Izhaja vsak petek Poštnina plačana v. gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH KRAJEV Štev. 2 — Leto L Murska Sobota 25. februarja 1949 Mesečna naročnina 10 din Cena 2 din Fronta vključuje široke ljudske množice v socialistično graditev Pred volitvami OP 6. marca bodo v vseh naših osn. frontnih organizacijah volitve delegatov za okrajne konference Osvobodilne fronte, ki bodo nato izvolile delegate za III. kongres ljudske fronte Jugoslavije. Predvolivni sestanki se že vrše po vseh naših vaseh. Na sestankih, ki so predpriprava za volitve delegatov in kasneje za volitev vodstev osnovnih frontnih organizacij, frontovci razpravljajo o dosedanjem delu, doseženih uspehih, pa tudi o pomanjkljivostih in napakah dosedanjega dela. Na predvolivnih sestankih prihaja povsod do izraza volja naših delovnih ljudi, kar dokazuje, da hočejo dati vse svoje sile ne le za utrditev Osvobodilne fronte pri nas, temveč da so voljni in pripravljeni pod vodstvom Komunistične partije izpolniti vse naloge naše soc. graditve. Res je, da je delo Osvobodilne fronte v mnogih vaseh precej zaostalo. Predvolivni sestanki ugotavljajo, da je vzrok temu največkrat preslabo aktivistično delo med frontovci, nenačrtnost v delu, nepovezava med množičnimi organizacijami, premajhna skrb za ideološki, politični dvig frontovcev, premajhna mobilizacija že itak ozkih frontnih vrst za reševanje vseh važnih gospodarskih nalog na vasi itd. Predvolivni sestanki ugotavljajo, da bo temu treba v bodoče posvetiti veliko več pažnje. Predvsem pa bo treba OF v naših vrstah razširiti. V ta namen se vrše po vseh vaseh množična vpisovanja v Fronto, pa tudi čiščenja. Na mnogih sestankih postavljajo danes frontovci na dnevni red vprašanje čiščenja svojih vrst, kar je vsekakor pravilno. Predvolivni sestanki ugotavljajo, da mnogi vaški odbori niso izvrševali svojih nalog zaradi tega, ker so tičali v njih ljudje špekulativnega kova, in jim je bila Fronta le krinka pri njihovi špekulaciji. Množični sestanki frontovcev postavljajo jasne sklepe: očistiti, utrditi in razširiti frontovske vrste, izvoliti iz njih taka vodstva, ki bodo porok za to, da bo Osvobodilna fronta tudi pri nas zavestno in častno izpolnjevala vse naloge, ki jih nalaga naša Partija. Kmečka mladina se vključuje v socialistično industrijo 800 mladincev okraja M. Sobota bo do 15. marca odšlo v industrijo! Delegati slovenske mladine so dali skupnemu Kongresu SKOJ-a in LMJ, ter tov. Titu častno obvezo, da bo poleg 11.000 slovenske mladine, ki bo sodelovala na delovnih akcijah, odšlo v industrijo večje število kmečkih mladincev. K izvedbi te naloge bo naš okraj doprinesel znaten delež. Okrog 1000 mladincev, ki so po navadi odhajali na razna sezonska dela, ali pa živeli bedno življenje na koščku zemlje, bo do 15. marca odšlo iz našega okraja v rudnike in industrijo. Postali bodo Člani ponosnih kolektivov rudnikov Trbovlja, Zagorja, Hrastnika, Mežice, železarn na Jesenicah, Guštanju, Štorah, tovarne Litostroja itd. Tu bodo doprinašali največji delež v borbi za blagostanje in boljše življenje našega delovnega ljudstva. Tov. Tito, Kidrič in ostali naši najvišji predstavniki so na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ v decembru lanskega leta nakazali vse možnosti razvoja industrije pri nas. Dokazali so s številkami, da imamo dovolj surovin in možnosti, da zadovoljimo potrebe industrijskih predmetov za naše vasi in mesta. To se pravi zadovoljiti potrebe kmetijskih strojev in orodja in oblek našim delovnim kmetom, ter s tem izboljšati življenje. Toda to dosežemo le tedaj, če bomo dali našim rudnikom in industriji dovolj delovne moči, to je dovolj ljudi, ki bodo spravili ta rudniška bogastva na dan, ter oživeli stroje v naših tovarnah. Zato polaga mladinska organizacija našega okraja na to nalogo veliko pažnjo in je energično pristopila k usmerjanju kmečke mladine v rudnike in industrijo. Aktivi Ženavlje, Markovci, Čepinci in drugi so k tej stvari že resno pristopili. Mladinec Slamkovič Karel se je sam obvezal, da gre v industrijo, s seboj pa bo pritegnil Še 10 mladincev, s katerimi je nekoč odhajal na sezonska dela. To je primer visoke zavesti in prepričanja, da industrija predstavlja za njih in vse ostale lepšo bodočnost Vemo, da tak primer ne bo osamljen. prav zato, ker se mladina zaveda svojih dolžnosti in razume, da bomo imeli le to, kar si bomo sami ustvarili. Če bodo mladinski aktivi pristopili k tej važni nalogi resno in tako tudi tolmačili mladini, potem bodo delegati murskosoboškega okraja ponosno zastopali svojo mladino na JV. kongresu LMS-a, ker bo preko 800 mladih moči ustvarjalo v rudnikih in industriji vsem boljše življenje. Frontovci iz Rogaševec napovedujejo tekmovanje Na predvolivnem sestanku Osvobodilne fronte v obmejnih Rogašev-cih, so frontovci med drugim sprejeli tudi naslednje tri sklepe: 1. Članstvo OF v naši vasi bomo v najkrajšem času dvignili na 90 odst. celotnega števila volivnih upravičencev. Obvezujemo se, da bomo dvignili povprečje plačevanja članarine na 3 din in dosegli, da bo članstvo plačevalo članarino 100 odst. Obenem bomo poživeli delo uprave socialnega fonda OF. 2. V svrho boljše pomoči množičnim organizacijam bo vaški odbor OF skliceval mesečne sestanke odborov vseh množičnih organizacij in društev, a predstavnika teh organizacij bomo vključili v vaški odbor OF, kot redne člane odbora. Na ta način hočemo doseči najožje sodelovanje vseh množičnih organizacij pod okriljem Osvobodilne fronte. 3. Pri volitvah delegatov za okr. skupščino in volitvah vaškega odbora OF bomo dosegli 100 odst. udeležbo. Volitve OF bodo pri nas praznik in manifestacija volje in dela ter ustvarjanja v vrstah frontovcev pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita. Frontovci Rogaševcev pozivajo v vseh treh točkah k tekmovanju vse vaške odbore OF okraja Murska Sobota. O bodočem delu frontne organizacije na Cankovi Da bi izboljšali delo naše frontne organizacije in da bi se okoristili z vsemi izkušnjami iz preteklega leta in odpravili napake pri bodočem delu, je predložil vaški odbor OF na Cankovi svojemu članstvu sledeči plan dela: Politično delo 1. Vaški odbor OF bo organiziral študijski krožek, ki bo deloval v zimskem času štirinajstdnevno, v poletnem pa mesečno. Redni študij se bo uvedel s 1. marcem. Na začetne študijske sestanke bo prihajalo najmanj 20 ljudi. To število bomo sčasoma povečali. 2. Vaški odbor bo skliceval redne mesečne sestanke frontovcev. Ti sestanki bodo razpravljali o vseh gospodarskih in političnih nalogah OF In pomagali pri delu množičnih organizacij. Na teh množičnih sestankih frontovcev bomo redno kontrolirali pravilno izvajanje raznih odkupov in drugih gospodarskih akcij in razkrinkovali vse špekulantske, skupnosti sovražne elemente ta jih kot naše sovražnike tudi izključili iz OF. 3. Za izboljšanje kulturno-prosvetnega dela bo vaški odbor storil sledeče: a) do 1. aprila 1949 bomo v naši vasi ustanovili kulturno-prosvetno društvo v okviru OF, ki pa bo zajelo vse množične organizacije, b) v kulturno-prosvetnem društvu bomo razvili sledeče odseke mladinski in pionirski pevski zbor, dramatsko skupino in recitacijski zbor. Dramatska skupina bo dala tekom leta najmanj 5 gledaliških predstav. Društvo bo sodelovalo pri vseh proslavah: c) ustanovili bomo vaško čitalnico, opremili frontni kotiček 4. Vaški odbor bo vztrajno delal na dvigu naročnikov na razne časopise. Poleg naročnikov na »Ljudsko pravico« in »Slov poročevalca- bomo zbrali predvsem največ naroč- nikov za »Kmečki glas« ta naš lokalni Časopis »Ljudski glas«, za katerega bomo zbrali 100 naročnikov. 5. Tekom leta bo vaški odbor OF organiziral 8 gospodarskih ta polit predavanj. 6. Vaški odbor bo imel redne mesečne sestanke, na katerih bo vedno podrobno analiziral delo v tekočem mesecu in na podlagi doseženih uspehov in ugotovitev sestavil podrobnejši načrt dela za drugi mesec. Gospodarske akcije in organizacijsko delo Do 1. maja se obvezujemo, da bomo dogradili v surovem stanju naš zadružni dom. Do jeseni letošnjega teta bomo pa dom popolnoma opremili. Da bomo to dosegli, se bomo držali izkušenj lanskega leta in pričeli 2 delom takoj, Čim bodo vremenske prilike ugodnejše. Dom bomo zgradili z lastno prostovoljno delovno silo. S svojimi vozniki bomo dovozili ves potreben pesek in gramoz iz Kraščev. 2. V posebne frontne brigade bomo poslali iz naše vasi pet tovarišev. 3. Istočasno, ko bomo jačali našo frontno organizacijo s tem, da jo bomo očistili vseh sovražnih elementov, bomo v članstvo sprejemali poštene delovne ljudi in tako dvignili članstvo OF za 50 odst. 4. Vaški odbor OF bo redno dostavljal okrajnemu odboru OF vsa zahtevana statistična poročila. Istočasno bomo potom raznih formularjev in grafikonov ustvarili evidenco nad delom OF ta ostalih množičnih organizacij. 5. Vaški odbor OF si zadaje nalogo, da bo pomagal vsem množičnim organizacijam sestaviti in izvajati letne plane, na podlagi plana OF. Plan vaškega odbora OF sprejemamo frontovci kot važno nalogo v letu 1949. Z izvedbo tega plana bomo usposobili našo organizacijo in njeno članstvo za izvajanje vseh gospodarskih in političnih nalog in se tako temeljito pripravili na izvajanje še večjih nalog v prihodnjih letih. Občni zbor sindikata OLO Murska Sobota Občni zbor sindikata OLO Murska Sobota je dal kratek obračun dela sindikata v razdobju enega leta. V glavnem ugotavlja občni zbor napredek sindikata, so pa še vedno tudi razne pomanjkljivosti. Sindikat OLO je polagal veliko pažnjo predvsem ideološki izgradnji svojega članstva Po posameznih poverjeništvih so se v okviru sindikata ustanovili študijske krožke, od katerih beležijo nekateri kar vidne in zadovoljive uspehe. V krožke so vključeni vsi člani sindikata, razen gozdnih čuvajev, ki vsled stalnega terenskega dela ne morejo sodelovati v teh krožkih. Opažajo pa se še vedno primeri med članstvom iz Murske Sobote, da poedinci ne posedajo študija, kar pa večina Članov upravičeno graja. Sindikat ima tudi svojo knjižnico, ki pa ni najbolje obiskana. Članstvo se je udejstvovalo tudi pri raznih delovnih akcijah, tako pri gradnji zadružnih domov in pri pripravah materiala za nadzidavo zgradbe OLO. V preteklem letu so člani sindikata OLO storili 1440 prostovoljnih delovnih ur. Člani sindikata o večinoma tudi aktivisti, ki so veliko delali po okraju v raznih gospodarskih akcijah. Letni dopust je izkoristilo 950/o članstva. Enega člana pa so poslali na brezplačni letni oddih Zbor je pri tem ugotovil, da bo treba v bodoče bolj točno planirati letne dopuste, tako da se bo z Uredbo o plačanem dopustu lahko okoristil sleherni član sindikata. V novi upravni odbor sindikata so člani izvolili s tajnim glasovanjem najboljše iz svojih vrst. Zbor je sprejel obvezo, da se izdela letni plan dela sindikata, v katerem bo posvečeno še več pažnje ideološki vzgoji, izgradnji članstva in dvigu kultumo-prosvetnega dela. delavci v Rakičanu so zborovali 13. februarja se je vršil občni zbor sindikata kmetijskih delavcev na državnem kmetijskem posestvu v Rakičanu. Ob polnoštevilni udeležbi članstva sindikata je bil podan obračun dela celotnega sindikalnega kolektiva v preteklem letu. Za izvedbo in popolno dosego planskih nalog v kmetijski proizvodnji posestva v preteklem letu je bilo vloženo veliko truda in dela. Zato tudi uspeh ni izostal. V lanskem letu predvideni plan donosa rži je bil dosežen za 114°/o, pšenice 100% in pri ječmenu dosežen odstotek največjega donosa. Tudi pri ovsu je bil prekoračen plan in donos ta dosežen 114°/o. Poleg tega pa tudi ni zaostajala proizvodnja ostalih kultur. Tako je bila proizvodnja krompirja dosežena s presežkom 56 metrskih stotov na hektar. Pri krmni pesi je kolektiv dosegel donos za 127 metrskih stotov več, kot je bilo predvideno po planu, kar je zopet dovolj zgovoren dokaz,. da je sindikalni kolektiv vodil pravilen račun o kmetijski proizvodnji posestva. Tudi donos sladkorne pese je bil po planu presežen v celoti za 71 metrskih stotov. Največ uspeha pa je bilo doseženo pri prekoračenju plana živinoreje. Celoten povprečni plan posestva je bil dosežen za 115°/o. Občni zbor sindikata je pa ne samo prikazal uspehe, temveč tudi napake in pomanjkljivosti pri delu in nakazal smernice, po katerih naj se iste čimprej odpravijo. Tako je zbor ugotovil, da bo treba delo po normah, ki je v lanskem letu potekalo le v nekaterih panogah gospodarstva. uvesti povsod. Upravni odbor sindikata je polagal pažnjo tudi kulturnemu in političnemu. kakor tudi strokovnemu dvigu članstva Pred kratkim je bil na posestvu končan tečaj za kvalificirane kmetijske delavce. Opazilo se je pa pri tem, da so nekateri člani sindikata vložili premalo truda za svoj strokovni dvig in usposobljenost. V preteklem letu je bila ustanovljena v sindikatu tudi knjižnica ki vsebuje sedaj 723 knjig. Vendar pa število izposojenih in prečitanih knjig še vedno ne dosega ustrezne višine. Člani sindikata so se poleg dela na posestvu udeleževali tudi raznih dragih delovnih akcij. Pri gradnji zadružnega doma v Rakičanu so člani sindikata na državnem sestvu storili vsega 4236 prostovoljnih delovnih ur in s tem veliko po-mogli k dograditvi zadružnega doma v Rakičanu. V sklopu sindikata je večje število članov, ki so v teku leta storili preko 300 prostovoljnih delovnih ur! Ob zaključku zbora so člani sindikata sprejeli naslednje delovne obveze: 1. V najkrajšem času bodo postavljene delovne norme na vseh delovnih mestih; 2. Pravilno razporeditev delovne sile bodo dosegli z uvajanjem brigadnega, desetinskega sistema dela; 3. Uvedli bodo mesečne proizvodne konference, skupno z upravo posestva. Na teh konferencah se bo vedno razpravljalo o konkretnih nalogah v delu, istočasno bo to pregled uspehov v medbrigadnem tekmovanju; 4. Vsaka brigada se bo z vestnim in vztrajnim delom trudila, da na svojih mestih izboljša kvaliteto dela in dvigne produkcijo na najvišjo dosegljivo višino; 5. Proizvodni plan, postavljen za letošnje leto, bodo dosegli 100%. Obvezujejo se, da bodo vložili v delo vse sile. da plan čim višje presežejo; 6. Neopravičene izostanke od dela bodo znižali na minimum in dvignili delovno disciplino; 7. Kot eno važnih' nalog je sprejel sindikat tudi obvezo, razvijati kul-turno-prosvetno delo in politično zavest in sicer na sledeči način; a) zajeti vse člane sindikata v študijske krožke, b) dvigniti čitatelje knjižnice za 50O/o, prav tako naročnike sindikalnega in ostalega časopisja, c) člani sindikata bodo v teku leta izvedli 2 večji kulturni prireditvi; 8. Za uresničenje vseh sprejetih sklepov se uvede tekmovanje med brigadami, desetinami in posamezniki. uredili se bodo grafikom, na katerih se bodo beležili uspehi v delu. na podlagi katerih bodo potem razglašeni najboljši delavci za udarnike. Člani sindikata so poslali tudi pozdravno resolucijo Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 25. februaja 1949 Razprava pred sodiščem v M. Soboti Trije duhovniki in en učitelj so se zagovarjali za svoja nemoralna dejanja Preteklo soboto se je vršila pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti razprava proti trem duhovnikom in enemu učitelju. Oboženci so se pred ljudskim sodiščem zagovarjali za svoja nečastna in nemoralna dejanja. Na zatožni klopi so sedeli: B e j e k Janez, župnik v Pečarjevcih, Soštarec Alojz, verouči-telj, R o u s Matija, župnik v Gornjih Petrovcih in Berdon Karel, bivši učitelj, sedaj zaposlen pri Ustroju v Murski Soboti. Vsi štirje — predvsem prvi trije, kot duhovniki — dajejo tipičen primer moralnih pokvarjencev, vsled česar jih je ljudsko sodišče, za njih nemoralna in nečastna dejanja tudi primerno kaznovalo. Poteku razprave je od pričetka do kraja prisostvovalo veliko ljudi iz Murske Sobote in raznih vasi. Vsi štirje so obtoženi nemoralnih dejanj. Leta 1943. so prvi trije obtoženi, duhovniki Bejek, Soštarec in Rous, takoj po opravljeni splošni velikonočni spovedi katoliških vernikov zvabili mladoletno dekle, Bunderle Anico, takrat služkinjo pri židovski družini Singer, v župnišče v Velikih Dolencih. Pri lem je bil kasneje prisoten tudi soobtoženi učitelj Berdon Karel, in bivši župnik v Velikih Dolencih. Horvat Franc, ki je že pred let: izginil neznano kam. Omenjeni duhovniki, z učiteljem, so Bunderlovo — potem ko so jo z zvijačo privabili v župnišče — skušali z vinom omamiti in jo s silo zadrževali v župnišču, tako, da ni mogla zbežati. Dekle, ki se je branilo, ni moglo kljubovati štirim, petim podivjanim ljudem Ko je bila za obrambo nesposobna, so jo s silo vrgli na divan in pričeli trgati z nje obleko. Pri tem se je Bunderlova z glavo udarila ob zid in se na glavi močno poškodovala nakar je tudi padla v nezavest. Toda to ni prav nič motilo, niti spravilo k pameti podivjanih duhovnikov. Nasprotno, ko so jo spravili nazaj k zavesti, so postali še bolj vsiljivi in divjaški. Na skrajno nečasten in divjaški način so jo primorali k spolnemu občevanju trije duhovniki. Obtožena Rous in Berdon sta pa od začetka do konca prisostvovala in odobravala to divjaško početje. Ko sta že prej tudi sama pomagala dejansko onesposobiti žrtev, se je obema zdelo to početje samo »smešno«. Za žrtev — Bunderle Anico — je imelo to težke posledice. Zadobila je težke telesne poškodbe, tako da je krvavela, trpela bolečine in se več mesecev zdravila. Že pred tem početjem, sicer istega dne, je obtoženi Soštarec Alojz zlorabil svoj duhovniški poklic in položaj kot spovednik tako, da je omenjeno Bunderle Anico prav tako z zvijačo zvabil v zakristijo, pod pretvezo, da lahko tam opravi svojo velikonočno spoved. Toda namesto spovedi ji je hotel storiti silo in tako v zakristiji zadostiti svoji pohotnosti. Kljub temu, da se je o dogodku med ljudmi precej govorilo, ni to obtoženih veliko vznemirjalo, za kar daje zgovoren dokaz ponoven primer nemoralnosti in nečastnega dejanja, ki se je dogodil tri leta kasneje in ki zadeva na prvo- obtoženega Bejek Janeza. Leta 1946. je bila v Pečarjevcih proslava ob zaključku šolskega leta. Družba zbranih učiteljev in učiteljic iz Pečarjevec in okoliških, bližnjih šol se je prijetno in spodobno zabavala. K družbi je mimogrede prišel tudi pečarjevski župnik Bejek. Vse skupaj je povabil k sebi v župnišče. Povabilu so se vsi nič slabega sluteč — odzvali. Toda v župnišču je prišel Bejek zopet na dan s svojo pravo podobo. S pijačo je hotel zbrano družbo opijanili. Misleč, da je to že dosegel, je pričel delati javno silo prisotni učiteljici Jarc Ernestini, jo s silo stiskal k sebi, poljuboval in trgal raz nje obleko, čeprav se je Jarčeva z vso silo branila. Iz jeze, ker se mu ni pustila, jo je Bejek sunil in vrgel ob tla, pri čemer se je Jarčeva močno udarila in izgubila zavest. Kasneje jo je zopet vrgel na posteljo in ji hotel storiti silo, nakar ga je žrtev ugriznila v lice in s pomočjo učiteljev pobegnila iz župnišča izpred pobesnelega duhovnika, ki je na tak podel način hotel na Jarčevi zadostiti svoji divjaški telesni pohoti Vendar niti to še ni vse. Za prvo-obtoženega Bejeka to niso prvi slučaji nemorale in pokvarjenosti. Že januarja 1939. leta je Bejek primoral — prav tako z vinom in silo — Horvat Gizelo iz Pečarjevec, da je spolno občevala z njim v župnišču. Horvatovi se je rodil otrok, za katerega pa Bejek ni hotel priznati očetovstva. Sele ko mu je Horvatova odločno zagrozila, da ga bo ovadila, je to priznal Prav taka moralna pokvarjenca, kot prvoobtoženca, sta tudi duhovnik Rous in učitelj Berdon. dejanja sicer tajili, toda dokazi so Razprava sama je še bolj zgovorno pričala o pravi pokvarjenosti in skrajni nemoralnosti obtožencev, kot ugotavlja to že obtožnica. Obtoženi Bejek je deloma zanikal obtožbo. Priznal je sicer, da so z žrtvijo v župnišču uganjali •neumne in neprimerne šale« in da je bilo vse to v vinjenem stanju. Toda teža dokazov in živih prič je ovrgla vse njegove trditve in izgovore, ki naj bi zmanjšali njegovo krivdo. Razprava je dokazala, da je Bejek moralni pokvarjenec in človek, ki nikakor ne spada kot pozitiven element v družbo sedanjosti, ker ji je škodljiv kot duhovnik in kot človek, ki zasluži le najstrožjo kazen. Zakrknjeno je tajil svojo krivdo in jo skušal na vsak način zmanjšati in tako omiliti kazen tudi obtoženi Soštarec Alojz. Odvračal je krivdo in se izgovarjal, da je bil morda res malo vinjen in govoril prav tako le o neumnih in malo neprimernih šalah. Tudi obtožena Berdon in Rous sta zanikala dejstvo da bi bila prisotna pri tem ogabnem dejanju, vendar dokaza in priče pobijalo tudi njune trditve. Vse izmikanje in zatrjevanju o nepopolnih trditvah obtožnice, kar sta poizkušala predvsem Bejek in Soštarec in tudi obramba zagovornika, pa nikakor ne more zmanjšati krivde obtožencev. Izjave žrtve same, Bunderle Anice, in še nekaterih prič obtožnico ne le potrjujejo, pričajo o njenih resničnih obtožbah in trditvah, ampak krivdo vseh štirih obtoženih pokvarjencev — duhovnikov in učitelja — le povečajo in še bolj utemeljujejo. Kakor so se vsi obtoženci med zasliševanjem izgovorjali, branili in poizkušali zmanjšati svojo krivdo, tako jih je pričevanje prič še bolj obtožilo. Obtoženi Bejek je poizkušal zvaliti krivdo jaz sebe pri prvem primeru, ki ga navaja obtožnica tudi s tem, češ, da žrtve niso z zvijačo zvabili v župnišče z namenom, da ugode svoji pohoti, temveč da je slučajno prišla. Toda žrtev sama je izpovedala, da jo je njena gospodinja — Singerjeva — ki je imela z obtoženimi duhovniki in predvsem s pobeglim, bivšim župnikom v Velikih Dolencih, Horvatom, vso stvar dogovorjeno, ker jo je že po dogodku, ki se je dogodil popoldne med spovedovanjem v zakristiji in ki obtožuje kateheta Šoštareca, ponovno poslala v župnišče proti večeru, s pretvezo, naj nese župniku Horvatu dnevno časopisje. Kot služkinja je Bunderlova seveda morala izvršiti ukaz svoje gospodinje in tako padla kot žrtev v roke podivjanih duhovnikov. Obtoženi Bejek je med zasliševanjem zanikal to dejstvo in se mu poizkušal zmikati, toda med pričevanjem žrtve in prič, ko se je govorilo pred sodiščem iz oči v oči, je bil primoran pod težo dokazov skloniti glavo. Tudi obtoženi Soštarec je tajil obtožbo, tako prvo, ki priča dogovorjeno, zvijačno vabo v zakristijo pod pretvezo opravljanja velikonočne spovedi in drugo, ki ga obtožuje kot prvega, ki je storil silo žrtvi, dočim sta mu župnik Horvat m župnik Bejek pri tej stvari pomagala in pozneje še sama izvršila isto dejanje, a obtoženi duhovnik Rous in učitelj Berdon pa sta vse to opazovala in se divjaškemu početju smejala in odobravala. Pričevanje prič je z dokazanimi dejstvi vse štiri obtožence, ki so med zasliševanjem na vse mogoče načine poskušali izmikati in zvaliti krivdo raz sebe, primoralo, da so se med zasliševanjem prič le še lovili z praznimi izjavami in končno še sami obremenjavali drug drugega. Obtoženi Rous je med zasliševanjem vneto govoril o raznih rečeh, ki naj bi zmanjšale njegovo krivdo in soudeležbo pri nemoralnem in kaznivem dejanju, toda pred pričami Je bil zmeden, n, se spominjal niti lastnih prejšnjih izjav in zopet trdil, da se dogodkov ne spominja več, čeprav je uro prej vneto trdil, da se vsega do potan- kosti spominja in pri tem navajal navidezne in izmišljene okolnosti, ki naj bi zmanjšale težo obtožnice. Isto so počeli tudi ostali trije obtoženci. Obtoženi Soštarec je trdovratno zanikal svojo krivdo pri dogodku v zakristiji, za oltarjem, toda pričevanje mu je vrglo v obraz neizpodbiten dokaz. Ko je pod pretvezo spovedovanja nagovarjal in silil žrtev k spolnemu občevanju, ga je le ta vprašala, ali ni to početje greh, še posebej zanj. ki vrši poklic duhovnika in o tem uči svoje vernike. Toda Soštarec je na to dal le odgovor, da bo ta greh že on sam »odmolil« in namesto da bi žrtev, ki se je branila, pustil v miru, le še bolj divjaško napadal, dokler se ji ni končno posrečilo pobegniti. Razprava je prikazala obtožence v njih pravi luči, v luči skrajnih nemoralnežev in pokvarjencev. Kot take jih je ljudsko sodišče tudi kaznovalo. Ljudsko sodišče je izreklo zasluženo kazen Za svoje nemoralno početje so obtoženci prejeli zasluženo kazen. Ljudsko sodišče jih je vse štiri obsodilo in izreklo naslednjo sodbo: Bejek Janez je obsojen na 2 in pol leti odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo posameznih državljanskih pravic za dobo 5 let in sicer: izgubo votivne pravice, pravico do pridobitve ali opravljanja funkcij v družbenih organizacijah in društvih, na izgubo pravice javnega nastopanja, pravico nošenja častnih naslovov, redov in drugih odlikovanj in izgubo pravice do državne ali druge javne službe. Poleg tega prepoved opravljanja duhovniškega poklica za dobo petih let. Soštarec Alojz je obsojen na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom in iste stranske kazni za dobo petih let, kot prvoobtoženi Rous Matija je obsojen na 8 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in iste stranske kazni kot Bejek in Soštarec, za dobo enega leta. Berdon Karel na 6 mesecev odvzema prostosti. Vsi štirje obtoženci pa so obsojeni še na nerazdelno plačilo kazenskega postopanja. Razprava je jasno dokazala, da so se zagovarjali pred ljudskim sodiščem ljudje, družbi škodljivi in nevarni. Izkoriščujoč svoj duhovniški položaj in versko čustvovanje katoliških vernikov. so na divjaške načine zadovoljevali svoji telesni pohoti. A če poleg tega še pomislimo, da so to duhovniki, torej ljudje, ki hočejo vzgajati našo mladino, otroke in jih po svojih cerkvenih predpisih učiti poštenja in spodobnega življenja se moramo zgroziti ob takem »poštenju«, »spodobnosti« in »moralnem življenju«, zgroziti se moramo nad takim početjem. Pustiti našo mladino, naše pionirje v vzgojo takim »vzgojiteljem«, dati jih v umazane roke moralnih izprijencev in pokvarjencev, ki se ne ozirajo ne na čast, ne na postenje, ne na človeka, na človeška čustva, to bi bil zločin, zločinsko dejanje nad cvetom naše bodočnosti. Povsem upravičeno se smemo in se moramo danes vprašati, kako Je le mogla cerkev, cerkveni forumi in ostali stanovski ljudje, kako so le mogli dovoljevati taka početja, ki jih sicer najostreje prepoveduje vsa cerkvena načela? Še posebej nas mora čuditi in nas čudi dejstvo, da se je to dogajalo pred šestimi leti in da se ni samo takrat zgodilo, temveč se je celo še večkrat ponavljalo. Ljudsko sodišče je izreklo pravično kazen, pošteno ljudstvo jo Je pravilno razumelo. Obtoženci se niso zagovarjali pred sodiščem kot duhovniki, temveč kot ljudje, ki so zagrešili kazniva dejanja. A take ljudi, pa naj bodo kdorkoli in kjerkoli, naj vrše bilo kak poklic; take ljudi kaznuje ljudstvo preko svoje ljudske oblasti. In prav je tako. Tudi v Budincih bomo gradili zadružni dom... Po zgledu naših sosednjih vasi — Ženavlja in Čepinec —, kjer so že lansko leto dogradili zadružne domove, smo sklenili tudi mi, zadružniki goričke vasi Budinci, da si v letošnjem letu postavimo v svoji vasi zadružni dom. V lanski jeseni smo pričeli razmišljati o tem, vendar ni šlo tako enostavno. Čeprav je bila večina vaščanov za gradnjo, je bilo še vedno nekaj takih, ki so pričeli po vasi strašiti s »skupnimi kotli« in drugimi takimi izmišljotinami. Toda tekom zime smo na sestankih do kraja razkrinkali vse take razgrajače in nergače in danes že složno pripravljamo material, potreben za gradnjo doma. Zgradili si bomo velik in lep zadružni dom, ki bo v ponos vsej naši vasi. Sklep, da se bo gradil zadružni dom, je sprejela na množičnem sestanku vsa vas. Zato stari nergači in nezadovoljneži ne morejo več priti do besede. Uvideli smo, kaj vse nam lahko prinese zadružni dom, zato smo pristopili k delu prav vsi, ki pošteno mislimo in hočemo delati, ustvarjati, dvigniti naše kmetijstvo, naše gospodarsko in kulturno znanje. Tekom meseca januarja in v februarskih dneh smo nakopali potrebno glino za izdelovanje opeke. Opeko bomo izdelali z ročno izde- lavo in jo žgali na gradilišču. Pripravili smo tudi že potrebna drva za žganje opeke. Pripravljamo tudi že gradbeni les. Iz izkušenj nekaterih naših gradbišč zadružnih domov, ki so v lanskem letu dosegla velike uspehe pri delu z brigadnim sistemom dela, smo tudi pri nas že sedaj uvedli tak način dela. V vasi imamo dve mladinski in tri frontne brigade. Cim bo vreme ugodnejše, bomo začeli s kopanjem temeljev in izdelavo opeke. Dovažamo že tudi gramoz in pesek. Zadružniki iz Budinec pozivamo vsa gradilišča zadružnih domov, ki so letos pričela z gradnjo in že vrše pripravljalna dela, k tekmovanju. Mi hočemo še pred letošnjo žetvijo imeti naš zadružni do pod streho. Zadružniki Budinec Na tečajih se vzgaja novi zadružni kader Pred dnevi je bil v Murski Soboti zaključen že četrti zadružni tečaj. Ocene, ki so jih jeli tečajniki na zaključnih izpitih, kažejo dokaj dober uspeh. Od 26 mladincev in mladink, ki so posečali tečaj, je doseglo 8 odlično oceno, 13 prav dobro, ostali pa dobro in zadostno. Učna snov je bila precej težka, predvsem še, ker je že proti koncu tečaja prišel v učni načrt nov kontni plan, poleg ostale, Še nepredelane učne snovi. Vendar dobra volja učencev in požrtvovalnost predavateljev sta bila tudi temu kos. Tečajniki so vso učno snov, ki se je predavala na predavanjih, predelavali v učnih krožkih, ki so jih vodili najboljši izmed njih. V okviru tečaja je bil ustanovljen tudi mladinski aktiv. Mladinci so redno imeti svoje sestanke in posvečali pažnjo predvsem študiju. Dosedanji trimesečni tečaji, ki so se vršili v Murski Soboti, so usposobili vsega 126 mladih zadružnih nameščencev, ki danes delajo po kmetijskih zadrugah vse Slovenije. 16 tečajnikov vrši službo inštruktorjev po raznih okrajnih zvezah kmetijskih zadrug. S 1. marcem se bo pričel nov trimesečni zadružni tečaj, prav tako v Murski Soboti, katerega se bodo udeležiti tečajniki iz vseh krajev Slovenije. Na teh trimesečnih zadružnih tečajih se uspešno vzgaja mladi zadružni kader, ki se z nadaljnjim praktičnim delom usposablja v dobre, požrtvovalne zadružne aktiviste. Slovenska Koroška v luči mirovnih V Londonu so se 9. februarja zopet sestati namestniki zunanjih ministrov Sovjetske Zveze, Združenih držav Amerike, Anglije in Francije, da se pogovore, kakšen naj bi bil osnutek mirovne pogodbe z Avstrijo. Že večkrat so se diplomati razgo-varjali o teh vprašanjih na mednarodnih konferencah. Sporazumeti so se o 30 členih osnutka mirovne pogodbe. 18 členov pa je ostalo nerešenih. Med temi nerešenimi Členi so najvažnejša vprašanja naših ozemeljskih in reparacijskih zahtev in vprašanje nemške imovine v Avstriji, ki po določilih med vojno sklenjenih sporazumov pripada Sovjetski Zvezi. Na ozemlju Slovenske Koroške živi danes še okrog 120.000 Slovencev, ki so izpostavljeni stalnemu raznarodovalnemu in gospodarskemu pritisku. Navajamo samo nekaj podatkov, ki pa dovolj zgovorno pričajo, kako težko žive naši koroški bratje, odtrgani od domovine. Po koncu vojne so do danes na Koroškem zaprli 280 Slovencev. Angleške okupacijske in avstrijske oblasti so obsodile več kot 100 Slovencev. Izvršile so 390 hišnih preiskav. Teroristične »Wurfkomande«, ki jih sestavljajo bivši nacisti, so napadle več kot 300 Slovencev, članov OF. Sedanje avstrijske oblasti so razpustile 43 prosvetnih društev, nacisti pa so izropati 11 društvenih domov in požgali okrog 90.000 slovenskih knjig. Jugoslovanska vlada je vselej skušala prispevati k hitri, toda res demokratični rešitvi vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo. V ta namen je celo zmanjšala naše upravičene zahteve. Naša vlada zahteva sedaj samo še tisto ozemlje, na katerem žive še danes v strnjenih naseljih Slovenci. Tudi stopetdeset milijonov dolarjev odškodnine, ki jo zahteva naša vlada, je prav tako v očitnem nesorazmerju s škodo, ki so jo prizadejati našim narodom med vojno avstrijski in nemški nacisti. Naši vladi je doslej samo z velikimi napori uspelo rešiti 10 odst. tiste naše imovine, ki so jo okupatorji nasilno odpeljati iz naše domovine. Doslej je edino Sovjetska Zveza upoštevala in podpirala upravičene zahteve naših narodov, dočim za-padne velesile sploh nočejo pristati na to, da bi se izpremenile avstrijske meje iz leta 1938. Tako so za-padni imperialisti napraviti iz naše Koroške največji kamen spotike, ob katerem so doslej še vsa pogajanja zašla v slepo utico in ostala brezuspešna. Pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, dajejo dokaz, kako upoštevajo predstavniki držav zapadne demokracije načelo samoodločbe pri reševanju vprašanja priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Neumrljiva težnja po svobodi ni pri koroških Slovencih, pa čeprav so morali že toliko desetletij živeti pravi pekel na svoji zemlji, nikdar pognala tako čudovitih mladik, kakor jih je pognala v veliki vojni proti hitlerjevski Nemčiji. Atlantska listina, zlasti njen 3 člen, ki poudarja načelo samoodločbe slehernega naroda, da si oblikuje svoje vladne oblike, in 6. člen, po katerem se bo v vseh deželah nudila možnost varnega življenja na njihovem ozemlju, je dala, zlasti ko so jo podpisale Sovjetska zveza In še 23 drugih držav, slovenskim borcem moralno oporo in perspektivo uresničenja borbenih prizadevanj. Slovenci na Koroškem so zaslutili, da je njihova bodoča usoda odvisna od njihove lastne aktivnosti. Pred očmi se jim je v daljavi pokazala rešitev iz sužnosti, svoboda. Kljub največjim nasiljem in najstrašnejšim gestapovskim metodam ni bilo več miru na Koroškem. Korošci so vedeli, zakaj so se začeli boriti... V Celovcu je razvil Maier-Kaibitsch 10. julija 1942. v predavanju funkcionarjem NSDAP načrt za uničenje slovenskega življenja na Koroškem med drugim z besedami: ... Ob koroškem plebiscitu 1919/20 je bilo potrebno, da je bil skovan bojni klic »Koroška Korošcem« in »ven s Kranjci« itd. . . . Danes so razmere postale drugačne. Koroška je sedaj najjužnejša pokrajina velike države. Obramba te države zahteva narodno očiščenje v obmejnem ozemlju. Zato tudi ne smemo trpeti, da bi se tu na meji vedli Slovenci y sovražnem smislu do Nemcev in države. Ne smejo se nič več delati razlike _med Nemci, Windischerji in Slovenci Windischerji, ki priznavajo, da pripadajo nemškemu rodu, so pač Nemci, za Slovence pa ne more biti tu več nobenega prostora. To stališče je treba z vso ostrostjo zastopati tudi pri socialnih ustanovah naše države. Tako bomo smeli v bodoče dajati pomoč za otroke samo politično zanesljivim, kajti nobenega interesa nimamo, da bi s socialnimi pridobitvami naše države olajšali življenje našemu nasprotniku. Prvi začetki Osvobodilne Fronte so nastali v goratem območju vzhodnih Karavank. Kotline in doline okoli Železne Kaple so postale izhodišče osvobodilnega gibanja na Koroškem. Sele, Korpe, Obirsko, Lobnik, Lepena, Bela in Železna Kapla so kraji, kjer se je Osvobodilna Fronta na Koroškem najbolj zasidrala. Tu je bilo doma veliko tistih dezerterjov, ki so se nemški vojski odtegniti že pred napadom na Jugoslavijo, pozneje pa so postali prvi koroški partizani in prvi aktivisti Osvobodilne Fronte. Svoje delo so začeli v istih mesecih, ko so Nemci iz Ukrajine prodirali proti Kavkazu in Volgi. Največja bitka koroških partizanov z Nemci se je odigrala v bližini nekdanje jugoslovansko-avstrijske meje oziroma po tamkajšnjih hribih od 19. do 24. avgusta 1944. Bojevala sta jo l. in 3. bataljon VKO. Udeležili so se je člani osrednjega štaba in grupni komandant »Gašper«. Že 18. je štab zvedel, da so Nemci pripeljali v Črno zelo veliko vojaštva in tankov. Za 19. avgust so partizani zaprli vse poti v Bistro ln Koprivno. Nemška kolona je prišla in zadela na zasedo in bila ponovno odbita. Tretji bataljon jim je popoldan pade) v hrbet in razbil vso komoro. Prvi Bataljon, ki je uspešno kljuboval vsem nemškim kolonam, je bil istega dne v nevarnosti, da mu pade v hrbet druga nemška kolona, ki je prodirala iz Podpece. Bataljon se je pomaknil 2 km nazaj na nove položaje. Ko je po tem nemška kolona ponovno hotela prodreti iz Črne, je bila zopet odbita. Gauleiter Rainer je 3. 12. 1944 v govoru označil položaj v prostoru njegove oblasti: »Položaj v našem prostoru ni zadovoljiv, kar se tiče varnosti. Ta je tak. da se mora brezpogojno spremeniti. Omenil sem že, da je prisotnost banditskega gibanja z vojaškega vidika pomembna Tri leta smo se že pobijati z uspehi in neuspehi. Toda na položaj ni treba gledati tragično kakor pred enim letom Fronta na jugovzhodu se vedno bolj približuje. Poskusiti bomo morati, da tukaj ustvarimo fronto, ki jo bomo mogli v stiski vzdrževati, ako bo sovražnik stopil na domača tla. Fronto bomo mogli zgraditi le, če bomo v tem od band okuženem prostoru končno napravili red. To je postalo nujno. To sem tudi predočil v Fiihrer-jevem glavnem stanu. In posrečiti se nam mora, da ne bomo banditov samo zadržali, temveč izvedli, kar se tega tiče. popolno očiščenje.« Po zlomu hitlerjevske Nemčije so slovenski partizani za nekaj tednov zasedli znaten del Slovenske Koroške in ga osvobodili tisočletnega nemškega jarma. Kljub še vedno močnim nemškim silam in kljub kopičenju najrazličnejših kvizlinških enot, ki so bežale iz Jugoslavije, so se mogli veseliti slave zmagovalcev nad Nemci in osvoboditeljev rodnih koroških bratov. Popolne zasedbe vsega slovenskega ozemlja na Koroškem pa niso mogli doseči, ker so prej od jugozahodne strani Italije in kanalske doline prišle zavezniške enote. Njim je bilo po potsdamskem sporazumu med velikimi tremi določeno, da ob zlomu Nemčije okupirajo Avstrijo v starih republiških mejah. Za to je partizanska zasedba mogla biti v takratni situaciji samo začasna. Dne 21. maja 1945 so se po ukazu jugoslovanskega vojaškega poveljstva začeli slovenski partizani umikati iz krajev, ki so jih napojili s svojo srčno krvjo. V nekaj dneh so se umaknili do stare jugoslovansko-avstrijske meje, ne da bi se Jugoslavija odpove dala svojim zahtevam po osvoboditvi in priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji. (Iz »Koroškega zbornika«). Murska Sobota, 25. februarja 1949 »LJUDSKI GLAS Stran 3 Pred IV. kongresom mm V Rogaševcih so utrdili mladinski aktiv Če te je pred meseci zanesla pot v Rogaševce in si mimogrede tudi stopil na mladinski sestanek, si moral ugotoviti na tem sestanku le to, da mladina ni delavna tako, kot bi bilo treba. Na sestanek je prišlo največ 7 do 9 mladincev, kljub temu, da jih je v Rogaševcih veliko več. Skoraj zastonj so bila vsa vabila na sestanek. Tistih osem ah devet mladincev je redno prihajalo, a nič več. Pa smo se nekega večera le zbrali malo bolj polnoštevilno, da se pomenimo o našem bodočem delu in načinu dela, s katerim naj bi pritegnili v aktiv še ostalo mladino. Treba je bilo nekaj ukreniti, tako dalje ne smemo; to je bila tega večera glavna točka dnevnega reda našega sestanka. No, pa smo. Naredili smo načrt dela in sklenili, da bomo napeli vse sile, da ga izvedemo. »Tovariši«, nam je dejal predsednik, »vidite, da naše delo ne pelje nikamor, ne rodi nobenih uspehov. Sami smo krivi, nismo načrtno delali, zato tudi nismo znali pritegniti v delo ostalih mladincev. V bodoče bomo delali drugače, saj je v nas volja in z dobro voljo se vse doseže...« Tako smo začeli z delom. Na drugem sestanku nas je bilo že okrog dvajset, na tretje, pa že čez trideset. Ustanovili smo razne krožke. Tako dramatski, študijski, pevski in recitacijski krožek. Za vsak krožek je bil postavljen mladinec, ki krožek vodi in odgovarja za njegovo delo. Med krožki je pričelo Živahno tekmovanje. Kot prvi je začel z uspehom delati dramatska krožek. Učili smo se Linhartovo igro »Matiček«. Slo je precej težko. Igralci so bili po večini sami novinci, ki še nikoli niso nastopali na odru. Toda z dobro voljo in vztrajnostjo smo premostili vse začetne težave. Dva meseca smo vadili igro in se vneto učili, končno smo pa le nastopili. Igra je doživela uspehe in ljudje so trdili, da tako lepe igre že dolgo niso videli v Rogaševcih. Ta uspeh je dal dramatski družini še več volje do dela. Sklenili smo, da bomo v kratkem spet nastopili, med tem pa imeli več kulturno-prosvetnih večerov. Zajelo nas je novo tekmovanje. Pričeli smo s tekmovanjem v čast IV. kongresu LMS. Pripravljali smo se na Prešernovo proslavo. Na tej proslavi so nastopali pevski, dramatski in recitacij ski krožek skupaj. Vsak je imel nekaj točk. Dramatski »Železno ce- sto«, pevski je zapel »Pod oknom«, »Zdravico« in Še nekatere, recitacijski krožek pa je nastopil s Sonetnim vencem. Proslava je lepo uspela, ljudje bili zadovoljni. Zdaj že uspešno deluje tudi Študijski krožek. Mladinci se radi udeležujejo študija in pri diskusiji čedalje bolj živahno obravnavajo zadeve. Zadali smo si nalogo, da bomo v predkongresnem tekmovanju naš študijski krožek še bolj razširili in vanj pritegnili Še ostale vaščane. Zavedamo se, da zahteva nova doba od nas odločnih in trdnih ljudi. Povedal sem le nekaj primerov in dela rogaševske mladine, lahko bi jih pa naštel še več. Glavno je le to da je mladinski aktiv v Rogaševcih res oživel, da pridno dela in mladinsko organizacijo v Rogaševcih utrjuje. Pal ko Tudi pionirji se pripravljajo na kongres Pionirji IV. a- b- in c-razreda osnovne šole v Murski Soboti smo si na svojem rednem pionirskem sestanku dne 16. februarja t. l. zadali sledeče obveze na čast IV. kongresu LMS: 1. Izboljšali bomo učni uspeh od 66°/o na 85%; 2. Zvišali bomo obisk šole od 96% na 98%; 3. Redno bomo posečali pevske vaje. Do pričetka IV. kongresa LMS se bom naučili 5 pesmi za nastop; 4. Naučili se bomo dve igri: »Zaklad« in »Pionirji iz tihega dola«; 5. Vsi si bomo izposojevali knjige iz šolske knjižnice; a) redno bomo vpisovali v dnevnik kratko vsebino prebranih knjig; b) vsi bomo prispevali vsak po 5 dinarjev za »Prešernov fond« — za nabavo novih knjig; 6. Skrbeli bomo za čistočo šole, vsi pionirji bomo Čisti in snažni prihajali v šolo; 7. Uredili in prekopali bomo pionirski del Šolskega vrta; 8. Ustanovili bomo pionirski šahovski in modelarski krožek; 9. Naredili bomo grafikon o učnih uspehih; 10. Preštudirali bomo »Statut pionirjev«; 11. Vsakih 14 dni bomo menjali stenčas; 12. Mestni ljudski odbor Murska Sobota je izdal odlok o kaznovanju tistih, ki bi uničevali nasade po mestnih ulicah. Vsi pionirji bomo na to budno pazili in vsakega takega Škodljivca prijavili. Za domovino s Titom naprej! Pionirji Murske Sobote Od obvez do nagrade Aktiv Polana najboljši v okraju V neprijazen, deževen jesenski večer se bliščijo okna Mladinskega doma v obledavski vasi Polana. Pot je slaba — drugače bi Šel po bližnjici — pa sem jo moral hočeš nočeš ubrati po daljši poti skozi vas. Bilo je že precej pozno — okrog enajstih zvečer — zato sem se začudil razsvetljenim oknom doma. Postal sem pod oknom in pogledal skozenj. Aha! Mladinski sestanek. No, pozno je že itak. Ura sem ali tja — ne bo tako nerodno. Pa sem vstopil. Ravno konec sestanka je bil. Mladinci so se pričeli razhajati. »Ne pozabite, prihodnji petek je zopet sestanek«, je opozarjal eden. Sodil sem, da bo nemara sekretar. Pozneje mi je povedal, da je predsednik aktiva. Na kratko mi je povedal, da so imeli po več mesecih prestanka zopet enkrat mladinski sestanek. Začudil sem se. Po več mesecih! Pojasnil mi je takole: »Res je tako, tovariš. Že več mesecev nismo imeli rednega sestanka. Pa ni kriva tega mladina! Kvečjemu jaz in pa sekretar aktiva«. No, še lepše! »Kako to?« sem vprašal. Odgovoril mi je sekretar: »Takole je bilo doslej. Naši sestanki so bili nezanimivi, vodstvo aktiva ni delalo s pravilno metodo, zato tudi uspeha ni bilo. Z nepravilnim mnenjem, da mladinci niso delavni, smo sami zakrivili, da stojimo tako. Vendar, za naprej bo drugače«, konča. Oglasi se predsednik: »Današnja udeležba na sestanku je dala zgovoren dokaz, da imamo dobro mladino, ki hoče delati, samo treba je znati pravilno prijeti, pa bo šlo!« Na vprašanje, kako bodo zdaj prijeli, sta mi razložila na kratko sklepe sestanka. Za bližajoči se skupni kongres SKOJ-a in LMJ so naredili tekmovalni načrt Nekaj sosednjih aktivov bodo pozvati na tekmovanje. Seveda, sprejeli so že konkretne obveze. Sklenili so, da v najkrajšem času ustanovijo knjižnico, vključijo v aktiv vso vaško mladino, naročijo mladinske časopise, uredijo statistiko, poravnajo zaostalo članarino, poživijo zadružništvo in še neštete druge obveze. Tudi 200 udarniških ur bodo storili pri gradnji zadružnega doma v sosednji vasi. Pa so pričeli z delom. In to krepko. Sestanki so se odslej zopet vršili redno. Vaščani, ki so ob večerih pohajali mimo razsvetljenih oken, so ugibali: no, so se pa naši mladi menda res razgibali?! Bomo videli, kaj vse bodo naredili! Marsikaj — so odgovarjali mladinci. Na svoje sestanke so pričeli vabiti tudi predstavnike masovnih organizacij v vasi. Uspeh ni izostal. Ko so nabirali denarne prispevke za vaško knjižnico in čitalnico, je bil odziv nadvse zadovoljiv. Pa še KLO je ob koncu priskočil na pomoč. Celih 5 tisoč dinarjev je daroval KLO mladinskemu aktivu za knjižnica V prvem tednu tekmovanja je bilo storjenih že 22 udarniških ur. Predvolivne konference so se udeležili stoodstotno. Začeli so z agitacijo za naročanje mladinskih časopisov. »Mladino« je naročilo 15 mladincev, vsi so pa poravnali zaostalo naročnino. Že takoj v prvem tednu tekmovanja so imeli uspelo predavanje o spojitvi SKOJ-a in LMJ. Začeli so z rednimi študijskimi sestanki. Statističar je izdelal velik grafikon o storjenih udarniških urah za vsakega mladinca posebej. Prva Številka »Tekmovalnega vestnika«, ki ga je izdajal Okrajni odbor LMS, je prinesla obširen članek tudi o delu mladine aktiva Polana. V drugem tednu se je obveza za udarniško delo dvignila na 300 udarniških ur. Storjenih je pa bilo že 130 ur. Očiščen mladinski dom, položene betonske cevi v obcestnih jarkih, delo na gradilišču zadružnega doma v Černelavcih in zadružnem skladišču vasi, vse to je dajalo zgovoren dokaz o delovnem poletu aktiva, ki je bil vse leto med najslabšimi, a ga je predkongresno tekmovanje tako silno poživelo. Knjižnica je bila ustanovljena. Veselje mladincev je doseglo višek, ko so prejeli darilo iz okraja: 25 lepih, izbranih knjig. No, potem je prišla na vrsto še prehodna zastavica Okrajnega odbora LMS. To je le še vse skupaj še bolj podžgalo. Zdaj so pričeli z agilnim delom še vsi oni, ki so doslej stali ob strani. V tretjem tednu tekmovanja je bilo storjenih celih 147 udarniških ur. Otvorili so knjižnico, v kateri se je nabralo 115 knjig. V četrtem tednu je bilo storjenih Še 61 delovnih ur. Mladinci so na svojih študijskih sestankih preštudirali Statut LMJ in še druge reči. Ob koncu tekmovanja je tekmovalna komisija ugotovila, da je aktiv presegel obvezo udarniških tir za 22 odst. Mladinka Marija se je najbolj izkazala. Vsem vaškim odborom 0F! »Ljudski glas« bo izhajal redno tedensko, vsak petek v Murski Soboti. Mesečna naročnina znaša 10 dinarjev. Naročnike zbirajte In pošiljajte njih naslove na naslov: Ljudski glas, uprava, Murska Sobota. V kratkem bomo prejeli tudi ček. Položnice, ki jih bomo potem razposlali vsem naročnikom za plačevanje naročnine. Dopisujte v Ljudski glas! Dopise pošiljajte na naslov: Ljudski glas, uredništvo, Murska Sobota. Pišite nam, kako se vam dopade naš list in kaj bi trebalo na njem izpremeniti, popraviti, izboljšati! Dopisujte v Ljudski glas! Čim več bo dopisnikov — tem boljša bo vsebina lista! Rakičan Mladinski aktiv gojencev Kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti je tekom zime naštudiral igro »Uroki«, s katero smo že večkrat uspešno nastopati po naših vaseh. Poleg predstave v Rakičanu, smo z »Uroki« gostovali tudi v Gor. Lendavi in Križevcih. V predkongresnem tekmovanju bomo naštudirali še eno igro, s katero nameravamo prav tako nastopati tudi izven naše šole. Svojo individualno obvezo je presegla za celih 200 odst. Na prvem sestanku v novem letu so mladinci pregledali uspehe, dosežene v preteklem letu in z veseljem ugotovili, da so vse obveze častno izpolnjene. Do danes je že vseh 15 mladincev in mladink vključenih v zadrugo, naročnino so poravnali za pol leta naprej, šest mladincev pa za eno leto. Pa tudi v bodoče so si mladinci napravili plan dela. »Prišli smo do zaključka, da je le z načrtnim in sistematičnim delom mogoče doseči uspehe, zato se bomo tega držali!« pravijo mladinci. Pred dnevi me je pot zopet zanesla skozi Polano. Tokrat so me mladinci veselo pozdravili. Kako tudi ne bi biti veseli! Dosegli so strnjenost aktiva, iz najslabšega napravili najboljši aktiv. Danes stojijo pripravljeni, da bodo z voljo in krepkim delom kos vsem nalogam, ki jih bo postavilo novo plansko leto za razvoj njihove vasi. Za uspehe aktiva je zvedel tudi CK Ljudske mladine Slovenije in ga na IX. plenarnem zasedanju nagradil. Mladinski aktiv iz Polane je prejel za nagrado 116 kg težkega merjasca. To je bilo veselja v Polani! Mladinci so ponosni na to in ni dvoma, da bodo tudi v bodoče častno izvršili vse zadane obveze. P. S. Iz naše Goričke . . . Ali bodo gradili v Markovcih zadružni dom ...? Vas Markovci. Raztresena leži ob severni meji, sredi nizkih goričkih hribov. Posamezne, še marsikje s slamo krite nizke hišice nekam potuhnjeno zrejo z markovskih hribčkov na skupino belih, visokih zidov v sredi vasi. Med temi hišami se dviga tudi cerkveni zvonik, zraven pa župnišče, ki se ga drže gospodarska poslopja. Že dolgo, pred leti, so imeli Markovčani svojo zadrugo. To je bilo še v starih časih, pred vojno. Se ve, da ta zadruga ni služila niti malo Markovčanam, vsaj ogromni večini Markovčanov ne, ker je predstavljala dobičkanosno podjetje skupini vaških veljakov. Zadruga ni nudila pomoči markovskim bajtarjem in malim kmetom, ki so odhajali leto za letom v tujino za kruhom. Mnogi se niso več vrnili, drugi so prišli pa domov s težko prisluženim denarjem umirat. Nekoč Je imela trgovina v Markovcih svojo posebno pot in cvetela po svoje. Kot gobe po močnem dežju so rasli v Markovcih razni trgovci in prekupčevalci, ki so se bavili s prekupčevanjem jajc, perutnine — in s tihotapstvom. Na račun žuljev malih Goričancev so se služili mastni tisočaki. Zrasle so čez noč lepe hiše, a poleg njih je pa rasla iz dneva v dan tudi vse večja beda in siromaštvo pri tistih, katerim so bili ti tisočaki na špekulantski način odvzeti. Toda tudi v Markovcih je nova, ljudska oblast storila svoje. Tudi v Markovcih so bili ustvarjeni pogoji za lepše in srečnejše življenje. Markovčani so znova ustanovili svojo zadrugo. Tokrat že na boljših, demokratičnih načelih. Vendar se je v zadrugo le vrinilo nekaj takih, ki bi še vedno hoteli imeti staro, prekupčevalsko zadrugo in ki bi bila še vedno orodje njihove špekulacije. V novo zadrugo so se združili Markovci in sosednja vas Čepinci, ki je v upravni odbor dala nekaj naprednih ljudi, ki niso dopustili, da bi zadruga delovala in še razvijala po željah nekaterih. Lansko leto je bilo leto gradnje zadružnih domov. Tudi zadružniki v Markovcih in Čepincih so pričeli misliti na gradnjo zadružnega doma. Sprejet je bil sklep, da bodo zgradili skupen zadružni dom, za obe vasi. Pričelo se je tudi z delom. Toda uspeha nikakor ni bilo. Pričela se je podtalna gonja proti zadružnemu domu s strani tistih, ki jim je ljudska oblast preprečila špekulacijo, prekupčevanje in izkoriščanje delovnih ljudi Večina zadružnikov je sicer bila za gradnjo, toda na vrhu nikakor ni šlo. Do zidave ni prišlo. V Čepincih so bili bolj odločni, zato so sklenili po svoje: »Bomo pa zidali sami ..!« In pričeli so. V Čepincih so složno gradil: zadružni dom, dočim je gradnja v Markovcih obstala na mrtvi točki. Nasprotniki zadružnega doma so si zadovoljno meli roke: »Ali smo jih ugnali, doma ne bol« Toda pošteni Markovčani so kaj kmalu spoznali to igro in znova zahtevali: »Če lahko gradijo zadružni dom v Čepincih, ki so majhna in še bolj revna vas, zakaj potem ne bi mogli zidati tudi mi...?« Zopet je prišel na dnevni red masovni sestanek, razburljivi posveti zadružnega odbora in gradbene uprave. »Gradili bomo!« je bil tokrat energičen sklep. Ko pa je prišlo na površje vprašanje prostora, kje naj bi zadružni dom bil, je prišlo zopet do spora. Eni so bili za gornji konec vasi, drugi za sredino. Stari sovražniki zadružnega doma pa so z vso vnemo podpihovali ta spor in ga tako netili še širje. Njih namen je bil edino le v tem: razbiti sam začetek gradnje. Zopet so bili na dnevnem redu sestanki. Markovčani so se pridušali, sledil so prepiri, do zidave pa ni in ni prišlo. V sosednjih Čepincih pa so drzno rasli zidovi zadružnega doma. V Čepincih je bilo složno, združeno delo, v Markovcih pa prerekanje gornjih in srednjih, glavni nasprotniki zidave, v osebah raznih Matušev, Casarjev in drugih, so si pa složno meti roke in se zadovoljno smehljati. Voda jim je tekla na njih mline. Prišla je jesen 1948. V Čepincih je zavihrala vrh rdeče strehe zadružnega doma zastava. Čepinski bajtarji in mati kmetje so ponosno zrli v sadove svojega dela. Stari, šestdeset-letni bivši občinski sluga se Je razjokal od veselja, ko so zadružni dom pokrili. »Sedaj bom zopet lahko mirno spal, dom je dograjen ...« Je modroval. Čepinci so bili priznani kot najboljše gradilišče v okraju. Prejeli so tudi prehodno zastavico. Veselje v Čepincih je bilo zato kar dvojno. Ubrana pesem je zvenela tistega dne nad markovskimi hribčki. Prihajala je zgoraj od Čepinec sem in se izgubljala med zadnjimi markovskimi hišami. Prišla je pozna jesen. Markovčani so bili zaposleni z odkupi in vprašanje zadružnega doma je prišlo nekam bolj v ozadje. Toda ne za dolgo. V čepinskem zadružnem domu je bilo slišati vsakodnevno ropotanje, struženje in udarjanje. Kljub zimi so v Čepincih naprej delali. Od nekod so privlekli stare pločevinaste peči, zadelali okna z deskami, a znotraj so kurili in pridno opremljali svoj zadružni dom. Markov-čane je prijela mala zavist Novo leto je prineslo čudne občutke obojim i prebivalcem Markovc, kakor tudi Čepinec. Približujejo se občni zbori. V Čepincih zrejo s ponosom na storjeno delo, veseli so. V Markovcih so nekam mrki, neradi mislijo na preteklo leto neuspeha pri gradnji zadružnega doma Toda v Markovcih Je znova pričelo vreti. Nalahno sicer, toda vrelo je le. Zadružni dom v Čepincih je že dajal vidne znake izvrševanja svojih nalog. V zadružnem domu se Je kar čez noč oglasil radio. Markovčani so strmeli. Torej vendar le ne bo skupnega kotla...? No, seveda ga ni bilo. Včasih je kak Markovčan mimogrede zavil s poti k čepinskemu zadružnemu domu. Zimski večeri so dolgi, še posebej se čuti to na Goričkem. V tisti-le sobici je bilo pa tako prijetno. Zadružniki iz Čepinec so običajno sedeli okrog majhne škatle, ki so jo imenovali radio, poslušali so veselo godbo, petje, pogovore in zraven brali knjige ter se še sami pogovarjali o tem in onem. Res, prijetno je bilo tako. A v Markovcih vsega tega ni bilo. »No, bomo že videli«, je dejal ta ali oni. »Saj bo kmalu občni zbor zadruge...« In občni zbor Je prišel. Prve dni februarja je bil sklican, Markovčani so se zbrali letos na občni zbor tako polnoštevilno, kot najbrž še nikoli poprej. Danes se mora odločiti Zadružni dom bo treba postavi ti! Seveda, stari nergači in nezadovoljneži so se pripraviti tudi tokrat, da razbijejo sestanek. Dvorana je bila polna pisanih rut in klobukov. Prišli so tudi zadružniki iz Čepinec. Prišel je tudi aktivist iz Okrajne zveze Kmetijskih zadrug. Dobro pozna razmere zadružnikov, znana so mu njih hotenja in znani so mu tudi tisti, ki zavirajo delo in ustvarjajo nezadovoljstvo. Zbor je pričel. V začetku gre vse še nekam v redu. Besedo ima aktivist. Ljudje od zadaj stegujejo glave, se dvigajo na prste, da bi videti, kdo govori. V dvorani se razlegajo besede o razvoju zadružništva v letošnjem letu. Govori tudi o uspehih in neuspehih zadruge. Mahoma udari po ljudeh, ki ovirajo razvoj novega življenja v Markovcih. Zadel je v živo. V dvorani je završalo, kot v čebelnjaku. Iz gruče najglasnejših se prerije do ospredja možakar in mlahavo zakorači pred govornika: »Kaj boš govoril o razvoju zadružništva! Saj nam tako ali tako ničesar ne nudite, goli smo in bosi in...« Toda govornik je pripravljen. »Koliko zemlje pa imate, očka...?« Možakarju je vzelo sapo. Vprašujoče se je ozrl nazaj, a se zopet hitro obrnil, ker je za hrbtom videl same neprijazne, prav nič škodoželjne, a vendar nič dobrega obetajoče poglede. Zmedel se je. Povesil je palico, ki jo je dotlej molel pred govornika. Nekaj nad 21 hektarjev poseduje in sestra ima tudi toliko! Dvorana je prasnila v smeh. »Poznamo te že, Matuš, nič ne bo danes s tvojim nerganjem...« Aktivist pa je govoril naprej. Njegove besede so padale kot kladivo čez grbe markovskih nergačev, ki so prišli na občni zbor z namenom, da razbijejo nastajajočo enotnost ljudi. Znova je završalo v dvorani. Ljudje so sami razkrinkali one, ki so zavirali njih pot k napredku. Sledi poročilo upravnega odbora. Tako in tako... Zadruga je prikazala ob koncu leta nad dvesto tisoč dinarjev prebitka. Sledi razdeljevanje fondov in delijo se nagrade. Po daljši diskusiji dobi upravni odbor raz resnico. Padajo predlogi za novi upravni odbor zadruge. Nekdo predlaga celoten odbor. Na kandidatni listi so mali kmetje. Zadružniki si zbirajo ljudi iz svoje sredine. Vsak posameznik gre skozi rešeto mase. Franc Trplan je zavrnjen, ker je nekdo ugotovil, da ni član Osvobodilne fronte. Se enkrat je završalo. Nergači so uvideti, da izgubljajo pozicije, uprti so se Tokrat najbrž zadnjič. Zdaj je završala in to celo glasno završala tudi masa. Nergači so se morati odstraniti dvorane. Končno je bil novi odbor te izvoljen. Sledila je zopet diskusija Nekdo prosi za besedo Stopa v ospredje in čita referat na iztrganem listu šolskega zvezka: poziva vaščane, naj slede zgledu čepinskih zadružnikov in pričnejo z delom na gradilišču zadružnega doma že v tem mesecu. Vreme je ugodno, snega ni in tudi mraz ni prehud Če bodo složno zagrabiti, bodo popravili marsikaj. kaT je zamujeno Sledi živahno razpravljanje. Zadružniki so ob koncu soglasno In z odobravanjem sprejeli sklep: plan dela za leto 1949. kateri jim bo prinesel z združenimi napori postavljen in dolgo pričakovan: zadružni dom v Markovcih. Sklep je sprejet Zadružniki se zadovoljni razhajajo Ako do meseca maja ne bodo pričeli v Markovcih z gradnjo zadružnega doma, preide ves fond letnega prebitka zadruge v korist zadružnikov iz Čepinec. Toda do tega ne bo prišlo! V Markovcih bodo meseca maja že dvigali zidove, kajti tokrat je imelo pri odločanju in sprejemanju sklepov zadnjo besedo ljudstvo. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 25. februarja 1949 O delu naših davčnih komisij (Nadaljevanje in konec) Bile so pa tudi komisije slabo sestavljene, ki niso hotele pristopiti k izračunavanju narodnega dohodka. Razumljivo je, da so bili v teh komisijah vaški veljaki, večji kmetje in razgrajači. Poverjeništvo za finance na OLO je moralo take komisije zamenjati in postaviti na njih mesta ljudi, ki so z voljo pričeli izvajati delo krajevnih davčnih komisij. Take primere najdemo najbolj izrazito v krajevnih ljudskih odborih: Černelavci, Rakičan, Polana in še nekaj jih je sličnih. Ponekod je moralo poverjeništvo za finance menjati posamezne člane krajevnih davčnih komisij, kot je to bil primer v KLO Vidonci. Davčne komisije, ki so počasneje pristopale k delu in so bile tehnično slabše, so bile pod stalnim nadzorstvom okrajne davčne komisije in inšpektorjev okrajnega finančnega poverjeništva, ki so dajali tem komisijam vso potrebno strokovno in politično pomoč. Dogajali so se primeri, kjer so morali Člani okrajne davčne komisije vlagati veliko truda s prepričevanjem pomena izvajanja pravilne davčne politike na vasi in tako pridobivati krajevne davčne komisije k pravilnemu izvajanju dobljenih nalog. Zgodilo se je tudi to, da so morali finančni organi pri nekaterih krajevnih komisijah nastopati z ostrejšimi ukrepi. Nekatere komisije so hote ali vsled nevednosti ocenjevale posamezne vrste kultur z zelo kritičnimi Številkami. Tako je na primer krajevna davčna komisija v Murski Soboti v začetku odmere cenila donos mleka pri eni kravi komaj na 300 litrov, pri Čemer je pravilnost take trditve in cenitve povsem nerealna, nemogoča. Isti primer je bil s povrtnino. Povrtnina je bila zelo slabo ocenjena, čeprav vemo, da se v Murski Soboti ljudje precej bavijo s povrtnino. Po dokazih finančnih organov je komisija svoje napake popravila. Nepravilnost je pa še vedno v tem, da je komisija vso težo dela prepustila enemu Članu komisije, tov. Seničarju. Da mora biti delo davčne komisije nepravilno, če se rešuje s pitjem in razgrajanjem, zgovorno dokazuje primer davčne komisije v Moravcih, kjer je bil rezultat vsakega zasedanja komisije — po omenjenem načinu — ta, da se je komisija vedno sprla in se razšla, ne da bi kaj storila. Izrazit primer ščitenja davčnih obvezancev, ki jim to nikakor ne pripada, nam pa daje delo krajevne davčne komisije v Kruplivniku. Ta komisija je precej dolgo ščitila velike kmete, a še posebno pa one, ki po svoji krivdi niso dosegli tistega dohodka, kot bi ga sicer morali. Kmetu Gomboc Štefanu iz Kruplivniku, ki sopeduje skupno površino 22,29 ha zemlje, so odmerili le 27.620 din davčne osnove, kar je skrajno nepravilno. Pozneje je komisija morala to svojo napako pod dokazi finančnih organov priznati in seveda tudi popraviti. Sličen primer se je dogodil pri kmetu Aleksandru Žiško. Omenjeni poseduje 23,26 ha površine, a mu je bilo prvotno odmerjeno le 47.930 din davčne osnove. Člani krajevne davčne komisije v Bratoncih so pristopili k delu šele tedaj, ko so prišli v vas finančni organi iz okraja in jih poiskali po hišah. Ko so pa ti odšli, se je seveda razšla tudi vsa komisija. Tako se je zgodilo večkrat. Sele ko so bili člani komisije strogo opozorjeni na posledice takega zavlačevanja, so pristopili k delu. V KLO Beltinci se je dogodilo to, da predsednik krajevne davčne komisije sploh ni sodeloval v delu komisije, temveč je vse delo obviselo na predsedniku in tajniku KLO-a in na ostalih uslužbencih. Komisiji je pristopil na pomoč tamkajšnji učitelj. Tudi v Bakovcih je komisija prišla na svoje zasedanje šele po večkratnem, dnevnem opominu okrajnih finančnih organov. Vse delo v tej komisiji je izvajal administrator KLO, ki je sicer bil pri tem zelo požrtvovalen, kar pa vsekakor ni pravilno in je vredno najstrožje graje. Pomanjkljivo je bilo delo davčnih komisij v Kruplivniku, Budincih, Gornjih Petrovcih, Moščancih, Kraščih, na Pertoči, Kuzmi, Matjaševcih, Cankovi, Noršincih in še ponekod. Med najslabše pa spada davčna komisija v Kramarovcih, za katero je okrajna davčna komisija predvidevala, da bo med najboljšimi. Davčna komisija v Kramarovcih nikakor ni pristopila k delu in je šele na večkratni opomin okrajne komisije pričela razmišljati o svojem delu in nalogah. Posebno slabo je bilo v vasi Fikšinci, kjer so namerno zavlačevali odmero. V KLO Gederovci se je zgodil primer, da je član krajevne davčne komisije Barbarič Aleksander predrugačil svoje pripomočke in spravil svojo davčno osnovo na skrajno nizke številke in tako Ščitil samega sebe. Napaka, ki se je pojavljala pri posameznih davčnih komisijah, je predvsem v tem, da ni prišla do izraza prosta prodaja, ki so jo posamezniki realizirali po prostih cenah na svobodnem trgu. To se je opažalo predvsem v Rakičanu, Šalovcih in Predanovcih. Napake, ki so bile storjene v dosedanjem delu pri odmeri davčne osnove, se pa lahko popravijo na masovnih sestankih, ki se bodo v kratkem vršili. Naloga krajevnih davčnih komisij je, da zbirajo podatke in si napravijo zbiralnik napak, ki so jih napravili, da jih bodo naknadno lahko popravili. Tam, kjer še vedno ni zajeta ta ali ona vrsta kulture, se mora naknadno zajeti. Prav tako je treba zajeti tudi tržne viške, ki jih morebiti zadržujejo posamezniki na zalogah, z namenom, da jih kasneje prodajo po visokih cenah. To je treba preprečiti s tem, da se mu oceni pravilno tržni presežek. V območju našega okraja je bila prosta prodaja sploh zelo slabo zajeta, zato mora to na masovnih sestankih priti do izraza. Ne sme se pa obremeniti kmetovalca, ki ima sicer po eni strani tržne presežke, po drugi strani je pa primoran kupovati prehrambene artikle, s katerimi se preživlja. Enako je treba pri tem paziti na kmetovalce s prosto prodajo, v sličnem okolju. Naloga vseh množičnih organizacij pri tem pa je, da dajo vso pomoč krajevnim davčnim komisijam pri zbiranju podatkov za izračunavanje narodnega dohodka. Množične organizacije morajo biti tiste, ki bodo dajale vso podporo aktivistu, ki bo vodil sestanek v zvezi z odmero davka na dohodek za leto 1948. Stremeti je treba za tem, da bodo ti sestanki neprimerno boljši, kot so bili zadnji sestanki te vrste, tako, da bodo ti masovni sestanki dali močen odraz razkrinkavanju špekulantov na vasi, ki morda Še vedno mislijo živeti na račun drugih in računajo na to, da bo mali kmet plačeval za njih, dočim bi oni s špekulacijo in utajo grabili pri vsem tem kupe dobičkov. Na teh sestankih mora priti do izraza nasprotje dveh taborov, taborov delovnega kmeta in tabora veljakov in izkoriščevalcev, ki se Še vedno mislijo okoristiti s tujimi računi. Ti sestanki morajo malemu in srednjemu delovnemu kmetu prikazati, da ga ljudska oblast Ščiti ne le pri odkupu, temveč tudi pri odmeri davka in povsod drugod. Na masovnih sestankih je treba takoj prikazati vsakemu kmečkemu gospodarstvu višino davka in množica naj odloča o olajšavah tam, kjer je treba. Naloga krajevnih davčnih komisij je, da zbirajo podatke, kje so nastale elementarne nesreče, da se bo na masovnih sestankih tudi to upoštevalo, da ne bo zopet kasneje birokratizma z vsemi mogočimi prošnjami in pritožbami. Pri ugotavljanju davčne osnove za leto 1948 smo dobili sliko odnosa posameznih nižjih organov ljudske oblasti, kakor tudi posameznih državljanov, njihov odnos do ljudske države in skupnosti. Napake, ki jih predvsem delajo naši najnižji organi ljudske oblasti so v tem, da se po navadi ne zavedajo dovolj tega, da so v svojem kraju samostojni organi, ampak čakajo vedno od višjih oblastnih organov, da jim izvajajo osnovne naloge njihovega Krajevnega ljudskega odbora. Tako na primer pri izterjavi davčnih zaostankov in slično. Da se ne bodo pojavljale zopet take napake, kot so se doslej in da bomo iste odpravili, je edino pravilen ta način, da bo v davčni kampanji sodelovalo vse delovno ljudstvo, vsi prebivalci neke vasi. kajti to ni izključno le naloga finančnega poverjeništva na okraju, ampak naloga celotnega vaškega političnega aktiva in v tem mora biti zainteresiranost vseh va- ščanov. V tretjem letu planskega gospodarstva, ki ga je označil tov. Tito kot leto, ki bo zahtevalo veliko borbo naših delovnih množic predvsem v mestih in industrijskih centrih, je nujno potrebno vključiti v naš gospodarski plan z vso širino naša kmečka gospodarstva. Da bomo pa vključili v naše plansko gospodarstvo naše podeželje, je zopet naloga vsakega poštenega delovnega kmeta, da Čim več prispeva skupnosti v obliki obveznih in oddaj na prostovoljni bazi, kajti tudi ljudska oblast daje v odmeri davka olajšavo tistim kmečkim gospodarstvom, ki skupnosti največ prispevajo. Bližajoči se masovni sestanki v zvezi z davčno odmero in ki bodo podrobno prikazali rezultat dela davčnih komisij, morajo postati po pravilni oceni dela in pravilnem raz-motrivanju stvari nova prelomnica, iz katere bo vodil hitrejši in trdnejši korak k socializaciji naših vasi. V. J. Statut Ljudske mladine Jugoslavije 1. Ime in značaj organizacije Organizacija se imenuje Ljudska mladina Jugoslavije. Ljudsko mladino Jugoslavije tvorijo: Ljudska mladina Srbije, Ljudska mladina Hrvatske, Ljudska mladina Slovenije. Ljudska mladina Bosne in Hercegovine, Ljudska mladina Makedonije in Ljudska mladina Črne gore. Organizacije Ljudske mladine se nazivajo v materinem jeziku mladine, ki je v njih organizirana. 2. Ljudska mladina Jugoslavije je samostojna, borbena, demokratična, enotna organizacija, ki na prostovoljni osnovi zbira široke plasti napredne delavske, kmečke in šolske mladine naše države, jo vzgaja v duhu socializma, v duhu ljubezni in predanost: naši socialistični domovini — Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in KP Jugoslavije, jo mobilizira pri graditvi socialistične družbe v naši državi. 3. Ljudska mladina Jugoslavije sprejema Program Komunistične Partije Jugoslavije kot svoj program in se bori za njegovo popolno uresničenje. Dela pod splošnim vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. 4. Ljudska mladina Jugoslavije je rezerva Komunistične partije Jugoslavije. Iz vrst ljudske mladine se popolnjujejo z mladimi kadri vse množične organizacije in vse veje državne uprave. 5. Zastava organizacije Ljudske mladine je rdeča, z znakom ljudske mladine na sredi. Rdeča zvezda ima rumen rob. Nad znakom je napis: Ljudska mladina Jugoslavije, a pod njim ime organizacije, ki ji zastava pripada. 6. Znak Ljudska mladine je peterokraka rdeča zvezda. Na njeni sredi je prekrižano žitno klasje in kladivo. Med kladivom in klasjem je odprta knjiga z začetnima črkama organizacije — N in O. n. Programska načela in naloge 7. Ko dviga njeno ljubezen do dela in ustvarjalnosti v vseh vejah naše socialistične graditve, usmerja Ljudska mladina vse svoje delo k vzgoji mladine v duhu socializma in k mobilizaciji mladine v borbi za zgraditev socializma v FLRJ. 8. Ljudsko mladino vodi v njenem delu teorija marksizma-leninizma. Bori se za to, da mladina nenehno osvaja marksistično-lenanistnčni nauk. 9. Ljudska mladina razvija pri mladini socialistični patriotizem in internacionalizem. Vzgaja mladino po borbenih tradicijah zgodovine naših narodov, delavskega pokreta na sploh tim zgodovine naše Partije, posebej po tradicijah našega delavskega pokreta, a še posebno po borbenih tradicijah zgodovine narodnoosvobodilne borbe, v duhu zvestobe in ljubezni do svoje socialistične domovine. Vzgaja mladino po borbenih tradicijah mednarodnega delavskega pokreta, v duhu krepitve bratskih odnosov med narodi vseh držav. 10. Ljudska mladina goji pri mladini ljubezen do bratske Sovjetske zveze, do sovjetske mladine, mladine demokratičnih držav, do napredne mladine in naprednih pokretov vsega sveta. 11. Ljudska mladina Jugoslavije vzgaja ljudsko mladino Jugoslavije v ljubezni do jugoslovanske armade, ki ima nalogo, varovati mirni razvoj socializma v naši državi, svobodo in neodvisnost naše države pred imperialističnimi zasužnjevala. Ko vzgaja mladino po herojskih tradicijah borcev narodno-osvobodilne armade, partizanskih odredov iz velike osvobodine vojne, bo Ljudska mladina gojila ljubezen prav tako do bratske Sovjetske armade, do slovanskih narodov, do narodov držav ljudske demokracije in njihove mladine, do vseh demokratičnih držav in pokretov v svetu. 12. Naša ljudska oblast, oblast delovnega ljudstva mest in vasi, pod vodstvom delavskega razreda s KP Jugoslavije na čelu, je porok svobode in vsestranskega razvoja vsega delovnega ljudstva, a posebno mladine Zato se Ljudska mladina bori za nadaljnjo utrditev in graditev ljudske oblasti, razlaga in izvaja konkretne ukrepe ljudske oblasti pri graditvi socializma in najširše aktivizma mladino za udeležbo v delu pri množični kontroli izvrševanja nalog ljudske oblasti. 13 Ljudska mladina se bori za varovanje, utrditev m nadaljnje razvijanje bratstva in enotnosti in nacionalne enakopravnosti narodov Jugoslavije, kar so narodi Jugoslavije izbojevali z orožjem v skupni borbi proti fašističnim zavojevalcem in vsem domačim šovinistom. Ljudska mladina se bori za izkoreninjenje ostankov buržoaznega nacionalizma in šovinizma iz zavesti mladine. Dela v duhu zagotovljenih pravic nacionalnih manjšin. 14. Nacionalna neodvisnost narodov Jugoslavije je neogiben pogoj za zgraditev socializma v naši državi, zato morajo biti člani Ljudske mladine v borbi proti vsem poizkusom imperialistov in domače reakcije, da bi zasužnjili našo socialistično domovino, neuklonljivi in v tej borbi ne smejo štediti niti svojih sil niti življenja za obrambo FLRJ in njene ustavne ureditve. 15. Kot sestavni del Ljudske fronte Ljudska mladina mobilizira mladino za aktivno udeležbo pri delu in pri izvrševanju nalog Ljudske fronte, za vsestransko krepitev zveze delavcev in kmetov. 16. Ljudska mladina si prizadeva za polno ideološko in organizacijsko zgraditev svoje organizacije in za nadaljnjo krepitev politične enotnosti množic delovne mladine. Bori se, da vključi v organizacijo še nezajeto mladino, da polno aktivizira vse člane Ljudske mladine pri izvrševanju nalog organizacije. 17. Ljudska mladina vzgaja mladino v duhu predanosti in požrtvovalnega služenja interesom delovnega ljudstva. Uči svoje člane tako, da bodo vzgled dela, skromnosti, požrtvovalnosti in tovarištva, vceplja in razvija njih moralne lastnosti komunista. 18. Ljudska mladina vzgaja delavsko mladino v zavestne graditelje socializma. Pomaga mladini v podjetjih, tovarnah in delavnicah, obvladati njeno delo: z razvijanjem socialističnega tekmovanja, udarništva, racionalizatorstva in novatorstva, kakor tudi z razvijanjem delovne discipline, ji pomaga stalno dvigati produktivnost dela, njeno strokovno in kulturno raven. 19. Ljudska mladina vzgaja mladino na vasi v zavestne borce za socialistično preobrazbo vasi. Pri tem smotru se bori za razvijanje kmetijskega zadružništva do njegovih najvišjih oblik in za aktivno sodelovanje mladine v njej. Bori se proti nepismenosti in zaostalosti vasi in za njen kulturni porast. Pomaga vaški mladini pri vključevanju v socialistično gospodarstvo. 20. Ljudska mladina vzgaja šolsko mladino tako, da postane prava ljudska inteligenca. Prizadeva si, da bi mladina v šolah in na fakultetah kar najbolje osvojila marksistično-leninistično znanost, vztrajno se bori proti misticizmu, idealizmu in vsem izkrivljanjem znanstvenih resnic. Vsakodnevno se Ljudska mladina bori za izboljšanje uspeha pri učenju in za porast ljudske discipline. 21. Ljudska mladina vsestransko skrbi za pogoje življenja in dela mladine in si prizadeva, da se izvedejo zakoni in uredbe organov ljudske oblasti, ki zagotavljajo mladini zaposlitev, enako plačo za enako delo, popolno socialno in zdravstveno zaščito, strokovno izpopolnjevanje, oddih itd. 22. Ljudska mladina široko razvija delo pri kulturnem dviganju mladine. Pri tem smotru si prizadeva, da mladina poseča in uporablja knjižnice, gledališča, kulturne domove in druge kulturne ustanove. Široko razvija kulturno-umetniško samodejavnost mladine. 23. Ljudska mladina vsestransko pomaga pri fizični vzgoji mladine. Stremi za tem, da bo vsak član ljudske mladine aktiven fizkulturnik in vsestransko podpira delo fizkulturnih organizacij, posebno v pogledu porasta politične zavesti fizkulturnikov. 24. Ljudska mladina aktivno dela pri tem, da se mladini zagotovi zdrav oddih in kulturna zabava. Bon se proti vsem pojavom, ki bi vnašali v zabavo mladine razpuščenost in razuzdanost. 25. Ljudska mladina neprenehoma skrbi za vzgojo otrok in za nadaljnji razvoj in utrditev zveze pionirjev. 26. Ljudska mladina vzdržuje in utrjuje tesne stike z mladinskimi organizacijami v drugih državah in preko svetovne federacije demokratične mladine, vsestransko pomaga razvoju mednarodnega demokratičnega mladinskega pokreta Ali se ne da to odpraviti ...? Marsikje sem že bil. Vendar tako čudovitih nazorov o »redu«, kot vladajo na primer v Murski Soboti, ni kmalu najti. Čudi me namreč tisto večno prerivanje pred poslovalnicami Okrajnega magazina, Potrošniške zadruge, pred poslovalnico Mlekoprometa, trenje pred mesnico in seveda tudi pred kino-blagajno. Povsod ena in ista stvar. Nejevolja, ker ti nekdo temeljito pritisne okovano peto na prste, nekomu zbijejo z glave klobuk, gumbi frčijo ob takih prilikah kot za stavo po zraku, temeljito ti pomečkajo obleko, večkrat ti stisnejo prsi tako, da človeku skoro zmanjka sape; priti do vrat trgovine je skrajno težko, isto do okenca kino-blagajne — a vstran pa še težje. Nehote se človek vpraša, kako je to mogoče? Ali v Murski Soboti res ni mogoče ustvariti tega ljubega »reda«... Ali se to res ne da odpraviti.«.? Verjetno se da. Prav gotovo se da, samo če se le hoče! Treba se je enostavno držati pravega »reda«. Ko prideš, se postavi v vrsto in čakaj mirno, vljudno. Bo šlo hitreje, brez prepirov, kričanja in prerivanja, z mirnim dihanjem, klobuk bo ostal na glavi in tudi gumbov ti ne bo treba prišivati, ko prideš domov. Poleg tega se mimoidočim ne bo treba izogibati gruče pred trgovino in iti s pločnikov na cesto, kjer te lahko podere še kak avtomobil, voznik ali kolesar. Vrsta se lahko postavi od vrat ob zidu — pa bo mir in red. Dajmo, poizkusimo tako! B. FIZKULTURA Po zelo lepi in napeti igri, ki sta jo v nedeljski nogometni tekmi izvajala oba nasprotnika SŠD Sobota in Železničar (Ljubljana), je šele žreb določil polfinalista. Kljub dvakratnemu petnajstminutnemu podaljšku se je tekma končala neodločeno z rezultatom 1:1. Žreb je določil za nadaljnje tekmovanje SŠD Soboto. Tekma je bila dobra obiskana in je nudila gledalcem z lepo predvajano igro užitek. Domače moštvo je bilo tokrat zelo borbeno in bi z malo več sreče lahko prišlo v polfinale tudi brez žrebanja. Posebno požrtvovalen je bil vratar domačinov. Pa tudi večina ostalih igralcev je s svojo igro zadovoljila. Kot polfinalista v tekmovanju za zimski nogometni pokal se bosta v nedeljo, dne 26. februarja srečali na stadionu SŠD Sobote v Murski Soboti moštvi SD Proletarca iz Zagorja in SŠD Sobota. Po zadnji igri SŠD Sobote in Zagorja je pričakovati, da izide domače moštvo iz tekme kot zmagovalec. PO DOMOVINI Berane. V vasi Dragosava v beranskem okraju je osnovana nova kmetijskoobdelovalna zadruga, že peta v okraju. Devetnajst domačinstev je prineslo v novo zadrugo 50 ha obdelovalne zemlje, vso živino in inventar. Zadruga se imenuje po predsedniku vlade ljudske, republike Črne gore »Blaže Jovanovič«. Sremska Mitrovica. Uspehi kmetijskoobdelovalnih zadrug v nunskem okraju so vzbuditi veliko zanimanje za skupno obdelovanje zemlje tudi med vsemi ostalimi kmetovalci v okraju. Že ustanovljenim zadrugam se je preko zime pridružilo 300 novih domačinstev. Samo v mesecu januarju se je v okraju osnovalo pet novih obdelovalnih zadrug. Požarevac. V vasi Petrovac v požarevskem okraju je bila ustanovljena prva kmetijsko-obdelovalna zadruga. Ustanovni skupščina so poleg zadružnikov prisostvovati tudi kmetje iz okoliških vasi. Takoj po ustanovitvi so predstavniki obdelovalne zadruge obiskali nekoliko kmetijsko-obdelovalnih zadrug v Srbiji, kjer so se spoznali z delom in izkušnjami starejših zadrugarjev. Krajevni ljudski odbor je podaril zadrugi trijer in plug, Okrajni ljudski odbor bika. Okrajna zveza kmetijskih zadrug pa kosilni stroj z samoveznico. Makarska. Novo kmetijsko-obdelovalno zadrugo »Narodni ustanak« v vasi Gradac v makarskem okraju je osnovalo 27 domačinstev. Zadruga se bo bavila s poljedelstvom in ribištvom. To je že druqa kmetijsko-obdelovalna zadruga v okraju. Gostivar. Meseca januarja letošnjega leta so kmetovalci gostivarskega okraja osnovali 6 novih kmetijsko-obdelovalnih zadrug, v katere je vstopilo 180 domačinstev s celokupnim imetjem. Prav tako je prejšnji mesec 16 šiptarskih domačinstev s 100 člani osnovali svojo obdelovalno zadrugo v vasi Toplice. Zadrugo so imenovali »Lirij populit«, kar pomeni »svobodo narodu«. Šiptarji so prinesli v zadrugo 20 ha orne zemlje, 240 ovac, 202 komada goveje živine in šest konjev. V gostivarskem okraju obstoja sedaj skupno 35 kmetijsko-obdelovalnih zadrug. Plevlje. V okraju Plevlje je osnovana prva kmetijsko-obdelovalna zadruga, ki nosi ime po organizatorju ljudskega upora v tem kraju Velimiru Jokiču. Zadruga obsega 40 domačinstev s 125 ha travnikov in pašnikov, 100 ha orne zemlje in 18 ha gozda Od živine ima zadruga sedaj 17 krav, 13 konjev, 72 volov in 234 ovac Okrajni ljudski odbor je podaril zadrugi še 250 ovac, gozdno industrijsko podjetje »Radosavac« pa je podarilo zadružnikom dve leseni baraki, ki bosta začasno služili za hleve- Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Vild Jože.— Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.