8. Stcvflht,
#■1
ttOLlB«.
„Slovenski Narod« velja s
v Ljubljani na dom dotlavljea: v
elo leto.......K 34— .  cele Ido
noi leta........ 12>—     pol leta
četrt leta........S*—     četrt leta
pa mesec........ 2"— •   na ■eiec
K »—
. 5*50 . 1*90
Dopisi naj se iranldrajo. Rokopisi se ne vračalo.
Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, vi. nadstropje na levo), telefoa it. S4.
in praznike.
Inaeratl veljalo: peterostopna pettt vrsta as enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri vetjih Jnatrrijah po dogovoru.
Uprsvmistvn naj se pošiljajo amufsnns, reUasnsette. inseratt itd. to je admlalaUadvni
- Posamezna Številna ver|a 10
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefoa št. 86.
.Slovenski Narod« velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: « Nemčijo:
celo leto.......K 25*—     celo leto......K 2S —
Si leta........13— trt leta.......- 650
na mesec
2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnistvo:   Kjiaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85,
Zlato resnico.
Fran    pleni.    Nuklje, nekdanji
-vobodomislee. danes klerikalni de-relni glavar kranjski, je v »Letopisu >lovenske Matice« v letniku 1877 na -*rani 54. zapihal   naslednje besede:
»Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav na^adneara, da - P r p m i n j a j o svoja načela i politična), da zapustijo svoje prijatelje in somišljenike ;pr sramotno pobegnejo v rt a s p r i» t n i tabor. To m* godi iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih ^uega pravega prepričanja, ka-•pro izvira ie iz resnega premisije-\auja in preudarjanja, katero je nasledek temeljitih stadij in mnogoletnih skušenj, in potem je b e -Z un s tv o nasledek duševne p lit v osti in površnosti; ali so ti u s k o k i predrugačili svoje mnenje le iz materijalnih r a z-' o z o v , \7. arrde sebičnosti, iz   nizke    č a s t i 1 a k o m n o s t i,
i i) potem izvira njihov odpad iz    podlosti      in nemoral-
ii o s t i.«
Takt> je Fran plem. Šuklje — ^' - od il samega sebe.
Deželni zbor Kroniki.
XVIII. seja. (Konec.)
Kranjski
učiteljski pokojninski zaklad.
Računski zaključek za U'to 1908 kazuje   dohodkov > končnimi za-ianki skopaj 209.383 K 37 h, stro-kov pa 209.709 K Č4 b. Dotacijski nesek    deželnega   zaklada Tnnžn HI.000 K. Čisto imetje koneem leta !r*0* /naša 64.100 K.
Odobri se zaključek za leto 190S "j i  za  leta  1900 do 1007. Razkaz istega imetja se vzame naznanje.
Podaljšanj«* miloščin učiteljskim vdovam in sirotam.
Izplačila raznih miloščin, ki jih ie izplačal deželni odbor, se odobre.
Za leta 1910. 1911 in 1912 se dovoli :
Mariji Hiti, vdovi, letno 240 K, Karolini Hočevar, vdovi, letno 240 kron, Mariji Kogej, vdovi in siuu 60 kron. Matildi Kokalj, vdovi 240 K, Magdaleni Kratoehwill, vdovi, letno —tN» K, Mariji Lednert, vdovi, letno ."WlO K, Magdaleni Veuedig, vdovi, letno 2t)0 K, Filomeni Vidmar, vdovi, letno 144 K. Ani Adamič, siroti, letno 144 K, Alo.iziji Novak, siroti, letno 240 K, Mariji Praprotnik, siroti, letno 240 K, Mariji Osana, siroti, lptno 240 K, Mariji Ferlan, siroti, letno 240 K. Ivani Stupnr, siroti, letno 240 K.
Normalnošolski zaklad.
Ta zaklad izkazuje za leto 1U08 — 1,438.926 K 10 h dohodkov in ravno toliko stroškov. Med dohodki je prispevek dež. zaklada 1,253.733 K HI lu Primanjkljaj je bil proraeuuan na 1,257.337 K. iznaša pa v resnei 1.277.44-1 K *'9 b, torej je večji za 20.107 K 39 h. Skupno imetje znaša koneem lpta I90š 224.912 K.
Računski zaključek ?a leto 1908 se «»dobri in ravno tako zaključki za leta 1900 do 1907. Razkaz imetja se vzame na znanje.
lstaiin\ni zakladi.
rlnčun>ki sklepi ustanovnih zakladov za leto 190^ in /a leta 1900 do 1907 se odobre.
Razkaz čiste* imovin*' ustanovnih zakladov koneem leta 190S v skupnem znesku 4,455.364 K 30 b se vzame na znanje.
V prihodnje se opusti sestavljanje proračuno\ ustanovnih zakladov. 11'o roče val ee poslanee d r. 7. i t-n i k.i
Pokojninski zaklad   deželnih uslužbencev.
Računski sklepi pokojninskega zaklada deželnih nMužbeneev yn leto 10«i>- in za leta 1900 do 1997 se odobre.
Razkaz či>te imovine kon. 1. 190* v znesku 47.827 K 18 h se vzame na znanje.
firmski zaklad.
Dohodki šob- znašajo I9.0o] K 51 vin., med temi deželnega prispevka 9005 K 19 vin.,dohodki gospodarstva dohodkov 23.891 K 37 vin. in ravno toliko stroškov (končna imovina 859 K 91 vin.). Čisto imetj* znaša koueem 1. 190* 148.318 K 9< vin.
Računski zaključki za leto 1908 in za leta 1900 do 1907 se odobre, razkaz o imetju in uspehih gospodarstva se vzame naznanje.
l>eželiioknlturui zaklad.
Dohodki znašajo v letu 1908 i»o vštevši pričet ni gotovini v znesku 17.335 K 52 vin. v eeloti 39.972 K 24 vin., stroški pa 39.877 K 23 vin. Končna gotovina 95 K 01 vin. Čisto imetje koneem leta 191 is znaša 14.957 K 80 vin.
Računski sklepi za leto 1900 do 1908 se odolue in ravno tako razkaz o čistem imetju.
Muzejski zaklad.
Cista imovina znaša koneem leti. 1908 908.849 K 45 vin. Razkaz se odobri in računski zaključki za leta 1900 do 190S ravno tako.
Melioracijski zaklad.
I>ezelni odbor je zborni«*! predložil poročilo o tem zakladu. Iz tega poročila povzPEuaiuo sledeč* :
Melioracijski zaklad se je 1. 1908. uporabljal in upravljal na enak na-čin kakor 1. 1907., v katerem letu je bil ustanovljen.
V kolikor je nastala potreba, so se 1. 1908. financirala iz tega zaklada na novo prirasla melioracijska dela in dela. ki so se v tem letu nadaljevala.
Z denarji nje]"orarijskegu zaklada se je 1. 190*H. izvršila tudi finančna operacija v zadevi državnih prispevkov za osušite v Ljubljanskega barja.
Za dela v svrho osušit ve Ljubljanskega barja je imela država po deželnem zakonu z dne L avgusta 1906, dež. zak. št. 16, prispevati skupaj 2,133.840 K, in sicer 1.882.800 K kot uepov raciji vi prispevek in 251.040 K kot brezobrestno predplačilo deželi.
(ilpde plačila je državna uprava ie ver let prej izjavila, da bo v to svrho treba posebn^ kreditne opera-cije, tako da bodo prispevki plačani v anuitetah v daljši dolu, ne v stavbni dobi, ki je sedaj določena na leta 1908. do 1912.
Da bi se izvršitev del na zavlekla, je bila dežela primorana privoliti v kreditno operaeijo in jo izvršiti s pomočjo mrlioracijskpga zakla da.
Način izvršitve te kreditne operacije so je po predidočih pismenih
in ustnih \»ugajanjih določil v posebnem dogovoru med državno upravo, kranjskim dež. odborom in glavnim odborom za obdelovanje močvirja.
Sklenjen in podpisan je bil dogovor dne 12. aprila 1907 ter objavljen v deželnem zakouiku. Dogovor se je kasneje popravil.
Po dogovoru se je izplačajo državi dm* 1. januarja 1908 predplačilo pod sledečimi pogoji:
Predplačilo znaša 2,166*335 K in se izplača ik» priŠtevneru kurzu 98*50rr, tako da je pokrita vsota 2,133.840 K, ki se odda za državni melioracijski zaklad stavbnemu zakladu.
Predplačilo 2,106.33 5K se vrne deželi za deželni melioracijski zaklad v 50. enakih polletnih obrokih, pričenši s 1. januarjem 1908, in obrestuje s 4'1'v-.
Obresti se plačajo skupno z glav-ničnim obrokom vselej od ostanka glavnieo za pol leta uaprej.
Izplačilo predplačila pod temi pogoji je za deželo ugodno, da-si vpliva na finance melioracijskega zaklad« v tem oziru, da bo 1. 1907. dobavljena dotacija 4,000.009 K porabljena prej nego bi bila drugače in da bo torej radi popolnitve te do taci jena prvotni stan treba daljnih posojil.
Iz tega razloga je deželni odbor že 1. 1907. nameraval najeti jjosojilo 2.000.000 K, in sicer obenem, ko je naje] po deželnem zakonu z dne 4. septembra 1900, dež. zak. št. 20, dovoljeno posojilo 4,000.000 K.
Osrednja banka čeških hranilnic, ki je dovolila in izplačala 1. 1907. 4.000.000 K, je bila pripravljena dovoliti tudi posojilo 2,000.000 K, če se preskrbi prej ustavno dovoljeuje.
Ker se dovoljenje pravočasno ni moglo preskrbeti, se posojilo dva milijona kron ni najelo.
Sedaj je vprašanje glede posojila 2,000.000 K brezpredmetno, ker je visoki deželni zbor dne 15. jauu-i a rja 1909 s posebnim zakonom skle-i nil najeti posojila za melioracijska dela in zgradbo oest ter potov v znesku 10.000.000 K.
Enakih finančnih operacij, kakor glede del za osuši te v Ljubljanskega barja, bo v bodoče najbrž še več. ker bo na Kranjskem mnogo del. za katere izvršitev bodo znašali državni prispevki nad 250.000 K, torej vsote, ki bi jih država po <? 12. drž. zak. z dne 4. januarja 1909. 1.,
LISTEK.
Hanu In Magdalena.
Spisa I Ivan Cankar. (Dalje.)
IIL
Takrat .-eni bil mlad, neumen in /mirom zaljubljen.
Vse moje premlado in navdušeno srce pa je gorelo plamenoma, ko *em ugledal na odru neko igralko v kratkem krilu, z našarjeno friznro in našminkanim i lici . . . Saj veš, kako je. Meni se je zdela vzor lepote, čednosti in čiste mladosti. Drugi so rekli, da je bila nekdaj pač lepa, ali da je že postarna in vela; da je bila nekoč umetmea le zaradi lepote (postavi na oder leseno Urško, pa bodo ploskali I, zdaj pa da je vsa njena umetnost golo spakovanje. In nazadnje so mi še pravili take stvari, ki lih uho zaljubljenega idealista nerado posluša. Da namreč njeno ravnanje in nehanje nikakor ni čednostno, temveč da je polovenelo ujeno lepoto uživala že dolga vrsta ljudi, starih in »nladih, grdih in postavnih, bogatih in siromašnih, vse brez izbere in pomislekov; spoštovani rodbinski očet-ie da so bili med njimi in nezreli štu--ntje.
Te in take govorice so mojo ljubezen napolnile z bridkostjo, ali omajale je niso. Že takrat sem vedel, da so opravljive oči kakor čarobno ste-
klo, v katerem se človek devetkrat vidi in v deveterih barvah.
\ekoč. ob mojem godu je bilo, pa sem se napil. In tak, kakor sem bil, sem se napotil v kavarno. Žarka luč mi je planila v oči in me ni streznila. Zagledal sem jo tam daleč, kakor v solnčni megli; tudi njen glas sem slišal. Nameril sem se naravnost, tja.
Kakšen da je bil začetek in kako da sem govoril, ne vem več. Toliko vem, da so se mi nazadnje drugi smejali, jaz pa da wsem klečal pred njenimi koleni ter ihtel, Bog vedi zakaj. Pogladila me je po laseh in je rekla:
»Pridite katerikrat k meni!«
Sram me je bilo drugo jutro in se par tednov. Polagoma je bilo sramu z mirom manj, povabilo pa se je glasilo zmirom lju bežni ve jše:
»Pridite katerikrat k meni!«
Ob pozni jeseni sem se napotil. Šel sem zmirom bolj počasi, tako da je bil mrak, ko sem stopil v vežo. Tudi po stopnjieab sem šel težko in trdo, kakor z bremenom na hrbtu; in trikrat mi je bilo. da bi se vrnil. Naposled sem pozvonil.
Hišna mi je odprla, stopila je v izbo in od tam sem slišal njen sladki glas; zdelo se mi je, da se je zasmejala; kaj da je rekla, ne vem.
Ko sem stal na pragn, je vse omahnilo in otrpnilo v meni. Nisem ugledal najprej nje, temveč meščana Marhulo, ki je sedel za mizo na zofi ter gledal name z mrkim očesom.
Njogov obraz je bil zabuhel in ves navaden; ne sledu ni bilo na njem dostojanstva in izglednostL Morda je bil že nekoliko pripit; pred njim so stale steklenice z vinom in likerjem.
Ona je vstala, segla mi je v roko, nato j>a se je pričela smejati zvonko in na \ es glas.
»Moj mož ni maral, da bi va^ sprejela; celo skriti se je hotel, pa je bilo prepozno . . . tako ste treščili v izbo!...«
On jo odprl usta, da bi izprego-voril, pa je odmahnila z roko.
Zakaj bi nedolžnosti ne bilo v najin dom.1 Glej, kako se drži tam in zar deva!«
Zazdel sem še hujše ter sem se v svoji nerodnosti okrenil, da bi odprl duri ter šel.
»Ostanite! Kaj bi zdaj.1« je vzkliknil gospod. Njegov mrki pogled se je rtizvedril; napol se je vzdignil z zofe ter mi je ponudil roko.
Nato se je zasmejal in mi je točil vina.
»Pijte! Pa krepko in moško, da bomo vsi trije enaki! Ne maram, da bi gledal kdo z jasnimi očmi v meglo!«
Pil sem, kakor je bil ukaz. Po prvem moškem požirku pa se mi oči niso zameglile, temveč razbistrile. Pogledal sem po izbi in sem videl, da je malomarno, neokusno in kričavo našarjena. Sama fabriška navlaka brez misli in brez umetnosti. Ne miru, ne doma — prenočevališ«& za trudne popotnike in pijane gost«.
»Kako se ozirate.V je vprašal gospod in se je smejal. »Ali vam ni všeč ta pisana malobrižnost Komaj da prestopi človek prag, se mu vsa izba v obraz zasmeje ter mu pravi: Prijatelj, kaj bi glodal življenje od dolgočasne in solzave strani; druga stran je veselejša! — Ali bi bila spodobna med temi razposajenimi zavesami, preprogami, vazami in kipci žalostna, ali pa vsaj resna beseda ? Kanila bi kakor solza v predpust. Brezbrižno veselje si je napravilo svoj dom po svoji volji in po svojem neokusu. Recite otroku, ki ga nauki še niso pokvarili, da naj si opreini izbo, kakor mu je drago, pa boste ugledali kolibo kramarja z drobni no in mešanim blagom. Nedolžnost in razposajenost še nikoli nista imeli okusa, če je okus tisto kakor dolgočasen mir ...«
Tako mi je razlagal in jaz som mu verjel. Čutil sem, kako mi je trkalo na srce brezbrižno uživanje — tisto uživanje, ki ga ne moti spomin ua preteklost, ne skrb za sedanjost, ne misel na prihodnjost. S svobodnim očesom sem pogledal nanjo, ki sem jo ljubil — (Amanda so ji rekli, pa mislim, da ji je bilo drugače ime) in ko sem jo pogledal, se mi je zdela še lepša nego na odru. Sedela je za mizo v ohlapni pisani halji s širokimi rokavi, ki so odkrivali bele roke. Smeh-Ijala se ni zapeljivo in prešerno, kakor tedaj, ko je pomežikavala v parket — ves otroški in brez zlega je bil njen smehljaj. In nenadoma« glej:
drž. zak. št. 4, ne plačala naenkrat, odnosno v obrokih v stavbni dobi, temuč v anuitetah v daljši dobi.
Radi pospešitve in ugodnega razvoja melioracijske akcije na Kranjskem je že naprej računiti z uporabo melioracijskega zaklada v ravnokar navedenem zniislu kakor tudi sploh v zniislu državnega zakona z dne 4. januarja 1909. 1., drž. zak. št. 4. ki določa, kolikšni in kakšni imajo biti prispevki dežele in udeležnecev, da more potem država podpirati dotična melioracijska dela iz sredstev državnega melioracijskega zaklada.
Poročilo nato navaja posamezni postavke iz računskega zaključka.
Finančni odsek predlaga:
Računski sklepi melioracijskeg?, zaklada za 1. 1007. s prometom 12,786.691 K 84 b ter z aktivnim stanjem 3,035.522 K 70 h in pasiv nim stanjem 4,047.283 K 62 h, torej s čistim dolgom 1,011.760 K 92 h in za leta 1900 do 1907 se odobre.
Računski sklep melioracijskega zaklada za 1. 1908 s prometom 16,913.523 K 21 b ter z aktivnim stanjem 5,540.922 K 39 h in pasivnim stanjem 7,227.504 K 31 h. torc^j s čistim dolgom 1,686.582 K 42 h se odobri.
Poslanec M a u d e J j govori obširno k stvari in predlaga sledeče r e s o 1 u c i j e :
1. Deželni odbor se poživlja, da predloži čimprej deželnemu zbom zakonski načrt, po katerem se zadeva z zakonom iz leta 1900 (melioracijski zakon) ustanovljena zaklada Ic-gislativno sanira.
2. Deželni odbor se poživlja, da skrbi za to, da se obrestovanje dolga zgorajšnjega zaklada z 1. 1909 v ra-čuuskem zaključku za to leto vpiše v breme deželnega zaklada.
3. Finančni odsek se poživlja, da postavi v proračun deželnega zakla da za leto 1910 primeren zuesck za obrestovanje in uničevanje navede nega dolga.
Obširno poročilo in pojasnilo v zadevi melioracijskega zaklada je podal nato deželni računski svetnik L i n d t n e r.
Za njim je govoril posl. dr. Lampe. Najprej pa mu je dr. Šu-steršič nekaj povedal na uho. Poslu Šali so ga poslanci narodnonapredne stranke, ker pač razumejo stvar, do-čim je bila zadeva večini poslancev klerikalne   stranke   precej nejasna.
tam za steklenicami, za kozarci so se njeni prsti ovili njegovih, prav kakor sramežljivi prsti   dveh zaljubljencev, ki ne marata svoje sreče raz ode vat i z besedo.   Za hip sta se po zdravila s pogledom, tihim in ljube/ nivim; mene pa je spreletelo: »V tej ljubezni ni laži, kakor je razposajena! ...«
Ko sem se poslavljal, mi je stisnila obedve roki in me je z veselim smehom poljubila na čelo; bil sem nekoliko večji od nje, pa je stopila na prste. Čutil sem, da sem osramočen, neroden in neumen in da se mi meščan Marhula od strani posmehuje.
Prišel je kmalu za menoj po stop-njicah. Ko sva stala na cesti, mi je , položil roko na ramo.
»Videli ste, česar še nihče ni videl. Ker ste pošten in nedolžen človek, ste videli samo z očmi; jezik ne ve o tem večeru!... Pa če bi vedel svet, kaj bi mi mogel očitati? Človek ima dvoje oči, dvoje ušes ... dvoje src in dvoje duš. Kdor pravi, da čuti le tako in ne tudi narobe, da misli le tako in ne tudi drugače, da ljubi le tukaj in ne tudi tam, tisti laže!... Čemu bi vam razlagal? Sami bost-spoznali!«
Ko mi je povedal tako modrost, si je visoko zavihal ovratnik suknje ter se je nameril od glasnega proti tihemu domu.
Jaz sem gledal.za njim in nisem mogel dognati v svojih mislih, ali je grešnik, ali je svetnik...
(Komo prihodnjič.)
vsaj zanimsnja nno Kasali sa njo. Končno •Uvi predlog, da naj se rezolucije poni. Mandlja izroče finančnemu odseku.
Ko se enako izjavi tudi poročevalec nosi. Povše, se sprejmejo soglasno odsekovi predlogi in enako tudi predlog; dr. Lampeta.
Bolničnl,   blasnični,   po rod nič ni In na jdeniki saklad srn leto 1MR.
B o 1 n i 6 n i     zaklad iskazuje
rednih stroškov 389.151 K 90 vin., dohodkov pa 184.872 K 59 K, torej primankljaja 204.279 K 31 vin; b 1 a z n i č n i stroški 213.691 K 53 vinarjev, dohodkov 47.396 K 95 vin., primankljaja 166.294 K 58 vin.; po-r o dn i č n i h stroškov 32.471 K 70 vin., dohodkov 5389 K 75 vin., primankljaja 27.081 K 95 vin.; najde ns k i stroški 14.517 K 93 vin, dohodkov 612 K 76 vin., primaukljaja 13.905 K 17 vin-
Razkaz čiste imovine izkazuje pri bolniČnem zakladu 711.526 kron 92 vin, b 1 a z n i č n ein 164.640 kron 30 vin., porod ničnem 15.900 K in najdenškem 14.600 kron.
Računski sklepi za leta 1900 do 1908 se odobre, razkaz Čiste imovine >»e vzame naznanje. (Poročevalec poslanec P o g ae n i k.)
Pokojninski   zaklad okrožnih zdravnikov.
Računski sklepi tega zaklada za odobre, vzame se pa rgajes.rKl eg leto 1908 in za leta 1900 do 1907 se odobre, naznanje se pa vzame razkaz imovine koncem leta 1908 v skupnem znesku 35.262 K 35 vin.
Xato prekine deželni glavar .-ejo ob 12. uri 40 min. popoldne.
Seja se nadaljuje ob 4*20 popoldne.
Gledališki zaklad.
Računski sklep gledališkega zaklada izkazuje stroškov 22.657 K 09 vin., dohodkov (lastnih) pa 2571 K 70 vin., torej primanjkljaja 20.085 kron 99 vin.
V imenu finančnega odseka predlaga poročevalec posl. Kobi:
Računski sklepi gledališkega naklada za leto 190S in za leta 190") do 1907 se odobre.
Razkaz čiste imovine koncem 1. 1908 v znesku 348.317 K 74 vin. se \ zame na znanje.
Sprejeto.
Garancijski zaklad Dolenjskih železnic.
Letni donesek deželnega zaklada k temu zakladu iznaša 50.000 K. — Skupnih dohodkov je bilo s končnimi zastanki vred 215.849 K 29 vir... stroškov pa 162.631 K 45 vin. Razkaz imovine koncem leta 190S izkazuje znesek 1,199.820 K 36 vin.
RaČun-ki sklepi za leta 1900 do 1908 wse odobre, razkaz imovine se vzame na znanje.
Deželni posojilni zaklad.
Dohodkov izkazuje računski zaključek za leto 1908 skupaj s končnimi zastanki 419.461 K 71 vin. Deželni zaklad prispeva 416.373 K 43 vin. Stroški so enaki dohodkom. Cisti deželni dolg: znaša 5,493.200 K in je -nižal v letu 1906 za 177.400 K.
Računski sklepi od leta 1900 do 1908 se odobre, razkaz o čistem dolgu se vzame na znanje. (Poročevalec posl. L e n a r č i č. i
Deželni zaklad.
Proračun za leto 1908, ki je bil predložen visokemu deželnemu zboru (priloga št. 28), ni bil ustavno rešen, ravnotako m. kakor niso bili ustavno rešeni proračuni za 1. 1902 do 1907.
Računski sklep za leto 1908 obsega vsled tega le faktične uspehe brez kakih primerjav.
O uspehih se v splošnem navaja sledeče:
Skupnih dohodkov je bilo v
letn 1908   .   .   .   4,783.743 K 76 h skupnih stroškov   4.774.399   > 93
torej preostanka 9.343 K 83 h Pri posameznih prometnih kategorijah, izvzemši prehajal ni promet, ki izkazuje pri dohodkih in stroških enako vsoto, t. j. 915.580 K 47 vin., se kažejo nastopni uspehi:
itednik stroškov je bilo       .   3,778.072 K — h
Ker so znašali redni dohodki    3,^67.763  » 29
se kaže   pri rednem prometu prebitek     ....       89.691 K 29 h
Pri izrednem prornetu je bilo 1.
1908 stroškov . 80.747  » 46 »
dohodkov pa le   . 100  » — »
torej   znaša primanjkljaj        .   .      80.347 K 46 h
Ako se odšteje ta primanjkljaj od prej navedenega  presežka pri rednem prometu
v znesku . 89.691   » 29 h
se kaže pri skupnem prometu zgoraj navedeni pre-
sežes ...       3.343 K 83 b
kaše konac leta 1908 nastopne si—ji sa tekoče gospodarstvo isisnlsilji
vih sredstev:
Gotovine je bilo      ....     157.743 K 95 h in končni aktivni zastanki so našali       ....     454.205 » 75 »
Skupno aktivno stanje je torej znašalo     .   . 611.949 K 40 » odnosno po odbitku   pasivnih sestankov v ineskn 210.978 » 36 » le ..... 400.971 K 04 h
To stanje rezultira iz nastopih ga računa:
Stanje dne 1. januarja 1908 (po
računskem sklepu za 1. 1907)    .     391.627 K 21 h Presežek 1. 1908 . 9.343  » 83 »
Stanje koncem 1.
1908        .   .   . 40.971 K 04 h
Skupna Čista imovina deželnega zaklada je zna šala koncem leta
1908       ....     400.971 K 04 h
Proti čisti imovini koncem 1.
1907 v znesku. 4,711.237 » 07 » se kaže prirastek
za ..... 107.831 K 79 h
Finančni odsek predlaga: Računski sklepi   deželnega zaklada za leto 1908 in za leta 1900 do
1907 se odobre.
Razkaz čiste imovine koncem 1.
1908 v znesku 4.819.068 K 86 h se vzame na /uanje.
Sprejeto.
Pripomnimo naj,   da je poročilo a  -Slovenca« o tej točki najbrže nrevzel specialist v finančnih opera cijah — tesar Pust.
Nujni predlog.
Ker je bil s tem dnevni red končan, utemeljuje posl. J a r c svoj nuj Tii predlog. Na Kranjskem je mlekarstvo zelo razvito, v deželi je nad nj mlekaren. Xa Vrhniki je dobro urejena mlekarska šola. Iz Kranjske se izvaža za nad en milijon kror 'iileka na leto. V zadnjem času preti od preizkuse val išča v Gradcu velika nevarnost razvijajočemu se mlekarstvu. Iz Gradca sta prišla dva od po slanca preizkuse val išča v škofjeloški • kraj in ljubljansko okolico in sta preizkuševala mleko. Naznanila sta
kmetov, ki so bili obsojeni na velike globe do 50 K. Svota teh kazni in stroškov znaša 14.000 K. Kaznovani so bili kmetje, češ, da mleko ni "isto, i\n se ne more dajati »lojen •kom. (Dr. Šusteršič: Kaj pa vedo ti srospodje, kaj so dojenčki! — Dr. Lampe in dr. Krek se zadovoljno ^mejeta.) Ta dva odposlanca st;» imela samo nemške legitimacije, s kmeti nista mogla občevati. Preiskovala sta mleko, preo!no so je kmetje oddali v mlekarno, kjer se šele mleko očisti, predno se proda. Kmetje sami ne morejo nabaviti čistilnikov. Predno se nadaljujejo pre- i iskave, naj se zaslišijo domači izve- j denci. Eden onih graških preiskovalcev je bil prej komi. Neki gostilničar, ki ju je dobro poznal, se je hvalil: K meni ze ne I »od o prišli mle- j ka preiskavat.
Predlog torej zahteva, d;j se za- I slišijo domači izvedenci,   vlada naj poskrbi za popolno remeduno.
Y Ljubljani posluj'' deželno kemijsko preizkuse val išče, ki »e delovalo jako plodonosni pod um* lim dr. Kramarjem in enako deluje udi sedaj pod inž. Turkom. Naj se vendar enkrat temu zavodu podeli avtori-zacija za preizkuševanje živil, ali pa naj vlada ustanovi lastno preizku-sevališče za živila v Ljubljani.
Nujnost je bila sprejeta soglasno in predlog je bil odkazan upravnemu odseku. j
Odgovori na interpelacije.
Poslanec J a r c odgovarja na interpelacijo posl. dr. Š u s t e r š i -č a v zadevi p r o d a j e deželnega gozda P o d m o 1 n i k o m. Dežela je kupila gozd leta 1875. Gozd se je vsako leto čistil. Vrednost tega čiščenja je ceniti na 1400 K. Okrajno glavarstvo je že 1. 1907 javilo, da je nekaj dreves napadenih po luhadar-ju. Leta 1908 v maju je bilo sklenjeno v deželnem odboru, da se po lu-badarju napadena drevesa takoj posekajo, del gozda v izmeri 10 oralov je posekati in nanovo zasaditi. V zimi 1. 194)4 se ni dulo posekati drevja. Leta 1909 pa je bilo že 187 smrek napadenih po lnbadarju. j
Tesarju    Pustu se je nato lani    na zimo prepustilo poseka nje celega gozda za svoto 15.048 K, ker se mestni tesarski mojster Zakotnik ni odzval tozadevnemu vabilu. To ponudbo pa je sklenilo vodstvo de- j že In i h dobrodelnih zavodov brez ved- j nosti deželnega odbora. Zato je de- I žel ni   odbor sekanje takoj ustavil in j dal gozd ceniti po izvedencu gozd- I nem svetniku Puticku,   ki je cenil I Pustu oddani les na 17.607 K.
V nadaljnem pravi,   da zadene krivda, da ta gozd ni toliko vreden 1
I sedaj, kakor bi moral biti, prejšnji,
I mm pa sedanji deželni odbor.
I       Pesi anoo dr. d n s t s r s i č pred-
I laga, da se o tem odgovoru otvori I debata.
j        Predlog je bil sprejet, j       K besedi se oglasi posl. dr. Š u -J s t e r š i I, ki pravi, da je zato stavil I ta predlog,   da se stvar popolnoma I pojasni, ker hoče, da se o delovanju I deželnega   odbora,   katerega večina I pripada njegovi stranki, tudi javno I razpravlja. V tej zadevi, da so se prekoračile meje dostojne kritike. Dr. j Lampe ni imel s to stvarjo nič opraviti.   Popolnoma utemeljena kritika pa je, da je vodstvo deželne blaznice prekoračilo svoj delokrog, ker se je po svoječasnem odloku deželnega odbora smel prodati le del gozda v izmeri 10 oralov, ne pa celi gozd v izmeri 30 oralov. Ćudi se, da vodstvo blaznice ni predložilo pogodbe s Pustom   dež.   odboru.     Pogodba je ničeva.     Dežela se mora sedaj zavarovati vsake škode. Predlaga, da se ta gozd čim najbolje izkoristi, pri eventuelni prodaji potom javne konkurence naj pa se ob enakih ponudbah   prepusti    prednost občini Do-brnnje.
Glede cenitve gozda je za to, da I «'eni gozd praktičen mož, lesni trgo-j vec, ne pa gozdar teoretik, kajti ce-! nitev prvega je veliko bolj zanesljiva.   Zaradi   pomankaja lesa v ljubljanski okolici ima les tu veliko večjo vrednost.    Dokaz za to: našel se je nekdo, ki je pripravljen za 'a les dati 28.000 kron. Stavi reso učijo, P° kateri  naj se pogodba s Pustom razveljavi,    gozd pa proda x)tom javne konkurence.
K besedi se oglasi nato poslanec lr. Ivan Tavčar, ki poudarja, da bi e sicer ne bi bil oglasil k besedi, akr* »i ga ne bil dr. Šusteršič imenoval "i-fredakterja »Slovenskega Naroda« ;n nekako namignil, kakor da bi bil rovornik odgovoren za pisanje »Slo-enskega Naroda« v tej zadevi, kafro je imenoval lažnjivo in obrek-jivo.
Pisal sem že o tej stvari in se-laj tudi tu izjavljam, da je bila popolna resnica, kar sem odgovoril na o, kar mi je očital tudi že Lampe.
rz ja v! ja m torej, da sem bil tisti čas uisoien iz Ljubljane, da nisem vede) a pisavo »Slovenskega Naroda« v ej aferi! Ce to rečem v javnosti, milim, da mi lahko verjame tudi dr.
sustešič in preneha enkrat govoriti > Sefredaktcrju, o lažeh in obrekovanju.
Priznam, da se je dr. Lampo res 'ahko čutil žaljenega po onem jav-lem pisar jen ju, ali enako se pač godi la obeh straneh. Reči moram, če hi =e bilo zgodilo mestni občini kaj ena-kega,   da bi se bilo enako ali pa še ?uijše vpilo na drugi strani! Preiskal m sen pozneje celo stvar in našel, la je izšla iz dobrunjske občine same.    Napaden je bil seveda deželni >dbor. ker javnost pač misli, da takih pogodb sklepati nima drug pravice, kakor deželni zbor oziroma deželni odbor, ker javnost pač ve, da ni v zadevah, v katerih vsota presega 16.000 K, nihče drug    opravičen v sklepanje takih pogodb.
Hotel pa sem stvar izvedeti še natančnejše. Šel sem v deželni odbor, in tam ini je deželni glavar s prav njemu samemu lastnim posmehom nekako namignil, da sem bil pr#v jaz tisti kritični referent v tistem Kritičnem času, da bi naj bil jaz torej povzročil celo stvar.
Stojim pač na stališču, da deželni odbor tedaj, ko se je stvar izproži la. ni mogel storiti drugačnega <klepa, kakor ga je storil v resnici. Politična oblast je pokazala na eminentno nevarnosti,ki je pretila gozdu po lnbadarju, in deželni odl»or je sklenil, kar je zahtevala politična oblast. Ostalo pa je le pri 12 oralih in ta sklep se sedaj nikakor ni mogel tolmačiti tako, da bi bila uprava deželnih dobrodelnih zavodov upravičena prodati les brez vednosti deželne uprave.
Iz vsega tega pa je razvidno, da sem jaz popolnoma nedolžen ua celi stvari, in mislim, da mi bodeta to tudi priznala dr. Šusteršič in dr. Lampe.
Mislim pa, da je bilo vendarle dobro, da se je stvar razpravljala v iavnosti, kajti to je imelo dobre posledice za deželo. Kaj takega se poč ahko zgodi v vsaki upravi. Seveda pa je treba, da se doseže popolna re-medura.
Oglasil se je nato dr. Lampe, ki je tudi odobraval, da s** zadeva obravnava v javnosti, da se popolnoma t »o jasni. Verjame, da je dr. Tavčar, če sam to reče, popolnoma nedolžen, da ni dal stvari v list. Je tudi zato, da se stvar obravnava v javnosti, češ, ker bo ]>otem ljudstvo vedelo, koliko so vredne lažnjive vesti, ki se trosijo po deželi o delovanju deželnega odbora. »Kritika proti nam je vsakemu prosta, le eno zahtevamo: lagati se ne sme!« (Dr. Tavčar: Pri vas ravno tako!) Ce so Dobrunj-ci hoteli od pomoč i, naj hi se bili obr nili na deželni odbor, kjer vsak dobi svojo pravico.
a
K besedi se oglasi nato poslanec sir. Triller: Lojalno priznam, da se je v tej zadevi godila krivica deželnemu odborniku dr. Lam petu, ali priznati se pa mora tudi, da je dobil zasluženo zadoščenje iz ost poročevalca in tudi iz ust tovariša dr. Tavčarja. Zdi se mi pa, da je dr. Lampe pokvaril ves efekt, ko se je sam sebe prestavil na visoki prestol sodnika, na zatožno klop pa posadil list in neke osebe. Vzemimo to zadevo trezno, c u m grano sa lis.
Zgodila se je pač po vodstvu deželne blaznice neka nepravilnost, priznam, da bona fide, ki je v dobrim jsk i občini pobudila precejšnjo nezadovoljnost. Ta nezadovoljnost se je prenesla v list, seveda v list nasproten večini deželnega odbora. In stara stvar je: »farna crescit eundo«. Ce se je tako pomnožila cena, se vendar ne more imenovati laž, obrekovanje. Uredništvo »Slovenskega Naroda« je vest prevzelo gotovo tudi bona fide. Sicer pa tudi mi nimamo tu uikake pravice, staviti list na zatožno klop. In če je dr. Lampe rekel: »lagati ne sme,« ponovim jaz isto na adreso drugega ljubljanskega dnevnika. Poudarjam pa tudi, da to, kar se piše v neoficijalnem delu narodno - napredne stranke ni nič proti onemu, kar se je pisalo v drugem ljubljanskem dnevniku proti ljubljanskem županu in večini v mestnem občinskem svetu! Saj se županu ni dosti manj očitalo, kakor da krade denar iz mestne blagajne.
V se kako pa take stvari ne spa-lajo v to zbornico. In če je list pisal oretirano, se vendar ne more klicati '.ato na odgovor voditelja. O tem bi 'ahko govoril tudi poslanec dr. Žitnik, ki je pri »Slovencu« v istem položaju, kakor dr. Tavčar pri »Slovenskem Narodu«.
To je moje stališče. Ali končno naj pa le pribijem nekaj: »Slovenski Narod« je storil deželi precejšnjo dobroto, ker je zagotovil deželi precejšen dobiček. Dr. Šusteršič je sam pri-na!. da dobi dežela lahko za les iz »nega gozda 28.000 K. Ce dobi dežela to, se ima zahvaliti edinole — »obrekovanju« »Slovenskega Naroda«!
Posl. dr. Šusteršič je zatrjeval nato, da se je pečal z listom le zato, Ker mu je ona notica dala povod za interpelacijo, seveda pa deželni odbor nima pravice soditi kakega lista. Stvar je v dobrunjski občini pač povzročila razburjenje. Govoril je o listu nekoliko več, ker je deželni odbornik dr. Tavčar njegov šefredak-ter. (Dr. Tavčar: »Saj ni res!« — Dr. Triller: »Ima le vrhovno nadzorstvo!«)
Izjavlja, da verjame dr. Tavčarjevim besedam, da ni bil tedaj v Ljubljani, da nikakor ne dvomi o njegovi izjavi. Meni pa, da je bilo le dobro, da se je stvar obravnavala v zbornici, ter so tako popolnoma pojasnila. Izraža >^svoje posebno zadovoljstvo na izidu te debate« in priporoča sprejem svojih resolucij.
Resolucije se sprejmo nato soglasno.
Interpelacija posl. Pibra.
Na interpelacijo posl. Pibra v zadevi servitutnih pravic pri planinskih pašnikih je odgovarjal deželui odbornik dr. Ta v č a r. Poudarjal je, da razun Štajerske nima še nobena dežela takega zakona. Štajerska ima štiri tozadevne zakone, po katerih bo deželni odbor, seveda prilagojeno kranjskim razmeram, izdelal zakonski načrt, ki ga bo še tekom tega dežel nozborskega zasedanja predložil deželnemu zboru.
Interpelacija dr. Tavčarja, dr. Tril-lerja in tovarišev.
Besedilo interpelacije smo priobčili na drugem mestu.
Ko se interpelacija prečita, izjavi deželni glavar, da bi takoj odgovoril na interpelacijo, ker pa je enako se glaseča interpelacija stavljena tudi na deželno vlado, bo počakal, da odgovori nanjo, ko pride odgovor od vlade.
Prihodnja seja. Odseki.
Prihodnjo sejo določi deželni glavar na petek, dne 14. januarja ob 10. dopoldne.
Odsek za letno poročilo ima sejo v sredo ob 10. dopoldne; upravni odsek v sredo ob pol 10. dopoldne; ustavni odsek v sredo ob pol 11. dopoldne; finančni v četrtek ob 10. dopoldne; šolski pa v četrtek ob 4. popoldne.
Na dnevnem redu prihodnje seje so ustna poročila o proračunih raznih deželnih zakladov, samostalni predlog grofa Barba in poročila, ki jih med tem časom izdelajo odseki.
Konec seje ob 5*40 zvečer.
OtflntM m h oNiiijld volilni .vi a iMm.
Ustavni odsek deželnega zbora je predložil zbornici sledeči zakonski načrt:
Člen L
Iz premi n jaje in dopolnjevaje občinski red za deželno stolno mesto Ljubljano, ki je bil izdan z zakonom z dne 5. avgusta 1887, dež. zak. št. 22, stopijo namesto spodaj oznamenjeniii paragrafov občinskega reda, oziroma kot ustavki k posamnim paragrafom nastopna določila:
Obseg in razdelitev občinskega ozemlja.
I i
Ozemlje mestne občine ljubljan ske obsega šest okrajev, in sicer:
I. okraj, ki se imenuje šolski; II. okraj,   ki se imei nje šentja kobski;
III. okraj,   ki se imenuje dvorski;
IV. okraj, ki se imenuje kolodvor ski;
V. okraj, ki se imenuje Vodmat; VI. okraj, h kateremu spadajo kraji: Cma vas (Sehwarzdorf), Ilovica, Hauptmanica, Karolinška zemlja (Karolinengrund), Hradeekega vas (Hradeckvdorf) in Kurja vas (Huhncrdorf).
Te okraje je po občinskem skic pu natanko omejiti ter jih, ako treba, zaradi lažjega oskrbovanja občinskih stvari razdeliti v podokraje.
Izprememba ozemlja.
§ 1 a.
Take izpremembe mestnih nio-fa, po katerih se združijo posamni kosi ozemlja sosednih občin z mestno občino, ne da bi zato sosedne občine prenehale kot selske občine, ali tjo katerih se odkažejo posamni kosi >zemlja mestne občine sosednim občinam, sme ukreniti deželni odbor ko je zaslišal mestno občino in ostak4 nrizadete občine sporazumno s političnim deželnim oblastvoru, brez razločka, če je bilo doseženo soglasje ori taki izpremembi med prizadetimi občinami ali ne
§lb.
Združitev doslej samostojnih občin z mestno občino ljubljansko se more, ako ne ugovarja iz javnih ozi-rov politično deželno oblastvo, izvršiti po sklepu deželnega zbora, ki potrebuje Najvišjega odobrenja.
Občinski domačinci.
§3.
Občinski domačinci so tisti občani, ki imajo v občini domovinsko pravico.
Samo avstrijski državljani morejo biti občinski domačinci.
Kako kdo pridobi ali izgubi občinsko domaćinstvo, je razsojati po zakonih, ki urejajo domovinske razmere.
O prošnjah, da se komu podeli domovinska pravica, razsoja občinski svet.
Proti razsodbam o prošnjah glede prostovoljnega sprejema v občinsko zvezo pritožbe niso dopustne.
Za prostovoljni sprejem v občinsko zvezo mora prosilec plačati enkratno pristojbino do 200 K v občinsko blagajnico.
Visokost pristojbine določi občinski svet vsako leto naprej.
Pravice občanov in vnanjih. § 11.
Vsakdo v občini ima pravico:
a) da se mu varuje njegova oseba in kar je njegove imovine v občinskem ozemlju;
b) da uživa javni rabi namenjeno občinsko imovino in občinske naprave po meri dotičnih uredb.
Občani imajo poleg tega tudi aktivno in pasivno volilno pravico za občinski zastop po določilih volilnega reda.
Občinski domačinci imajo, ako obubožajo, pravico, da jih podpira ali preskrbi občina po meri njih potrebe in po namenu naprav, obstoječih za preskrbovanje ubožcev.
Občinski meščani imajo poleg te pravice občinskih domačincev tudi pravico do preskrbovanja iz njim namenjenih ustanov in zakladov.
Častni meščani uživajo pravici meščanov, ne da bi imeli iste dolžnosti, kakor leti.
Vnanjim, ki se s svojo domovinsko pravico izkažejo ali vsaj izpričajo, da so storili, kar je treba, da dobe tak izkaz, občina toliko časa ne sme braniti bivanja v občinskem ozemlju, dokler s svojimi vred neo-madeževano žive in dokler ne žive ob javni milodamosti.
Ako vnanji misli, da se mu god\ v tem oziru vsled odredbe občine krivica, sme iskati pomoči pri političnem oblastvu, zoper katerega raz sodbo je obema strankama dopuščen priziv na ministrstvo za notranjo stvari.
Sestava občinskega sveta. § 14.
Občinske svetovalce voli občina izmed sebe.
Njih število je petinštirideset.
Natančnejša določila o tem, kdo sme voliti in kdo izvoljen biti, kakor tudi o tem, kako postopati pri- volit-vi, obsega občinski volilni red.
Doba uradnega poslovanja občinski*
svetovalcev.
§ 16.
Občinski svetovalci se izvolijo praviloma na tri leta.
Vsako leto izstopi iz vsakega izmed treh volilnih razredov tretjina občinskih svetovalcev in se nadomesti po novih volitvah, katere naj se Arše meseca aprila.
Kadar je na novo izvoljen ves občinski svet. določi prvič in drugič ;Teb tiste svetovalce, katerim ,ic izstopiti iz posamnih volilnih razredov; potem izstopijo vselej tisti, ki *>■-» bili tri leta poprej izvoljeni.
Tisti, ki izstopijo, smejo biti iznova izvoljeni, ako zoper nje ni nobenega zakonitega zadržka.
Svetovalci, ki so določeni, da izstopijo, ostanejo v poslovanju, dokler se na njih mesto ne pokličejo novoizvoljeni. Kdaj je te poklicati, je določeno v občinskem volilnem ~edu (§ 27).
Popolnitev izpraznjenih svetovalskih mest.
§ 18.
Namesto oličinskih  svetovalec v, -• >o umrli,   ali pred svojim časom zstopili, ali svoj   svetoval ski posel zgubili (§ 17. 1. odstavek), volijo se ovi svctovalri praviloma obenem z vsakoletnimi dopolnilnimi volitvami.
Kadar so v enem volilnem raz-redu prazna več nego tri svetovalska -ta, tedaj je v njih popolnitev tu-*; pred to dobo takoj razpisati v do-ričnem volilnem razredu dopolnilno volitev na podlagi zadnjega imenika volilcev.
Vsaka taka   dopolnilna volitev vpija samo cio navadnega obnovitve-ga roka: izvoljeni stopi iz   obe in-za sveta takrat, kadar bi moral -topiti  tisti, na  katerega  mesto je v.il izvoljen.
Kadar se nekatere dopolnilne volitve   izvrše za vso   volitveno dobo S 16. 1. odstavek),   nekatere pa za -a.jšo dobo, šteti je po vrsti tiste, da -voljeni za krajšo dobo, katerim pripadlo menj listnih glasov. Ka-ar je enako število listnih arlasov. i7.»či zreb. komur gre    prednost v ^vr.tnrm redu.
H magistratu in okrajnih načelnikih.
S 24.
Magistrat je sestavljen:
a) iz župana kot načelnika in, Kadar je on zadržan, iz žn pa novega ainestnika <"§ 64) ;
M iz devetih občinskih sveto-va\«*< v, katere občinski   svet izvoli
fevajoč določbe    odstavkov 2. 3
§ 55 iz svoje srede za euo leto;
ri iz enega ali več inagistratnih t-vptovaleev kot poročevalcev, izmed katerih mora biti vsaj eden pravnik;
d) iz poročevalcev, kolikor jih ><-• še treba;
es iz potrebnega pomožnegri ' - -bja.
Da podpirajo župana in magi-t v   oskrbovanju krajno-policij-in drugih k rajnih poslov, smejo postaviti posamnim okrajem na-"dniki ^okrajni načelniki,       13, 47 74>.
"razdelitev  doklad  k neposrednim davkom.
§ 40.
Praviloma je doklade k direktni davkom porazdeliti na vso v ob-i predpisane davke te vrste, brez * ka. je li davku podvrženi občan ni, ter jih naložiti v enaki meri vse razrede teh davkov. Vendar lahko različna porazdelitev izvrši v tistem razmerju kakor pri dežel -prikladan enake davčne vrste.
Kako se oskrbujejo opravila.
§55.
Občinski svet se razdeli v odseke * ta namen, da se le-1 i prej posvet tiri različnih opravilih njegovega r-niročja;   število    odsekov določi •am. Vrhutega sme za pred posve to-anje ali oskrbo posamnih opravil "ločiti  posebne odseke, katerih čla-izvoli za vsak slučaj j>osebej. Člane odsekov je porazdeliti na " -amne liste strank po razmerju na r iib    podlagi    izvoljenih občinskih etovalcev (§ 26 občinskega volilne-■. rt-da). če to zahteva tudi le en sani ciniki svetovalec.
Stranke, po katerih listah je izbijenih mqnj kakor devetina vseh »činskih svetovalcev, ne morejo zahvati, da bi se pri porazdelitvi od-^kovih članov v smislu prejšnjega -'avka morale upoštevati.
Po eni listi izvoljeni občinski *^ eto vale i izvolijo odsekove člane, ki uripadajo njihovi stranki, v posebni rolitvi.
Občinskemu svetu je pridržano, ia oziraje se na določila občinskega da, uravna svoje kakor tudi magi-'ratovo in dotičnih posebnih uradov poslovanje z opravilnim redom, oziroma z navodilom.
Izpremeinbe opravilnega reda »Ii navodila se smejo skleniti samo ia pismeno predloženi, z dnevnim re-Jom (§ 56) razglašeni samostalni na-vet.
Člen II.
I spreminjajo in do potaje vaje z zakonom z dne 5. avgusta 1887, dež. zak. št. 22, izdani, oziroma z zakonom z dne 16. maja 1808, dež. zak. št. 24, prenarejeni občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljana stopijo na mesto oznamenjenib paragrafov občinskega volilnega reda, oziroma kot u stavk i k ?>osanieznim paragrafom sledeča določila:
Kdo ima pravieo voliti (aktivna volilna pravica)
§ L
Pravico voliti imajo oni a\ atrijski državljani, ki so dovršili 24. leto in imajo one posebne lastnosti, katere so predpisane v 11 e, 12, 13 iu 14 za uvrstitev volilnih upravičencev v posamue volilne razrede.
Vendar imajo pravieo voliti tudi država, dežela, javni zakladi, toženi ske korporacije, društva, družbe, zavodi, ustanove in pravne osebe sploh, ako jim je vsaj eno leto prepisan v občini kak davek, ki je podvržen občinskim dokladam.
Za zračunanje predpisanega časa, kako dolgo da voli let« prebiva v občini ali plačuje davke, je meroda-jeu dan, ko so bili razgrnjeni imeniki volilcev (§ 15).
Občina ne sme izvrševati volilne pravice v lastnem ozemlju.
Izjeme glede vojakov
§ 2.
Aktivno službujoči častniki (av-ditorji, vojaški zdravniki, vojaški račuuovodje) in vojaški duhovniki, gažisti, ki niso v nobenem činovnem razredu, in moštvo oborožene sile, oziroma orožništva. vštevši one, Vi so časno na dopustu, nimajo pravice voliti.
Druge izjeme.
§ 2 a.
izvzete od izvrševanja aktivne volilne pravice so nadalje vse osebe, ki so jkhI očetovsko oblastjo, pod varstvom ali skrbstvom, ravnotako oni, ki uživajo iz javnih ali občinskih sredstev kot ubožci trajno preskrbo ali so jo uživali zadnje leto ne-nosreduo pred volitvami, ali oui, ki žive sploh ob javni milodamosti.
Za preskrbo uhožuih ali za dela javne milodarnosti pa z ozirom na volilno pravico ni smatrati:
podpor iz bolniških hlagajnic. rent za nezgode, starost ali onemoglost, brezplačne oskrbe v javnih bolnišnicah, oprostitve od šolnine, podelitve učil ali ustanov in tudi ne pomoči v stiski.
Izvrševanje volilne pravice.
1 3.
Volilno pravieo je izvrševati praviloma osebno.
Veljajo pa sledeče isjesse:
1. Os»'h»'. ki so odšle iz občine po občinskih ali drugih javnih poslih, imajo pravieo postaviti pooblaščenca, da zanje voli.
2. Ravnotako smejo posestniki v občini ležeeih j>osestev aH v občini iz-vrševanib obrtnih podjetij, ako >o naseljeni v drugi občini, svojo volilno pravieo izvrševati po pooblaščencih.
I 4.
Državo, deželo in javne zaklade sestopajo pri izvrševanju volilne pravieo od dotičnih upravnih organov postavljene osebe.
Zastopniki ali pooblaščenci v iz* ršc-vanje volilne pravice.
§ 7.
Le avstrijki državljani, ki >o dovršili 24. leto in katerih ne izvzema ali ne izključuje niti g 2, niti § 2a, niti § 10 smejo volilno pravieo v imenu drugega izvrševati kot zastopniki, oziroma ako imajo sami pravieo voliti, tudi kot pooblaščenei. Pooblaščenec sme zastopati le enega volinega upravičenca in se mora izkazati s pooblastilom, ki je izgotovljeno v zakoniti obliki.
Tako pooblastilo, ako še m izgubilo veljavnosti, uprav i čuje pooblaščenca, izvrševati pri dotični volit vi vsako z volilno pravieo združeno oblast. Ustne ali telegrafične odredbe glede podelitve pooblastila nimajo nobene moči. Ravno to velja glede preklica pooblastila., izvzoinši slučaj, da preklice pooblastnik pooblastilo osebne* pred volilno komisijo, preden je pooblaščenec kot tak oddal glas.
Sprejem pooblastila ne zadržuje izvrševanja lastne volilne pravice.
Kdo je izvzet, da ne sme hiti izvoljen.
§9.
Izvzeti so, da ne morejo biti izvoljeni:
1. občinski uslužbenci, dokler v istini služijo;
2. osebe, ki so od izvrševanja volilne pravice po §§ 2 in 2a izvzete ;
3. oseb«', ki so v družinski zvezi, ali ki kakor dninarji u imajo s« mosta 1 nega zaslužka;
4. osebe, ki so v zamudi s plačilom ali položitvijo   računa, katero
jim do občine nalaga pravomoćna razsodba ali sodna poravnava;
5. osebe, ki so v zamudi s položitvijo računa o gospodarstvu z njim izročenim premoženjem občine ali kakega občinskega zavoda;
6. osebe, ki se branijo brez zakonitega odklonilnega vzroka sprejet* izvolitev v občinski svet ali pozneje mandat, ki so ga sprejeli, izrecno ali molče odlože <§§ 15, 58 oheiuskeske-ga reda in § 2!) občinskega volilnega reda) do prihodnje volilne dobe.
Kdo je izključen, da ne sme ne voliti, ne >zvoljen biti.
§ 10.
izključene, da ne smejo niti voliti, uiti voljene biti, so:
1. Osebe, katere so prišle v preiskavo zaradi hudodelstva, dokler preiskava traja.
2. Osebe, ki so bile v kazen obsojene zaradi hudodelstva ali prestopka tat\ ine, poneverbe ali deležuosti glede teh dveh prestopkov, goljufije, sovodstva <SS 460, 461, 463, 464, 512 k. z.), zaradi dejanj, ki so označena v § 1 zakona z dne 28. maja 1881, drz. zak. št. 47, in v § 1 zakona z dne 25. maja 188:», drž. zak. st. 78, uli zaradi prestopka po 1, 2, 3, 4 in 5, predzadnji odstavek, zakona z dne 24. maja 1885, drž. zak. št. 80.
Ta posledica obsodbe nehi pri hudodelstvih, ki so našteta v S 6, st. 1 do 10, zakona z dne 15. novembra 1867, drž. zak. 131, ko je presta na kazen, pri drugih hudodelstvih, ko poteče deset let, ako je bil krivec? obsojen najmauj na petletno kazen, in razen tega, ko poteče pet let, pri ostalih zgoraj navedenih, kazenskih dejanjih pa, ko poteeojo tri let;j po prestani kazni.
Osebe, ki hi bile obsojene na kazen zaradi pregreška zoper kazenskopravna določila v varstvo volilne svobode, ako je bilo dejanje storjeno pri volitvah * poslansko zbornico državnega zbora, v deželni zbor, v občinski zastop ali v katerokoli korporacijo ali zastopstvo, ki je po zakonu poklicano, da oskrbuje javne stvari in sicer za dobo šestih let po prestani kazni (§§ 3, 5, 7, 8, 10 in 11 zakona z dne 26. januarja 1907. drž. zak. številka 18).
4. Osebe, ki so bile postavIjen*: pod policijsko nadzorstvo ali oddane v prisilno delavnico, dotlej, da pote-eejo tri leta, odkar je nehalo policijsko nadzorstvo ali odkar so bile iz prisilne delavnice izpuščene.
5. Osebe, katerim je odtegnilo sodišče očetovsko oblast nad njihovimi otroei. dokler so otroci p°d tujim varstvom, vsekakor pa tri leta po sodni odredbi.
6. Osebe, ki so bile zaradi pijanosti ali pijančevanja na podstavi splošnega kazenskega zakona ali drugih zakonitih določil, ki se še uvedejo, več nego dvakrat obsojene na zaporno kazen, za dobo treh let po prestani kazni.
7. Osebe, nad katerih imovino se je razglasil koukurz. do konca kon-kurza, in ako je zadolženec trgovec, dotlej, da se zopet vsposobe za pravice, ki so označene v § 246 konkurz-nega reda z dne 25. decembra 1868, dri. zak. št. 1 iz leta 1869
8. Osebe, ki so bile odpuščene iz javnega urada ali službe zaradi disciplinarnega pregrreška iz dobičkaželj-nosti, za dobo treh let, odkar so bile odpuščene, računjeno od takrat, ko je razsodba postala pravomoćna.
Imeniki volileev. f H.
Za volitev občinskega sveta mora mestni magistrat upoštevajoč določbe §§ 11, lla, llb, lle, 12, 13 in 14 sestaviti imenike volileev, in sicer za vsak volilni razred poseben imenik t »o alfa bet ionem redu.
V teh imenikih je pri vsakem volilnem upravičencu navesti davčno svoto, ki je merodajna za njegovo uvrstitev v kak volilni razred.
Sestava volilnih razredov.
I Ha.
\ si volilni upravičenci se razde-le v tri volilne razrede, katerih vsakemu je voliti takrat, kadar se po polil ti.]e ves občinski svet, petnajst svetovalcev, drugače pa ono število, ki je potrebno, da se ž njim popolnijo izpraznjena mesta občinskih svetovalcev.
Osebe, ki so bile sprejete v imenik prvega volilnega razreda, tvorijo prvi, one, ki so bile sprejete v imenik drugega volilnega razreda, drugi, in one, ki so bile sprejete v imenik tretjega volilnega razreda, pa tretji volilni razred. Splošna določila glede uvrstitve volilnih opravičencev v volilne razrede. § llb.
Občinskim dokladam podvrženi davek, katerega skupno plačujejo javni družniki pridobitnega podjetja (§ 5, 2. odstavek), se razdeli po razmerju deležev na vsakega družnika in se onim, ki so po § 1 upravičeni voliti, prišteje njihovim ostalim davkom, ki so pod vršen i občinskim dokladam.
.*
Volilni upravičenci, ki so se že sprejeli v prvi, ne smejo se uvrstiti v drugi volilni razred.
Ako ima volilni upravičenec več lastnosti, ki ga usposabljajo za uvrstitev v kakršenkoli volilni razred, sme se sprejeti le enkrat v dotični volilni razred.
Ako za uvrstitev volilnega upravičenca v volilni razred niso merodajni občinskim dokladam podvrženi davki, ampak drugi direktni državni davki, se tudi ti seštejejo in vsota teh davkov, ki pa morajo biti volilnemu upravičencu vsaj že eno leto predpisani, odloči, v kateri volilni razred se volilni upravičene*: uvrsti.
Seznatuek vseh volilnih upravičencev,   ki plačujejo   občinskim dokladam podvrženi davek.
§ lic.
Da se napravijo imeniki volilcev, sestavi magistrat najprvo sezna-mek onih oseb moškega in ženskega spola, katerim je najmanj eno leto predpisan v občini občinskim dokladam podvrženi davek in katere imajo vse one, splošne lastnosti, ki jih zahteva od volilcev § 1, in jim ne brani izvrševati volilne pravice niti § 2, uiti § 2 a, niti jih ne izključuje od volilne pravice § 10.
V ta sesnamek je sprejeti tudi j uri stične osebe, ki od pravice voliti niso izključene.
V ta seznamek ni sprejeti občinskih deležnikov, o katerih govori § 7 občinskega reda, kateri nimajo svojega rednega bivališča v Ljubljani in jim ni tu letno več kot 6 kron predpisanih gori omenjenih direktnih državnih davkov.
V tem paragrafu navedene volilne upravičence je po višini vsakemu pripadajočih, v občini eno leto sem predpisanih, občinskim dokladam podvrženih davkov uvrstiti v padajoči vrsti drugega za drugim, jim pride jat i tekoča števila ter vsakemu imenu pripisati vsoto dotičnih davkov in natančni naslov.
Ako ima predpisanih dvoje ali več volilnih upravičencev enako vsoto davkov, uvrstiti je po letih starejšega pred mlajšim.
Število v seznamek sprejetih volilnih upravičencev je deliti s pet; to število in visokost petine je zaznamovati na koncu seznamka.
Imenik prvega volilnega razreda,
§ 12-
V imenik prvega volilnega razreda se sprejmeta prvo navedeni dve petini volilnih upravičencev, ki so vpisani v seznamku, e katerem govori § 11 c.
Imenik    drugega volilnega razreda.
§13.
V imenik drugega volilnega razreda se vpišejo:
1. vsi ostali volilni upravičenci, ki v seznamku. o katerem govori S 11 c, neposredno sledijo onim volilnim upravičencem, katere označuje § 12;
2. sledeče osebe moškega spola, če imajo vsaj že eno leto svoje redno bivališče v občini, če jim ne manjka onih splošnih lastnosti, katere zahteva od volilnih upravičencev S 1. če jim ne brani izvrševati volilne pravice niti § 2, niti § 2 a, niti jih ne izključuje od volilne pravice § 10, in Če niso vpisani že v prvem volilnem razredu (§ 12), in sicer:
a) člani knezoškofijskega stolnega kapitelja in v dušnem pastir-stvu ali na javnih ljudskih in meščanskih šolah nameščeni duhovniki vseh konfesij, v>e te osebe tudi če so stalno ali začasno vpokojene;
b) službujoči, stalno ali začasno vpokojeni dvorni, državni, deželni, občinski in javnih zakladov uradniki, častniki in vojaški služniki s častniškim naslovom, kateri so stalno upokojeni ali pa izstopili iz vojaške službe pridržavši si vojaški čin;
c) službujoči in upokojeni vojaški služniki brez častniškega naslova; službujoči in upokojeni uradniki, v kolikor te, osebe ne spadajo v stan kakega vojaškega krdela:
d) doktorji, ki so dosegli svojo aka-demičrio stopnjo na kakem to-zemskem vseučilišču ali na kaki toženi sk i tehniški visoki šoli, pooblaščeni civilni tehniki in rudniški inženirji ter oni tehniki, kateri so prestali na kaki toženi -ski tehniški visoki Šoli stroge izkušnje, dalje magistri farmacije, ki so prestali na kaki tozem -ski visoki šoli izkušnje, vse te osebe pa le, ako imajo v občini domovinsko pravico;
e) voditelji in stalno nameščeni učitelji na javnih ljudskih in meščanskih šolah, ki so v občini, in direktorji, profesorji in učitelji, ki so nameščeni na drugih javnih uči liscih v občini, dalje pa tudi stalno ali začasno vpokojeni voditelji in učitelji javnih ljudskih in meščanskih   šol ter
stalno ali začasno vpokojeni direktorji, profesorji in učitelj? javnih učilišč sploh.
3. Stalno nameščene učiteljice na javnih ljudskih in meščanskih šolah v občini pod pogoji t očke 2. prvi odstavek tega §; istotako stalno al; začasno upokojene učiteljice javnin ljudskih in meščanskih šol sploh.
4. One osebe moškega in ženskega spola, ki imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občini in katerim se je v tem času vsaj že eno leto sem predpisala v občini na neposrednih davkih, kateri ne spadaj;) med davke, omenjene v § lic, najmanj skupna vsota 30 K, ako imajo one splošne lastnosti, katere zahteva od volilnih upravičencev § 1 in jim ne brani izvrševati volilne pravice niti § 2, niti 2 a, niti jih ne izključuje od volilne pravice § 10.
Imenik tretjega volilnega razreda*
§ 14-
V imenik tretjega volilnega razreda so sprejmejo:
1. vsi tisti volilni upravičenci, ki so vpisani v volilnih imenikih prvega in drugega razreda;
2. tiste osebe moškega in ženskega spola, ki imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občini in katerim se je v tem času predpisalo vsaj se eno leto v občini na neposrednih državnih davkih, ki ne spadajo med davke, omenjene v § 11 c, manj kakor 30 K, ako imajo one splošne lastnosti, katere zahtevajo od volilnih upravičencev § 1, jim ne brani izvrševati volilne pravice nit: § 2, niti § 2 a, uiti jih ne izključuje od volilne pravice § 10.;
3. tiste osebe moškega spola, ki imajo vsaj že tri leta svoje redno bivališče v občini in jim ne manjka splošnih lastnosti, katere zahteva od volilnih upravičencev § 1, jim ne brani izvrševati volilne pravice niti § 2, niti §2 a, niti jih ne izključuje od volilne pravice § 10, v kolikor teh oseb ni že po točkah 1 in 2 tega paragrafa sprejeti v imenik tretjega volilnega razreda.
Odsotnost iz občine vsled vojaškega službovanja ravno tako ne velja za prekinjen je triletnega nepretrganega bivanja, ki je potrebno v, dosego volilne pravice, kakor se tudi ne šteje v to dobo bivanje radi vojaškega službovanja v občini.
Razgrnitev imenikov volilcev. Ugo» v ori zoper nje.
§ 15.
Imeniki volilcev se morajo pra* vočasno razgrniti pri magistratu, da jih vsakdo lahko upoglrsda, ter je razglasiti v uradnem deželnem list; t kakor tudi po javno nabitih listih v občini, da se je to zgodilo in da se imeniki volilcev tekom 14 dni od dneva prve objave v uradnem listu smejo u pogleda ti in proti njim ugovori vlagati.
Ugovore sme vlagati vsakdo, ki je vpisan v imenik volilcev, kakor tudi vsak zase, da se vpiše v imenik volilcev.
Ugovor je vložiti pismeno za vsak slučaj reklamacije posebej.
O pravočasno vloženih ugovorih razsoja občinski svet najdalje v osmih dneh.
Magistrat sklenjene poprave ta* koj zapiše v imenike volilcev iu obvesti o tem ngovomike. Obenem je popravljene imenike vnovič razpolo-žiti za osem dni ter je po načinu, ki je predpisan v prvem odstavku, razglasiti, da se je to zgodilo iu da j«-proti razsodbam občinskega sveta dopustna pritožba na politično deželno oblastvo tekom osmih dni od dneva prve objave. O pritožbah proti razsodbam občinskega sveta, katere je vlagati pri mestnem magistratu, razsoja končnoveljavno politično deželno oblastvo.
Osem dni pred volitvijo se v imeniku volilcev za vršeč o se volitev v dotičnein volilnem razredu ne sme izvršiti nobena poprava.
Razglasitev volitve, katero je izvr* siti. .
§ 17.
Volitev je najmanj štiri tedne pred nje začetkom vsem občanom, ki imajo pravico voliti, dati na znanje s trikratno objavo v uradnem deželnem listu in vrhu tega z javno nabitimi listi.
Kdaj da se volitev vrši, naznaniti tudi političnemu deželnemu obla stvu.
Volilne izkaznice in glasovnice.
§17 a.
Vsakemu volilnemu upravičen* eu je izročiti pred volitvijo volilno izkaznico, katero napravi magistrat, in z občinskim pečatom zaznamovano glasovnico.
Volilne liste, ki se ne dajo dostaviti, je shraniti pri magistrata in izročiti le volilnemu upravičencu ali izkazanemu njegovemu zastopniku proti temu, da se izkaže z listino, ki dokazuje identiteto volilca.
Izkaznica mora poleg volilčeve* ga imena obsegati tudi naznanilo, ne
katerem kraju, kateri dan in katere •re se je potamnim volilnim razredom zbrati k voiitvi, katerim občin* skim svetovalcem je določeno izstopiti in koliko članov občinskega sveta je voliti vsakemu volilnemu razredu.
Le po oblastvu izdane izkaznice so veljavne, kar mora biti na njih izrecno priponinjeno.
Ravno tako je na glasovnici pripomniti, da je sicer neveljavna, ako se ne zapise nanjo kaka objavljena lista in najmanj en kandidat te liste (§§ 17 i in 25.).
Namesto izgubljenih ali neranljivih izkaznic mora izdati mestni magistrat vsakemu volilnemu upravičencu, ki to zahteva, duplikat
Namesto izgubljenih ali neranljivih glasovnic mora izročiti mestni magistrat ali na dan volitve predsednik volilne komisije volilnemu upravičencu na njegovo zahtevo drugo glasovnico.
Volilni predlogi.
§ 17 b.
Občinske svetovalce je voliti v vseh treh volilnih razredih p° raz-mernih volitvah in obveznih listah.
Zato morajo stranke — politične, socialne in druge skupine volil-eev — do določenega roka magistratu v svrho volitve naznaniti po volilnem predlogu svoje kandidate za volitev občinskih svetovalcev za vsak volilni razred, v katerem hočejo kandidate postaviti.
Pri kandidatih je navesti krstno ime, priimek, stan in v kolikor je potrebno, da se oseba natančneje označi, tudi naslov.
Volilni predlog sme za en volilni razred obsegati na eni listi s tekočimi številkami 1, 2 itd. označer ii največ le toliko iineu, kolikor je izvoliti v dotičneni volilnem razredu občinskih svetovalcev.
Volilni predlogi se morajo vložiti najkasneje celih 14 dni pred dnevom volitve. Mestni magistrat mora v uradnem deželnem listu in po javno nabitih listih pravočasno razglasiti dan in uro, do katere se volilni predlogi smejo vlagati.
V volilni predlog smejo sprejeti stranke za vsak volilni razred kandidate izmed vseh občanov, ki morejo biti izvoljeni.
S 17 c.
Volilni predlogi za volitev občinskih svetovalcev morajo biti izrecno za take označeni in čitljivo lastnoročno podpisani najmanj od 30 oseb, katerih vsaka mora na dan vložitve volilnega predloga biti vpisana v volilnem imeniku, ne glede na to, če se ti volilni predlogi raztezajo na en sam volilni razred ali na vre.
Volilne predloge, ki ne zadoščajo temu predpisu ali pri katerih se je vršila zloraba splošne označbe že obstoječih političnih, socialnih ali drugih strank, mora magistrat vrniti tekom dveh dni po vložitvi.
§ 17 d.
Na vsakem volilnem predlogu je imenovati izmed podpisanih eno osebo in nje namestnika, katera nai v imenu in po naročilu podpisanih občujeta z magistratom kot njih pooblaščena zastopnika.
Ako take prijave ni, velja prvi podpisanec za zastopnika, drugi pod-Disanec pa za njegovega namesfnika.
Vsakemu volilnemu predlogu je dati določno in jaono označbo stranke, tako, da ga je od vsakega drugega lahko razločevati.
Ako ima več volilnih predlogov enake, podobne ali take označbe, ki bi lahko povzročile kako zamenjavo, mora magistrat zastopnike pozneje vloženih predlogov posveti, da označbo izpremene.
Ako pa so bili enako označeni predlogi vloženi istočasno, obrniti se je s takim pozivom na vse zastopnike teh predlogov. Ako se pozivu določenem roku ue zadosti, ali ako se kak volilni predlog vloži sploh brez take označlie, označi se predlog uradoma z imenom zastopnika vseh podpisanih, eventualno z imenom prvotni pisanega.
§ 17 e.
Osebe, ki jiodpišejo volilni predlog, ne da bi bile po § 17 c za to upravičene, je magistratu kaznovati T globami do 100 K.
S 17 f.
Predloge mora magistrat glede njih vsebine pregledati, da so imenovane na njih le moške osebe, ki imajo pravico voliti in da niso med kandidati raznih volilnih predlogov imena istih oseb.
Ako se poslednje zgodi, je vlagatelje pozvati, da doprineso v treh dneh pritrdilo prizadetih oseb za v sprejetje v dotični volilni predlog.
Taka izjava se sme podati le enkrat.
Ako se pritrdilna izjava za kako kandidatno listo v zakonitem roku ne doprinese ali ako ista velja za več kandidatnih list, je dotične kandidate iz volilnih predlogov črtati
I 17*
Ako posaauu ksndidstjs vsled večkratne kandidature, vsled smrti ali odpovedi kandidata odpadejo, mora to magistrat nemudoma naznaniti
zastopnikom dotičnih volilnih predlogov, kateri so v tem slučaju upravičeni predlog v smislu § 17 h dopolniti s tem, da imenujejo druge kandidate.
§ 17 h.
Dopolnilne predloge (§ 17 g) je vložiti najpozneje osmi dan pred volit v i jo ob 12. opoldne pri magistratu.
§ 17 i.
Zakonitim zahtevam ustrezajoče volilne predloge (§§ 17 b—17 i) mora z njihovimi posebnimi označbami in imeni kandidatov magistrat kot liste strank objaviti najkasneje šesti dan pred volit v i jo v ura« i ne m deželnem listu in z javno nabitimi listi.
Na ta načiu objavljene volilne predloge je smatrati za pri voiitvi veljavne »liste« (liste strank).
Volilna komisija § 18.
Volitev vodijo volilne komisije. Vrši se v volilnih prostorih, katere v ta namen določi občinski svet.
Občinski svet s sklepom lahko določi za vse volilne razrede več volišč 19) za volitev, kamor se od-kažejo ix) abecednem redu. V tem slučaju je določiti, kateri lokal je glavuo volišče.
Za vsak volilni razred, in ka iar je določeno za en razred več volišč, za vsako volišče, se postavi posebna volilna komisija, ki ol>stoji iz enega člana občinskega svetu kot predsednika, iz enega člana magistrata in iz treh občanov, ki so upravičeni voliti v dotičnem volilnem razredu. Komisijo pravočasno določi občinski svet.
Volilna komisija je odgovorna za to, da se volitev vest u o izvrši. Nje članom se je vzdržati vsakega vplivanja na glasovanje volilnih upravičencev.
Politični deželni načelnik sme poslati k voiitvi zastopnika, kateri mora paziti na to, da se ravna po zakona.
£ 18 a.
Voiitvi je na željo potezajočih se strank pritegniti izmed volilnih upravičencev dva do pet zaupnikov, ki imajo pravico biti navzoči pri voiitvi do končanja volilnega opravila.
Te zaupnike imenujejo poteza joče se stranke pred volit vi jo magistratu, ki določi primerno število izmed predlaganeev. kolikor se da, oziraje se na v«e potezajoče se stranke.
Zaupniki morajo poslovati zgolj za pričo volilnega opravila in nimajo nobenega nadaljnega vpliva na tek volitev.
Po kateri vrsti volijo volilni razredi.
§ 19.
Volilni razredi se zbirajo vsak posebej.
Ni j prej voli tretji, potem drugi in naposled prvi volilni razred.
Ako voli kak volilni razred na več voliščih, vrši se volitev istoeasno na vseh voliščih.
Glasovanje § 23.
imena prihajajočih volileev srt vpisujejo v glasovni seznamek, katerega mora pisati en član volilne komisije, istočasno pa napra i drugi član volilne komisije v imeniku voli lce v poleg volil če vega imena v dotičneni oddelku navpično « rto in eventualno pripomni, kateri pooblaščenec je volil.
Neposredno pred začetkom glasovanja se mora volilna komisija prepričati o tem, da je za vlaganje glasovnic določena posoda prazna.
Predsednik volilne komisije prevzame od vsakega volilca glasovnico, katero mu ta poda zganjeno (§ 17 a, 4. odstavek), dene vsako posamič v volilno posodo in pazi na to, da nihče namesto ene same ne odda več glasovnic.
Vsak volilec mora pokazati svojo izkaznico, ko odda glasovnica.
štetje glasov.
Ko je konec glasovanja, mor« volilna komisija na volišču odpreti in sešteti glasovnice in nato sešteti glasove.
Veljavne so le take glasovnice, na katerih je napisana kaka objavljena lista in najmanj en kandidat te liste (§ 17 a, 5. odstavek).
Če ima glasovnica imena nada I j-nih kandidatov, vsled tega še ni neveljavna, vendar teh imen pri ugotovitvi izida volitve nikakor ni u|k>-števati.
Pri sk rutini ju mora volilna komisija dognati in sprejeti v volilni zapisnik:
a) število onih, ki imajo pravico glasovati;
b) število glasujočih;
c) število oddanih glasovnic;
d) število veljavnih glasovnic, ki pripadajo vsaki objavljeni listi, iu
e) skupno vsoto neveljavnih glasov.
Izid volitve se ugotovi po določilih [Mragrafov 2fr—20 c.
Po končani voiitvi volilna komisija zaključi volilni zapisnik, ki mora obsegati tudi storjene sklepe volilne komisije in izid volitev. Volilni zapisnik, glasovalni seznamek in imenik volileev podpišejo vsi člani volilne komisije.
Kadar pa je volil kak volilni razred na več voliščih, se morajo volilni spisi zapečatiti in prenesti pod nadzorstvom predsednika ali kakega drugega za to določenega člana aa glavno volišče (§ 18, 2. odstavek).
Tam se morajo volilni spisi iz vseh volišč odpreti in volilna komisija glavnega volišča mora skupni izid po vspehu glasovanj, ki so jih ugotovile posamne volilne komisije, dognati in vpisati v volilni zapisnik.
Ugotovitev izida volitev.
§26.
Skupna svota veljavno oddanih glasovnic za en volilni razred se deli z za eno pomnoženim številom občinskih svetovalcev, ki jih je v tem razredu voliti. Tako dobljeno Število je zvišati ua prvo večje celo število.
Zadnje število je volilno število.
Nato se dele z volilnim številom števila na posamne liste se glaseči h glasovnic* vsakega volilnega razreda. Tak., dobljeno celo število pokaže, koliko občinskih svetovalcev pripade vsaki posamni listi.
§ 26 a.
Ako vsota teh. posamnim listam pripadlih mandatov ne doseže števila vseh mandatov, ki jih je oddati, pride! i se prvi ostali mandat oni listi, ki je združila v dotičnem volilnem razredu nase največ listnih glasov; eventuvalni drugi ostali mandat pa oni listi, katera ima za prvo največ listnih glasov, ako imata ti dve li>ii se kandidate na razpolago.
Pri enakem številu glasov odloči žreb.
^ 20 b.
Z vsake objavljene liste je v do-tičnem volilnem razredu izreči toli ko občinskih svetovalcev za izvoljene, kolikor jih je bilo po zgorajš-njem računu listi dodeljenih, in sicer po vrsti, kakor so bili v volilnem predlogu      17 b) označeni z 1, 2 itd.
Ako bi na ta način pripadlo kaki listi več zastopnikov, kakor ima objavljena liste, kandidatov, odkaže-jo se tako prosto ostali mandati oni listi, kalera je dobila največ listnih glasov.
t 26 c.
Ako bi se pri razdelitvi mandatov za občinski svet na pokarane liste po § 26 p<»kaznio večje skupno število občinskih svetovalcev, kakor jih j«* bilo izvoliti, odpade en mandat oni listi, ki je dobila najmanj listnih glasov.
Razglas izida volitve*
«j 27
Ko se izid volitve ugotovi, se takoj z nabitimi listi v občini objavi.
Župan mora vsakemu novoizvo-Ijeneu, zoper katerega ni nobenega izjemnega ali izključeval nega vzroka v smislu <§4 9, 9 in 10, izročiti brez odlašanja volilno ]>otrdilo.
To potrdilo daje izvoljencu pra-vico, vstopiti takoj v občinski svet in začeti svoje uradno poslovanje.
I"govori zoper postopanje pri voiitvi
I 28.
Proti izidu volitve se sme pritoži* i vsak, ki je vpisan v imeniku volileev, in sicer radi nezakonitega postopanja pri voiitvi, a le v toliko, v kolikor so zatrjevane nezakonitosti vplivale na izid volitve.
Ravno tnko sme vsak, ki je vpisan v imenik volileev, zahtevati, da ! se razveljavi volitev takih oseb, katere nimajo splošnih lastnosti volji-vosti ali so od voljivosti izvzete ali izključene        8, 9 in 10).
Ugovori, ki se tičejo postopanja pri predpripravah za volitev (rekla-macijsko postopanje), tu niso več dopustni.
I'govore proti postopanju pri volitvah je vlagati v prekluzivnem roku osmih dni po razglasitvi izida zadnje volitve pri magistratu.
Ugovore, ki se morebiti vlože, je predložiti z vsemi volilnimi spisi ob-i činskeniu svetu, kateri razsoja o veljavnosti posamnih volitev, ne da bi bila zoper ujegovo razsodbo dopuščena kaka nadaljnn pritožba.
Ako izreče občinski svet volitev kake osebe za neveljavno, mora istočasno izreči za izvoljenega onega kandidata, kateri je v volilnem predlogu stranke za dotični volilni razred naveden v tekoči vrsti takoj za kandidatom, ki je odpadel-
$28a.
Ako so bile izvoljene osebe, katere nimajo splošnih lastnosti volji-vosti ali so od vol ji vosti izvzete ali izključene, mora občinski svet, tudi ako nihče ne zahteva, da naj se volitev v smislu § 28 razveljavi, pri odločitvi o veljavnosti volitev izreči take izvolitve za neveljavne in istočasno namesto onega, ki odpade, iz-
reči po analogni uporabi $ 28, 6. odstavek, za izvoljenega drugega kandidata.
V smislu zgorajšnje določbe je postopati do razsodbe občinskega sveta o veljavnosti volitev tudi tedaj, ako je bil izvoljen kdo, ki se zakonito opraviči, ali ako se izvoljenec brez zakonitega opravičil nega vzroka brani volitev sprejeti, ne da bi v zadnjem slučaju odpadla globa, katero je prisoditi po § 15 obč. reda.
Člen III.
J/a zakon stopi v veljavo takoj.
S pripravami za nove volitve celega občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljana po tem zakonu je pričeti pravočasno, tako, da bodo najkasneje, ko poteče eno leto po razglasitvi tega zakona, imeniki volileev razgrnjeni vsakomur na vpogled      15 obč. vol. reda).
Dosedanjim Članom občinskega sveta je poslovati tako dolgo, dokler se ne izvrše volitve po tem zakonu. Člen IV.
Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon.
Deželni zbori.
V dolenjeavstrijskem deželnem zboru še vedno straši znana lex Ax-mami - Ko lisko, ki so jo že svoj čas sklenili, pa ni bila sankcionirana. Nemški nacionale! bi vendarle radi videli, da bi se tak zakon v dež. zboru zopet sprejel in predložil v sankcijo. Krščanski socialci pa nečejo > tem ničesar vedeti, češ, da se je z znanimi jezikovnimi zakoni že dosti naredilo.
Gorenjeavstrijske deželne finance izkazujejo prav velik deficit. Pod klerikalno vlado se deželni blagajnici prav nič dobro ne godi. Preliminar dež. fonda za leto 1909., ki so se pa o njem šele letos posvetovali, izkazuje že 2 milijona deficita. In to vse vkljub temu, da so se bili razni davki povišali. Ne bo drugače, da bodo zopet morali zvišati deželne doklade. Ko so zadnjič sklenili davek na pivo, so rekli, da bodo učiteljem izboljšali plače; tega pa niso storili ampak so denar porabili za druge stvari Tudi za ceste, za šolska poslopja itd. so slabo skrbeii. In vendar, ta deficit 2 milijonov kron!
Včeraj se je sešel tudi gališki deželni zbor k zasedanju.
Ogrsko.
Lukacs je svojo misijo položil, prevzel jo je Khnen - Hedervarv — to novico so včeraj oznanjali iz Dunaja. Grof Khuen je bil včeraj dopoldne sprejet pri cesarju v avdijen-ci, ki je trajala celo uro. Ko se je vrnil, je naznanil časnikarjem, da mu je cesar poveril sestavo kabineta. V avdijenci so se storili baje zelo važni sklepi glede ogrskega parlamenta: Če ne bo mogoče s sedanjim parlamentom rešiti krize, bo Khuen takoj posl. zbornico razpustil in razpisal nove volitve. Sicer Khuen o svojem programu za sedaj ni mogel povedati še ničesar, to bo mogel storiti šele, ko bo kouferiral z onimi osebami, ki vstopijo v njegov kabinet. Katere bodo te osebe, o tem se seveda sedaj še nič zanesljivega ne more vedeti; najbrže se bo opiral na oni krog, na katerega se je opiral Lukacs. Lukacs sam bo tudi skoro gotovo član kabineta, in sicer bo baje prevzel finančne posle.
Popoldne ob 2. uri je bil pri cesarju Lukacs in je formelno odložil svojo nalogo. Cesar se mu je zahvalil za njegov trud.
Opozicionalne stranke so prav vesele najnovejšega dogodka, ker upajo, da je sedaj konec stagnacije v razvoju krize. Opozicionalci upajo, da bodo nove volitve imele zanje ugoden konec.
Kreta.
Porta je dobila prve protestne izjave iz province proti prisegi kre-čanske vlade. »Tanin« poroča, da so nekatere vlasti — pokroviteljice že odgovorile na zadnjo turško protestno noto in da so turški protest priznale kot upravičen.
Prosu deželni zbor.
Včeraj je bil v Berolinu otvor-jen pruski deželni zbor s prestolnim nagovorom. V prestolnem nagovoru se omenjajo različne reforme, finančni položaj itd. ter slednjič reforma volilnega reda. Načrt te reforme se bo že v par tednih predložil deželnemu zboru.
Novi fcelgllsU kralj.
Klerikalci so na novega belgijskega kralja Alberta silno hudi, ker neče trobiti v klerikalni rog. Kralj je zastopnikom mesta Bruslja obljubil, da se vpelje splošna šolska obveznost, demokratična reforma volil, ne pravice in dalekosežni sakoni v varstvo delavcev. Klerikalcem vse to seveda prav nič ni po volji
Dnevne vesti.
4- Velika   zasluga našega lista.
»Slovenski Narod« je pred tedni razkril kupčijo, ki jo je sklenil tesar Pust z vodstvom deželnih dobrodelnih zavodov za les v podmolniškem gozdu. Povdarjali smo takrat, da je bila kupčja protipostavna, ker je bila sklenjena kar pod roko, dokazali pa smo tudi obenem, da je bila s to kupčijo oškodovana dežela za teške tisočake, ker je bil les prodan za na ravnost smešno nizko ceno. će se v današnjih razmerah proda gozd, obsegajoč nad 30 oralov, v izsekanje za 15.048 K, kakor se je to zgodilo v Pustovem slučaju, mora pač vsak razsoden človek, ako tudi ni strokovnjak, priznati, da je prodani les skoro vrednejši kakor slama. Seveda »Slovenec«, glasilo deželnega odbora in deželnega »finančnega ministra« dr. Lampeta, je bil drugega mnenja. Ne da bi se o stvari natančneje informiral, kakor bi bila njegova dolžnost, je jel zagovarjati s Pustom sklenjeno kupčijo ter dokazovati, da je Pustu za 15.048 K prodani les plačan povsem primerno in da s to kupčijo ni bila dežela prav nič oškodovana. Će bi torej šlo po volji gospodov okrog »Slovenca«, bi se bila sklenjena kupčija naknadno po poklicanih faktorjih odobrila in tesar Pust bi bil lahko pobasal v svoj«, malho teške tisočake, ki bi jih z lahkoto zaslužil na škodo dežele s kupljenim lesom. Ker pa naš list le ni miroval in ker so se jeli radi omenjene kupčije sumljivo gibati tudi dobruuški kmetje, so se klerikah i ustrašili in so sami stvar spravili v razgovor v deželnem zboru. Sam dr. Susteršič je stavil tozadevno interpelacijo. In v razpravi o tej interpelaciji je dr. Susteršič priznal, da jc bila dežela s kupčijo, ki jo je sklenil vodja deželnih dobrodelnih zavodov Nemec Ncbenfiihrer s Pustom, oškodovana in da on sam pozna moža, ki takoj odšteje za les v podmolniškem gozdu, 28.000 Kron, vsled česar je predlagal, naj se kupna pogodba s Pustom razveljavi, les v podmolniškem gozdu pa proda potom javno konkurence. In ta dr. Šusteršičev predlog je bil sprejet soglasno. S tem pa je tudi naš list izvojeval to, kar je s svojimi razkritji nameraval doseči. Pod pezo naših razkritij so morali klerikalci v deželnem zboru priznati: 1. da je bila s Pustovo kup« čijo dežela občutno oškodovana in sicer glasom dr. Susteršičevc izpovedi najmanj za 13.000 kron, in 2, da je bila pogodba, sklenjena s Pustom, protipostavna, ker je bila kupčija sklenjena kar pod roko in ne kakor je predpisano, potom javne konkurence in potom faktorjev, ki so A sklepanje takih pogodb edino upravičeni; klerikalna večina deželnega zbora pa je bila ob enem tudi primorana ugoditi zahtevi, ki jo je na> list zastopal takoj s početka, to je, da se kupna pogodba, sklenjena s Pustom, razveljavi in da se proda les v podmolniškem gozdu potom javno dražbe. »Slov. Narod« je torej izvojeval v deželnem zboru sijajno moralno in dejansko zmago nad klerikalno korupcijo in je lahko na to svojo zmago upravičeno ponosen, saj je storil s svojimi razkritji. Kakor je naglašal posl. dr. Triller v svojem govoru, »deželi veliko dobroto, ker ji je zagotovil precejšni dobiček. Dr. Susteršič je sam priznal, da dobi lahko dežela za les iz podniolniškega gozda 28.000 kron-Ako pa dobi dežela to, se ima zahvaliti edinole — »obrekovanju« »Slovenskega Naroda«.
-f- O klerikalno - nemški zvezi v deželnem zboru smo dobili iz povsem zanesljive strani zelo dragocene podatke. Plod te klerikalno - nemške zveze je sprememba občinskega volilnega reda ljubljanskega, s katerim se ima zagotoviti Nemcem primerno zastopstvo v občinskem svetu. Prav radovedni smo, če si bo »Slovenec« upal tajiti dogovor, skic njen med klerikalci in Nemci?
H- V podmolniškem gozdu jc imel tesar Pust že svoje delavce, ki so pridno sekali les. Ker je deželni zbor sedaj razveljavil kupno pogodbo, ki jo je sklenil vodja deželnih dobrodelnih zavodov Nebenfiihrer s Pustom, se mora delo v gozdu takoj vstaviti. Pust je imel že torej precej stroškov, ki jih gotovo ne bo hotel sam trpeti. Pravijo, da bo zahteval odškodnino od vodje deželnih dobrodelnih zavodov Nebenfiihrerja, ki po zatrdilu deželnega odbora ni bil upravičen, še manj pa pooblaščen skleniti kupčijo s Pustom. Će se torej stvar ne poravna mirnim potom, s čemer je vzpričo stvari, kočljive za razne prizadete osebe, računati, lahko pride do zanimive civilne pravde. In šele ta pravda bo spravila pravo luč v sedaj še precej nejasno pod-molniško afero.
Vedno lepše. Komaj je konča na v deželnem zboru podmolniška afera, še smo prišli na   sled drugi
sumljivi stvari, ki zopet močno diši po korupciji. Značilno je, da je tndi
v to afero zapleten tesar Pust. Ko zberemo vse potrebne informacije,
bomo obširno spregovorili tudi o tej zadevi.
-f- Štajerski   deželni   zbor. V
včerajšnji seji je predlagal dr. Kuko vec, naj se sklene, da smejo otroci v onib krajih, kjer so nemške in slovenske šole. obiskovati le ono šolo,
katere učnega jezika so zmožni. Predlog podpirajo samo slovenski poslanci, zato se ne izroči šolskemu odseku, kakor je to predlagal dr. Kukove*-. Sklenilo >e je sklicati enketo glede reforme učiteljskih plač. Deželni odbor naj še v tem zasedanju dež. zboru predloži zakonski načrt glede učiteljskih plač. Seja je trajala samo poldrugo uro. Prihodnja seja v sredo dopoldne.
-f Protestni shodi na Goriškem, katere >klienje narodno - napredna stranka, vspevajo jako dobro. Po-vsodi je velika vdeležba in povsodi s« i bsi jajo 7 ogorčenjem kruta nasil-siva v goriškem deželnem zboru, katera ima na vesti dr. Gregorčič in njegov politični gospodar dr. Pajer. V nedeljo so bili shodi v Kobaridu, v Cerknem in v Črničah. Vsi m> dobro vspeli. V Kobaridu so izrekli zaupnico odstopi vsemu poslane* Ga-bršcku, v Cerknem pa so obsodili klerikalci Gregorčičevo zvezo s Pa-jerjem. Shoda se je vdcležil Franc Tavčar, predsednik »Kmečke zveze« za cerkljanski okraj, izjavil, da je prišel na protestni shod kot predsednik klerikalne »Zveze« ter povedal na shodu. da obsoja Gregorčičevo zvezo s Pa.]cr.jein ter rekel odločno, da se strinja s predlagano protestno rezolucijo, za katero je tudi glasoval. Na shodu v Cerknem je govoril dr. Karel Pod gornik, predsedoval je Plemelj. Govoril je tudi tehnik Bre-lih. ki je med drugim razlagal vo-lileem, da so klerikalci glasovali pravzaprav za kori>t in ojačenje laske liberalne, brez verske in frama-zonske stranke. V Cmičah je govoril dr. Levpušček. Na Krasn v Dutov-Ijah pa je imel istočasno shod dr. Gregorin. Tudi ta shod je bil dobro obiskan. Povsodi se zgraža zavedno goriško ljudstvo nad izdajstvom »ljubljenca naroda dr. Antona Gregorčiča. K shodu v Komnu, o kate-r- r. smo nakratko že poročali, moramo dodati še to, da je izrekel jako dobro obiskan shod zaupnico državnemu poslancu Al. Štreklju, ki je res marljiv ljudski zastopnik, katerega pa klerikalci prav radi toga na najhujši način preganjajo. Narodno-napredna stranka priredi prihodnjo nedeljo še par shodov na raznih krali dežele.
Volitve za puljski mestni svet. Volitve A', razreda za občinski svet puijski. ki so se vršile štiri dni. so '-ih* v ponedeljek končane. V I. okraju je izvoljen kandidat združenih soc ija listov in kamoristov. Li-russi. ki je dobil 880 glasov, s namestnik njegov QG9 glasov. Hrvatski kandidat V i t a s s o v i ć je dobij 480 glasov in namestnik njegov, Subar, isto toliko. V II. okraju je skoraj soglasno izvoljen mestnim sv« t ni kom poslanec dr. Laginja, a govim namestnikom vodja pulj-ske posojiluiee Josip Stihov ić. Nadaljujejo so volitve    IV. razreda.
idi krivega   pričevanja je T>i 1 lani obsojen inženir Kirschlager gši v 3mesečno težko ječo. Ta kazen -o mu je s<-daj   milostnim potom remenila   v 5dacv■] zapor. \"est se nam zdi tako neverjetna, da za danes samo beležimo, obširneje pa spregovorimo o njej jutri.
Slovensko deželno gledališče. Jutri v četrtek se poje (za nepar) šestič Jamove opereta »Logarjeva K:i-*d^. — V soboto je za nepar-aboneute predstava angieike komedije »Sebastijan, veliki knez Oeor-sijski^, ki jo je pri premijeri sprejela občinstvo in časopisje z največjim odobravanjem. — Premijera opero To * bo prih. torek, da je možno • na odrn z ensemblom in z or-kestrom dovolj izkušenj.
— Izvirna drama »Grča«. Rav-nateljstvo slov. deželnega gledališča je prejelo sledeči odlok: C. kr. 'ležei-de pn dsedništvo ne dovoljuje na podlagi § 3. gledališkega reda z dne 2. novembra 1850 (!!) drž. zak. št. 154 in razpisa ministrstva za no-tra svari z dne 2  aprila 1903 št.
> o-J M. J. o opravljanju c?nzure uprizoritve    dne  15. novembra 1909 ' nzuro predloženega igro-i v treh dajanjih »Grča«, ki ga je -r>i-;*! Kihard Svoboda, ker je smoter tega igrokaza poveličevanje svobodnega mišljenja ob istočasnem poniže-ukov in naprav krščanske ceri       ; 300 kaz. zak.). Proti tema prostf   je   pritožba na c. kr. ministrstvo za notranje stvari, ki bi se morala vložiti pri deželnem pred-sedništvu   tekom štirih tednov; ra-čunavši od dneva vročitve tego odloka sledečega.   V Ljubljani,   16. decembra 1909, C. kr. deželni predsednik: Schwarz. — Ker je ta prepoved povsem neutemeljena,   kajti drama
»Grč** pledira le sa medsebojno strpnost in versko toleranco km napadanja katerekoli vere, je vložila intendanca na c. kr. notranje ministrstvo priziv.
— Slovensko gledališče. Ustre-zaje mnogostranskim željam je gospodična Ivanka Hrastova sinoči zopet nastopila v »Dolarski princesi«. Seveda je bilo gledališče zopet nabito polno. Predstava je bila na isti višini kakor tedaj, ko je prvič nastopila gospdč. Hrastova in žela mnogo priznanja. Gospdč. Hrastovi sta bila vročena dva krasna venca.
— Podpisani odbor »Slovenske Filharmonije« je prisiljen — resnici na ljubo — včerajšnji odgovor gledališkega ravnateljstva na naše pojasnilo popraviti tako-le. V soboto 8. t. m. je gledališka pisarna poročala, da se morajo za »Tosco« vršiti še skušnje za orkester. To je poročala s prozornim namenom, zvaliti krivdo na orkester, zakaj ravnateljstvo je bilo že ves pretečeni teden, vzlie nasprotnim svojim objavam v časopisih, prepričano, da v četrtek ne bo moglo uprizoriti opere »Tosca«. Saj je ravnateljstvo izročilo notni -iate-rijal orkestru stoprav v petek 7. t. m. Kako je i>otem moglo misliti na uprizoritev »težke« opere vže v četrtek 13. t. m.?! Vzlie tako kasni izročitvi notnega materijala je orkester pod vodstvom obeh svojih kapelni-kov g g. Talieha in Markuzzija svojo vlogo popolnoma uastudiral. Res pa je, da ni bilo še nobene ensemblo-sie skušnje z odrom, česar pa orkester ni zakrivil. Od petka do četrtka bi jih itak mnogo biti ne moglo, tudi če bi bili vsi dnevi prosti. Plesi in predstave pa orkestra prav nič ne zavirajo glede orkestralnih ali tudi skupnih skušenj,   kajti ob času sezone pvsve-
:e orkester takorekoč vse svoje delovanje skoro edino — le gledališču in sicer v toliki meri, da niti ne dobi časa skušnjam za svoje lastne kon-certe, — Odbor »Slov. Filharmonije«.
— Odbor političnega, gospodar* skejra in izobraževalnega društva za vodmatski okraj naznanja p. n. članom in prijateljem društva, da j*^ preložil domačo veselico, ki bi se imela vršiti to soboto radi železu i-čarskega plesa na dan "2*2. t. m.
— Žensko telovadno društvo v Lju-djani vabi vse članice k desetemu rednemu občnemu zborn, ki se vrši v sredo, dne 19. t. m. ob 6. zvečer v damski sobi Narodnega doma z običajnim sporedom.
Članicam in članom N. D. O. l'r« ! Narodne Delavske Organiza-eije je z današnjim dnem preseli! v ne.vo pr. <t> :e, v bivšo vojaško oskrboval išče na voglu Dunajski- ce-*te in Cesarja Franc Josipa ceste. Vhod nasproti glavne pošte.
— II. veliki ples narodnega delavstva >e vrši v soboto, dne 22. t. m. v voliki dvorani Mestnega doma. Ve-
-i i eni od-ek deluje že prav pridno, da bo prireditev' gotovo uspela v vsakem ožim kar r a j lepše. Za danes na.] povemo le toliko, da sodeluje >Slov. Filharmonija« in da bo udeležnikom na razpolagu izborna postrežba. Fpa-mo, tla se narodno delavstvo in njegovi prijatelji polnoštevilno odzovejo vabilu na To prireditev.
— »Že spet nova ortografija?!« Kakor ritam v št. ."i. »Slovenskega Naroda«, se je dr. Tominšek zvito izognil mojemu glavnemu vpr -anju. oziroma protestu ter zasukni' svoj odgovor na drug predmet. Jaz nisem rekel, da bi se zložena krajevna ali geocraisk?! imena ne smela pisati z velikimi začetnicami. Naj s»- torej pi^e: Novo Mesto, Loški Potok, Gornji Grad in niakari še Jadransko Morje z velikimi začetnicami! Tod;i dr. Tominšek vendar ne bo trdil, da so:
■ Klfflov stolp,, .Kamniška koča« in »Aljažev dom<^ krajevna ali geografska imena! Ki t f lov stolp ne pomeni v Parizu ni kaksnega specifičnega kraja; ta sloj p, ki ga je zgradil inženir Kiffel, stoji pa''* ob Seini. pa v topografiji pariškega mesta ne igro ni kakšne važne vloge. Kaj drugega je /Plače de bi Concorde« ali pa »Place de V Etoile« itd. Mi bi morali pisati ti dve imeni tudi z velikima za-eetnieama: »Trg Sloge«, »Trg Zvezde«. Tako tudi »Kamniška koča« ni krajevno ime, še manj »Aljažev dom« ali »Aljažev stolp«. Torej je nezmisel pisati: »Aljažev Dom«. »Aljažev Stolp«! To nista krajevni imeni in ne potrebuj* m za to nikakšuih dokazov ali zgledov iz p. Marka Pohlina! Jaz sem v št. 4. -Slovenskega Naroda« pred vsem protestiral proti temu, da bi poslej morali na Tominškovo komando Slovenci pisati ad jek t i ve, izpeljane iz besed, ki pomen jajo narode in jezike, z   velikimi začetnicami!
>Planinski vestnik« namreč piše n. pr.: »Slišal sem Ruski govoriti«... Laški jug, Nemški sever... vse to sredi stavka! To je najbolj abnormalno v vsej Tominškovi ortografiji! Za to svojo novotarijo bo bržčas tudi ci- [ tiral kakšnega meniha iz 17. ali 18. stoletja, ki je morda skrpal kak mo- j litvenik! Takisto nepotrebno je tndi, da bi se morali pisati ad jek t ivi izpe-
ljani Is krajevnih imen, z veliko začetnico! Zakaj bi morali pisati poslej: ljubljanski, Praški, Pariški, Zagrebški itd.t! Pa je jalova reč, sklieavati se na taksne »avtoritete«! Škoda časa! Mi, ki nismo učenjaki, vemo samo toliko, da nobeden drug slovanski narod ne piše adjektivov: ruski, slovenski, nemški, francoski .. .z velikimi začetnicami, razen, če eto je v začetku stavka! Ko bi bil dr. Tominšek kdaj čital kakšno nemško listino iz 17. ali 18. stoletja, bi vedel, da takrat o kakšni doslednosti v ortografiji še sledu ni bilo. Vsakdo je pisal po svojem okusu — pa niti eden in isti pisec ne konsekventno na vsaki listini. Sklieavati se torej na takšne glave, ni znanost. Kakor sem rekel: Ce niti Nemci, ki po nepotrebnem pišejo substantive z velikimi začetnieami, ne pišejo adjektivov: russisch, deutsch, slove-niseh ete. ... z velikimi začetnicami, po kaj bi jih morali pisati mi, ko za takšno pisavo nimamo podlage med drugimi Slovani!? Pa še nekaj! Naša sedanja ortografija glede adjektivov izpeljanih od besed, ki pomenjajo narode, jezike in kraje, je vendar že stara najmanj pol stoletja. Vsaj zadnjih trideset let se v tem ozir?i ni spremenilo nič! Vse to se je torej že vživelo, je prešlo ljudem v meso in kri — in zdaj nastopi urednik »Planinskega vestnika« pa začne naenkrat premetavati črke in se igrati s pravopisom! Zato pravim: Quieta uon movere! Pustite nam pri miru že kolikor toliko konsilidirano ortografijo, ne delajte zmešnjav! Citajoče in pišoče občinstvo ne mara pobirati stopinj za filološkim i uredniki! Ljudje imajo pač važnejše posle!
A. K.
— Deželno društvo drž. pogodbenih uradnikov, pisarniških ofici-jantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani, priredi dne 15. t. m. v »Meščanski pivnici« (prej Hafner) na Sv. Petra cesti zabavni večer s plesom. Spored vsebuje več koncertnih godbenih točk, kakor med drugimi za gosli solo, za gosli in flavta s spremljevanjem klavirja in več pevskih samo-, dvo- in čveterospe-vov. Da bode pn zabavni večer vseskozi odgovarjal tudi veselemu pred-pustnemu času, se je tudi poskrbelo, kajti komična prizora »Zaljubljena trojica« in »Oslova tovaršija« nudila bodeta cenjenim obiskovalcem gotovo po poljubnosti vsestranske zabave in smeha.
— Vabilo na naročbo tam bura-škega instrumentalnega lista »Lira«, ki bo izhajal vsaki 25. dan v mesecu. »Lira« bo prinašala samo efektne v lahkem slogu sestavljene skladbe, uporabne za zabave, plese, izlete itd. Vsebina »Lire« bodo koračnice, plesni in zabavni komadi, kupleti za en in več glasov — (katerim bo podstavljen tudi klavirski izvleček) — in ženski zbori s spremljevanjem tamburaškega zbora. Prva številka »Lire« izide 25. januarja t. I., ter velja vse leto 10 K. za pol leta 5 K. Posamezne številke 1 K 20 v. Naročila sprejema upravništvo »Lire« v Lj ubijan i. Sodna ulica št. 4, II. nadstropje.
Za varova In i ea »The Gre-shain« je izdala jako eleganten slovenski koledarček z beležno knjižico vred in to v najmodernejši obliki.
— Kmetica z margarinom se je zadnje dni zopet mudila v Ljubljani in prodala več kilogramov margarina za surovo maslo. Veliko strank ga ji ni hotelo vec odkupiti in le restavracija pri Friedlu in pa uršulin-ski samostan, ki sta bila od prvega začetka njena najboljša odjemalca, sta ga še kupila, predno jo je tržno nadzorstvo znova zasačilo. Kinetica se sedaj izgovarja, da ji je preostalo še nekaj margarina in da ga ni mogla v vodo vreči, ker ga ne sme prodajati za surovo maslo.
— Umrl je danes zjutraj v Ljubljani naflučitelj in vodja III. mestne deške ljudske šole g. Leopold A r -m i č v svojem 68. letu. N. v m. p.!
— Umrl je g. Josip T r a m p u ž, delovodja tvrdke Zalaznik. N. v m. p.
Prostovoljno gasilno društvo v Kranju priredi v soboto, dne 15. januarja v prostorih »Narodne Čitalnice v Kranju plesni venček. Pri plesu svira oktet si. škofjeloške godbe na lok. Začetek ob polu 9. zvečer. Vstopnina 1 K za osebo, 50 vin. za uniformirane Člane. Dame proste. Ker je čisti dobiček namenjen društveni bolniški blagajni, se prepladila hvaležno sprejemajo.
Radovljiško telovadno društvo »Sokol« priredi dne 15. t. m. to je v soboto svoj običajni plesni venček v gostilniških prostorih brata B. Kunstlja. Vabila so se že razposlala. Ako pa ga slučajno kdo po pomoti ni prejel, naj pohiti "vseeno na zabavo, dobro nam došel. — Vstopnina za osebo 1 K, dame proste, bratje v kroju tudi. — Na mnogobrojno svidenje.
C. kr. pletarska šola v Radovljici naznanja, da bo v kratkem praznih nekaj vajeniških mest, ker dovrši več
učencev svojo učno dobo. Starši, ki hočejo dati svoje sinove učit se pletarstva, se opozarjajo, da lahko zgla-se takoj vstop svojih sinov. Pouk traja dve leti; vendar se pa sprejemajo učenci tudi na krajšo učno dobo, da lahko pridobe najglavnejše pojme o pletarstvu. Pogoj za vstop je dopolnjeno 12. starostno leto. Omenjamo, da je v Radovljici tudi obrtno - nadaljevalna šola, kamor ple-tarski vajenci lahko zahajajo. — Krajevni odbor te pletarske šole je obenem pripravljen, preskrbeti vna-njim vajencem prav ceno stanovanje in hrano; priden učenec pa lahko zasluži že po preteku prvih dveh mesecev 4—6 K tedensko, a pozneje razmeroma več. — Na ta zavod opozarjamo prav posebno vsa predsedništva »društev za varstvo in oskrbo :iirot« širom Kranjske. -— Potrebna oojas-nila dajeta L. Patik, vodja c. kr. pletarske šole v Radovljici ali pa tajnik krajevnega odbora Iv. Šega.
Smrtna nesreča. Iz Radovljice nam poročajo. V tovarni Ivana De-tniča na Lancovem poleg Radovljici se je smrtno ponesrečil devetnajst-Ietni tesarski vajenec Ivan Grohar iz Gorice. Pokojnik je pomagal dne 7. t. m. Žagarju pri žaganju hlodov na takozvanem »gajtru«. Do 5. uro je šlo gladko, a tedaj se nenadoma zastavi nek hlod; pokojnik, hoteč poriniti hlod dalje, se stegne preko hloda, a tedaj udari žaga po hlodu in mladenič odleti par korakov nazaj ter obleži nezavesten. Udarec, ki ga je dobil pokojnik v podbradek, jo bil tako strahovit, da mu je zdrobil popolnoma spodnjo čeljust, prebii mu na vratu žilo privodnico in mu pretresel možgane. Vsaka pomoč je bila zamanj. Domači g. kaplan ga je del v sv. olje — in ponesrečenec je umrl okrog 6. ure ne da bi se bil zavedel. Pokojnik je bil vsled svojega mirnega vedenja prav priljubljen. Lahka mu zemljica.
Telovadno društvo »Sokoi« v Krškem priredi v četrtek, dne 13. t, m. zaključni plesni venček svoje plesne šole, ki je trajala dva meseca. To je bila že druga plesna šola. kar obstoji društvo. Obakrat je vodil plesne vaje prav izvrstno brat Pavel Kavšek, fotograf v Krškem. Za to požrtvovalnost mu izreka društvo najsrčnejšo zahvalo. Ker je brat Kavšek izboren fotograf in je zadnji čas popolnil svojo spretnost na Dunaju, ga narodnemu občinstvu prav toplo priporočamo. — V nedeljo, dne 16\ t. m. pa priredi Krški »Sokol« svoj plesni venček, na katerega vabi vse prijatelje Sokolstva.Plesni venček se vrši v dvorani hotela Fr. Grego-rič. Svira priljubljena Ciganska godba iz Celja. Začetek ob 8. zvečer. Na svidenje v nedeljo! Na zdar!
Poslanec spodnjestajerskih nem-čurjev, dr. E. Ncgri, je zadnjič v Celju svojim vernim razlagal, zakaj bo glasoval za zvišanje deželne naklade na pivo, oziroma zakaj je že glasoval za tozadevni okvirni zakon. — Poslušalci, čeravno so nekateri kar od jeze stiskali pesti v žepih, so izvajanja Negrijeva baje sprejeli z — navdušenjem. Celjski humbug in — komando!
Žalostne razmere. Od Drave se nam piše: Ko je zadnjič vaš list govoril o leitersberski šoli ter pri tem namignil, da slovenska okoliška šola mariborska zdaj skoro gotovo dob: nemčurskega vodjo, tačas smo si mislili: Za boga, koliko pa imamo na naših slovenskih večrazrednieah na Spodnjem Štajerskem vendar res narodnih, značajnih šolskih voditeljev?! Presneto malo... Večji del so ali mlačneži brez izrazite barve ali pa naravnost — nemčurji. To je pač žalostno, a — žal — resnično. —■ Ves sistem danes je tak, da propagira neznačajnost in klečeplastvo, odkritost in ]K>štenost pa preganja. Potem pa naj naš rod napreduje?! — Učiteljstvo se gmotno nedostojno podpira; vsem drugim deželnim u-siužbeneem se je kolikor toliko poboljšalo dohodke, a učiteljem se izza zadnje regulacije 1. 1899. ni zboijša-lo ničesar vkljub od leta do leta ra-pidno rastoči draginji. Izstradaj človeka, potem si ga lahko uravnaš po svoje: Tako si mislijo gori v Gradcu. Tndi morala!
Mlada samomorilka. Iz Soče pri
Gorici so potegnili truplo mlade samomorilke, 141etne Ane Saehs, ki je doma iz Brucka na Štajerskem .Dekle je gnala v valove Soče baje nesrečna ljubezen.
I. redni občni zbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« se vrši dne 16. t. m. ob 3. popoldne v hotelu »Balkan« v Trstu s tem-le dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor; 2. tajnikovo poročilo; 3. blagajnikovo poročilo; 4. poročilo računskih preglednikov; 5. volitev odbora; 6. slučajnosti. Tovariši, udeležite se polnoštevilno občnega zbora! — Zvečer se pa vrši istotam družabni večer, na katerega uljudno vabimo vse tovariše, prijatelje in znance. — Osrednji odbor »D. j. ž. u.«
Vlsji policijski svetnik na lovu nevarno obstreljen. V nedeljo v jutro se je nahajal v družbi svojih prijateljev na lovu blizu Štanjela na Krasu, gospod višji policijski svetnik Frenner, tržaškega policijskega ravnateljstva. — Ko so ti »nedeljski lovci« nestrpno čakali na — zajce in streljali, je nakrat zadel nek strel takozvanih »balinov« (malih svinčenih krogelc) gospoda svetnika, ki se je takoj težko ranjen in v krvi zgrudil na tla. — Lovski tovariši so ga skoraj brezzavestnega odnesli v Štanjel, kjer je zdravnik konstatoval, da je Frenner zelo težko in nevarno obstreljen. — Družino gospoda svetnika so o zgodivši se nesreči obvestili brzojavnim potom. Ranjenec se nahaja še vedno v Štanjelu, ker je za trans-portacijo v Trst preslaboten. — Kakor se sumi, je zadel svetnika strel iz puške nekega lovskega čuvaja.
Elektro - Radiograf »Ideal« po* leg pošte ima od srede, dne 12. do petka, dne 14. januarja 1910 sledeči spored: Novo leto siromakovo. ;Dra-ma.) Ribolovstvo. (Po naravi.) Maščevanje očetovo. (Drama.) Fantazije. (Projektija v barvah.) Restavracija Tassagramme. (Komično.)
Prvi kinematograf »Pathe«, Dunajska cesta št. 22 ima od srede, dne 12. do petka, dne 14. januarja sledeči spored: Krst v brivčevi hiši. (Komično.) Severne obali. (Po naravi.) Ljubezen v srdenjem veku. (Drama.) Amerikanska poroka. (Komično.)
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 26. decembra 190VJ do 1. januarja 1910. Rodilo se je 16 otrok, umrlo pa je 17 oseb. Za jetiko je umrl en tujec, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 15 oseb.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 19. do 26. decembra 1909 74 volov, 3 krave, 1 bik, 179 prašičev, 132 telet, 17 koštrunov in 14 kozličev. U peljal o se je 9 zaklanih prašičev* 26 zaklanih telet in 371 kg mesa.
Premetena goljufica. Pred ne> kaj dnevi je prišla k neki ženski na Predovičevem selu Frančiška Dirn-nikova, postrežnica rojena 1873. 1. v Mostah pri Kamniku in ji začela pripovedovati, da je bila pri tukajšnjem, knezoškofu, in da jo je le-ta prosil, ker potrebuje denarja, naj hiti g.i kaj izposodi pri pobožnih ženskah. Dimnikova je zatrjevala, da škof nujno rabi denar in da bo gotovo povrnil. Po daljšem nadlegovanju jo je Dimnikova pregovorila, da ji je izročila 80 K, vse kar je imela, naj da škofu kot posojilo. Cez nekaj dni se je dotična ženska hotela o tem prepričati in prišla na to, da je ogoljufana.
Delavsko gibanje. Včeraj popoldne se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 54 Slovencev, 35 Hrvatov, na Buks se je peljalo 35 na Eger pa 19 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Gospa: Cecilija Mah rova je izgubila zlato brožo vredno 10 K. — Ana Kaplja jo našla double ščipalnik.
Trgovsko opravo proda g. En* gelbert S k u š e k , trgovec z modnim blagom v Ljubljani. Več današnji inserat.
Uradne vesti. Dne 17. jan. t. I. bo pri okrajni sodni ji v Trebnjem dražba zemljišča vi. št. 41, kat. obč. Vel. Loka. Zemljišče se je cenilo na 6705 K 24 v. Najmanjši ponudek znaša 5029 K.
Drobne novice.
* Nezgoda v Rablju.. Dunajska »Die Zeit« javlja, da je komisija začela z zaslišavanjeni prič.
* Največjo šolo so otvorili +. New Yorku. Šola ima 23 nadstropij in 200 sob za po 50 učencev, tako da lahko šolo obiskuje 10.000 otrok.
* Zima v Ameriki je prav huda. V zadnjem časn so bili silni snežni zameti, pri katerih je v okolici New-Yorka poginilo 18 ljudi. Viharji so uničili tudi velik parnik; cela posadka, 12 mož, je poginila.
* Na tisoče ribičev v tonilo. Listi poročajo, da so viharji, ki so divjali ob japonskem in korejskem obrežju, zahtevali izredno mnogo človeških žrtev. Pri Gimpo na severnem obrežju Koreje, se je razbilo 620 ribiških ladij, in več kakor polovica ribičev je utegnilo x>ri tem vtoniti. Kakor se zatrjuje, je zadnji vihar zahteval najmanj 2000 človeških žrtev.
* O bivši mehikanski kraljici Charloti, ženi cesarja Maksimilijana, poročajo, da se je njena bolezen zelo poslabšala. Cesarica je, kakor znano, umobolna in je internirana v Bruslju. V zadnjih dneh je imela opetovano hude napade, med katerimi je prvič po mnogih letih imenovala ime svojega nesrečnega moža. Nekaj časa sem ji zdravniki več ne dovolijo na sprehod.
* Cook v museja. — Komisija v Kodanju je dognala pred časom na podlagi listin, izročenih jej od »odkritelja« severnega tečaja, da je Cook slepar. Ker se pa sedaj ne ve, kje se mudi Cook, in ker so vsled tega
postale listine bres pravega gospodarja, je sklenila komisija, da isroet
vse Cookove listine kriminalnemu muzeju in sicer bodo shranjene v onem oddelku, kjer se nahajajo pisma in rokopisni dokumenti najznamenitejših danskih sleparjev in lopovov.
* Panamska razstava. Povodom otvoritve Panamskega prekopa in dvestoletnice ustanovitve mesta New Orleans nameravajo prirediti v imenovanem mestu svetovno razstavo.
* Najvišja hiša v Evropi je bila pred kratkim sezidana v Varšavi. To je hiša »Telefonskega društva«. Ima b pritličjem 13 nadstropij in je sezidana vsa iz železa in betona ter iz kamna, tako da ji ogenj ne more škodovati. Zidali so jo dve leti. S strehe je krasen razgled celih 00 kilometrov dalec.
* Demonstracije   v gledišču. V
Solunu je uprizorila dunajska operetna družba ->Veselo vrlovo< v kateri se, kakor znano, zasramnje «*rno-gorski dvor. Proti uprizoritvi so Srbi ugovarjali, toda brez uspeha. Med predstavo so pa glasno začeli demonstrirati. Pometali so tudi nekaj stolov na Nemce. Poklicano vojaštvo je napravilo mir. Predstava M je nadaljevala ob vojaški asistenci.
* Napad na grofico Ijonvavevo. Bivša avstrijska prestolonasledniea Štefanija, hči nedavno umrlega belgijskega kralja Leopolda, je dobila pred kratkim dopis, v katerem nek neznanec zahteva od nje 2000 K, sicer da požene njeno vilo v zrak. Neznanec se je podpisal »Anarhist« in je zahteval, da se mu denar položi pod lipo v grajskem parku. Toda denarja ni dobil, grofica je pa povabila v park detektiva, ki je res nekega večera opazil pri lipi sumljivega neznanega moža. Aretiral ga je in sodišče je v njem spoznalo monterja Štefana Pankraeija. Obsojen je bil zaradi zločina izsiljevanja na tri mesece ječe.
na kar ki velesile se
ttle Tnreiji
Telefonska In Brzojavna poročilo.
Atentat na hišo   poslanca Steinerja.
Dunaj, 12. januarja. Na hišo poslanca I. Steinerja je danes nekdo vrgel pločevinasto škatljo s tlečo vrvico. Doza je eksplodirala s precejšnjim pokom, povzročila pa ni posebne škode; padel je namreč samo omet z zidu in popokalo je nekaj šip. O storilcih ni nobenega sledu.
Shod »Poljske ljudske stranke«.
Lvov, 12. januarja. Tu jo imela r dvorani Gwiazdy<- zaupni ostanek ^Poljska ljudska -trauka pod predsedstvom poslanca Stapinskega. Na skupščini so razpravljali o parce-lacijski banki in o >plošnem političnem položaju. Shod je izrekli poslancem zaupnico in jih pozval, naj .-e v državnem zboru bore ramo ob ramj z ostalimi Slovani. • Poljaki proti ruskemu jeziku. Krakov, 12. januarja. L. 190^. je bil v Pragi ustanovljen ^Centralni odbor .slovanskih znanstvenikov« v svrho, da ustvari ožje stike med slovanskimi znanstveniki in slovanskimi znanstvenimi zavodi. V i a odbor je bil izvoljen tudi Poljak profesor Zdiecko\vski. Te dni je dobil prof. Zdiecho\vski iz Prage od centralnega odbora pismo, pisano v češkem Ln ruskem jeziku. Ker je bito pismo pisano tudi v ruskem jeziku, ga je vrnil, češ da je to provokacija, ako se Poljakom piše v jeziku tistih, ki tako brutalno zatirajo poljščino v kraljestvu Poljskem. Zdziechowski je zahteval poljsko besedilo ter zagrozil, da sicer izstopijo vsi Poljaki iz ;-Cen t ral nega odbora slovanskih znanstvenikove
Proces proti Borovvski.
~;ikov, 12. januarja. Danes se je tu pričel proces proti gospe Borovvski. ki je obdolžena, da je umorila dr. Levickega, svojega odvetnika.
Grof Kbuen-Hedervary konferira.
Budimpešta. 12. januarja. Za ministrskega predsednika določeni grof Khuen-Hedervarv je imel danes 3 ure trajajočo konferenco z grofom Štefanom Tiszo.
Budimpešta, V2. januarja. O svojem razgovoru s Ti6zo se je grof Khuen izrazil tako-le: Prosil sem ga naj se vrne v politično življenje, a on je to odklonil, češ da na to Še ni pripravljen.
Rešitev kretskega vprašanj*.
Berolin, 12. januarja. »Vossische Zeitung« javlja, da se vrše med Rimom, Atenami in Carigradom pogajanja glede rešitve kretskega vprašanja. Turčija bi naj Kreto odstopila proti primerni   odškodnini Grški,
Parts, 12. januarja. »Figaro« javlja,   da znaša   zapuščina kralja
Leopolda samo 12 milijonov, ki se v enakih   delih razdele   med princese
Štefanijo, Klementino in Lnizo. Prvi dve dobite dedšeino v gotovini, Lu-izi pa bodo poplačali dolgove.
Zarota na Portugalskem.
Lisahona, 12. januarja. Vesti o odkriti zaroti proti kralju Manuelu se potrjujejo. Iz zanesljivega vira javljajo, da se je dognalo, da je bilo lani meseca julija iz carinskega urada ukradenih 10.000 patrou.
Zahvala.
Odbor za napravo obleka ubogim učenkam in nčoncem ▼•»<kh mestnih ljudskih šol v Ljubljani se DajtopUj* zahvaljuje vsem dobrotnikom, kateri so blagovolili z darili   v   blaga  ali   v  denarja podpirati
podjetje.
Obleko bo delale gospa Kani 1 ril-ler. Berta dr. Triller, Anka dr T« plak, Justina, dr. Pož*r Pavlin Marija, Jelačin Kla, Kavcnik Bela, Vi dušek Albina, Premk gospa in gospodična. — Blago so darovale tvrdke: Lozar Jela, Skaberne, Souvan Franc sin, tovarna sukna v škofji Loki Krenner Alojzij, bombaževa tkalnica in predilnica Tržič, And Gassner C kr. pri v. tkalnica in predilnica v Ljubljani je darovala K 5.
— Pecivo so darovali : gg. Zalazni k, Za-lar, Žužek, Kačič, Smerke, Sihrev, Žagir, Jenko, Pire, Pauer, Bizjak, Jan."ar, Bon, ar, Potočnik, Mehle, Trček, lecet in siašHce so darovali: gg. Oroslav Doienee, Novi tny, Plehan. — Z denarjem so podpirali podjetje : gg. Neimenovan K 60, neimenovan K 5O, g. Horak Edvard v Trstu K 50. g. cea. svetnik, Ivan Mnrnik K 20, g. Ivan Knez K 20, g. K.  Kdlman K 20.
— Po K 10 so darovali: gg Milica Hrihar Jelka dr Bretl, Marija dr. Zupane, Fina dr. Jenko, inženir Žužkova, Terezina Lenče, Rosa Rohrman, Kranja Urbane, Antonija Gogila, Marija Grasselli, Marija plem. Trnkuczv, Kranja Levicnik, Vera dr. Šlajmer, Franja Velkavrh, Josipina Čnden, Pavla dr. Murnik, Vera dr. Papežema, Jelačin Minka, inženir Pavlinova, Anka dr. Toplak, notar Hudo verni kora, dr Ko-kaljeva, dr. Gregoričeva; dr. Hadnikova, ^iary Stare, Ociiija Kavčnik, dr. Tavčarjeva, Arce Josipina, Kadivec Antonga, Maliv Franc, prof. Pleteršnik, višjesodai svetnik Martinak, Mejač Ivan, Jnnko Če-šnik, dr. Mnnda, dr. Pire, ravnatelj Pro-senc, Elija Predović, dr. Krisper, Milan Leustek, dr. Triller, dr. Majaron, Alojzij Ldleg, Pavel Magdič, Dečman. notar Plan-tan, J sip Turk, Aib. Hlavka, dalje so darovale: gg. Marija Bleiweis plem. Trste-niška K 6, Pugl K 6. — Po K 5 so darovali: gg. Viuinar Josipina, Šnbic H«-d-vig% Sapanči-j Ivana, Ferjančič Julija, Zakelj Josipina, Perdan Marija in Perdan Ada. — Dalje: Sen*»kovič Ana K 4, Povše Terezina K 4, Plećko Marija K 4, Terpin<j K 4, dr. Zbasnik K 2. Bayer K 2, Kumer K 1.
Odbor:
Ivana  Supančič,  Ivana Premk, Ela Lozar, Julija Premk in Pipa Tavčar.
Ces. svetnik Ivan Mnrnik. Fran|a dr. Tavčarjeva.
Za prebivalce mest, uradnike Itd.
Proti težkočam prebavijanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni JioU-OV aeidllts prašek,« ker v pliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in iopilen učinek ŠkatljiCd velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zavilo vsak dan lekarnar A. MOU* c in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tachlaaben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MoU'OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 29
Priporočamo našim rodbinam
koliasko cikoriji.
Proti prah a jem, laskinam in Izpadanji las
ntolamj«) BMjSks>IJaW prlsssss
Tanno-chiiin tinta
katera •kr**o«j|«
luska in prn»pr«6ujs Izpadanj« las I ■ ealrslea s ■•»•nitma 1 It
Razpošilja sc s obratno poito as suni kot dve SaSSSSmtat
Zelogs vseli  pes aknrisslh zdrsvH,
mod 1 o. irll, modieloai v*»f ieeoMcIl
lat. nejfineteJli aarfusMo. sJrurgiskUi
obvoz, svežih ssteevoesss vod lisi«
Del kitara Hfloi Unttki
1 ListijMi Rtil.m ctHi H L
Fi
Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš /obni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je pre zkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: Sevdlln«.
Želodčni liker
je najboljše krepalo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima, Ima zdravje doma!
64
liter K 2-40. .   - 4-80.
Našlo? za naročila: „TIOBIAN", Ijobljana.
Postavno varovano.
Darila.
Za  družbo sv. Cirila ia
Gosp. Kristjan Taurer \l Srednje pri Gorici K 3. Gdč. Milka Rozina iz Pudoba pri Rakeku K 26. kot skupiček za razglednico, katero je prodal g. Ferdo VVigele nadučitelj na Silvestrov večer v Starem trgu pri Rakeku. —- Skupaj K 29. Hvala! Nazdarf_
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. januarja: Pavel Mlinar, kurilec, 74 let. Ulica na grad 7. — Julijana Kneisel, delavčeva hči, 1 mesec Cerkvena ulica 21. — Andrej Vidmar, posestnikov sin, 1 mesec. Karolinška zemlja 42. — Fran Cunder, delavec,
49 let Florjanska ulica 17. — Franja Pogačar, zidarjeva žena 66 let Na zavrtih 9.
Dne 10. januarja: Josip Šinkovec, delavec,
50 let. Hrenova ulica 16.
V deželni bolnici:
Dne 6. januarja: Makso Wiederwohl, preglednika sin, 4 V9 leta star.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 12. januarja 1910. Termin.
Pšenica za april 1910 . . Pšenica za oktober 1910 . .
Rž za april 1910.....
Kuruza za maj 1910 . . . Oves za april 1910 ....
Efektiv.
Vzdržno.
za 50 kg 14vW
za 50 kg 11-99
za 50 kg 9-98
za 50 kg 6-69
za 50 kg 7-68
Hcf*MOtoi&tw porodio«
m	čas »J*	• •	
3	tsszo*' JJ^n*	J* Vetrovi	Nebo
S	v mm	IS!	
11
12.
2. pop.
9. zv.
7zj.
7458 7430
7375
4*8 sr. jzahod; oblačno 50 si. jzahod „
39
sl. sever
dež
Srednja včerajšnja temperatura 26", somi. —2*6°. Padavina v 24 urah OD mm.
zoor m. slovenske seska lfadske iole
naznanja žaiostno vest, da je preminil dne 12. t. m. po dolgi in mučni bolezni gospod
Leopold Armič
mestni nadučitelj ia šolski vodja, imetnik kolajne za 40letno vestno službovanje, mesta o ljubljanski itd.
Pogreb bo v petek, dne 14. januarja t. I. ob 4. popoldne iz hiše Žalosti, Gosposka ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
169
Učiteljski zbor.
Kot
so takoj sprejme krepak deček,
star 14—16 let, s primerno šolsko izobrazbo in poštenih stažev v trgovino, z mešanim blagom M. Žigon v Školji Loki. 164
Jtonovonje
v biižmi zdravilišča Rimsko Toplico pri Zidanem moatn, obstoječe
iz 2—3 sob, punklin in delom vrta, so Odda v najem. Posebno pripravno je za peoz'joniste ali letovičarje.
Pojasnila daje gosp. Ulaga, trg.,
Šmarjeta, pošta Umske Toplico, Štajersko. i60
Mlekarne!
Za poletne mesece julij, avgust, september se išče več sto kil •  m v
Svpl so tudi že rabljeno, dobro ohranjeno pohištvo.
Ponudbe ca F. S. Skrabar v Kranjski gori. 163
je najidealnejša vseh gumijevih aso*
etfalltel. Ob', zavarovano, zdravniško priporočeno. Poizkusne pošiljatve pod najstrožjo diskrecijo za K 5- in 5*—. Cenovnik z 1 vzorcem za 50 vin (v znamkah.
„Zccou zaloga nie. gumijevih izdelkov M. Osi, Onami L, Ranhensteing. 8 h. poleg Kamtnerstrasse.
Zaloga za Trst: M. Ga!, Corso 4. za Gorico: M. Gal, Corso 11.
„EccoM se dobiva v vsaki lekarni in boljši drogerij!. 162
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod
Leopold Armič
M*.«ttei|-v«(|. m. mmm Min nmmtm »a
po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob 8. zjutraj v 68. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 14. t. m. ob 4. popoldne iz hiše Žalosti, Gosposka ulica Št. 6 na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu.
Svete male se bodo služile v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Pokojnika priporočamo blagemu spominu! 168
dne 12. januarja 1910
soproga.
brata.
sestri.
Bobra prodajalka
za manufakturno ali mešano trgovino, Išče stalke. Nastopi lahko takoj. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda-. »9?
Učenec
z zadostno šohko izobrazbo, poštenih staršev, SO Sprejme takoj v trgovino z mešanim t>la?om pri Kristjanu Star kla v Sevnici ob Savi. 166
Svarilo.
Podpisani opozarjam vsakogar, da mojemu sinu Viktorja Korslka ne
daje denarja ali druge vrednosti na moje ime, ker jaz nisem plačnik zanj.
Alojzij Korslka
hišni posestnik, trgovec s semeni in cvetlicami v Ljubljani. 16?
Hotel Llburnija
v Voloskem
s 15 sobami, kavarno, restavracijo in
potrebnimi prostori, so daje s 1« januarjem 1910 v najem.
Ohvo^tila in ponudbe sprejema Posojilnica v Voloskem. 4303
Izvrsten
vrtnar
se išče za oskrbništvo Bo stan j.
B»ti mora vešč malo nemškega iezika.
Ponudbe se pošiljajo na o skrbni s t vo Boštanj, pošta Radna pri Sevnici. 165
Svoji k svojim!
9470
Prva in edina česKo-slovanska milka za
[F
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Oglašuje „Glasbeni Matici", lvMlsdlkiu in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno.
Najtopleje še priporoča
G. F. Jur^sek,
prvi kranf.-slov. uglaševalec klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a, I. nadstr.
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do polovice zmešana s
Slastna pijača!       felik pTibranekl
5 kg ržene kave za K 4— pošilja franko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 3, Lercbenfelderstraase štev. 67. 384?
Vsak dan svežo
priporoča
Start trg st 21.
Ugoknuknjostukor
40 ineti»ov cefira, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih ¥ kose od 1 do 8 m trov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
Nsroorts takoj
s*a4p«MJ»lis>
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno poiiljatev smo obdržali s na 1 večjo zadovoljnontto, bo* eemo ostati ie nadalje Vali odjemald m priporočati Vsso cenjeno ffinao tvojim anascem J V.
Frydek, '4. januarja 1°08
Ali imate bolečine? Od revmatiaana, od
FelierjevUn fluidom z znamko »Elzafluid«. To ni sai
glavobola* sobobolsl Ali ste ti po prepitm, prehlajeaja kaj nakopali! Poizkusite s bolečine tolažečim* zdravilnim, krepčajočim, es poizkatojo 5 kron poštnine pralo, ladstotalec samo lekarnar Feller v Stubiei* Elzta trg Štev. 238 na Hrvaškem
812956
1909
6927
36
5
04
FM