NAŠ 45 LET zavarovalstva v Posavju zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA KRŠKO Št. 10 Leto XIV 26.5. MOČ MLADOSTI 1 isanje o dnevu mladosti v trenutku vsesplošnega razkrinkavanja domnevnih nečednosti politike in politikov bi lahko izzvenelo kot pretirana želja po preteklosti ali povzročilo naveličano skomiganje z rameni, češ, vse je politika. Zato in ravno zaradi tega se bom temu izognil in razmišljal o mladosti nasploh, ki po ocenah strokovnjakov nima perspektive in jasnih ciljev, zato jo označujejo z oznako "X", le malokdo jo še poistoveti s "srečo, pred katero je prihodnost". Toda prav v tem je težava. Država, ki želi normalno delovati, mora imeti tudi institucije, ki se ne upogibajo z vsako menjavo oblasti in se ne prilagajajo moči političnih strank, ampak s svojo strokovnostjo usmerjajo tokove v obstoječe struge, ker v nasprotnem primeru ni več daleč čas, ko se bodo politiki spomnili, da bi bilo najbolje, da imajo vse barve svoje institucije, kjer se bo rojevala mladost kot Rdeča, Bela, Črna, Zelena ah kakršnakoli že, samo ne tista, ki verjame, da je "lahko premakniti svet". Čeprav živimo v razmerah, ki jih označujemo kot "prehodno obdobje", ne smemo dovoliti, da nam "požre" cvetje, ki ponazarja mladost, ker drugače zavestno pristajamo na pomlad brez cvetlic. Če bi bili sposobni pametno organizirati vsaj priložnostna dela - trajnih očitno še nismo -, bi bili mladi ravno toliko zaposleni, da bi jih izbezali iz njihove otopelosti, zaslužek pa bi bil za sproti. Z legalizacijo občasnega dela bi uredili tudi sedanje kaotično stanje, staršem pa dali radosti, ki ni oropana njihovih upov. S tem, ko mladost prepuščamo kakršnikoli usodi, posredno priznavamo, da smo se odrekli bodočnosti oziroma nočemo, mogoče ne znamo, odkriti ciljev nekoč. Cilji, predvsem tisti razpoznavni, so motor življenja, vzpodbujevalec kreativnosti in izganjalec otopelosti ter faktor spremembe iz "X" v neko razpoznavno obliko. Nekoč je imel svet "otroke cvetja", danes imamo v neposredni bližini "otroke vojne", pri nas pa otroke "izgubljenih sanj", ki iščejo svojo perspektivo v alkoholu, mamilih in vseh tistih oblikah brez vsebine, ki jim omogočajo fiktivno doživljanje nedoživetega. Ker jim ne znamo ponuditi alternativ, smo jih nezrele zavestno vrgli v kolesje "izgube" z nejasno percepcijo perspektiv. Luther je nekoč dejal, da je mladost kot mošt: ne da se zadržati, ker mora zavreti in prekipeti. Vrenje in kipenje pa je potrebno spremljati in skrbeti, da se bo iz mošta razvilo dobro in kvalitetno vino, ki ga bomo ponujali in tudi pili s ponosom. Smo tega sploh sposobni? Damjan Lah Jože Novak TO. DA UftnmVAJO KIŠKO ftMMUUt HUTI ltt \mm Mvi&iut, ji »no M ui mu, m je pii m »oni fcout Msmutuo » nnvt, mt m za zivt... i---------— ^V^— J5 1993 Poštnina plačana pri pošti Krško Cviček bo ponovno postal veliko vino Teden cvička in sejem opreme bo od letos dalje v Kostanjevici Pred dvajsetimi leti so želodčnim bolnikom cviček predpisovali na recept, pred drugo vojno so ga iz njegove zibelke, Gadove peči, izvažali v Ameriko (z ladjami). "S časom pa nam je uspelo to dietetično, nizkokalorično in nizkoalkoholno vino povsem razvrednotiti. Tega smo se zavedeli šele, ko so v naših krajih skoraj v celoti prevladala bela vina. Čeprav sta ravno cviček in teran edini slovenski avtohtoni vini," pravi tajnik Društva vinogradnikov Dolenjske Janez Pavlin. Nekaj jih je, ki so se pripravljeni boriti za vrnitev ugleda in tržne vrednosti cvičku: ljubljanska promocijska skupina IMAGO, kmetijski minister Jože Osterc, Društvo vinogradnikov Dolenjske pa je med prvimi. Deluje v petih občinah (Trebnje, Krško, Brežice, Sevnica in Novo mesto), združuje 2.000 članov v 14 podružnicah in dve izmed njih sta se letos že registritali kot samostojni društvi. To Jima omogoča tudi lastne prireditve, zato bodo do konca leta vse podružnice postale društva, nekdanje dvd pa bo postalo Zveza društev vinogradnikov Dolenjske. Njihova glavna dejavnost je organizacija tečajev kletarjenja in strokovnih ekskurzij za člane, sredstva za svojo dejavnost pa pridobivajo z organizacijo prireditev. Prireditve so hkrati tekmovanja, priložnost, da vinogradniki ponudijo v strokovno presojo sadove svojega vinogradniškega In kletarske-ga znanja. Največja taka prireditev je bila t. i. novomeška cvlčka-rija ali uradno Teden Dolenjskega cvička na Glavnem trgu v Novem mestu. V Novem mestu je dvd izgubilo bitko z enim samim prebivalcem Glavnega trga, gospodom Dmitrlčem, in po dvajsetih letih so začeli prireditev seliti, dokler nI pristala v kostanjeviškem samostanu, kjer bi Jo organizatorji radi ukoreninlli. Glavno pokroviteljstvo Je prevzel eden pomembnih ponudnikov cvička, Oto Sevšek, lastnik restavracije Žol-nir. Prireditev bo med 28. in 30. majem na dvorišču kostanjevi-škega samostana In ima nov naziv, "21. teden cvička". To pomeni, da bodo prireditelji dosegli večjo veljavo za cviček tudi s tem, da ne bo nobenega drugega cvička, samo dolenjski. Njegovo geografsko poreklo bo najstrožje kontrolirano (čeprav ga zaradi namiznih sort grozdja, ki vanj sodijo, uvrščajo med namizna vina) in omejeno samo na ozko območje med Savo (do občine Krško) In Gadovo Pečjo. Po mnenju ministra Osterca ravno s cvičkom In teranom ne bi smeli Imeti težav niti pri prodoru na evropski trg, saj se temu ne bodo upirali proizvajalci ostalih vin. Tujci se namreč branijo konkurence pri lastnem proizvodnem programu, kot so chardon-navi, rizlingi, sauvlgnoni In vsa ostala vina, ki z njimi vinogradniki sicer tudi pri nas dosegajo izredno kakovost, a manjka jim ena podrobnost: niso Francozi, Italijani, Nemci, zato se Jih ti otepajo. Še podrobnosti Iz programa 21. tedna cvička v nekdanji cerkvi kostanjevlškega samostana: po-kušnja najbolje ocenjenih vin bo v petek, 28. maja, po uradni otvoritvi ob 17. uri. v soboto, 29. maja, bo ob 11. url okrogla miza "Cvl- Prebivalcem Krškega in Vidma je zasmrdelo Videm d'Arcy je pognal proizvodnjo v Vitacelu Vsakomur iz bližnje in daljne okolice Vidma je lahko udaril v nos nekoč osovraženi, danes pa tako z olajšanjem sprej eti vonj po kavi. Iz neuradnih, a zanesljivih virov smo izvrtali, da se je v nedeljo, 23. maja na večer, začela redna proizvodnja celuloze in da so včeraj, 25. maja, v skladišče že prispele prve količine celuloze. Delo ima okrog 330 delavcev, pogodbe so sklenili za določen čas - dva meseca. Iz rastočega kupčka sekanice, ki se vidi vsak dan bolje na VDI-jevem lesnem prostoru, lahko sklepamo, daje najemnik tovarne pričel nabirati tudi nujne zaloge lesa, ki bodo omogočile varno in neprekinjeno obratovanje. Ostali reprodukcijski material še pride po sistemu "just on tirne". Z ostalimi podrobnostmi bomo bralce lahko seznanili po razgovoru z najemnikom Celuloze (Vitacela) oz. njegovim direktorjem Jožefom Klemenčičem. Pa še to: za danes, sredo, 26. maja '93 ob 10. uri je v Vidmu sklicana tiskovna konferenca. Vabilo obljublja, da bodo na njej sodelovali Jože (Vrle, direktor Videm Papirja, Boris Macur, pomočnik direktorja, ki pokriva tudi področje trženja papirja, in Daniel Oštir, direktor proizvodnje papirja. Spregovorili naj bi o zagonu PS 1, o trženju papirja ter o sklepih, ki jih je sprejel UO Videm Papirja na svoji zadnji seji. ček kot slovenska in svetovna posebnost", ob 15. uri bo srečanje vinogradnikov Slovenije, ob 17. predstavitev sommelierjev in vseh slovenskih vinorodnih pokrajin, ob 19. pa javna pokušnja ocenjenih vin. V nedeljo, 30. maja, bo ob 10. url skupščina dolenjskih vinogradnikov s podelitvijo medalj In plaket najbolje ocenjenim vzorcem vin ter naziva "kralj cvička". Ob 15. url bo ustanovitev vinogradniškega društva Kostanjevica, vse dneve prireditve pa bo v grajskem dvorišču tudi sejem vinogradnlško-kletarske opreme. Prireditelji se nadejajo obiska iz vse Slovenije, saj so bogate umetniške zbirke v kosta-njevišklh razstavnih galerijah pravšnja tarča izleta, ki ga takšna vinarska prireditev lahko še popestri. Na sliki zgoraj (od leve): Jože Petmel, podpredsednik DVD iz Sevnice, Janez Pavlin, tajnik DVD, Otto Sevšek, pokrovitelj Tedna cvička, in Marjan Legan (Dolenjski list). Čiščenje divjih odlagališč Pisali smo že o tem, da bo krški Kostak, skladno z akcijo razdeljevanja posod za zbiranje smeti in njihovega praznjenja, očistil tudi divja odlagališča. Proslulo odlagališče pri vodnem črpališču pri Belem bregu je prišlo na vrsto 14. maja '93. V navzočnosti občinskih upravnih delavcev in odgovornih iz Kostaka so nesnago odpeljali, že istega dne popoldne je na tem mestu zrasel nov kup papirja, na listih pa je bilo moč jasno prebrati, da so šli skozi pisarne Agrokombinata... O tem, kaj se vam lahko zgodi, če vas zasačijo ali vam dokažejo, da ste pripeljali smeti na kraj, ki ni temu namenjen, preberite na strani 3. Lisca - Kompolje - in še kje: Na državnem prvenstvu v letenju z zmaji uspeh Krčanov Nadaljevanje na 10. str. Državnega prvenstva v prostem letenju z zmaji, ki ga je na Lisci organiziral aeroklub Krila Krško (15.-23. maj 93) se je udeležilo 32 najboljših tekmovalcev iz 13 klubov vse Slovenije in gostje iz Zagreba. Domačine sta zastopali dve štiričlanski ekipi, organizatorjem je v sedmih dneh kljub slabemu vremenu uspelo uresničiti štiri tekmovalne discipline, tako da so imeli vsi nastopajoči možnost pokazati svoje sposobnosti. Posamezniki so se uvrstili takole: 1. Franc Peternel.(Let), 2. Miro Ščuka (Kras), 3. Franc Krkovič (Krila), Lisca: podelitev pokalov zmagovalcem . Naš glas 10, 26. maj 1993 Svet posavskih občin Problemov se bodo lotili družno Svet posavskih občin je svojo prvo uradno sejo (17. maja) pod predsedovanjem brežiškega župana Teodorja Oršaniča začel z rargovorom s poslanci iz Posavja. Udeleženci so ugotovili, daje dosedanje neusklajeno delo na ravni regije botrovalo marsikateri težavi, s katero se v razmerju do Ljubljane srečujejo naše tri občine. Niso se mogli ogniti tudi stanju v gospodarstvu Posavja, katerega rezultat je trenutno 4.900 (u-radno) nezaposlenih, ali 19 % od skupnega števila aktivnega pre- bivalstva. Ob vseh drugih težavah pa se morajo naši poslovodni organi ubadati še z lastninje* njem, ker nam tudi tu primanjkuje ustreznega kadra, namesto da bi iskali nove trge. Doslej izdanih 1.060 odločb SDK o uvedbi revizije postopkov lastninskega preoblikovanja se je zdelo udeležencem seje odločno preveč. Po-savje je bilo vse drugače navezano na bivše južno tržišče in sedaj tudi posledice njegove izgube čuti čisto drugače kot ostala Slovenija. S tem pa zgodbe o jugu bivše države še ni konec: oktobra poteče okrog 700 izdanih delovnih viz za hrvaške državljane, ki živijo onkraj meje na Hrvaškem. Sindikalni predstavniki namreč [bpozarjajo, da jih okrog 200 (sploh ne bo mogoče nadomestiti, ker nam primanjkuje strokovnjakov (zakaj jih nismo v tem letu dousposobili?!), da pa tudi ostalih 500 nepodaljšanih viz ne pomeni toliko prostih delovnih mest, saj se bodo mnoga podjetja na ta način le znebila tehnoloških presežkov kadrov. Ena svetlejših točk omenjene seje se zdi imenovanje komisije, ki mora v 30 dneh pripraviti analizo stanja v posavskem gospodarstvu in promocijsko gradivo za njegov prodor v širši slovenski prostor. Majsko srečanje s predstavniki Cerkve Problemi, stari mnoga leta, se postopoma urejajo Le matične knjige ščiti zakon o varovanju osebnih podatkov ko sre«anj V soboto, 22. maja, je v sejni dvorani Kulturnega doma Krško v sklopu 11. srečanja slovenskih Romov (pod pokroviteljstvom SO Krško) potekala okrogla miza z naslovom "Organiziranje Romov v Sloveniji". Udeležili so se je predstavniki Romov iz Pomur-ja, Posavja, Dolenjske in Bele krajine, šef Urada za narodnosti g. Peter Winkler, dr. Pavla Štrukelj ter predstavniki institucij, katerih delo je na kakršen koli način povezano z Romi. Značilnost sedanjega trenutka v razvoju naše družbe je zaostrena socialno-ekonomska problematika. Nič lažje ni z vključevanjem Romov v družbo in urejanjem njihovih medsebojnih odnosov ali odnosov z družbo ter iskanjem njihove identitete na vseh področjih. Romi, ki jih živi v desetih občinah v Sloveniji okoli 6.000, dejansko predstavljajo socialno ogroženo prebivalstvo. Preživljajo se predvsem s prosjače-njem, zbiranjem in prodajo starega železa ter zelišč. Večina je brez redne zaposlitve, vzrok za to je pomanjkljiva izobrazba, posledica pa slab socialno-eko-nomski položaj. Romi so za šolsko delo in izobraževanje slabo motivirani. Vzrok za to lahko v večji meri pripišemo njihovemu specifičnemu načinu življenja in razmišljanja ter neobvladanju slovenščine, posledica pa je neobveščenost, nerazgledanost in obrobnost v družbi. Rdeča nit okrogle mize v Krškem je bilo iskanje poti, ki naj Romom omogoči, da se sami, z lastnim znanjem in energijo usposabljajo, organizirajo v društva ... Seveda bo pri tem potrebno sodelovanje institucionalnih mrež v občinah, a prava pot iz "romskega položaja Romov" vodi preko njihovega šolanja, obvladanja slovenščine in (recimo temu) poenotenja različnih dialektov romščine do tolike mere, da bi vsaj na ravni Slovenije prišli do skupnega pogovornega (in kasneje knjižnega) jezika. Predstojnik Urada za narodnosti g. Peter VVinkler je poudaril, da je nastopil čas, ko bi se Romi morali sami organizirati v svojih naseljih, v različnih društvih in se vključiti v politiko, kajti šele na tak način bodo njihovi predstavniki lahko sodelovali v lokalni samoupravi ter tako zastopali interese skupnosti. Za-" četki organiziranja Romov so lahko kulturna in športna društva. Predstavnik Zveze Romov J. Horvat iz Murske Sobote je povedal, da se predstavniki pomurskih Romov že vključujejo v organe krajevnih skupnosti, težave pa so predvsem s sodelovanjem ostalih članov romske skupnosti v družbenopolitičnem življenju. Za postopno reševanje težav so udeleženci sobotne okrogle mize videli edino pot v povezanosti Romov v zvezo na ravni Slovenije, v izkoriščanju začetnih oblik organiziranosti (kulturna in športna društva) za to, da se vanje vključijo najsposobnejši mmZ^^š Bojan Tudija (NM), Vesna Zvar (sekretariat za družbene dej. Krško), Jože Horvat (MS) in Ivan Kovačič (Krško) Romi v Posavju in na Dolenjskem so organizirani še slabše kot drugod, še vedno se srečujejo s problemi zagotavljanja osnovnih življenjskih in bivalnih pogojev ter z nerazumevanjem okolja. Prvi korak k večji organiziranosti Romov v tem delu Slovenije mora biti predvsem zagotovitev pravice in možnosti bivanja v vsaj minimalno urejenih pogojih. Romi naj ne bi več bili samo socialni podpiranci, z izobraževanjem in usposabljanjem bi se pričeli preživljati z lastnim delom. Tudi v krški občini, kjer živi okoli 48 romskih družin, so ustanovili društvo ROM, vendar se pri svojem delu srečujejo s podobnimi problemi kot drugje. KUD - GAS in Klub posavskih študentov Kiub posavskih študentov je v soboto, 22. aprila, organiziral v Brestanici odličen koncert domače glasbene skupine KUD - GAS (ex -IMAGINE). Dvanajstčlan-ska skupina se je predstavila z izrednimi priredbami znanih skladb in zabavala okrog 400 poslušalcev. Klub posavskih študentov in najbolj aktivni člani skupnosti. Te bi lahko motivirali za dodatno aktivnost, izobraževanje in politično delo v samoupravnih organih, preko katerih bi lahko prenašali zahteve in pobude svoje "baze" v normalno proceduro odločanja. Romski skupnosti je treba sicer omogočiti, da ohrani svoje posebnosti (folklora, kultura), vsekakor pa ji je treba izboriti status nacionalne manjšine, kakršno imajo pri nas Italijani in Madžari in kot so jim jo že zagotovili na Slovaškem. Ključno vlogo pri vseh teh nalogah naj bi odigral slovenski urad za narodnosti, naslednje delovno srečanje pa bodo sklicali letos novembra. je deloval že več kot 25 let, sedaj pa so ga, po sedemletni prekinitvi, ponovno ustanovili na skupščini, ki je bila 16. aprila '93 v Ljubljani. Doslej je v klub stopilo 100 članov. Njihov namen je, da na takšnih in podobnih srečanjih združujejo ljudi, prav tako pa bi na področju izobraževanja svojim članom radi pomagali z raznimi popusti (npr. pri strokovnih ekskurzijah), zato pa potrebujejo finančno pomoč in k sodelovanju vabijo posavska podjetja, ustanove, posameznike... (Boštjan Co-larič) Tisti, ki smo bili pred leti navzoči na t. i. novoletnih srečanjih predstavnikov krške občinske oblasti in Cerkve, smo se lahko spomnili skoraj vseh težav, o katerih smo letos slišali govoriti. Le da je srečanje postalo malo manj protokolarno in formalno, njegov program pa je dopuščal možnost, da bi vsaj del dolgoletnih problemov, s katerimi so se doslej ubadali oskrbniki cerkvenega premoženja, do prihodnjega leta izginil. Dejstvo je namreč, da so se duhovniki v svojih farah doslej srečevali s tako banalnimi težavami, da človek ne bi mogel verjeti, da je to sploh možno. Tu je cerkvi bila odvzeta pravica do uporabe parcele, medtem ko je (na papirju) ohranila vse obveznosti, ki izhajajo iz lastnine; tam ni bilo moč popraviti zidu, drugje zopet ni bilo dovoljenja za neko drugo stvar ... Tokrat se gostitelj, krški župan, ni odel v vlogo posrednika ("Bomo povprašali in sporočili"), pač pa je na srečanje pripeljal ekipo občinskih upravnih delavcev, ki so lahko pojasnili skoraj vse. Največ je bilo seveda povpraševanja po odvzeti lastnini. Veliko je je v letih po vojni prešlo v last fizičnih oseb, predvsem pa se je neverjetno razdrobila. So pa strokovne službe vse prejete zahtevke uredile in dopolnile dokumentacijo do tolikšne mere, zagotavlja Gabrijel Metelko, da bo lahko postopek denacionalizacije kar najhitreje stekel takoj, ko bo zakon o tem sprejet. Gradivo je pripravljeno tako, da bodo župni upravitelji brez težav dobili poročilo o tem, katere nepremičnine jim bodo vrnjene, katere bodo dobili nazaj z zadržkom in namesto katerih bodo dobili odškodnine. Vsa stara pokopališča so v lasti župnišč, na njih pa gospodarijo komunalna podjetja. Udeleženci razgovora so našli možno rešitev v dodelitvi koncesije komunalcem, ostaja pa problem, ker zaradi neusklajenih pokopov, čedalje bližjih cerkvenim zidovom, Našel se bo očitno tudi enoten način razrešitve dolgoletnega problema vračila matičnih knjig, ki si jih je ljudska oblast leta 1045 izposodila od župnih upraviteljev. Večinoma teh dokumentov še do danes 'niso dobili nazaj. Še več: vanje je nova oblast vnašala nove podatke, zato jih sedaj ščiti zakon o varovanjuu osebnih podatkov in uradno njihovi lastniki praktično v dokumente sploh ne smejo pogledati. Lastniška pravica Cerkve nad matičnimi knjigami sicer nika- Pred kratkim imenovani kanonik Janez Zorko se je zahvalil za sprejem v te kulturne spomenike prodira vlaga, jih uničuje in čedalje težje jih je sanirati, saj skoraj svežih grobov ob zidovih ni moč kar tako odkopati. Slišali smo nekaj pikrih tudi na račun določb odloka o pokopališkem redu in obnašanja pripadnikov pogrebnih služb. Zato bodo pripombe duhovnikov na odlok zbrali in zadeve skušali uskladiti, delavcem pogrebnih zavodov pa namenili resno opozorilo. kor ni sporna, a vračilo bi bilo zapleteno. Skleniti bo treba dogovore, ki bodo župnim upraviteljem omogočali vpogled v podatke, do katerih imajo pravico (ki niso zaščiteni), sicer pa bo oblast (ministrstvo za notranje zadeve) sproti vračala t. i. mrtve matične knjige škofijskim arhivom, kjer jih je možno varovati, strokovno oskrbeti, mikrofil-mati, kjer na voljo so ljudje, ki obvladajo latinščino, gotico... SŠKD "Simon Jenko" Nuernberg Jubilejni koncert združenega zbora Priznanja pevcem, ki med našo mladezjo v tujini negujejo duha slovenstva V Erlangenu pri Nuernbergu je 15. maja letos proslavil 10. obletnico delovanja združeni moški pevski zbor dveh slovenskih društev: "Miško Kranjec" iz Erlangena in "Simon Jenko" iz Nuernberga. Jubilej so proslavili s koncertom, na katerega so kot gosta povabili še Oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice in dve nemški pevski skupini. Koncerta v dvorani cerkvene dobrodelne organizacije Kolpingseje udeležila tudi delegacija krške občine, ki je pred leti prevzela pokroviteljstvo nad SŠKD "Simon Jenko". V delegaciji sta bila krški župan Danilo Siter, ki nam je tudi posredoval pričujočo informacijo, in poslanec v državnem zboru Branko Jane. Priznanje, ki ga je krška občina ob tej priložnosti izročila zboru, je sopodpisal državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Simbolično darilo je ob tej priložnosti občina Krško namenila tudi predsednikoma obeh slovenskih društev v Nemčiji, Avgustu Joštu in Adiju Pošu, pevovo-dji Alojzu Tementu, gospe Majdi Podlesnik in slovenskemu generalnemu konzulu za Bavarsko (v Muenchenu), g. Grasselliju. Na koncertu je g. Ravnikar v imenu ZKO Slovenije vsem članom zbora podelil bronaste Gallusove značke. Prav tako je posebno priznanje prejela trinajstletna Mihaela, hčerka predsednika Jošta, ki že od svojega 3. leta nastopa na vseh društvenih prireditvah. Jubilejnega koncerta so se v polnem številu udeležili tako člani obeh društev kot nemški obiskovalci, iz ust slavnostnih govornikov pa smo med pozdravi in najlepšimi voščili slišali tudi odobravanje truda in pobud slovenskih društev, ki gojijo slovensko pesem v tujini in s tem potomcem prenašajo kulturno izročilo njihove domovine, tisto, kar je bilo vrednota njihovim materam in očetom. S tem jih navezujejo na Slovenijo in njihov čut slovenstva je pogosto močnejši kot pri naših ljudeh doma! Koncert je spremljal tudi tiskovni predstavnik Slovenske matice. * Naše ljudi v Nemčiji pa spremlja grenak priokus, da morajo, kljub vsemu, svoje pokojnine do-služiti v Nemčji ali drugje na tujem. Gre za populacijo, staro med 40 in 50 let, ki bi sicer lahko z lastnim kapitalom v Sloveniji zagotovila eksistenco zase in še za marsikoga, pa jim domovina to onemogoča. Obdavčitve za-sebniške iniciative so, v primerjavi z nemškimi, po njihovem mnenju nesmiselno visoke. Župan Siter izroča darilo g. Grasselliju NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic^- Uredništvo: CKŽ 23, 58270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefalc (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas kot izdelek informativnega značaja plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna grad^a, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopjsov in slik ne vračamo. Naš glas 10, 26. maj 1993 Pogovor s predstavniki strank v Krškem objekte - za naložbe v nova delovna mesta. Naslednji sestanek strank naj bi bil, na predlog M. Veneka, posvečen razpravi o regijah. Če bo taka oblika srečanj po- stala praksa, lahko upamo, da bo pripomogla k učinkovitejšemu delu občinske skupščine, ki je v zadnjem času zaradi nesklepčnosti sej blokirana. Branka Bjegovič Iz zapisa seje lahko sklepamo, da so se udeleženci le bolj mimogrede dotaknili problema (ne)udeležbe na skupščinskih sejah. Pa je škoda, ker se mimo tega problema ne bo dalo iti. Poiskati bo treba vzroke za neudeležbo delegatov in se zavezati k resnemu delu.(ika) SO Brežice Druga ponovitev 27. maja Od leve: Ž. Šebek, D. Siter, H. Kunej, F. Glinšek, B. Jane, R. Kerin, I. Mirt, F. Černelič Takšna srečanja naj bi postala stalna oblika dela V Krškem so se v sredo, 12. maja, sestali predstavniki strank s člani izvršnega sveta in predsedstva SO Krško. Potem ko je sklicatelj sestanka, predsednik SO Krško Danilo Siter poudaril, naj bi taka srečanja postala stalna oblika dela, je aktualne gospodarske razmere v občini predstavil Herman Kunej, predsednik izvršnega sveta. Ob tem se je zadržal pri dveh trenutno najbolj kritičnih podjetjih v občini - Vidmu in NEK. Medtem ko se v Vidmu z ustanovitvijo novih podjetij stvari začenjajo premikati na bolje, NEK postaja vse bolj problematična zaradi nerešenih pravnih zadev med dvema državama. Branko Jane, poslanec državnega zbora, je seznanil prisotne s predlogom poslancev državnega parlamenta iz krške občine za revizijo pogodbe o NEK s Hrvati. Treba je zagotoviti denar za njeno varno obratovanje, ali pa jo zaustaviti. Silvo Gorenc, predstavnik SDP, je predlagal izvršnemu svetu, naj pripravi sklepe o NEK, predvsem v zvezi z rento in varnim obratovanjem. Igor Avsec (SDSS) je predstavil tezo o "gospodarstvu prijazni občini", ki naj bi nudila pomoč vsem zainteresiranim za odpiranje obrti. Z vrsto ukrepov bi se lahko omogočilo odpiranje novih delovnih mest. Idejo o gospodarsko prijazni občini sta podprla Branko Jane in Milan Venek (DS), ki je pri tem poudaril, da v občini ni načrtnega dela. Zato je treba postaviti cilje in strategijo, kako jih doseči. Ivan Mirt (LDS) je opozoril na pomen družbenih dejavnosti kot faktorja kakovosti življenja, ki jih tudi v kriznih razmerah ne smemo zanemarjati. S. Gorenc je predlagal ustanovitev ekonomskega sveta občine, ki naj bi se ob dobrih projektih, skupaj z drugimi, boril za njihovo uresničevanje, predvsem pa za zagotavljanje finančnih sredstev zanje. Izvršnemu svetu občine je predlagano, da poskuša del denarja v proračunu za leto 1993 (ki, mimogrede, še ni bil sprejet) preusmeriti za infrastrukturne Mudi se za sprejem proračuna Brežiški župan g. Oršanič ponovno sklicuje zasedanje tamkajšnje skupščine. Poslanci naj bi se sestali 27. maja in obravnavali zadeve, ki so bile na dnevnem redu prvikrat že aprila in nato še 19. maja. Glavna točka neopravljenih sej, ki sta odpadli zaradi nesklepčnosti, je sprejemanje letošnjega proračuna. Ta naj bi v brežiški občini letos znašal okroglo 943,5 milijona tolarjev, od česar bi namenili dve tretjini za tekoče obveznosti in tretjino za obveznosti investicijskega zna- Odgovori na vprašanja delegatov 0 delovanju Nuklearne elektrarne Krško Odgovor na vprašanja iz KS Kostanjevica Nuklearna elektrarna Krško Je projektirana za življenjsko dobo 40 let. Obratovala bo do leta 2023. Nova spoznanja po svetu pa kažejo, da je z nekaterimi tehničnimi izboljšavami in izpopolnitvami mogoče Jedrsko elektrarno uporabljati še približno nadaljnjih 20 let. Letna količina jedrskih odpadkov je odvisna od načina oziroma stabilnosti obratovanja jedrske elektrarne. V sedemdesetih letih, ko so projektirali NE Krško, je bil projektni parameter 1000 standardnih sodov letno. Standardni sod ima prostornino približno 200 litrov, v povprečju nastane v ne Krško okoli 1000 sodov letno. Radioaktivne odpadke moramo zavarovati pred okolico, kakor tudi okolico pred odpadki. Okolico (naj bo ta znotraj ograje jedrskega objekta ali pa zunaj nje) je treba varovati pred neposrednim sevanjem in pred kontaminacijo (vode, zemlje in zraka). Odpadke pa je treba varovati pred okolico, tako da ni možna kakršnakoli namerna ali nenamerna manipulacija z RAO. Če z RAO ravnamo strokovno in upoštevamo omenjeno filozofijo, le-ti niso posebno nevarni. To pa ne pomeni, da sploh niso nevarni, škodljivost RAO torej ni odvisna od tega, ali elektrarna obratuje ali ne. z radiološkega vidika ni pomembne razlike med zaustavljeno in obratujočo elektrarno. Pri projektiranju NE Krško so upoštevali dva posebna primera potresa: OBE (Ope-rating Basis Earthquake) -potres, ki ga morajo vzdržati vsi sistemi elektrarne, in SSE (Safe Shutdown Earthquake) - potres, ki ga morajo vzdržati varnostni sistemi elektrarne. OBE je za NEK definiran s pospeškom tal na površnini zemlje 0,15 g, medtem ko je SSE definiran s pospeškom 0,3 g (g je tež-nostni pospešek in znaša približno 9,81 ms -2). ustrezni empirični ekvivalenti za prekoračitev praga OBE s pospeškom 0,15 g na površini tal so: - intenziteta m mi VI (ali večja) v krogu 5 km od nek, - magnltuda 6,0 (ali večja) v krogu elektrarne ali - magnituda 5,0 (ali večja) v krogu 200 km od NEK. (MMI je modificirana Mer-callljeva lestvica intenzitete potresov.) študije so pokazale, da so pričakovani potresi z magni-tudami 2,9 < M < 5,8 in da lahko elektrarna vzdrži tudi potrese z večjimi pospeški od 0,3 g, ker je tedanja metodologija izračunov vsebovala dosti konservativnih predpostavk. Kljub temu Nuklearna elektrarna Krško vlaga precejšnja sredstva za preverjanje seizmičnega projektiranja, verjetnosti potresov in okvar, seizmičnega tveganja in za posodabljanje seizmične instrumentacije in moni-toringa. Začasno skladišče radioaktivnih odpadkov v NE Krško je pregrajeno z vmesnimi zidovi, s čimer je zagotovljena bočna opora manjši skupini sodov. Poleg tega so bili še dodatno vgrajeni vodoravni jekleni nosilci, ki dajejo oporo višje ležečim sodom, v svetu so skladišča (skladišče je vedno začasno, odlagališče pa končno) RAO grajena brez posebnih konstrukcijskih zahtev glede jedrske varnosti. Glede stabilnosti vsebnikov (ki pa ni nujnorda so sodi) obstaja samo zahteva "po nalaganju" (stackabili-ty), ki pa ni zahteva za skla- dišče, temveč za embalažo. Absolutnih stroškov zapiranja NE Krško ni možno definirati, ker še ne obstaja preliminarni plan razgradnje NE Krško. Trenutno sta v izdelavi specifična ocena količin odpadkov, ki bodo nastali zaradi razgradnje NE Krško, in preliminarna specifična ocena stroškov razgradnje za različne scenari- je, študija bo končana do konca leta 1994. pregled svetovne prakse na področju razgradnje jedrskih objektov je bil narejen leta 1990 -"Basis for NEK Decommissio-ning Plan". s podatki o absolutnih stroških skladiščenja radioaktivnih odpadkov ne razpolagamo - še prav posebej ne za radioaktivne odpadke, ki bodo nastali v prihodnosti. Leta 1992 je Nuklearna Za pomoč Vidmu v stečaju Izvršni svet išče svetovalca Kandidati se lahko v 8 dneh prijavijo na javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS včeraj, 25. maja. Izbrani svetovalec bo sodeloval s predlogi pri projektu za nove programe in pri pripravi konkretnih programov za ustanavljanje novih podjetij, s katerimi bi Videm razbremenili stranskih dejavnosti in omogočili odpiranje novih delovnih mest. Izvršni svet od svetovalca pričakuje tudi svetovanje v zvezi z ostalimi problemi, ki se bodo pojavili ob izvajanju stečaja v Vidmu. Za delo svetovalca se lahko potegujejo pravne osebe, ki imajo sedež v občini Krško, in fizične osebe, ki so državljani Slovenije in občani občine Krško. Pri izbiri bodo poleg cene upoštevali znanje s področja celulozne in papirne industrije ter delovne izkušnje. Izvršni svet je za izvedbo tega razpisa imenoval tričlansko komisijo. Njen predsednik je Herman Kunej, člana pa Robert Kerin in Franc Jenič. elektrarna Krško oddala v omrežje 3,76 TWh, leta 1991 pa 4,71 TWh. Pri tem je treba vedeti, da je NEK proizvedla več energije, vendar je del te energije sama porabila. (Nazivna delovna moč na pragu elektrarne je 664 MW, nazivna moč lastne rabe pa je 32 MW.) Leta 1992 je Slovenija porabila 9,17 TWh električne energije. Podatke o izvozu električne energije na Hrvaško lahko najodgovorneje posreduje ELES. Hrvaška je od celotne energije, ki jo je v omrežje oddala Nuklearna elektrarna Krško, porabila 50 % - to je 1.88 TWh. Odgovore je pripravila NE Krško. v. d. direktorja: stane Rozman. Krvodajalska akcija UC Cerklje Preko sto petdeset vojakov Učnega centra Cerklje ob Krki bo v Četrtek, 27. maja,in v petek, 28. maja 93 od &30 dalje darovalo kri v prostorih brežiškega dijaškega doma. (sg) čaja. Skupščinski odbor za proračun in finance se sicer strinja, da IS ponudi skupščini takšen predlog odloka o proračunu, vendar je po oceni odbora tolikšen znesek za občino velika obremenitev. Glavno nevarnost vidi v predvidenem zadolževanju (75 milijonov tolarjev), ki bi lahko pripeljalo do tega, da se "v bodočnosti proračun znajde v začaranem krogu zadolževanja". Odbor zato predlaga, da občina zadolževanje odloži čim bolj proti koncu leta in raje prej poskuša pridobiti sredstva iz drugih, republiških in občinskih virov. Se bolj pomembno od tega, kako se bo proračun polnil, pa je v tem trenutku to, da se čim prej sprejme. Predsednik IS Ciril Kolešnik je ob poskusu zasedanja 19. maja opozoril, da je zavlačevanje sprejetja v škodo gospodarstvu občine. Skupščina: Ponovitev zasedanja v Krškem Skupno zasedanje zborov SO Krško, ki je 21. aprila in 6. maja odpadlo zaradi nesklepčnosti, je ponovno sklicano za 27. maj. Če bo sklic tokrat uspešen, bodo na njem razpravljali o proračunu in programu sklada stavbnih zemljišč, o ustanovitvi stanovanjskega sklada, o lanskoletnem delu Medobčinskega inšpektorata, Sodišča združenega dela, o predlogih za priznanja občine Krško ter o najetju 50 milijonov tolarjev kredita za gradnjo objekta B 5' na Bohoričevi ulici. Kredit je že junija letos pripravljen dati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ker naj bi v stavbi B 5' dobila prostor tudi posavska območna enota tega zavoda. ZAKON O VARSTVU OKOLJA Komentar (naslovljen na predsednika državnega zbora in vlade RS, ministra za okolje in prostor ter posavske poslance) Bežen pregled že drugega predloga zakona o varstvu okolja (v nadaljnjem besedilu: zakon), ki je bil objavljen v Poročevalcu št. 9/93, nam pove, da ministrstvo oz. bolje rečeno: minister ni upošteval številnih pripomb, ki so bile podane v državnem zboru in drugje. Še več: celo iste slovnične napake (5. člen) se pojavljajo v vseh teh predlogih in osnutkih, kar kaže veliko dovzetnost in doslednost pripravljalca zakona, ki je v tem času zamenjal sestavo ekipe bolj kot vsebino zakona. Pa naj bo dovolj za uvod. Ta zakon je promoviran kot temeljni zakon, ki obravnava okolje - varstvo okolja. Dolgotrajen porod mu je omogočil, da se je temeljito lotil problematike varovanja okolja. Vendar je vprašanje, koliko časa bodo nastajali še ostali podzakonski akti, ki jih zakon navaja in jih ni malo. Res je tudi, da se s tem zakonom ne ukinjajo v celoti ostali zakoni in predpisi, ki so do sedaj s svojega stališča obravnavali varovanje okolja. Ti se še vedno smisil-no uporabljajo do nadaljnjaga. Novonastala situacija bo vnesla v prakso zmedo. Pokazala se bo potreba po usklajevanju zakonov, ki jih ta zakon niti ne omenja (zakon o prostoru, zakon o cestah, zakoni o kmetijstvu, varstvu voda itd.). Morda bi bilo bolje, če bi ves ta čas segmentar-no dopolnjevali in izboljševali obstoječo zakonodajo, kot so to zagovarjali posamezniki v javnih nastopih. Primerjalna analiza bi (bo) gotovo pokazala pravilnejšo odločitev. ^^V zakonu je vseskozi čutiti krepitev moči republike, ki si na vse mogoče načine nastavlja vzvode za centralno odločanje. Kar je še bolj opazno, je to, da o teh zadevah odloča minister osebno. Kdor prebere zakon, ugotovi, da je minister genialec, strokovnjak in vseved, skratka mogočnež. Takih generalistov smo imeli v preteklosti mnogo in se jih do danes še nismo otresli. Vztrajno, kot ustava, se tudi ta zakon boji omeniti (4. člen) regijo kot način policentričnosti ali (vertikalne) organiziranosti služb varstva okolja, ampak vztraja pri krepitvi lastnega aparata (čl. 46, 95, 96, 99, 107), kar samo potrjuje splošen trend centralizacije države. Vse je zavito pod pojem "lokalne skupnosti, ki si lahko uzurpira kakšno funkcijo, če si zagotovi finance" (čl. 48, 53, 89, 97). Če bo država - vlada prepustila kakšen naravni vir v pristojnost lokalni skupnosti (čl. 16, 19), si lahko ta omisli celo pobiranje takse (čl. 10). Nadaljevanje na S. str. Naš glas 10, 26. maj 1993 Sevniški program prireditev Za domačine in turiste, gospodarstvo in trgovino Začetna sredstva za organizacijo prireditev so rezervirana v proračunu Turistično društvo Kostanjevica: "Zakaj sem rad v Kostanjevici" I V sevniški občini se zato ne bojijo, da prireditve ne bi mogle biti uspešne. Letos so zanje v proračunu namenili 2 milijona tolarjev. Organizatorji, ki od tu lahko dobijo začetna sredstva, so tako bolj motivirani, ker se dela ne lotevajo s popolnoma praznimi rokami. Potem se že najdejo sponzorji, nekaj se nabere od vstopnine... Občinstva prav tako ne manjka. Dirka na Studencu, na primer, je lani imela čez 3000 obiskovalcev, Sevniško poletje 3.500-4000, vse prireditve v lanski sezoni pa si je ogledalo okoli 25.000 ljudi. Program prireditev je občinska zadeva. Vsi organizatorji ga pripravijo skupaj, sprejme ga občinska skupščina. Letošnjega so sicer predstavili šele sredi maja, vendar prireditve potekajo že od februarja, zadnja med njimi doslej je bilo državno prvenstvo zmajarjev na Lisci v organizaciji kluba Krila iz Krškega. Sledile bodo poletne družabne prireditve, srečanja godbenikov na pi- hala in harmonikarjev, nastopi glasbenih sestavov različnih žanrov (črnska duhovna glatjba. countrv; Big Ben, Vlado Krestm z Beltinško bando), prireditve za otroke, kulinarične razstave, državna razstava koz, triatlon Lisca, mednarodna gorska avtomobilska dirka Impoljca-Stude-nec (več o njej na športni strani). Vse te prireditve pa nimajo le družabnega in zabavnega pomena. Kot je na predstavitvi progra- ma na Studencu dejal predsednik IS Marjan Kurnik, želijo z njimi spodbuditi tudi gospodarstvo in trgovino ter popularizirati svoj prostor za turizem v celi Sloveniji. Pritegniti hočejo tudi goste iz zdraviliških krajev Dolenjske in Posavja, zato so pripravili nekaj celodnevnih aranžmajev za celo občino in to območje predstavili v posebnem turističnem prospektu. Program so predstavili v gostilni Jane na Studencu. Od leve: Albert Felicijan (ZKO), Branko Busar (organizacijski komite dirke), Marjan Kurnik (predsednik IS), Marjeta Volk (sekretarka SO in IS). Razpis za podelitev priznanj krajevne skupnosti Krško v letu 1993 Skupščina krajevne skupnosti Krško podeljuje na podlagi 9. člena Statuta KS Krško in v skladu z ustreznim pravilnikom PRIZNANJA Z ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO PLAKETO Priznanja so namenjena posameznikom In organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnega pomena za krajevno skupnost Krško na področjih: - razvoja naše družbene skupnosti, - uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznih področjih družbenega življenja in dela, posebej še krajevne samouprave, - intelektualnega, raziskovalnega in lnovativnega delovanja, ki tvorno prispeva k napredku naše družbene skupnosti. Pobudo za podelitev priznanj lahko dajo organi krajevne skupnosti, družbene skupnosti, vaški In mestnorejonski odbori, druge delovne in samoupravne skupnosti ter občani. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško bo upoštevala le pisne predloge z utemeljitvami, ki bodo prispele na Krajevno skupnost Krško do 5. 6. 1993. Komisija ta priznanja in odlikovanja krajevne skupnosti Krško M-Preskrba Dežurne trgovine v juniju Sobota Vse sobote v juniju bodo od 13. do 19. ure odprte naslednje trgovine: • KRŠKO: poslovalnica 38 -Market Videm, poslovalnica 37 - Market Krško • BRESTANICA: poslovalnica 4 - Samopostrežna Brestanica • SENOVO: poslovalnica 29 -Samopostrežna Senovo • KOSTANJEVICA: poslovalnica 13 - Samopostrežna Kostanjevica Nedelja Ob nedeljah sta v juniju od 7. do 11. ure odprti trgovini: • KRŠKO: poslovalnica 7 - Hrana Videm • SENOVO: poslovalnica 24 -Senovo POŠTNA TORBA Za štor se odgrinja... ? Nedavni nastop senovskih amaterskih gledališčnikov v krškem kulturnem hramu je bil najbrž še en (konkreten) prispevek k razpravi, ki se o gledališču in kulturi nasploh razvija na straneh našega časopisa. Celoten nastop senovske skupine je bil namreč na razmeroma visoki ravni v vseh pogledih, tako glede scene, zasedbe vlog in dobre igre pa do same izbire gledališkega dela, ki je pomenilo osvežitev v dosedanjih repertoarjih naših skupin, ki jih je vse manj. Pozitiven vtis je (kot že večkrat, ko gre za amaterske in domače skupine) motil le izredno slab obisk (približno 25 obiskovalcev v veliki dvorani). Kje so vzroki za to, bi morali raziskati, ne le zaradi vsega tistega, kar doživljajo igralci na odru in maloštevilni gledalci v dvorani, pač pa tudi zato, da bi lažje rešili dileme okoli nadaljnjega razvoja kulture v občini in njenega kulturnega hrama kot osrednje prireditvene institucije. Preden pa se bodo za to pristojni in plačani lotili vsebinskih zasnov in programskih sprememb, se bodo težko izognili odgovorom na nekatera vprašanja. Se posebno, ker sem sama po uradni poti obveščena, da je kulturni hram v predstečajnem postopku. In prav zato: - Ali je direktor pripeljal dom v ta položaj namerno ali z zgrešeno finančno politiko? - Ali si je zaželel zgledovati se po velikih slovenskih podjetnikih, ki veselo spreminjajo družbeno lastnino v zasebno? - Morda pa se boji konkurence, kajti potekel mu je mandat in morda, morda pa bi se našel kdo celo z visoko šolo, ki bi se mu upal konkurirati, kljub njegovim dolgoletnim kulturniškim zaslugam? Ali bodo krajevni ustanovitelji - in občinski financerji preko svojih predstavnikov v svetu zavoda ob tem povprašali svojo vest in odgovornost, se nehali igrati skrivalnice ter končno preverili, zakaj: - še vedno ostaja grenak priokus na ža-luzijah; - ali je bila vsa oprema, še posebno zvočniška, pripeljana pod streho kulturnega hrama po črki zakona; - ali je tako zelo kulturno ponarejati dokumente, četudi za reševanje dobrega imena "našega" kulturnega ponosa; - ali se bo ponavljala zgodba o dvojnem plačevanju vrtiunskih kulturnih dogodkov, medtem ko se morajo domači amaterji zadovoljiti s plačilom enojne najemnine? Vam vprašanja niso povsem razumljiva? Skupaj z mano lahko samo upate, da se bodo ogiasili odgovorni za trošenje občinskega kulturnega denarja in vodenje občinske kulturne politike. Oni bi že morali vedeti, kajne? Marija K. Mirtič Javna razsvetljava na Senovem V uredništvo Našega glasa je prispelo pismo s Senovega, v katerem gospa Stana Vojtkovszky prosi gospoda Glin-ška za pojasnilo, kdo mu daje podatke o popravilu javne razsvetljave. V pismu navaja, da je v Našem glasu 12. maja 1993 gospodu Omerzuju izjavil, da je javna razsvetljava na Senovem popravljena in da je luč zasvetila (po 5 mesecih) dne 20. 4. 1993. Gospa Vojtkovszkv pravi, da je Senovo brez javne razsvetljave že od 21. decembra 1992, 20. 4.1993 pa da je neko podjetje (verjetno privatno -op. S. V.) usposobilo javno razsvetljavo, žal samo za eno noč in so od 22. 4. dalje zopet v temi. Gospa Vojtkovszky navaja, da je telefonirala gospodu Glin-šku, gospodu Somraku in gospodu Bo-goviču, direktorju Elektra Krško in od njega izvedela, da še ni ugotovljeno, kdo bo prevzel javno razsvetljavo kot osnovno sredstvo. V šestih mesecih se niso mogli dogovoriti, celo Senovo pa tipa ves čas v temi. Poleg tega želi gospa Vojtkovszky preko našega časopisa opozoriti še na nekaj zadev, ki se ji zdijo pomembne, ker do sedaj ni imela uspeha pri občinskih možeh. Svet KS Kostanjevica je (13. maja) skupaj s člani izvršilnega odbora Turističnega društva Kostanjevica v Lamutovem likovnem salonu sklical občni zbor društva. Udeležencem je Matej Suhač, ki se je v delovni karieri ukvarjal tudi s turizmom, pripravil predavanje z diapozitivi, ki mu je dal naslov Zakaj sem rad v Kostanjevici. Z diapozitivi je gospod Suhač zbranim predstavil naravne in kulturne znamenitosti Kostanjevice, ki domačinom včasih niso kaj prida mar, gost turist pa jih takoj opazi, pritegnejo ga, da rad pride še drugič, ali pa se mu zamerijo. ("Purger-ji" pravijo, da je gospod Suhič upokojeni priseljenec iz Ljubljane in ne Kostanjevičan, saj je med njimi šele deset let!). Zato morajo domačini toliko bolj skrbno negovati svoje značilnosti, jih poudarjati ter z njihovo pomočjo narediti svoje mesto prijetno in privlačno za obiskovalca. Na občnem zboru so izvolili nov izvršni in nadzorni odbor, pregledali so dosedanje delo. Prva naloga novega izvršilnega odbora je, da čim prej sestavi program dela za naprej in se vključi v vsa ostala prizadevanja za napredek in razvoj Kostanjevice. Svet krajevne skupnosti Kostanjevica je pričel z urejanjem okolice in nabrežin pri Osnovni šoli Jožeta Gorjupa ter javnega kopališča Na gmajni. V delo se je vključila tudi ribiška družina., ki bo letos organizator in gostitelj državnega prvenstva ribičev. Vsi Kostanjevičani bi se morali vključiti v akcijo razvoja svojega .mesta (to bo svojevrsten referendum!), če ne drugače, pa z urejanjem podobe svojih hiš, dvorišč, vrtov, javnih zelenic ... Dosedanje razprave o urbanističnih dokumentih bodo menda tudi nekoč obrodile sadove - ki se bodo poznali tudi v tem, da bo Ulica talcev, ki se ji sedaj še nekoliko poznajo zadnje izboljšave (Andreottijeve (like asfalta), postala urejena, privlačna..., skratka: pravo sprehajališče skozi galerijo prijaznih prodajalnic, prikupnih lokalčkov, galerijic ... Ribolov je odprt Dnevne karte za lov v ribnikih, Brestanici in Savi Ribiška družina Brestanica-Krško je določila cene. Ribolovna sezona se je začela že pred dobrim mesecem. Najbolj vneti ribiči so gotovo že poskusili srečo, ostali pa si bodo veselje nad dobrim prijemom verjetno prihranili za dopustniški čas. Zato ni prepozno, če se zdaj seznanijo, koliko jih bo to stalo. Ribiška družina Brestanica-Krško je za dnevno ribolovno karto za to sezono določila ceno 200 tolar- jev za ribnike, 300 tolarjev za lov v Savi in 600 tolarjev za lov postrvi (samo treh) v potoku Brestanica. Za kilogram rib pa boste odšteli: za krapa 300, soma 500, amurja 350, tolstolobika 350 in za ribji drobiž 300 tolarjev. Člani ribiške družine bodo lahko na ribnikih lovili 15-krat brez plačila dnevne karte. Lov brez dovolilnice bo skrbno nadziral ribiški čuvaj, ravno tako lov na žlahtno ribo in bo zanjo tudi prodajal umetne muhe ali blestiv- ke, ki so edina dovoljena vaba za postrvi. Povejmo še to, da je novi čuvaj krško-brestaniške družine postal njen dolgoletni član Ivan Šumič s Senovega. To dolžnost je prevzel za pokojnim Maksom Kenigom, od katerega so se konec marca v velikem številu poslovili poleg domačih tudi ribiči, prijatelji in znanci iz Radeč, Zaboka, Zaprešiča, Zagreba in od drugod. Srečanje pesnikov v Krškem V soboto, 22. maja, sta krška Zveza kulturnih organizacij in domači literarni klub po daljšem času zopet gostila mlade literate, ki so se prijavili za območno srečanje Posavja, Zasavja in Dolenjske. Srečanje je potekalo v Valvasorjevi knjižnici Krško, vabilu pa se je odzvala večina od skupno 19 povabljenih avtorjev. Kot je povedala strokovna delavka ZKOS, Dragica Breskavar, je bila letošnja literarna bera v Sloveniji izjemno bogata, saj se je na razpis odzvalo preko 200 avtorjev. Nekoliko skromnejša je bila le v Prek-murju in Posavju, kjer se verjetno pozna, da je v zadnjem času opešalo delo literarnih skupin in klubov. Člana žirije Vida Fritz in Silvo Mavsar (podobno je bilo mnenje strokovne delavke ZKOS) sta menila, da je med prispevki izrazito izstopala poezija dijakinje brežiške srednje šole Rafaele Novak iz Raven pri Zdolah, med proznimi prispevki pa največ obeta Damjana Krošelj iz Boštanja. Žirija je svoje mnenje o posameznih prispevkih in tistem, kaj naj bi mladi avtorji še postorili, da bi bila njihova dela uspešnejša, predstavila vsem avtorjem na dopoldanski okrogli mizi. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj članov krškega kluba, predsednik Zveze kulturnih organizacij Krško Franc Černelič pa je v uvodu nanizal nekaj svojih pogledov na pomen literarne dejavnosti in ustvarjanja v slovenskem jeziku. Po ogledu kapucinske knjižnice in knjigarne Opus, v kateri je vsak udeleženec srečanja prejel knjižno darilo in grafiko Krškega, je v imenu skupščine občine Krško pozdravil literate tudi predsednik Danilo Siter. Najboljši prispevki z območnega srečanja so objavljeni v drobni brošuri, za pomoč pri njeni tehnični izvedbi pa se organizatorji zahvaljujemo Centru za permanentno izobraževanje Krško. Bralce Našega glasa bomo z literarno bero omenjenega srečanja podrobneje seznanili v prihodnjih številkah. (S. M.) Del udeležencev pesnikov SKD Brežice - okrogla miza: O poteh in stranpoteh mladih Brežiški krščanski demokrati so 21. maja organizirali okroglo mizo na temo "Poti in stranpoti mladih". Omizje je vodil domačin, dr. Zvonko Škofljanec, gosta pa sta bila Štefan Kociper, poslanec v državnem zboru in strokovnjak za socialno delo, ter dr. Vinko Potočnik s Teološke fakultete v Mariboru. Z Ministrstva za notranje zadeve žal (zaradi zadržanosti) ni bilo Pavleta Čelika in Katje Ba-šič, ki se sicer ukvarjata z mladinsko kriminaliteto. Štefan Kociper je v uvodnem nastopu, predstavil splošen pogled na probleme mladostnikov. Izhajajo iz potrebe mladostnika, da poišče svojo identiteto in se Nadaljevanje na 9. str. 95 Naš glas 10, 26. maj 1993 _ 5 Čiščenje divjih odlagališč Koliko vas lahko stane, če vas zasačijo Kostakovi delavci so do čistega pospravili (ponovno) nabrano nesnago, ki so jo brezvestneži iz bližnje in daljne okolice odložili pri vodnem črpališču na Belem breg. Postavili so opozorilne table za vodno varstveno območje, sedaj pa se bodo lotili divjega odlagališča v Malem Podlogu. Osnovni problem pri učinkovi- Kostak se je med prvimi lotil organizacije razdeljevanja posod za smeti in njihovega odvoza po krško poljski h vaseh. Tako sedaj skoraj povsod ob cesti izzivalno stojijo povsem novi smetnjaki, vsako gospodarstvo polni svojo posodo in seveda zanjo tudi skrbi. V Mrtvicah smo se ustavili pri Milerjevih in pri njih izvedeli, da Kostak kante prazni dvakrat tedensko, če pa bo potrebno, jih bodo tudi pogosteje. Kako gledajo ljudje na vse skupaj? Darko Miler pravi, da so ljudje zadovoljni, saj sedaj nimajo več nikakršnih preglavic s smetmi, ki jih je bilo prej vendarle nekako treba "pospraviti". bregu. Lahko bi rekli, da so celo pobrisali prah, saj so površino resnično uredili in ne le odpeljali zbrano nesnago na deponijo, kosovni odpad pa Surovini. Na inšpektoratu in v Kostaku hranijo dokumente, ki pričajo o tem, čigavi so papirji, ki so jih na skoraj povsem očiščeno površino stresli še isto popoldne (14. maja). O tem smo že večkrat pisali, pa kaže, da se le malokoga prime, zato naj ne bo odveč, če ponovimo: nesnago, ki se vam je nabrala doma, lahko vsak dan sami odpeljete na sanitarno deponijo,- ki je še vedno v Spodnjem Starem Gradu in je odprta vsak dan med 7. in 21. uro, ob sobotah pa med 7. in 14. uro. Dežurni pri vhodu vas morajo sprejeti, če pa bodo vrata deponije zaprta, lahko tisto, kar ste pripeljali, stresete v zbiralnik, ki stoji pred vhodom nalašč za take prilike. Smeti boste lahko odložili brezplačno! Tudi kosovni odpad lahko odpeljete neposredno Surovini v Krškem in tudi tam imajo pred vrati za to namenjen kontejner. Kostak bo zagradil dostop do zgornjega platoja črpališča Beli tem zatiranju divjega odlaganja smeti so seveda prenizke kazni za kršitelje. Obstaja pa možnost, ki se je bodo lahko poslužili vsi, ki se bodo želeli resnično spoprijeti s tem problemom. Lahko vam, ob prenizki kazni, zaračunajo še stroške spravila, ki pa znašajo za odVoz iz, recimo Le-skovca, 29.274 SIT. Kostak namreč pošlje prijavo sanitarnemu inšpektorju, ki ugotovi onesnaženje in odredi čiščenje. Tega mora opraviti proizvajalec smeti (kršilec predpisa), ali pa ga, po pretečenem roku, opravi Kostak in pošlje račun krivcu. Če še ne verjamete, da bo za vas ceneje, če brezplačno uporabite sanitarno deponijo, si oglejte seznam stroškov, ki vam jih bo zaračunal samo Kostak: polkvalificirani delavec 20 ur po 720 SIT - 14.000 SIT kombinirka 2 uri po 3.440 SIT -6.880 SIT odvoz kontejnerja 5 m3 po 680 SIT/m3 - 3.400 SIT kompaktiranje odpada 640 SIT/ m3 znaša za 5 m3 - 3.200 SIT Za odvoz boste torej plačali 27.800 SIT + 5 % davka, to je skupaj 29.274 SIT. Nuklearna elektrarna Krško Ponedeljek, 24. maja 1993) - Opravljena je bila sanacija identificiranih mest puščanja na uparjalniku številka 1, ki je bilo vzrok za preventivno zaustavitev elektrarne 10. maja 1993. V času zaustavitve so bila opravljena dela v turbinski zgradbi in v stikališču, ki bi se jih sicer lotili med načrtovano krajšo zaustavitvijo avgusta. V času, ko to poročamo, se v skladu s predvidenimi postopki izvajajo priprave na ponovni zagon elektrarne. NE je bila sinhronizirana na omrežje 25. maja ob 3.47 in je ob zaključku redkcije (včeraj ob 11.00 uri) delovala na 35% moči. Naprave testirajo po predpisanih postopkih, (danes 26. 5. 1993) pa bodo predvidoma pričeli z zviševanjem moči. Izbor najprimernejše lokacije za RAO Agencija za radioaktivne odpadke iz Ljubljane je za jutri, četrtek, 27. maja, sklicala tiskovno konferenco v Ljubljani, v prostorih podjetja ELES. Na konferenci bodo predstavili rezultate 3, stopnje strokovne študije "Izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji (informacija o najprimernejši lokaciji). Kralj cvička Je iz kleti Marjana Kirarja Otto Sevšek je Zolnirju natovoril promocijo cvička Teden cvička bo začrtal njegov prodor v vrh slovenskega vinarstva, letos pa ga bo vsa Slovenija lahko preživela v okrilju starih zidov kostanjeviškega samostana in njegovih umetniških zbirk Tiskovna konferenca, ki jo je 20. maja organiziral Otto Wili Sevšek. lastnik najboljše in najbolj znane restavracije na tem koncu sveta, je razkrila dvoje stvari: kralja cvička in nepozabno dovršenost zakoncev Sevšek v gostinstvu. Promocijo so pripravili na Gorjencih, kamor tudi sicer Otto rad povabi svoje goste, čeprav je že restavracija Zolnir ena prijetnejših. V vikendu pa je seveda na dosegu roke vinska klet s sodi izborne kapljice, dobra kuhinja, čista narava in občutek domačnosti. Kar zadeva vinsko tekmovanje: strokovna žirija enologov je ugotovila, daje vinski letnik 1992 dal vrhunske rezultate. Prvič so se cvički prebili v tako visok kakovostni razred in posegli po ocenah, višjih od 16 točk. Že omenjenega kralja cvička so izbrali tako, da so štiri najboljše vzorce dodatno navzkrižno ocenjevali. Drugouvrščeni vzorec (iz prvega kroga) se je prebil na prvo mesto. Zmagal je cviček Marjana Kirarja (16,88 točk), ki ima vinograd na Vinjem vrhu, blizu zibel- Iz tretjestopenjske študije o možnih lokacijah za odlagališče NS RAO smo uspeli razbrati, da sta za trajno odlagališče najprimernejši dve območji. Prvo je Zahodne Haloze (KS Žetale enkrat površinsko in enkrat tunelsko ter Podlehnik - tunelsko). Druga primerna lokacija, z najvišjim številom "izborjenih točk 10/4,5 in 10/7 pa je na Gorenjem Leskovcu. V občini Krško je to Presladol, v občini Sevnica pa Poklek nad Blanco (obakrat površinsko in tunelsko). Indivestova ALPHA v Krškem Skladišče alumijskih »izdelkov (pol)i Predstavitev aluminijevih profilov je v Krškem zbrala vse, ki v Slovenijio in Hrvaški na tem področju kaj pomenijo ali pa sodelujejo z italijanskim proizvajalcem. Prejšnji petek, 21. maja, je v avli krškega Kulturnega doma predstavilo svoj program ALPHA podjetje Indivest - Ano-xldall iz Italije. Gre za enega izmed največjih proizvajalcev aluminijskih profilov, pribora in okovja, ki je s svojimi izdelki na slovenskem trgu prisoten že nekaj let. Sedaj so se odločili za razvoj komercialne mreže po vsej Sloveniji in prvo iz verige konsignacijskih skladišč so odprli prav v Krškem. Rafael Deserti, tehnični direktor Indi-vesta, je predstavil sistem Alpha ter poudaril, da bo Alpha engineering, njihov tehnični urad, nudil vso potrebno pomoč svojim kupcem, od projektiranja do testiranja specifičnih proizvodov. Konsignacijsko skladišče, ki ga bo vodil Dušan Peterkovič, je odpri predsednik krške občinske skupščine Danilo Si-ter in se pri tem zahvalil gostom iz Italije za zaupanje, ki so ga izkazali našim ljudem. (Branka Bjegovič) Marjan Kirar '93 kralj cvička ke cvička. Gadove peči. Na drugem mestu (16.80 točk) je pristal Kraljev vzorec iz sosednjega vinograda, oba pa sta člana dvu-štva vinogradnikov iz Škocjana. Na tretje mesto (16,64) se je uvrstil Roman Vrhovšček iz Malenc pri Kostanjevici, na četrto (16,58) pa Alojz Zalašček iz Bo-štanja pri Sevnici. Kar 25 vzorcev cvička se je s preko 16 točk uvrstilo v kakovostni razred in dobili so veliko zlato medaljo, 25 pa so jih morali zaradi napake izločiti. Med dolenjskimi belimi vini se je na prvo mesto uvrstilo vino generalnega pokrovitelja priredi-" tve, Otta Sevška. Tudi njegovemu cvičku med pokušanjem "na terenu" ni bilo kaj pripomniti, sam pa je priznal napakico pri pretoku, ki ga je letos veljala vrhunske kakovosti. Kljub temu ostaja kostanjeviški Žolnir tudi za naprej neomajni ponudnik dobrega cvička, obiskovalci pa se bodo lahko o vrhunskosti lanskega pridelka cvičkov prepričali na pridetitvi. ki bo med 28. in 30. majem v kostanjeviškem gradu. Informativna pisarna ZPIZ Pokojninske zadeve lahko uredite v Krškem Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pred kratkim odprl svojo informativno pisarno v Krškem. Tako občanom treh posavskih občin ne bo več treba potovati v Celje oz. Novo mesto, ker vse zadeve s področja izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko uredijo v pisarni ZPIZ, ki se nahaja v prostorih občinskega odbora ZZB NOV (CKŽ 30). Informativne ure so vsako sredo med 8. in 14. uro, kjer vas bodo sprejeli delavci ZPIZ iz Celja oziroma Novega mesta. Ker so pisarno odprli šele pred kratkim, nanjo opozarja le improviziran napis v dvorišču stavbe. Treba je postaviti napis, ki bo viden z glavne ceste (CKŽ), posebno še, ker ZPIZ pričakuje stranke iz vseh treh posavskih občin. Branka Bjegovič ^L« ovtottne Trgovina in servis d.o.o. Krško, Bohoričeva 10 Telefon-servis: 31-280, trgovina: 31-218 Fax: 33-118 Cenik rabljenih vozil Na zalogi imamo naslednje rabljene avtomobile: - LADA RIVA 1300, 1988, cena 323.558 SIT - LADA 1300,1985, cena 154.350 SIT - GOLF JXD, 1988, cena 761.747 SIT Nadaljevanje s 3. str. ZAKON O VARSTVU OKOLJA Menimo, da zakon namerno zapostavlja pojem rente, kije nedvomno povezana z določenimi posegi, predvidenimi v zakonu (čl. 6, 7, 10, 13, 16, 19 itd.). Saj je s tem v zvezi pogojeno izvajanje zakona! Prav tako je v meglo zavit pojem koncesije, saj zakon (čl. 21, 23) omogoča malverzacije. Ni razvidno, kakšni so kriteriji, na podlagi katerih vlada predpiše pravice, primere in pogoje pri posameznih elementih koncesije. Zanimivo je, da zakon (čl. 5) definira in vpeljuje za razlago pojme, s katerimi operira. Zato je logično, da so tudi vse ostale zadeve v zakonih jasno obravnavane na enakem nivoju. Ko se v nekaterih členih zakona (čl. 18, 19) navaja moč zavarovanja ali razlastitve, je potreb- no v istem zakonu predvideti tudi pravice lastnika do tržne odškodnine oz. rente, do katere je upravičen. Ne gre namreč določiti pravice enih z zakonom in drugih z raznimi (pod)akti. Pri podeljevanju koncesij (čl. 21) menimo, da pripada lokalni skupnosti (2. odstavek navaja tu občino!), na katere prostoru se koncesija pridobi - izvaja, minimalno 50 % plačila, ne glede na to, ali je to povsem v pristojnosti države. Vsekakor pa je potrebno v tem zakonu opredeliti spodnjo mejo. Ta predlog utemeljuje dejstvo, da je večina "dobrin", ki so lahko potencialni predmet koncesij, v prostoru Slovenije oz. v tistih njenih delih, ki jih krasimo s pridevniki demografsko ogrožen, gospodarsko nerazvit, obmejen, infrastrukturno neurejen in podobnimi. Zlasti glede na gornji odstavek je nedopustno (čl. 23), da koncesijski akt (ki ga izda država) ne vsebuje pozitivnega soglasja lokalnih skupnosti, na katerih prostor se koncesija nanaša. To je sploh pomembno v primeru, ko opravljanje koncesije ima vpliv na okolje. Enako velja za ostala dovoljenja v pristojnosti ministrstva (čl. 32). Pri ukrepih inšpekcijskega nadzorstva (čl. 36) je potrebno posebej poudariti, da je inšpektor dolžan ukrepati pri vseh posegih, ki se izvajajo. V praksi namreč ugotavljamo, da se posamezni inšpektorji sklicujejo na pravico ukrepanja le pri legalnih posegih, ne pa tudi tistih, ki nimajo pravne podlage - papirjev (beri "črnogradnje"). Seveda ob tem nihče ne upošteva, da naš inšpektorat dela le osem ur (čl. 40). Največ del, ki so zanimiva za ukrepanje inšpekcij, pa se izvaja izven delovnega časa in preko vikendov. Pri pripravah programov (zlasti lokalne skupnosti) varstva okolja je pomembno, da ima vsa- ka občina zakonsko opredeljene vire in opredelitev, do kakšne ravni morajo biti izdelani ti programi. S tem bo enostavneje izdelati tudi operativni nacionalni program (čl. 49). Enako velja za študijo ranljivosti okolja (čl. 51, 52). Zahteva po okoljevarstvenem soglasju (čl. 59) mora prevzeti tudi odgovornost, če ni podan odgovor (po ZUP) ministrstva za okolje in prostor, torej nosi posledice. Monitoring - spremljanje stanja okolja je v celoti v pristojnosti države (čl. 67, 68). Logična bi bila uzakonitev pravic in dolžnosti lokalne skupnosti, da predlaga, kaj je potrebno spremljati na njenem območju. V Posavju še danes, po toliko letih obratovanja NEK, ne vemo, kakšni so« vplivi elektrarne na okoliški ži-velj. Vemo pa, da se povečjuje število otrok, ki imajo takq; ali drugačne okvare. Zakon mora posebej izpostaviti pojem NEK. Obstaja izjemno potencialna nevarnost za celo državo in je neprimerljiva z ostalimi možnimi ne- srečami znotraj države. Za zaključek naj še enkrat ugotovimo, da so pripombe večinoma bile podane na predhodne osnutke zakona, vendar jih ministrstvo iz bolj ali majij utemeljenih razlogov zavrača.'V Posavju smo v primerjavi z ostalimi regijami nadpovprečno obremenjeni. Tako se ob podrobnem prebiranju zakona ne vidimo. Ni razviden razvoj institucij, ki bi pokrivale regijo - varovanje okolja. Še manj je razvidno financiranje teh dejavnosti na ravni regije. S tem se potrjuje usmeritev, da o vseh bistvenih stvareh odločajo v Ljubljani, in to ljudje, ki ne živijo s tem prostorom in v njem. Morda je to bolje, saj ne bo mogoče razviti pretirane "fa-miliarnosti", ki se opaža v sedanjih občinah, vendar pravilno vsekakor ni! To je še en korak, s katerim se odmikamo od policentričnega razvoja Slovenije, ali v primeru naše regije NAZADOVANJE. Ob izvajanju zakona se poraja tudi vprašanje, do katere mere je lahko retrograden, da ne bo v nasprotju z usta- vo. Zakon bo zelo težko udejanjiti, tudi potem, ko bodo sprejeti vsi podzakonski akti, usklajeni ostali zakoni, vzpostavljene vse službe itd. (glej primere sedanje prakse). Zakon omogoča ministru široka pooblastila in premajhno odgovornost. Sicer bi zelo rad videl ministra v službi varstva okolja v eni od lokalnih skupnosti (obstoječi ali novi), kjer so si državljani napeljali vodovod, odpadne vode speljali v pravkar opuščene vodnjake, ob sobotah dopoldne mu prvi sosed kuri vse mogoče odpadke na svojem vrtu in ob nedeljah zvečer (ko se stemni) malo bolj oddaljena (300 m) tovarna izolacijskih materialov pospešeno pošilja skozi dimnik neki čuden črn dim pod zvezdnato nebo ter za nameček ta hip "gradnja" vojaškega poligona za tanke na območju, ki je določeno kot obvezno republiško izhodišče - za varovano območje pitne vode. Zavod za prostorsko načrtovanje občine Brežice Direktor Dušan Blatnik, d.i.i. 6 NaS glas 10, 26. maj 1993 Mrliška vežica na Malencah je odkrila: VILA RUSTICA JE VERJETNO NASLEDNICA NEVIODUNUMA Stari Rimljani niso iznašli (in z osvajanji izvozili) le vsestranskega uživaštva, dobrih cest, učinkovite birokracije in močne vojske. V naše kraje so prvi zanesli tudi vinsko trto (cezar Probus) in inflacijo. O slednjem pričajo kovanci, ki jih je raziskovalna skupina arheologov maja letos našla na izkopaninah vile rustice, podeželskega posestva, ob pokopališču pri današnjih Velikih Malencah. Kovanci so iz bakra, posrebre-ni in njihovi najditelji trdijo, da gre za t. i. državni ponaredek. Zaradi inflacije namreč ni bilo dovolj srebra za kovanje, zato si je država pomagala, kakor je pač znala. Dokler je stal, je bil rimski imperij dobro organiziran. Tudi omenjena najdba pri pokopališču na Velikih Malencah je eden od dokazov te učinkovitosti. Vila je bržkone nastala v drugem stoletju kot neke vrste nadomestek za Neviodunum, ki ga je bilo na ravnini ob Savi vse preveč težko braniti pred napadi barbarskih plemen. To civilno postojanko so, tako kot mnoge druge, porinili daleč onkraj prvih pravih obrambnih linij imperija (limes pri Postojni). Verjetno je bila opazovalnica in zadnja oskrbovalna postaja. Tod mimo je tekla glavna pot iz urejenega zahodnega dela rimskega imperija na vzhod, v Panonijo. Del vile, ki ga sedaj raziskujejo, je služil bivanju služinčadi in delavcev, medtem ko so bili elitni, gosposki prostori tam, kjer sedaj stoji bližnja cerkev (njihov manjši del) in okrog nje. Celotno posestvo je namreč obsegalo kake tri hektare. Z izkopavanji skušajo strokovnjaki, ki jih vodita Phil Mason iz jalca namreč določajo starost po-sodja (in arheoloških najdb) do 25 let natančno. Že prej omenjeni kovanci, t. i. državni ponaredki, bi lahko izvirali iz leta 274-275, saj imajo na hrbtni strani vtisnjeno podobo "sol invictus" (nepremagljivi sonca). Izdal jih je verjetno'cezar Aurelianus, ki je v takratni rimski politeizem pričel uvajati državno vero - mitraizem. Aurelianus je še kot vojaški poveljnik premagal kraljico Zenobio v Siriji, pri reki Piavi je leta 271 premagal germansko pleme Alema- novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Uroš i^ivec iz Posavskega muzeja v Brežicah, ugotoviti, kakšno raven razvoja ja na naših tleh dosegla antična kultura, kakšno gospodarstvo so imeli... Vedo namreč že, da je bilo celotno območje Velikih Malenc poseljeno že od poznobronaste dobe dalje. Vila je bila verjetno uničena v tretjem ali četrtem stoletju in najdeni ostanki puščic kažejo na to, da so jo v napadu uničili barbari. Stavbe so bile krite s tegolo in imbreksom (podoben sistem, kot ga še danes uporabljajo na Primorskem), veliko je bilo seveda tudi domače lončene posode. Med najdeno posodo so tudi am-fore, kar pomeni, da so tukajšnji prebivalci iz Sredozemlja nabavljali olivno olje in vino, še vedno pa arheologi iščejo boljšo namizno lončenino. Upajo namreč, da se bodo dokopali do serijskih posod, uvoženih iz Italije, ki so jih nabavljali pripadniki srednjega sloja. Reče se ji terra sigillata, po vtisnjenem žigu v obliki podplata. Ti žigi z imenom proizva- Uroš Bavec (levo) in Phil Mason Z lojtrco pod okence Vsak torek med 17.45 in 18.45 na valovih Studia Brežice na frekvencah 88,9 Mhz in 1584 Khz NAŠ GLAS Predlogi: 1. (3) PESEM SLOVENSKA NAJ ŽIVI - Fantje izpod Rogle 2. (9) VESELJE NA VASI - Bratje iz Oplotnice 3. (10) KJE JE TA MOJCA - Štirje kovači 4. (7) NA SVIDENJE - Mihelič 5. (2) NAŠE MALO KRALJESTVO - Marela 6. (1) EN ŠUŠTAR - Fis 7. (5) NAJINA LJUBEZEN - Igor in Zlati zvoki 8. (8) NA MNOGA LETA - Miro Kline 9. (4) GODEC - Poljanšek 10. (6) PO JUTRU SE DAN POZNA - Razpotnik NAŠ GLAS - glasovalni kupon št. 2 Št. pesmi:.........5 točk Št. pesmi:.........3 točke Št. pesmi:.........1 točka %c X P0c( Moj predlog: S(t Moj naslov: ................................................................................................................ pošta.............................................................., telefon ........................................... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje - Studio Brežice, Trg izgnancev 12, 68250 Brežice Petnajst let folklore v Artičah V soboto, 15. maja, so se pred polno dvorano kulturnega doma v Artičah predstavile tri generacije plesalcev folklorne skupine domačega KUD Oton Župančič. (15 let) Maroltove značke. Bronaste so prejeli Dragica Gorišek, Aleš Kukavica, Nataša Starki, Vesna Bogovič, Zdenka Dušic, srebrne Evald Rozman, Miran V Artičah so jubilejno prireditev pričeli z belokranjskim venčkom Redkokdaj se zgodi, da se na odru ponovno predstavi generacija, ki je bila začetnica določene dejavnosti. Začetniki folkore v Artičah so se predstavili z dvema krajšima točkama pod naslovom "Odmev izpred 25 let". V celotnem programu pa smo si lahko ogledali preloške, štajerske, kozjanske in nove gorenjske plese v izvedbi trenutno delujoče skupine ter Ta potrkano in Lepo Anko v koreografiji Tončke Maroltove, ki ju je zaplesala starejša skupina. V tej skupini je bilo tudi največ jubilantov, ki so prejeli bronaste (za 5 let), srebrne (10 let) in zlate Srpčič, Ivan Lipej, Ivan Dimič, Irena Ivanšek in Zdravko Dušic. Zlate značke sta si prislužila Milan Gorišek in Slavko Petan. Ne smemo pozabiti tudi ostalih sodelujočih na prireditvi: godcev in tamburašev in deklet, ki so se predstavile z ljudskimi pesmimi, ki so jih slišale od starih staršev. Moram priznati, da sem nekatere pesmi slišal prvič, seveda pa je bil odziv publike podoben pri vseh: gromek aplavz in glasno zapete pesmi ob spremljavi tamburašev so vsem nastopajočim spodbuda za nadaljnje delo. Toni Petrovič Das Parlament, 12. 2. 1993 Postsocialistična zgodba o uspešnosti v neposredni bližini bojišč (3) Avtor: Arno VVeckbecker V prvem delu "zgodbe" je avtor predstavil slovenske politične razmere po volitvah decembra 1992, v nadaljevanju pa pogled na gospodarski razvoj in položaj Slovenije v bivši Jugoslaviji. Tokrat objavljamo tretji del, ki je posvečen gospodarskim gibanjem po osamosvojitvi. Visoka cena Že leta 1991 je šlo več kot pol domače proizvodnje v izvoz, od tega 64 odstotkov v Evropsko skupnost (predvsem v Nemčijo in Italijo), 8,5 odstotka v dežele EFTA (pretežno v Avstrijo), 14 odstotkov v vzhodnoevropske države (Madžarska) in 7 odstotkov v dežele nerazvitih. Kljub temu se Slovenija ni mogla do danes v celoti ločiti od bivšega jugoslovanskega trga. Medtem ko je tradicionalno prodala skoraj tretjino ostalim petim republikam, se je po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške to število dramatično zmanjšalo. Konec 1991 je šlo še skoraj 10 odstotkov slovenskega izvoznega blaga v bivšo Jugoslavijo. Z uvedbo em-barga OZN proti Srbiji je to število padlo na ničlo. Cena neodvisnosti je še vedno visoka: investicije v 1991 so bile povprečno manjše za 41 odstotkov v primerjavi z leti od 1985 do 1989, poraba je v tem časovnem obdobju padla za 17 odstotkov in izdatki vlade za 7 odstotkov. Vzporedno s tem se je zmanjšal tudi bruto socialni produkt 1989 za 3,6 odstotka, 1990 za 2,6 odstotka in 1991 celo za 15 odstotkov. Industrijska proizvodnja je bila aprila 1992 nižja za eno tretjino kot leto prej, turizem je imel zaradi vojnih razmer v soseščini izgube za 30 odstotkov. Zlasti močno so bile prizadete firme in panoge, ki so bile odvisne od bivšega jugoslovanskega trga in ga niso mogle nadomestiti z zahodnim trgom. Vendar vsi udarni indi-ci kažejo, da je konec poti navzdol in da se od 1993 dalje lahko raču- ne, bil je v Sirmiumu... Odkritja sedanjih izkopavanj, ki jih je skupina arheologov zaključila sredi maja, bi radi predstavili javnosti: tloris stavb bi ohranili v tlaku bodoče mrliške vežice, ki bo stala na tem kraju, in postavili še izložbeno vitrino. SENOVSKI POGOVORI Folklorna revija v Pišecah V Pišecah se je v soboto, 22. maja, predstavilo 6 folklornih skupin, članic Združenja folklornih skupin Posavja in Dolenjske. Folklorna skupina Javorje pri Litiji - Šmartno pri Litiji pod vodstvom Ide Dolšek se je predstavila s prekmurskimi plesi pod naslovom Nevesta jemlje slovo. FS Rakna - Grosuplje pod vodstvom Olge Gruden se je predstavila z mlajšo skupino s plesi iz Bele krajine ter s starejšo skupino, ki je prikazala običaje in plese iz okolice Račne, pod naslovom Godovanje na Dolenjskem. Z dolenjskimi plesi, natančneje, z obredom metve prosa se je predstavila skupina folklornega društva Kres iz Novega mesta pod vosdtvom Branke Moškon. Domače, kozjansko področje, je s plesi predstavila FS DKD Svoboda Senovo pod vodstvom Toneta Petroviča. Artičani, ki so prejšnjo soboto praznovali 15. obletnico delovanja FS KUD Oton Župančič, so se odločili za splet Gorenjskih plesov pod naslovom "Lani sem se ženil!" v odrski postavitvi braneta Šmida iz Kranja. Skupino vodita Zdravko in Zdenka Dušic. Domačini, organizatorji letošnje revije ZFS Posavja in Dolenjske, so pod vodstvom Uroša Bračuna naštu-dirali gorenjske plese. Članici združenja sta še FS KUD Raka pod vodstvom Slavice Tomažin ter FS Svoboda Center iz Trbovelj, ki jo vodi Valentin Kodrič. Obe skupini se revije nista mogli udeležiti. Splošno mnenje je, da kakovostne razlike med skupinami obstajajo, vendar se zaradi vrste seminarjev, ki jih organizira združenje, plesalci med seboj postopoma izenačujejo. Pozna se torej strokovna usposobljenost mentorjev, vendar pa na odru še vedno prihaja do manjših napak, ki jih občinstvo običajno ne opazi, nastajajo pa največkrat zaradi pretirane razposajenosti ali negotovosti nastopajočih. Sicer pa je prireditev pokazala, da v združenju dobro delajo, da je napredek skupin iz leta v leto večji in se tako ni bati za ohranjanje folklornega izročila na našem območju. Ob koncu še pohvala in zahvala gostiteljem za dobro organizacijo. Tone Petrovič na s tendenco porasta, predvsem v panogah, ki so prizadete zaradi neodvisnosti. Tudi glede brezposelnosti se zdi, da je z 10,7 odstotka prekoračen vrhunec iz leta 1991. Sicer so tudi v 1992 propadle firme zaradi konkurenčne nesposobnosti in je prišlo zaradi privatizacije državnih firm do občutnih odpustov delavcev, kar pa se je na drugi strani omejevalo z ria novo ustvarjeno malo in srednjo industrijo kakor tudi z občutno razširitvijo usluž-nostne dejavnosti. Prevedel Olaf Lovrenčič "Glej no vraga," meje zadnjič za sunkom mahnil po ramenu gospod Knapič. "Veš, sem skoraj malce jezen. Zadnjič sem prebral Naš glas in videl odgovore našima delegatoma. Kaj misliš, sta postavila delegatska vprašanja, preden sta prebrala najin pogovor, ali šele kasneje. Če sta jih prej, sta dolgo čakala na odgovore, če pa kasneje, se jima pa lepo zahvaljujem. Za avtorske pravice mi lahko prihodnjič plačata pivo." S tem je naročil birtu svojo pijačo in mu pokazal, naj še meni natoči. "Kaj misliš, le kdaj bomo Se-novčani dočakali rekonstrukcijo ceste, pločnikov in javne razsvetljave? Tam sem prebral, da je rekonstrukcija ceste v osnutku republiškega proračuna s 30 milijoni tolarjev. Verjetno bo to ponovno komaj dovolj za projektno dokumentacijo, ko se pa tako radi igrajo s papirji. No, pa projektant mora tudi nekaj zaslužiti. Meni se zdi, da bomo na Senovem prej dočakali čist potok kot pa boljšo cesto," me je kar obsipaval z vprašanji gospod Knapič. "Če misliš, da bodo rudnik prej zaprli, pa bo zato potok bolj čist, imaš skoraj prav. Samo da ti povem tole. Sem slišal, da bodo Se-novčani zahtevali spremembo naziva projekta rekonstrukcije ceste. Po novem ne bo več rekonstrukcija ceste Brestanica-Senovo, ampak obratno: Senovo -Brestanica," se je oglasil nekdo v bližini. "Tako bodo začeli z rekonstrukcijo na Senovem - najbolje kar v Stari koloniji in od tam proti Brestanici. Tako bodo lahko istočasno izvajali tudi rekonstrukcijo pločnikov, mislim pa, da tudi javne razsvetljave. Čeprav je gospod Glinšek izjavil, da je obstoječa javna razsvetljava na Senovem v celoti popravljena, se mi zdi, da je pozabil, da je na lesenih drogovih, ki bodo vzdržali samo še kakšno neurje, potem pa bodo kar sami napravili zaporo ceste." "Mogoče jim bo v letu dni le uspelo priti do Senice, saj je gospod Glinšek obljubil, da bodo vse sanacije izvedene ob rekonstrukciji ceste," je še dodal gospod Knapič. "Ko si pa že bral Naš glas, ali si prebral, koliko gledalcev je gledalo naše kavbojce v Krškem? Sem slišal, da bi morali igralci sami plačati dvorano, če jim direktor Moškon ne bi zamižal na obe očesi. Pa še s pijačo jih je častil, da so izgubili tisti grenak okus v ustih, ko so videli prazno dvorano," se je oglasil še nekdo, ki mu je kulturniška scena blizu. "Seveda, kdo jim je pa kriv," ga je skoraj nadrl gospod Knapič. "Kaj pa hodijo v Krško s kavboj-ko! Kot da ne bi vedeli, da imajo Krčani z Vidmom in ostalo 'divjo' privatizacijo že dovolj svojega Divjega zahoda. Sedaj bi radi pa še k rimi na I ko študirali. Res lepo, da so s programom tako v domačih razmerah." "Ja, kaj pa glede Metalne? Ali je to res, o čemer sta se pogovarjala zadnjič?" je kulturnik posegel tudi na gospodarsko področje- "No, tako se menijo v Metalni. Kaj več si pa nihče ne upa povedati. Še najin Bohorčan se naju izogiba, čeprav nama je obljubil več informacij. Bova morala poiskati drugega informatorja," mu je odgovoril gospod Knapič. "Ko ga bova našla, bova komentirala tudi to!" Do takrat pa lep pozdrav! Vaš PERKMANDLC NaS glas 10, 26. maj 1993 7 JE VESELA S Krški obiskovalci glasbenih prireditev, predvsem zvesti spremljevalci glasbene šole, so bili še enkrat navdušeni. Veseli večer so jim preteklo sredo v Kulturnem domu pripravili učenci in učitelji Glasbene šole Krško. V uri in pol zabavnega programa so nastopili najprej solisti, nato pa glasbeni sestavi: harmonikarski orkester Sen-ke Spitzer, komorni sestav pod vodstvom Suzane Drobila, vokalno-ritmična skupina Tatjane Poharc; kitaristom sta pomagala Drago Križanič in Branka Žičkar, harmonikarjem Elizabeta Križanič; v džezovskih sestavih so nastopili učenci sami in skupaj z učiteljema Francijem Arhom in Alešem Sušo; Drago Križanič je poprijel za kitaro, za bas... Karolina Vegelj-Sto-par je na klavirju spremljala soliste in sestave. Toliko o učiteljih. Učencej je bilo pa toliko, da bi bil seznam predolg, če bi vse naštevali. In melodije? Kar ste si poželeli: "TV" in filmska glasba, Ye-sterday, Balada za Adelino, samba in drugi latinskoame-riški ritmi. Avseniki, coutrv (Moja draga klementina...) pa džez v različicah... Aplavz je sicer terjal dodatek, pa se je ravnatelj Drago Gradišek uspešno izmuznil z napovedjo, da se konec junija znr a vidimo in slišimo. m v • JT *\> i jLg '' 1 \ \i 1 X: !i::- ::'' .. .*¦!» .