda pomenili vero. tako. da so vsi ti zgoščeni odtenki preteklosti, ki še žive v izročilu med banani, dali našemu pisatelju pobudo, da iih ie porabil v svoiih legendah in pravljicah. »SVETINJE NAD BARJEM« niso lahko in plehko čtivo. namenjeno samo zabavi, ampak ta kniisa ie sočna in močna, iz katere vcie otožno tihožitje barjanskega kraia ter dih iz onostranstva. Globoke misli, ki iih pisatelj razpleta v svojih legendah in pravljicah, bodo v današnjih dneh marsikomu resnična svetinja, ki mu bo prižgala vero v dobroto in pravičnost. — Ne zamudite ter čim-preie kupite to knjigo, ki je naprodaj v vseh kniigarnah in trafikah za ceno 5 lir. d Kmetovalec ne odlašaj! Nabavi si takoj najnovejšo ročno ali motorno slamoreznico, stroj za raztresanje umetnih gnojil, Sackov ali Brabanter plug, brzoklepalni stroj in vse druge poljedel. stroje in orodje r železnim Fr. Stopica - Ljubljana Gosposvetska cesta it. 1 VELIKA ZALOGA REZERVNIH DELOV ZA »DEERING« STROJEI Oporoka na razgledni« ci Neko berlinsko sodišče jt moralo odločiti o nenavadni oporoki. Pred kratkim je umrl mož, U j« bil poslal svojemu sinu razglednico in na tej razglednici mu je «poročil da ga postavlja za edinega dediča vazga tvojega imetia. Podpisal m i* kot »val oče«. Sin fe to ra» glednico proglasil u zadnjo voljo svojega očeta lo zahteval vso dediščino. Hči njegova sestra, pa j« oporoko * tej obliki osporavala. Sedaj odločilo sodišče, da j« ta oporoka na razglednici vendarle v polnem ob»*" gu veljavna. 24 lir " ce|° M inozemstvo JO lir. - Dopise in spise sprejema nredništvo »Domoljuba«, naročnino, inserat? la reklamacije pa n prav a »Domoljuba« - Oglasi se zaračunajo po posebnem cenika. — Telelon uredništva in uprave: št. 40-M. Jt Izdajatelj: dr. Gregonj Pečjak. - Urednik; Jože Košiček. _ 7^a Ljudsko tiskarno: Jože Krnmarič.