Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 26. augusta 1934. Štev. 34. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D, na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendaroni 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zagovoröm Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči! Politika i poštenost Velko odgovornost bodo nosili pred zgodovinov tisti, ki so povzročili svetovno bojno. Kelko nevol i skuz je povzročila ta strašna zabloda človečanstva. I hasek pa sad toga groznoga trpljenja? Što ga je meo? Nieden narod, niedna država, nieden vladar; samo nekaj bojnih dobičkarov i odiračov. Zato pa je na milijone siromakov i pohablencov. Da, strašna odgovornost čaka pred Bogom i svetom tiste, ki so bojno povzročili. Što je kriv te strašne morije? Nekši nemški pesnik je v ognji svetovne bojne vmirajoči izpovedao sledeče reči: „Što je kriv bojne? — Jaz, — ti, mi vsiˮ Vojske je kriva človeča slabost, človeča nepoštenost, posebno nepoštena politika. Vojsko so zakrivili brezverski modroslovni i politični navuki novejše i starejše dobe, ki včijo, da v politiki ne trbe pitati: ka je pravično, liki samo, ka je hasnovito, ne: ka je dovoljeno, liki: ka je mogoče, ne: ka je pošteno, liki: ka mi zago tavla uspeh. Prvi, ki je tak včio, je bio Italijan Makiaveli (Machiavelli 1469-1527). On je včio: cio politike je meč, vsakše sredstvo ki slüži tomi cili, je opravičeno. Gda se ide za hasek domovine, se ne sme vpoštevati ne pravica i ne krivica, ne počütje i ne strogost, ne čast i ne sramota, zapostaviti se mora vsakši drügi pogled i udejstviti to, ka reši domovino i zagotovi njeno neodvisnost. Samo tisti knezi, pravi Makiaveíi, so postali v človečoj zgodovini veliki i mogočni, ki so se ne brigali ne za vernost, ne za vero i so znali drüge odirati i znoriti, dočim so drügi, ki so se držali svoje oblübe, nazadüvali. Ti napačni nazori so za tiste, ki majo v rokaj moč i vlado, silno zapelivi i nevarni; vej upravičujejo i davlejo tak rekoč pravno podlago vladoželnosti, lakomnosti, krivici, skratka vso moč i pravico davlejo vladajočemi, močnejšemi, jemlejo pa jo podložniki, slabejšemi narodi, menjšoj državi. I rejsan so včasi diplomat, ministri i tüdi ništerni vladarje sprejeli makiavelizem za načelo svojemi političnomi udejstvüvanji. Država je postanola po tom novodobnem naziranji sama sebi namen, ki ne prizna nad sebov nikših postav i zakonov, šteroj se vse drügo mora podrediti. To načelo novodobnih modrijanov je nastalo po človečih postavaj, posebno po državnoj postavodaji. Postave: „Ne vmori, zvün, če branišˮ — „ne kradni, zvün, če si živlenje rešišˮ — ne valajo zato, ar so vstaljene v našoj naravi, ar jih je Bog sam zapisao v naše srce, nego ar je država to tak določila. Država tüdi lehko pove: „kradniˮ — „vmoriˮ-, če njoj je to na hasek. Tak vči novodobna modroslovna šola. Nemški filozof — modrijan Niče (1844—1900), na priliko vči: „Ka je dobro? Vse, ka čüt moči, volo krepi, moč samo v človeki zviša. Ka je hüdo? Vse, ka izhaja iz slabosti. Slabiči, pohablenci nemajo pravica do živlenjaˮ. Kak lepo se čüje govor kakšega angleškoga ministra: Mi se bojüjemo za napredek i vzore človečanstva. A kaj je istina? Taki nam da zgodovina odgovor: za lastivno moč i oblast se bojüje vsaka država. Popunoma naravno. Za drüžino, občino, za deželo valajo gotova določila, naredbe, zapovedi, ki vrejüjejo živlenje posameznikov, da more drüžba dosegnoti svoj namen, to je splošni blagor. Vse postave, štere davlejo razni uradi i oblasti, morajo biti izraz naravnoga zakona, ki zahteva pravico za vsakšega. Najvišiše načelo pravičnosti pa morajo meti tüdi vse države. Tüdi za državo je po naravnom zakoni zapovedano vse to, brezi šteroga nemre obstojati drüžba; vse pa prepovedano, ka obstoj drüžbe spodkopavle. Laž, vkanlivošt, rop itd. so po naravnom zakomi Prepovedana dejanja za posameznika, zato so Prepovedana tüdi za državo. Iz tej fundamentalnih načel zvira za politika dužnost vernosti, dužnost, da ne prelamla sklenjenih pogodb, kak je n. pr. to napravila Italija, ka je napovedala bojno svojoj zaveznik Jasno je, da valajo za politika ista načela pravičnosti i poštenosti, kak za vsakšega posameznoga zasebnika. Samo na podlagi te pravičnosti i poštenosti je pali mogoči svetovni mir. A što je dejansko odgovoren, če se ta načela jasno ne zvršavajo? »Jaz, Ti, mi vsi". Za državo so odgovorni nositelje državne oblasti. Za državo je odgovoren neposredno vladar i njegovi ministri, njegova vlada, lüdski zastopniki — poslanci, zbrani v državnom zbori — parlamenti, v kelko so meli pri dotičnom sklepanji odločile reči ali v kelko so meli vpliva pri sestavlanji vlade ali ministrstva. Dale so odgovorni v gotovom obsegi za to tüdi Volilci, ki volijo poslance, odgovorni voditenje strank i klubov, ki zbirajo lüdske vnožine okoli sebe i jih navdüšüjejo za svojo stranko, odgovorno je časopisje, odnosno tisti, ki časopise Vzdržavle i v nje piše. Vpliv i odgovornost časopisja je velikanska. Časopisje je nositeo i širiteo javnoga mnenja. Odgovoren si končno Ti, ki slabo časopisje podpiraš ali v zasebnom pogovori nepoštena javna djanja za-govarjaš, pa naj bo to: občinska, državna ali katoliška zadeva. V vsoj našoj javnost, v domačoj drüžini, stranki, v občini i državi mora zavladati brezpogledna poštenost i pravičnost. S tem bomo delali pot za svetovni mir i gradili novo boušo bodočnost! — J. M. Širite Novine ! Na Malo mešo 8. septembra Škofijski Evharistični kongres v Maribori. 1900 letnica našega odrešenja i 15 letnica našega narodnoga oslobojenja. „Jaz sem Pot, Resnica i Živlenje“. Jan. 14. 6. Lüstva i narodje stojijo na križopotji: ali v novo živlenje, ali v propast. Rešitev sveta se obrné na tom, ali se svet povrné nazaj k Bogi i krščanskomi živlenji, ali bo pa drveo naprej po poti nevere v sigurno propast; ali z Bogom v živlenje, ali brez Boga v pogüblenje sveta. Svet, ka je v njem ešče Zdravoga, živlenja vrednoga i zmožnoga, se toga dobro zaveda; se drami i prebüjá i stopa v novo, v Evharistično živlenje. Svet znova čüti resničnost reči Gospodove: »Jaz sem Pot, Resnica i Živlenje". — Zato so Evharistični kongresi, da nas pripelajo k vretini živlenja, k Kristuši. Ar brez Evharističnoga živlenja je ne bilo, ga nega i tüdi ne bo pravoga i resničnoga krščanstva i krščanskoga živlenja. „ Jaz sem kruh živlenja. Jaz sem živi kruh, ki sem prišeo iz nebes. Če što jej od toga kruha, bo živo na veke. Kruh pa, šteroga bom jaz dao, je moje telo za živlenje svetaˮ. Jan. VI. 50. „ Resnično, resnično, povem vam: Če ne bote jeli mesa Sina človekavoga i pili njegove krvi, ne bote meli živlenja v sebi. Što jé moje meso i pije mojo krv, ma večno živlenje i jaz ga bom obüdo poslednji den. Zakaj, moje telo je v resnici jestvina i moja krv v resnici pitvina. Što jé moje meso i pije mojo krv, ostane v meni i jaz v njem.ˮ Jan. VI. 52-56. V znamenje novoga, Evharističnoga živlenja so bo vršo v Maribori dne 8. septembra, na Malo mešo, velki Evharistični kongres za celo škofijo, da zaneti i zaseja Evharističnoga düha v slovenskih düšaj, v našem katoličanskom i slovenskom narodi. Škofijski Evharistični kongres je z ednim tüdi zahvalna proslava 1900 letnice zadnje večerje, vpostavitve Najsv. Oltarskoga Svestva. Je zahvalni spomin 1900 letnice trplenja Gospodovoga i našega odrešenja. To je najvekši dogodek v zgodovini človeškoga roda, kak tüdi najvekše delo bože za človeški rod. Je tüdi zahvalni spomin našega naroda v Slov. krajini na naše 15 letno narodno oslobojenje. Krščanska vera nam je občüvala materinsko reč nad 1000 let i nas pripelala pod domačo streho sküpne slovanske hiše. — Ne kultura, ne prosveta, ne orožje, vera v Jezuša Kristuša nas je ohranila v maternoj reči i na maternoj zemli. To je Zgodovinsko dejstvo našega naroda! Ravno zato bomo šli k Jezuši obslüžava! tüdi svojo narodno Osloboditev. Za 15 letnico naš narod zavolo velkoga sirmaštva i pomenkanja ne bo prirejao nikakših manifestacij; v srci i pri tabernakoli jo bomo obhajali z zahválnim i prosečim srcom, za vse dobrote, ka je Bog našemi lüstvi podelo. ♦ * * Velke i važne spomine vklüčüje škofijski Evharistični kongres i velko nalogo išče za bodočnost našega kat. i Slov. naroda, zato pa Pojdimo 8. septembra v Maribor. Što pa ta nede mogeo, pa naj se pridrüži k 3 dnevnoj pobožnosti, štera se bo opravlala v vsakšoj domačoj cerkvi pred Malov mešov. Pisma naših z tüjine J. M. J. Francija. Prečastiti gospod! Dugo je že, kak sem dobila Vaše pismo, prav lepa hvala zanje. Tak po srednjem še živem. No, ve hüdo mi je ne zavolo dela i tüdi lüdje so dobri. Ali pisati Vam tega nemrem, da je moja zadovolnost Popolna. Nekaj mi fali, vsikdar nekšo praznote občutim. Pa püstimo to vse i se pomenimo kaj drügoga. Kak mislim, preč. gospod, ste že znam dobili edno pismo, tu iz toga kraja, v šterom izražamo svojo iskreno želo za slovenskoga dühovnika. Tü nas je dosta hčeri i sinov Slov. krajine i vsi Želemo, če bi bilo mogoče, da bi se nam ta žela spunila. Zato pa prosimo Vas, preč. gospod, Pomagajte nam, ar sami smo ne zmožni kaj takšega iz raznih vzrokov. Naši lüdje tükar so verni (so tüdi izjeme), prido radi k meši v nedelo, čeprav so utrüjeni od žmetnoga dela i do cerkvi tüdi neso blüzi. To je znamenje, da nosijo Boga v svojih srcaj, da ga neso vrgli iz svojih src, čeprav so med lüdstvom, ki ne slüži Njemi, po božoj zapovedi. Še ednok, Prečastiti gospod, Vas prosim ino tüdi ovi vsi, da nam pomagate, da si ohranimo düše za večno živlenje. Novine z M. Listom i Ogračekom redno dobivam. Bog Vam plačaj Vaše trüde, s šterimi ščete zveličati vse düše. — V Gospodi Vas pozdrávla Plej Marija iz Črensovec v Franciji. Nedelska šola. Za krščansko Stanovsko državo. 4. Če ne vörješ v posmrtno živlenje, idi med liberalce, ali idi med komuniste, tam maš primerno drüštvo, tam včijo, ka naj človeka nikaj ne skrbi, kak bo po smrti, nego naj gleda na to, ka bo na zemli meo vse, ka njemi samo srce i pamet požele. I če ne vörješ v posmrtno živlenje, štero nam je pripravo sam Bog, potem se ne pritožüj, bodi zadovolen s takšim svetom, kakšega maš, ar ráj liberalcov je že okoli nas, ráj komunistov pa ne bo dosta lepši. Razlika bi bila samo v tom, ka mamo dnes v liberalnom »raji" malo takših, šteri po zmotnoj sodbi trpečih vživajo zemelske dobrine, v istini pa prenašajo vekše muke kak ti siromak, v komunističnom raji bi pa meli, če bi se resan preselo na te svet, same takše lüdi, šteri ne bi znali, zakaj so, zakaj trpijo, zakaj delajo, zakaj’ se rodijo i zakaj morajo v rani grob. Prijatelje liberalcov teda nemajo pravice terjati bolši svet, prijatelje komunistov ešče menje, ar tisti bolši svet, šteroga pričaküjejo, lejko prinese obilnoščo teli, ne bo pa prn neseo prave rešitve, ar ne da nikši odgovor na pitanje: zakaj trpim? Naj nas ne moti odgovor komunistov, ka zato, da bi vživao, ar što je količkaj pameten, zna, ka brez trplenja ne diši vživanje. Če si ne lačen, ti ne diši jed. Če si ne trepetao, ka lejko zgübiš svojo izvoljenko, ne boš čüto sreče, kda postane tvoja žena. Če ne veš, kaj je žeja, ne boš znao, kak dober je požirek hladne vode. Pa naj pravi na to komunist, ka bomo meli vse to tüdi v bolševiškom raji, potem je na mesti samo eden odgovor, te: kakši ráj nam pripravlate slepci, če bo pun dnešnjega trplenja, ne dá pa dnešnje vere v pravično plačilo vsikdar dobroga i pravičnoga Boga. 5. ' Naj ostane teda vse pri stárom ? Ne. Zdajšnji svet je krivičen. Ne zato, ar mamo bogate i siromake. Ne zato, ar ravno tisti majo nájveč užitka, šteri malo, ali nikaj ne delajo, — nego zato, ar je velkoj večini lüdi zaprta pot za skrb i hasnovitno delo, štero ma plačilo v zveličanji düše. V čem še teda vidi krivična vrejenost sveta? V »Nedelskoj šoli" smo že večkrat povedali, ka vsaki človek, šteri dela, — i delati bi mogli vsi brez izjeme, — ma pravico do hrane, obleke i stanovanja. Se zna, ka zvün toga mora dobiti od drüžbe potrebno izobrazbo, ar brez izobrazbe ne bomo opravili nikšega koristnoga i potrebnoga dela. Na kratko povedano: vsi lüdje moramo meti od drüžbe menšo ali vekšo količino — dobrin. Te dobrine pa ne rastejo tak kak jagode na šumskom robi, te dobrine vstvarjamo z delom. Teda krivično je vrejen tisti svet, šteri ne püsti, ka bi vsi lüdje meli potrebno količino dobrin, ali zato, ar ne püsti, ka bi se napravilo vsega potrebnoga v zadostnoj meri, ali zato, ar nešterni močni za sebe pograbijo dosta, skoro vse, za večino pa ne ostane nikaj ali samo malo dobrot. Dnes pa mamo takši svet. Pitajte zidare, bi radi delali ali ne? Odgovorijo vam skoro brez izjeme, ka — radi. Pogledajte okoli sebe i odgovorite, je li majo vsi lüdje potrebno stanovanje ? Morete viditi, ka ne. I preso-dite sami, ali mamo vse potrebno za izdelavanje cigla, črepa, vapna? Presodite sami: je li ešče na priliko v našoj državi zadosta lesa za rušt, za pohištvo, — železa za pante, cveke,— ocla za potrebno šker? Ne morete inači odgovoriti: ka je. I itak nemajo vsi lüdje zdrave i lepe strehe za sebe i svojce? Ne. Zakaj ne? Sa? mo zato, ar je svet krivično vrejen. 2 NOVINE 26. augusta 1934. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela po Risalaj štirinajsta. Evangelium sv. Mataja VI. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: Nišče ne more dvema gospodoma slüžiti, ar ali ednoga bode odürjavao i toga drügoga lübo, ali de ednoga trpo i toga drügoga zavrže. Nemrete Bogi slüžiti, i mamoni. Zato Velim vam: ne skrbte se za düšo Vašo, ka bote jeli, niti za tejlo vaše, ka te oblačili. Nej je düša več od jestvine, i telo od oprave? Zglednite se na ftice nebeske, ar ne sejajo, niti ne ženjajo, niti ne spravlajo vu skednje i Oča vaš nebeski nje hrani. Nejli ste vi več od njih vredni? Što pa med vami misleči more pridati k visokosti svojoj eden lakét? I za opravo ka se skrbite? gledajte polske lelije, ka kda rastejo, ne delajo, niti ne predejo. Velim pa vam: ka je niti Šalomon vu diki svojoj nej bio tak odenjeni kak edna med etimi. Či pa polsko travo, štera dnes je i vütro se v peč vrže, Bog tak opravla, o keliko bole vas male vere ? Ne bojte zato skrblivi, govoreči: ka bomo jeli ali ka bomo pili ali s kim se bomo odevali, ar eta vsa poganje iščejo. Ar zna Oča vaš, ka eta vsa potrebüjete. Iščite zato prvo Kralestvo bože i pravico njegovo i eta vsa se vam pridajo. * „Ne skrbite.za svoje živlenje, ka bote jeli ali ka bote pili i s kem se bote oblačili...“ Mt. 6. Gospod Jezuš Kristuš v denešnjom sv. evangeliumi ne odvrača človeka od dela i ga ne zavaja v brez-delje i v brezdelno brezskrbnost. Delati, to je prvi evangelium, šteroga je glaso St.varnik. Iz prvoga božega dela na etom sveti je nastao svet i celo stvarstvo. „V začetki je stvoro Bog nebo i zemlo ...“ I. Mz. 1. 1. Delati, to je tudi prva, naravna pravica i dužnost vsakoga človeka. To je včio Kristuši rečjov i s svojov peldov v Nazaret!. Delo je veličina človekova, je njegova dika, moč, vsakdenešnji krüh, živlenje. Ali obsoja pa Kristuš ono zaleteno, samolübno, škodoželno, nemirno i neredno delo, s šterim človek ponižavle sebe, vničavle i mori samoga sebe i s šterim škodi bližnjemi. Obsoja Kristuš tak imenovano gospodarsko vojno, štera se neredno trüdi i dela za zemelske reči. To neredno delo vodi celi svet v krizo, v najvekše i najhüjše nesreče. Najlepši vzgled je denešnji svet. Fabrike delajo prek mere i jemlejo delo iz rok delavca i krüh iz njegovih vüst, samo zato, ka čim več napravijo, samo zato, ka se eden ali drügi bole obogati, ne pa za potrebo i hasek človeštva. I zato je dnes na sveti takša stiska, takše pomenkanje, ka je vsega preveč. Žito korijo v železniški mašinaj, ar ga je preveč zraslo, kavo v morje sipavlejo, ar je neščejo fal tržiti, na drügoj strani pa miljoni nemajo krűha i od glada vmirajo. Zakaj? Zato, ar človek ne dela sebi na hasek i potrebo, nego na kvar. Zato, ka delajo tak, kak je ne red i kak Kristuš pravi, da naj ne delamo. „Delo je na zato vrejeno na svet, ka bi z njim miljonarje gračüvali, nego, da bi si človek prislüžo vsakdenešnji krüh.ˮ (Prohászka, püšpek). Zato Kristušov opomin: „Ne skrbite za živlenje ...“ Da bi Kristušovoj reči leži vörvali, nam istinitost svojega navuka potrdi s példov. »Poglejte ptice nebeske; ne sejajo ne ženjajo ... Glejte lilije na polji, ne delajo i ne predejo...ˮ Mt. 6. 25. Kelko miljonov živi iz bože roke, ki so menje vredni, kak človek. Ali človeka se naj Bog spozabi ? .. i To nam ravno Bog šče potrditi, ka se Bog z nas ne spozabi 1 „Ali ste ne vi več vredni od njih?ˮ Skrbeti se moremo za svoj vsakdenešnji krüh, za živlenje. Ali ne prek reda. Zato pravi: „Iščite najprle Kralestvo bože i njegove pravice i vse drügo se vam bo navrgloˮ. — Mt. 6. 33; Ali Gospod ne pravi: Samo Kralestvo bože i nikaj drugo, nego On pravi najprle to i potem ono. - To se pravi; da ne smemo predrzno Vüpati v božjo pomoč, delati moramo, kelko moremo i Znamo. Zato nam je dao razum, volo, moč, ka se i trüdimo, kda naše moči odpovejo, tam nam pa pride na pomoč Bog. ♦ * * Navuki v danešnjom sv. evangeliumi so na prvi hip jasni i razumim, težava se pokaže te, kda trbej po njih živeti. — Ves blagoslov Kristušovoga evangeliuma pa čütimo v živlenji. „Blaženi so, ki reč božo poslüšajo i jo obdržijo!ˮ Škofijski evharistični kongres v Mariboru. Škofijski evharistični kongres za lavantinske škofijo se bo vršil v Mariboru v dneh 7. in 8. septembra 1.1. Spored: a) V vseh župnijah škofije tri dni pred kongresom evharistične pobožnosti. b) V Mariboru: 1. Tri večere pred kongresom v vseh župnijskih cerkvah (tudi pri Sv. Jožefu) primerne pridige. 2. Dan pred kongresom (dne 7. sept.) stanovski govori in Sicer: a) V kazlnski dvorani za izobraíence od 10 do 12 ter od 15 do 17: Govorijo: A. Karo: Evharistija — luč našega ljudstva; dr. Fr. Sušnik: Dühovne osnove naše narodne kulture; dr. Fr. Lukman: Verski apostola! izobražena; dr. I. Ahčin: Socialni apostola! izobražena. b) V mali Unionski dvorani za moíe od 9 do 12: Govorijo: Fr. Jerebič: Evharistija — vir zdravja kmetskega občestva; dr. J. Jeraj: Vera — temelj Slovenske kmetske kulture; prof. I. Prijatelj: Socialni apostola! naših mož. c) V Karlinovi dvorani za fante od 9 do 12: Govorijo: Dr. J. Meško: Evharistija — kvas pristnega fantovstva; dr. I. Dornik: Temelji katoliške fan- tovske izobrazbe; tajnik KA Franc Kolenc: Fant in socialno delo. č) V dvorani Zadružne gospodarske banke za žene od 9 do 12: Govorijo: Prof. P. Živortnik: Evharistija — dühovna hrana kmetskih mater; Ant. Štupca: Dobrodelnost — merilo ženske veličine; Milica Grafenauer: Mati — srce drüžine. d) V telovadnici šolskih sester za dekleta od 9jdo 12: Govorijo: Fr. Go-milšek: Evharistija —moč katoliškega devištva; Slaviča Hrovatič: Izobrazba kmetskih mladenk; Olga Sadravec : Kmetska dobrodelnost na vasi. Ob 20 v dvorani Union : Handel: Mesija (Oratorij). Ob 24 polnočnica v stolnice in franč. cerkvi. 3. Dne 8. septembra-. Od 4 naprej sv. maše in obhajanje. Ob 9 Prihod prevzv. gosp. knezoškofa na Glavni trg, nato sv. maša s pridigo. — Svečano procesija z Najsvetejšim po mestu na Slomškov trg. — Pri stolnici Posvetitev presv. Srcu Jezušovemi zahvalna pesem in blagoslov. Ob 14 popoldanska pobožnost na Slomško-vem grobu : govor, litanije, poklonitev Zastav. Ob 16 v dvorani Union: Handel : Mesija (oratorij). Mladina Slov. krajlne na delu. Naša pot. Vzvišenost katolicizma je Kristus. Njegovo življenje je pozitivno delo in žrtev. Če bi katoliški akademiki prav umevali Kristusov nauk, bi bilo njihovo življenje v marsičem drugačno in bi ne bilo mnogokrat Veriga ^značajnih dejanj. Če bi imeli v sebi Kri-stusovega düha, bi bili luč, ki bi pre-šinila zmešnjavo modernega življenja. V resnici pa je na svetu malo poštenih ljudi. Problemi življenja so denar, slava in ugodje. Vrednost življenja je padla na nivo hedonskih in seksualnih Potreb. Kričeče nasprotje med besedami in dejanji onemogoča srečno življenje človeštva. — Kriza, ki svet preplavla, ni materijalna, temveč dühovna! Žarišče katoliške organizacije mora biti Kristus. Ni dovolj, da Kristusa v besedah priznavamo in Njegovo podobo obešano na stene; treba je, da ga imamo v sebi. Vseeno je, če gledamo življenje vasi, pokrajine ali celega sveta. Kakšni so posamezniki, takšne so prilike, ki jih ti posamezniki v medsebojni obče-stvenosti ustvarjajo. Ako so poedinci zdravi, je Zdrava drüžba in če je drüžba Zdrava, so zdrave tudi nazmere, ki jih drüžba ustvarja. Družabne prilike so izraz notranjega življenja, ki ga drüžba živi. Ob takih in podobnih mislih smo začutili potrebo po reformi »Zavednosti*. Naše delo je bilo doslej največkrát zunanjost brez düha in brez notranjega izraža. Pred očmi smo imeli drüštvo kot nekaj tretjega izven nas in nismo vedeli, da smo to tretje mi in da smo sami brez pravega izraža. Hoteli smo delati za ljudstvo, sami v sebi pa nismo delali. Besede: kraljestvo božje ne bo prišlo, da vam pade v oči, niti se povedalo, tu je ali tam. Kraljestvo božje je v vas Samih !“, so nam bile tuje. Vsi krvavo čutimo, da danes manjka svetu značajnih ljudi. Značaj je tisto, kar daje človeku plemeniti izraz. Značajen človek se ne prehrana od danes na jütri in njegova vrednost ni v lepih besedah. Plemenit je po duši in njegova dela imajo trajno vrednost. Danes se masikateri študent mimogredé vprašuje: „Ima sploh smisel vzgajati se v značajnega človeka in s tem delati za lepšo bodočnost človeštva, ali pa mar ni boljše, prepustiti se vladajočim razmeram in pod zastavo „laissez fáire, laissez aller“ kr-mariti po čimbolj ugodnih vetrovih?! Študentje, ki so izvedli reformo „Zavednostiˮ, so prepričani, ima smisel vzgajati se v značaj nega človeka in so to točko stavili na prvo mesto svojega in bodočega društvenega programa. Če torej hočemo, da postane katoliško drüštvo »Zavednost" izbor ljudi, ki bodo izžarevali iz sebe zdrav življenski optimizem, je najprej potrebno, da se člani društva vzgajajo v značajne osebnosti. — Sredstva za vzgojo so: a) Evharistično življenje. b) Drüštveni sestanki v počitnicah in med letom, na katerih se bodo ob navzočnosti katoliškega moža ali duhovnika vršile predavanja verske, socijalne, gospodarske, prosvetne, etič- í ne in estetične vsebine. c) Knjižnica, ki nudi članom Splošno izobrazbo. Značajnost vključuje več stvari, ki jo v medsebojni zvezi ustvarjajo. Tako n. pr. smisel za delo, disciplino, poglobitev čuta odgovornosti do sebe in do sočloveka, vzgoja h kritičnemu in nikdar zagrizanem presojanju nasprotnih struj. V počitnicah nam je dana prilika, da vrednote, ki smo si jih med šol- , skim letom pridobili, v praksi preiz-kušamo. Občevanje z ljudmi nam bo. \ nudilo bogat Vir modrosti, ki jo često j, težko najdemo v najbolj učenih knjigah. Drüštveno praktično delo v počitnicah obsega proučevanje razmer in spoznavanje ljudi. V okrilju društva se osnuje podporni fond za revne študente. V Maribor bomo šli. Osmoga septembra bo v Maribori škofijski evharistični kongres. Tüdi mi se ga vdeležimo. Po dogovori z mil. g. kanonikom v Soboti, bom podpisani vodo romanje v Maribor. Romanje de se vršilo po železnici i peški. Tisti, ki bodo šli z vlakom, naj idejo z doma 7. sept. zajtra i pridejo okoli devete v Maribor. Tam počakajo tiste, ki pridejo peški. Peški romarje pa bodo šli iz sobočke dekanije šestoga zajtra iz Tišinske cerkvi k Svetoj Trojici, kde počakajo romare z lendavske dekanije. Lendavski bodo šli 6. sept. zajtra z Dokležovja isti den do Sv. Trojice. Pri Trojici bodo tisti, ki so ešče ne bili, pri spovedi Tam prenočimo, drügi den pa bomo šli v Maribor. Podrobnejša navodila vam oznanijo vlč. g. düšni pastirje s predganic. - Jerič Ivan, dekan. Dijaški kotiček. Refleksija. Koliko točk ima tvoj počitniški program letos ? Na prvem mestu je navadno ta-le: Okrepil si bom telo. Potrebno in pametno delo. Pa — modus in rebus — pravi latinec. Realcem iz nižjih.razredov povem,da se to ne prestavla dobesedno, ampak po smislu. To je: Prava meja v vsem. Malokje dijak tako pretirava kakor pri negi telesa. Vsako prebavanje pa je škodljivo. Tako se lahko zgodi, da se telo ne utrdi, ampak po-mehkuži. Večkrat se zdi, da mladenič hoče prisiliti mater naravo, da bi opüstila svoje zakone in delala izjemo pri njem. Toda — natura non facit sal-tus. Pogani imajo svoje malike iz raznih Snovi. Te častijo po božje. Če bi ti videl, koliko se žrtvüjejo zato mrtvo snov, bi pomilovalno vzdihnil: Kako so nespametni! Nepogani si kaj radi postavijo žive malike. Prvo mesto zavzema njihovo telo. O, koliko nepotrebnih, pretiranih in celo grešnih skrbi za tega malika! Kakor divjaki večkrat cele dneve in noči Plešejo okrog svojega malika, tako mnogi neprestano mislijo na svoje telo. Narav- nost je obožujejo in častijo bolj kot Boga samega. In vendar, koliko škode povzroča tako malikovanje lastnega telesa, za düha, za dušo! In končno. Ali se splača? Nikakor ne. Boš videl. Vzemiva telo Zdravo razvitega človeka. S pomočjo ana-tomije, matematike in, če hočeš, nekoliko kemije, pa bova hitro videla ma-terijelno vrednost te oboževane mase. Iz maščobe enega človeškega telesa bi se moglo skühati sedem kosov mila. Vredno, če drago računamo, 70 din. Iz železa, ki ga vsebuje telo, bi kovač sestavil Srednje velik žebelj. Vreden je komaj 2 din. Cukra je v telesu le za eno šalico kave. Rečimo 2 din. Fosfora imamo za 2200 vžigalic. Bi zneslo 20 din. Magnezija bi zadosčala za pos-netek ene fotografije 3 din. Za žveplo bi dobili za časa draginje 4 din. Dodajmo še vrednost kosti, ki bi zmlete za gnojijo veljale 10 din. Natančno sešteto znese 111 din! Reči in piši: stoenajst dinarjev. Malo je, kaj ne? K sreči deluje v tem telesu dühovna sila, iz katere izhaja vsa naša prava vrednost. Duša je to. Ona je neumrjoča. Od začetka sveta do danes je že nekaj miljon miljonov teles razpadlo v prah, a niti ena duša. Vse so določene po tem revnem Življenju za veliko življenje. Kakšno ceno pa ima duša? — Njena vrednost je tako velika, da treba vse zanjo žrtvovao, pravijo svetniki. — Da se ne zgubi duša, treba zgübiti telo, pravijo mučeniki. — Da najdeš in rešiš duše, treba zapustiti vse, prav vse, in iti v dalnji svet, pravijo misijonarji. — Me v bolnih telesih vidimo duše, pravijo usmiljene Sestre. — Za zveličanje duš sem jaz dal življenje, pravi Jezus Kristus. Vrednost duš torej? Kdo jo bo seštel? Kdo jo opisal? Od samega Boga in po njegovi podobi so ustvarjena; on jih je tudi odrešil; njegova milpst jih poživlja; nasičene so s samim božjim Telesom in napojene z njegovo Krvjo; končno, določene so za nebesa, da uži-vajo Boga vekomaj. Istočasno in vzporedno s pom-nožitvijo zasluženj duša pridobiva na lepoti in vrednosti. Duša je od trpljenja izbrušen dragulj; ona je cvetlica, na kateri se očarajoče lesketa rosa prelitih solz, ki je vsaka od njih čüdovito lep rubin, ako so prišle iz velikodušnega srca. Torej, telo velja 111 Din. Duša ima samo eno enoto mere: Jezus Kristus. PREKOSNICE. Straža v Medjimurji. V Čakovskom srezi je straža postavlena na vse kraje. Straži staro i mlado i níšče ne ve, zakaj. Edno zna vsaki, da straža mora biti ostra. Avto prileti proti vesi. Dva stražara ga stavita. Eden ma okoli 70 leti drügi pa do 16. Šofer, ar ma silno pot, skoči vö i pita: ka ščeta. Straiara: Dalmacijo pokaiite. Šofer neve, ali istino mata ali se pa Šauta, skoči k tomi mladomi i njemi prisoli edno vročo plüsko z etimi opominam!: To maš, ka boš drugoč znao mesto dalmacije legitimacijo pra* viti, pa odküri naprej. 26. augusta 1934. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Po čl. 27. zakona o tisku objavlamo. Slavno uredništvo Novin! Novine št. 33. od 19. augusta 1934. pod naslovom Slovenske krajine,članek Beltinci, stran 3. Spodaj podpisani zahtevam po tiskovnom zakoni, da se omenjeni članek prekliče, prvič, ker je neresničen, ob drugič, članek žali mene, ker v Beltincih sem samo jaz bil odlikovani od Nj. Velč. krala; zato vsak obrača članek na mene. Če omenjeni članek ne bo poklicani v prihodnjoj številki Novin, bom postajal proti podpise! Lebarji z Beltinec in proti urednik Novin po tiskovnom zakoni za razžalenje moje časti sodniško in bom s pričami dokazal, da je vsebina članka lažliva in de se potem Lebar, Beltinski poštenjak, zagovarjat na okrožnem sodišču v Maribori. Na dalje tudi naznanim, da tamburaškega društva v Beltincih sploh nega, je merodajna oblast prepovedala in tudi so tisti pošteni fantje ravno najbole potem, ka so šli domo, erjoveli in kričali, eden izmed tisti je celo eno nedoletno dekle posilo. Orožniška ovadba je na sodniji v Lendavi. Lebarjev je pa mojega 8 let starega fanta napelaval, naj meni v trgovini kradne razno blago in naj njemu davle. Zato se čüdivam, g. kap- : lan, da od takih, ki take lumparije uganjajo, sprejemale članke in davlete v Novine. G. Klekl so bili bol previdni. Naznano bom tüdi to vlč. g. Kleklni in če ne prekličete v prihodnjoj številki, se vidimo na sodniji za omenjeni članek. Z odličnim spoštovanjem! Škafar Jožef, trgovec, Beltinci 16. VIII. 1934. Razkrižje. V nedelo 19. VIII. zadvečera so Prezvišeni pomožni püšpek Dr. Stepinac pohodili tüdi Razkrižje, kde so jih slovesno sprejeli. V imeni duhovščine in vernikov jih je pozdravo g. ravnatelj Kastelic. Po pozdravi so obiskali cerkev i tű držali kratek nagovor lüstvi. V svojem govori so povdarjali, naj lüstvo ostane verno i zvesto svojim dühovnim pasterom, štere njim Bog pošila, ka vodijo njihove düše k Večnomi živlenji; naj ostanejo verni i pokorni svojemi Škoti, ki nosi odgovornost za njihove düše; naj ostanejo v tesni zvezi s sv. Cerkvov. Lüstvo so opominali pred krivimi preroki, slabimi novinami, bra-šurami itd. Njihov prvi Prihod je naj potrdi v veri i zvestobi. I nato so podelili svoj pastinski blagoslov. Nato so se odpelali v Čakovec i od tam nazaj v Zagreb! Obisk mladoga püšpeka je vtisno v srca vernikov prijazen špomin i toplo lübezen. Sodna odpoved. Krajevni šol. odbor v Dobrovniki je dao sodno odpoved tükašnjomi školniki na Stanovanje, štero on ma v »Rim. kat. šoli". Šola je last Cerkve, zato je proti toj krivici vložila priziv. Črensovci. Bivše poslopje »Rim. kat. šole* so šteli tabolerati na krajevni šolski odbor. Cerkev je proti toj krivici vložila priziv na rekurzno sodišče v Maribor i je Zmagala. Lendava. Tü je mro 14. VIII. vpokojeni železničar-vlakovodja Ošlaj. Doletela ga je srčna kap pri deli i je bio taki mrtev. Bog njemi bodi milostiv. — G. kaplan Halaš so odišli na 6 tjedenski bolezenski dopüst. Želejmo njim popunoga ozdravlenja! — Leiko je obolela učiteljiščnica Lonec Marija iz Lendavskih goric. Pince. Na Velko mešo okoli 3. vöre zajtra je štelo prestopiti 5 medjimurskih švercarov našo drž. mejo med Dolinov i Pince. Naša obmejna straža je opazila švercare i je začela zasledüvati. Štirje so srečno vujšli; eden pa je ne znao v.. Igraj—pa mele, nego je stalno bežao po granici proti Pinci. Na poziv se ne stavo, zato so graničari začeli strelati. Zadeli so ga v nogo. Z obstreljenov nogov je bežao naprej proti Pinci. Siraža.aa,Pinci je tüdi začüla larmo i strelanje, zato je postala pozomá t je ista proti Dolini, Odked je prihajao glas. Kda so opazili, ka švercar beži, so tüdi oni začeli strelati. I tak so smrtno zadeli nesrečnoga človeka, švercar je büo mlajši dečko iz Vratišinca. Izmed vujšli so ednoga doma zgrabili; so ga zvezanoga pripelali nazaj na mejo, kde je mogeo vse pokazati, kde i kak so šli prek. Nesrečnoga obstreljenca so v pondelek pokopali v Pince. Po-novne nesreče itak ne streznijo lüdi, ka ne bi za par paklinov tobaka postavlali v smrtno nevarnost svojega živlenja; zato bi pa potrebno bilo vgotoviti, gde je vzrok tomi švercar-skomi posli. Zemlo je köpao Balažic Štefan z Bratonec. Močna plast njemi je spadnola na noge i njemi nogo potrla. Zdravi se v bolnici. Čestitamo. Gospod advokat Franc Koder, pri šterom je kak odvetniški pripravnik naš bivši urednik g. Bajlec Franc, je stopo v hišni zakon z gospodičnov Maricov Adamič, hčerkov uglednoga tovarnarja v Kranji. Gospodi odvetniki i njegovoj mladoj gospej tüdi mi iskreno Čestitamo! Beltinci. Pri nas se je oglaso nekši agent, ki bo spravlao lüdi v Francijo. Na te račun je par tjednov dobro jo i pio pa ešče kaj zaslüžo, lüdje so pa itak ostali, ki v Beltinci, ki v Dokležovji, ki v Odrancaj itd., samo niti eden je nej prišeo na Francosko. Oblast ga je, kak pravijo, že zaprla. Malo več previdnost, lüdje . Nesreča pri kopanji kamna. V Pristavi, na Štajerskom prek od Bistrice, je Puconja Lovrenc köpao kamen. Neopaženo se je odtrgala edna velka plast kižleka i njemi potrla levo nogo. V pivnico je spadnola v Slat. Radenci gospa inženira Zenkovič Ivana. Kda so jo prinesli iz pivnice, so opazili, da si je v sklepi potrla pravo roko. Bolečine so bile tak velke, da so jo itaki morali odpelati v bolnico. Odgovor„Pohodi“v Ljubljano. Glasilo nacionalne stranke „Pohodˮ piše v Štev. 30., dne 28. julija letošnjega leta, od „pravdeˮ zavolo „katoliškega tiskaˮ v „katoliških krogihˮ. Svoje poročilo zaklüčüje: „Naj bo, kakor je, v to pravdo v „katoliških krogihˮ se mi nikakor ne maratpo spüščati, rečemo le, da bo Prekmurje kulturno le pridobilo s smrtjo Novinˮ in še to, da „katoliški tisk nima besedice, za nacionalno vzgojo in potrebe Prekmurjaˮ. 1) Mi nikak ne držimo „Pohodaˮ za upravičenoga, ka bi od 20 letnoga kulturnoga i narodnoga dela naših „Novinˮ davao sveti sodbe! Kde pa je hodo „Pohodˮ pred 20—30 letami, kda je trbelo delati, trpeti i vmirati? Što je te mučao, kda smo mi delali, zdaj nema pravice gučati. 2) Naše „Novineˮ so imele obečano odküpi znesek 500.000 srebrnih kron, za svoje kulturno i narodno delo. Te neprijateo je bole znao ceniti Novine i njuvo delo, kak to cenijo nikáki dnes. To si Premislite! Beltinci. Prostovoljna gasilska četa v Beltincih priredi v nedeljo, dne 26. avgusta, proslavo deset letnice svojega obstoja. Sobota. Premeščen je za višjega gozdarskega postava 7. pol. skupine inž. Jožef Miklavčič, dozdáj v Soboti. Črensovci. Občina Črensovci je imela 16. avgusta kmečki praznik. Zgodaj se je že oglasila godba, ki je vabila ljudstvo, da si ogleda na »malom placi" živino, ki je bilo sprejeta v selekcijsko drüštvo. Na tem malem prostoru si videl že zgodaj tajnika tega društva i druge pomočnike njegove, ki so neumorno delali in pripravljali, da bi uspela razstava čim lepše. Okrog 8 h se je začela zbirati živina in z njo gospodarji. Videl si tam živino, teličke, (bilo je celo tam tele, ki je bilo staro komaj teden dni!) krave, bike. Točno ob 9 h se je pripeljala komisija, ki je pregledala živino in razdeljevala nagrade. Zastopnik banske uprave g. ing. Wenko je po pregledu pozdravil kmetovalce in jih bodril za nadalnje delo, ki bo rodilo vedno več uspeha. Za njim je govoril tudi g. ing. Mikuž, predsednik Zveze teh društev. Oba so gospodarji pozdravili z burnim: Živio? — Nato so se razdeljevale nagrade. II. nagrada je bila 200 Din in jo je dobil g. Cigan Jožef, pos. i cestni nadzornik iz Črensovec, za svojo kravo. III. nagrado je dobilo 31 krav in to vsaka po 100 D. IV. nagrado je dobilo 40 krav, vsaka po 50 Din. Nekateri Posestniki so zaradi nereda v vodstvu dobili polovico nagrade. Nekaj jih je bilo, ki niso dobili ničesar, ker je bila živina slaba. — Razstavljena sta bila tudi dva bika: „Burbusˮ in „Bandi, oba last društva. Za „Burbusaˮ je dobil celotno nagrado v 250 Din. g. Skoberne Franc, pos. iz Črensovec, kjer je bik v oskrbi. Drugi je radi nereda v zapiskih dobil samo polovico nagrade 125 D. — Vsega skupaj se je razdelilo 5225 Dih. Od tega je prispevala kr. bánska uprava v Ljubljani 3200 Din, — sreski kmet. odbor v Lendavi 2000 Din in občina Črensovci 300 Din. Agrarna za-druga v Črensovcih pa je prispevala materijal za razstavo: kot drogove itd. Vsem skupaj prisrčna hvala! — Po razdelitvi nagrad se je vršil skupen obed. Upamo, da so se gospodje z najlepšim vtisom odpeljali iz Črensovcev. Dobrovnik. Dne 17. avgusta je bilo pri nas pogledüvanje živine. Povečini so Prignali jako lepo živino, tak da je Splošno zadovoljstvo nad živinorejo tükajšnjega lüstva. Razdeljenih je bilo več jezer din. nagrad. Naslednjega dneva je bio pregled živine v Lendavi, tüdi z jako zadovolnim uspehom. Prav je. „Slovenecˮ je 5. avg. letos priobčo dugši članek pod naslovom : „Slovenska krajína v svoboda. Dopisnik prav lepo zadene značaj naših lüdi, našega kraja, označi našo preteklost, naše vodnike i delavce, osvobojenje, kak tüdi odkrije naše rane i vüpanje. Zahvalni smo vsakomi, ki kaj lepoga i poštenoga pove od nas sveti, ar božnoga so že itak preveč čüli od nas. Štrigova. V nedelo 19. avgusta je Štrigovska fara obslüžavala 600 letnico svojega obstoja. Ob toj priliki so prišli v Štrigovo Prezvišeni pomožni püšpek Dr. Stepinaciz Zagreba. Politični pregled. Že večkrat smo pisali, da razne zveze med državami pomenijo bojno nevarnost. To naše mišlenje Zdajšnji mednarodni dogodki potrdjavlejo. Rusija i Japonska. Obe se duže časa Pripravlala na bojno. Zadnji čas pa je položaj med njima tak zaostreni, da vsaki čas čakajo bojno. Ruske no-vine toga tüdi ne tajijo i pišejo, da se zadeva skoro nemre inači razčistiti kak z bojnov. Napetost med obema je več ali menje vsikdar, zdaj se pa pernjata za vzhodno kitajsko železnico. Dokeč je železnica bila v rokaj Kitajcov, je bio mir. V lanski bojnaj pa so Japonci železnico dobili v svoje roke, zdaj pa delajo Rusom na njoj velke neprilike. Večkrat so se že pogajali i šteli zadevo mirno rešiti, pa brez uspeha. Tak bo nabrž sabla odločila, čida bo ta železnica. Japonska se vüpa, ka njoj na pomoč pridejo Nemci pa Poljaki i Rusijo v hrbet napadnejo, Rusija pa računa na pomoč Amerike. To pa pomeni pali nevarnost za vse človeštvo. Nemško-poljska zveza. Nemčija i Poljska sta se jako pobratili. Zadnje čase se je celo zvedelo, da sta se pogodili, da v slučaji rusko-japon-ske bojne napovidi napadneta Rusijo: Avstrija, naša neposredna sosida je Zaprosila, da bi njoj države, posebno njene soside, dovolile, da sme meti več vojaštva. Po mirovnoj pogodbi je dozdáj slobodno mela samo 30 jezero vojakov. Ar pa so zadnje čase v Avstriji bile razne revolucije i je vojaštvo komaj vzdržalo red, prosi vlada za več vojaštva. Tak po 15 letih, ka so henjale puške pokati i narodje krvaveti, nega dosta vüpanja, da se bo med narode naselo stalen mir i lübezen. Tatvina v Prespurgi. II. Gospod Suhec je meo svoje opravilo, mestna zijala tüdi, klop in njena okolica sta ostala v najlepšem meri. Pa ne dugo. Pokazala se je postava stolarskoga pomočnika, šteri je pazlivo prinašao novo klop. — Nikdar bole !... sta ga že od daleč pozdravlala akademika i njemi Šla na pomoč. Klop so postavili na-sproti pravi mestni klopi, skrbno sta zvedavao, če je prišeo fant neopa-žen v park ali ne, dala sta mu dobro napitnino, Zlatko se je prepričao, da ma notarsko Potrdilo v bankaši, potem sta pogledate na vöro, štera je ravno kazala % na devet. Kazimir je skrbno pregledao okolico: — Neopaženo jo je prineseo ... Počakala sta, naj odide tišlar, te sta lepo sela na mestno klop. Zlatko je zabrenkao na gitaro, pa sta zaspevala lepo domačo pesem... Ali komaj sta prište do konca prve kitice, je bio že gospod Suhec pri njima: — Gospoda ... vöra bo skoro devet, spevanje je zabranjeno! Zlatko ga je nedužno pogledao: — Že devet ? Ne zamerite nama, gospod stražnik, sva ne opazite. Kazimir je pogledno na vöro: — Brat, gospod stražnik ima prav. Skoro devet je ... Policaj je posvaro gospodiča: — Po devetoj vöri je vsako spevanje strogo prepovedano. Mestna uprava toplo priporoča, ka bi po deveti vöri vsi obiskovalci parka odišli domov. Zlatko je vlüdno pokazao na klop, štero je prineseo stolar: — Skadiva z bratom svojo cigareto, telko časa sedite, gospod Suhec na tisto klop; počakajte, če nama ne verjete, da radiva bogava. Kazimir je pritrjevao: — Tak napravte gospod, tak je prav !... Policaj Suhec je komaj zdaj varao novo klop; skoro zevao je na njo, pošlatao jo je, ar ne mogeo vörvali svojim očem. Skoro prestrašeno je pitao: — Odkéc je prište ta klop sé? Prle je ne bilo tű!... — Se zna, ka ne, sta trdite brata. — To je klop mestne občine!... Gospod Suhec jo je s trepetajočimi prsti šlatao od vseh strani. Kazimir je povedao: — Ne ste se vkanili, gospod? — Jaz ? Mene bi vkanile oči ? Jaz ne bi poznao lastnine mestne občine? (Odločno je stopo pred gospoda:) Vidva sta bite tű, Vidva morata znati: odkéc je prišla na to mesto ta klop. — Znava. — Što jo je prestavo na to mesto ? — Nikši mož. — Kakši mož? — Pošten, vlüden i trezen mož. Lejko posvedočiva, ka ne bio pijan. — To me ne briga. (Policaj vzeme svojo knjižico i svinčnik, na dva akademika pa tak gleda, kak ponoči na tisto strašno kačo:);— Prosim, odgovorite, kakši je bio tisti mož? Veliki je bio, ali mali? Na to Zlatko: „Velikiˮ. Kazimir pa: „Ne, mali je bio.ˮ — Kak to: velki i mali na ednok ? Zlatko odgovori: „Če me ne vkani, mislim, menši je bio od mene.ˮ Kazimir pa: „Od mene pa vekšiˮ. Policaj je trepetao od čemerov : — Meo je kakši posebni znak? — Najbrž, — je odgovoro Zlatko, — ar nama od toga nikaj ne povedao. Policaj je počo svojo knjižico na prazno klop: — Dečka, vidva najbrž norca brijeta z mene ... Kaj takšega vama ne bi priporačao. Zlatko se je brano, stopo je pred moža postave: — Gospod, jaz sem slüšateo filozofije, šala je ne moja stroka. Šalivce dobite na pravnoj fakulteti. Zdaj se je Kazimir repenčo: — Za svedoka sem, ka je moj brat tak resen dečko kak tista mačka, šteroj so po centimetraj sekali rep. Policaj je komaj lovio sapo. Trüden se je spüsto na prazno klop i tak proso mladiva gospoda: — Ne zbijajta slabe šale ... Vidva ne vete, kak stroge predpise mamo zavolo reda v mestnom parki. Klopi so nove. Če samo edno klop poškodüjete brezi mojega znanja, sem vütro na cesti, brez slüžbe. In zdaj Pomislite: nepoznani činiteo je zdigno lastnino mestne občine, Bog si ga-znaj, odkéc jo je prestavo na to mesto... Jaz, trezen kak zdaj rojeno dete, stojim tükar i ne vidim nikaj. Strašno... če toga falota ne dobim, vütro pokradnejo polovico klopi, pojütrišnjem drügo polovico, jaz pa z ženo i z dečico lejko idem na cesto berači. Lepo prosim: povejta mi — kakši je bio tisti mož? Kante je odišeo? Odkéc je prišeo? Dale. 4 NOVINE 26. augusta 1934. Belgijski balon v našoj krajin!. V Belgiji, v mesti Namur se je ob šestoj vüri zajtra dne 18. avgusta dvigno v zrak balon inženira Cosynsa, šteri je meo namen v silni, višinaj preiskati zrak i drüge višinske naravne pojave. Inženir Cosyns je učenec znanoga profesora Piccarda, šteri se je pred leti prvi dvigno 16 000 m visiko z balonom i je vnogo novoga odkrio v tej višinaj. Cosynsov balon je dosegao višino 22000 m. Veter je balon neseo v silnoj višini s hitrostjov 80 km. na vüro i so ga v soboto, to je isti den, kak je odleto iz Belgije, okoli pol osme zvečer nenadoma zagledali naši lüdje blüzi Ženavci. Balon je spüsto vože, štero so lüdje prijali i balon k zemli potegnoli. Iz balona sta močno utrüjeniva stopila inženir Cosyns i njegov pomočnik. Šolski upraviteo v Ženevlah g. Škerget je letalcoma ponüdo nikelko pokrepčila, nato sta pa letaka po telefoni iz Petrovec obvestila svet, da sta srečno prišla na zemlo. Balön je obsedo na njivi med grajom i tikvami i se niti malo nikaj ne poškodüvao, ravnotak so ostali popunoma celi vsi instrumenti i vse priprave v njem. V nedelo i pondelek je bila naša krajína naravnost središče zanimanja skoro vse Europe. V telefoni v Petrov-caj i v Soboti je neprestano zvonilo. Pozvedavali so iz Belgije, Londona, Francije, Nemčije, Austrije, kde sodelala i kak se počütijo. Automobili iz vsej strani so hiteli proti Že-navlam. Siromaški letalci so bili skoro bole trüdni od toga, da so mogji skoro neprestano po celoj Europi javlati, da so srečno prišli na zemlo, kak pa od poleta samoga. Letalca sta izjavila, da sta nadvse zadovolna, da sta mela takšo srečo, pri svojem pristani na zemlo. Lüdje naši so z najvekšov previdnostjov potegnoli balon z zemli tak, da se niti malo nikaj nej pokvarilo nato je pa lüdstvo samo okoli njega najlepši red držalo, za ka vse se letalca v svojem imeni i v imeni znanosti i svoje domovine našemi lüdstvi najlepša zahvalujeta. Letalca sta se v pondelek zvečer odpelala v Ljubljano, gde sta bila slovesno sprejetiva, balon so pa tüdi te den naložili na železnico i se je odpelao za njima. Za našo krajino je to pač redki i nenavadni dogodek. Hotiza. Pri nas se je tüdi začela tiha agitacija proti „Novinamˮ. Slov. Gospodar je dobo preci naročnikov, samo ka se je z Gospodarom pa začela širiti Domovina. Agitacija je dosegnola dvojni sad, samo oba božniva. Povozo je eden biciklaš 77 let staro Šüšlecovo mater v Soboti. Starica so dobili težke poškodbe i tüdi njim je levo nogo potro. Zadnji čas se že nešterni biciklašje preveč naglo vozijo. PO DRŽAVI. Strašna toča ob Kolpi. V nedelo 12. avgusta je strašna toča vdarila pokrajine ob Kolpi. Toča je na čevelj debelo pokrila njive i gorice i ja napravila strašno škodo. — Najbole so prižádeti: Stari trg, Kovače vas, Daskova vas, Paka, Preslje, Predgrad, Kot, Dol, Laze, Sodevec. Tamošnji narod je itak Siromaški, zdaj njemi je vničeno vse vüpanje, štero je meo v sadji i v goricaj. — Lüstvo stoji brez vsega za zimo. Nesreča v Kamniških planinah. Smrtno se je ponesrečila v planinah Zagrebčanka Tilda Kohn. Več oseb je težko ranjenih. Nesrečo je povzročila težka skala, štera se je zrüšila dol i je žrtve pod sebe pokopala. Explosija v Zagrebi A. A. Na hiši okrož. sodišča v Zagrebi je bila menša eksplozija. Ranjen je ne bio nišče, kvar je mali. Policijske oblasti so našle v javnom stranišči menšo količino razstreliva, štero so odstranili. Preiskave kažejo, da je zločina kriv nekši Perčec i Pavelič. Če jiva što izsledi, dobi 20.000 Din. Upr. policije, Zagreb. Fige v dravski dolini. Vüzemski župnik i dekan g. Hüttner majo v svojem ogradi 2 figovi drevi, šterivi sta v začetki avgusta dozoreli svoj prvi sad. Figovo drevo v dravski dolini cvete na leto dvakrat ali sad se dozori samo enkrat. Letos so sladke kak dalmatinske. Hitlerjevci. Belgradska „Pravdaˮ piše, ka je k nam pribežalo prek 1800 hitlerjevcev iz Avstrije. Dež i viheri po Sloveniji. Slovensko časopisje poroča, ka je pretekli tjeden tam bilo veliko dežja,močni viheri i treskanje. — Po mnogih krajih je preci škode. Vojaške vaje na Dravi. Od začetka avgusta do 16. avgusta so se vršile na Dravi pri Ptuju velke vojaške vaje. Gasilske slovestnosti v Radgoni. Letos avgusta 4. i 5. so se v Radgoni vršile velke gasilske slovesnosti. Blagoslavlali so najmre novi motor za moštvo i novo motorno špricalko. Blagoslovitev je izvršo mi. g. dr. Cukala, stolni dekan. Slovestnosti se je vde- ležilo mnogo naroda, tudi naši gasilci iz Slov. krajine. Blagoslovitev „Gasilskega doma". Na velko mešo je bila slovesna blagoslovitev novoga »Gasilskoga doma11 v Rogaški Slatini. Blagoslovili, so ga prezv. g. knezoškof Dr. Tomažič. Kuma pa je bio g. ban Dr. D. Marušič. Angeo jo je čuvao. V Savinj-skoj dolini se je zgodilo, ka je poldrügo leta stara deklička zavdarila na železniško progo i si je na sredi med šinjami dol sela. Za nekaj časa pri-vozi vlak, za šteroga se je dete nikaj ne brigalo. Kda je vlak privozo do deteta, seje prestrašile i vleglo. Vlakovodja je pa dete prekesno v pamet vzeo i tak vlaka ne mogeo staviti. Med tem je mati že bežala po dete i vlak se je tüdi začeo stavlati. Kda je mati prišla do železnice, njoj je že stroje-vodja neseo naproti dete Čisto Zdravo i nepoškodovano. Angelček jo je ob-čuvao gotove smrti. Važna domáča iznajda. Patentni urad v Belgradi je podelo Jožefi Videnšek, trgovci na Teharji pri Celji, Patent za njegovo iznajdbo, štera sama od sebe spüšča zrak v lagev. Ta iznajdba je napravlena tak, ka aparat spüšča v lagev telko zraka, kelko vina steče z njega, da je lagev tak sigdar »pun“ i se vino ne kvari. Aparat je iz aluminija i se dobi po fal ceni. Ponarejevalci penez. Domžal-ski žandarje so izsledili več oseb, ki so ponarejevale peneze. Izročili,so je v ljubljanske zapore. Ogenj. Prešnji tjeden je v večij mestaj na Ptüjskom polji bio ogenj. Kvar znaša do 50.000 Din. Požigalcov ešče do zdaj ne so dognali. OKOLI PO SVETI. Smrt španskoga princa. Na Koroškom v Porečah se je smrtno ponesrečo Španski princ Don Gonzales, sin kralja Alfonza. S svojov sestrov sta se pelala na motori na šetanje. Med potjov sta se štela ognoti nekšemi pijanomi biciklisti i pri tom sta vdarila v cestni zid. Pri vdarci je dobo močne krvavitve, štere so doktorje ne mogli staviti i tak je izkrvaveo. — Oča Alfonz se je 14. avg. pripelo v Poreče, kde bo sprevod ponesrečenoga princa. Ka bi si lejko küpili dnes za vojne stroške ?... Ameriški državnik dr. Murray Butler je vözračunao, ka vse bi si mogli dnes küpiti za miljarde, štere je požrla Svetovna vojna. Po njegovi računaj bi si lejko vsaka drüžina vseh držav, štere so se vdeležbe svetovne vojne, t. j. Francoska, Belgija, Rusija, Anglija, Amerika, Kanada, Avstralija i Nemčija dobila lastno h šo z vso opremo i 5 plügov oratje zemle, v vrednosti 200 jezer dinarov. Pa bi ešče ostalo telko penez, ka bi v vsakom varaši, šteri ma prek 20.000 lüdi, lejko gorpostavili knjižnico v vrednosti 20 miljonov din. i visoko šolo vredno 500 miljonov din. I bi ešče ostale mastne jezerke za bolnišnice. Vse to pa je požrla Svetovna vojna i ešče mnogo več, ka se ne da v številkaj povedati: poštenost, nedužnost, pravico i telko človeških živlenj i sreče. Kancler Schuschnig. Novi avstrijski kancler je v svojoj mladosti živo v Celji, kde je bio njegov oča major i komandant celjskoga domobranskoga bataljona. Krave v Budapešti. Mlekarne v Pešti so protestirala, ka kmetje ne nosijo čistoga i zdravoga mleka i da tak širijo različne betege. Kmetje pa so proti tomi protestirali tak, ka so prignali svoje krave v Budapešt i so je tam na cesti podojili. S tem so pokazali, ka oni isto mleko tržijo i da vodo mlekarne mešajo k mleki. Küpci so trdili, ka so ešče tak dobroga i mastnoga mleka ne dobili. Ostanki prve kršč. cerkve Odkriti. Pri popravlanji i obnavlanji bazilike sv. Ivana Lateranskoga v Rimi so naleteli na starodavno Židovje, med šterim se lepo spozna cerkvena ladja. Po velkoj marmornatoj kocki, štera je vpodoblena v nekšoj staroj freski, so vatikanski arheologi — starinoslovci — dognali, ka so to ostánki cerkve Konštantin Velkoga, ki je bila prva kat. cerkev na sveti. Ob toj priliki so ešče skopali lepi sarkofag i korintski steber. Skopavanja ešče nadalüjejo. Süša. V zdrüženi državaj v Ameriki vláda strašna süša. Živina od žeje crka. Delavci noč i den vrtajo, da bi prišli kde do vode. Vodo dobijo tű pa tam v globočini 60 m. Vročina 32—47 stopinj. Kmetje so v velkoj nevoli. Poštni štemplin, Znamka povzročila vojno. Leta 1900. je dome-nikanska republika izdala štemplin, na šterom so bile njene meje narisane proti sosidnoj državi Haiti, v škodo poslednje. Haiti je bila vžaljena i je vredila mobilizacijo i prišlo je do krvavi bojov, tak, ka je moglo do-menikanska republika znamko vzeti iz prometa. Kak mali Vzroki povzročajo velke nesreče. Isto se je dogodilo med Paraguaj i Bolivijo v Ameriki 1. 1927. Boji ešče dnes trpijo. Kanclera Seipl i Dolfuss v ednoj grobnici. V bečkom predmestji Alsergrund zidajo v špomin pokojnega prelata i kanclera Seipla »Socialni dom" i cerkev. Pod glavnim oltarom je grobnica, gde bota počivala dva najzna-menitejšiva moža Avstrije. Sv. Oča so dali dovolenje, ka se Dolfuss tudi tü pokopa. Cerkev bo blagoslovlena 16. IX. letos. Prešnjo noč bodo prenesli pokoj. Seipla v grobnico, če bo mogoče tudi kanclera Dollfussa. Kelko časopisov je v dravskoj banovini. Verskocerkvenih listov je 30, kul-turno-nazornih, strokovno-znanstvenih i literarno-umetniških revij je 18, polüdno-znanstvenih, kulturno-stanovskih i drüštvenih glasil je 26, mladinskih listov: 7 za deco, 4 za dijake, za odraslo mladino (kmečko v delavsko) 6, drüžinskih i ženskih listov 10. Listi političnoga (i lüdsko prosvetnoga) značaja- so: 1. Borba, nacionalistična za delavstvo. 2. Delavec, socijal-demokratski (marksističen) za delavstvo. 3. Nova doba, svobodnomiseln za lüdstvo. 4. Domoljab, katoliški za kmečko lüdstvo. 5. Domovina, svobodnomiseln za kmečko lüdstvo. 6. Koroška domovina, „Neodvisen list za domolübnekorošceˮ svobodnomiseln, nemško us-merjen. 7. Edinost, „glasilo jugoslov. narodne strankeˮ . 8. Gorenjc, Tednik za gospodarstvo, socialno politiko in prosvetoˮ, katoliški usmerjen. 9. Slov. Gospodar, „List Ijudstvu v pouk in zabavo, katoliški. 10 Jutro, svobodnomiselni. 11. Jutro, ponedeljska izdaja. Svobodnomiselni. 12. Murska Krajina. „Tednik za gospodárstvo, prosveto in politikoˮ. Glasilo jug. nacionalne stranza Slov. krajino. 13. Kmetski list. Svobodomiseln. 14. Privatni nameščenec. „Zveza priv. nameščencev za Slovˮ. Socijal-demokratski (marksističen). 15. Slov. Narod. Meščanski, svobodnomiseln. 16. Novine Slvenske krajine, katoliški. 17. Pohod. Glasilo jugoslovanskih nacijonalistov. 18. Delavska politika, socijalno-demokratičen (marksističen). 19. Delavska pravica. „Glasilo krščanskega delavnoga lüdstva“. Bole strokovnoga značaja. 20. Prelom. Glasilo društva „Bojˮ. 21. Razgled. Glasilo sküpine mariborskih gospodarstvenikov. 22. Slovenec — splošen katoliški dnevnik. 23. Slovenija, se bori za čisto demokracijo in slovenstvo. 24. Koroški Slovenec, „List za politiko, gospodarstvo in prosvetoˮ. Glasilo Slovenske manjčine na Koroškem, katoliški. 25. Ponedeljski Slovenec, katoliški. 26. Slov. beograjski tednik. „Neodvisen list za kulturo, gospodarsko in socijalno reportažoˮ. Svobodomiseln. 27. Ujedinjeni Železničar. „Neodvisno glasilo železničarjev, upokojencev in transportnega osobja. Socijal-demokratičen (marksističen). 28. Zagrebški tednik. Hoče biti Organ zagr. Slovencev. Gospodarskih (strokovnih i sta- | novskih) listov je 34. Različnih listov,: zdravstvenih, sportnih i turističnih je 5; reklamnih 6; uradnih 4. Tak izhaja v dravskoj banovini sküpno 178 listov, revij i drügih glasil. Pošta. Prkič Alojz, Liscy, Francija. Dobili smo vso narcčnino. Bog plačaj! Hvala za Pozdrav. Tüdi mi Vas srčno pozdravlamo. Flisar Štefan Sy Parle Chesr.e, Francija: Na letos vse plačano i na k leti do polovice junija. Pozdravleni! Službena naznanila. Banovinska kmetijsko gospodinjska šola v Št. Juriju pri Celju prične šolsko leto 1934|35. 17 septembra 1931 ter traja 10 mesecev. — Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih kmetov za dobre kmetske gospodinje, jim vcepiti veselje do kmetskega dela in jih ohraniti kmetski hiši. Temu primerno je usmerjen praktični in teoretični pouk šole. — Sprejemni pogoji so: 1. Starost Vsaj 16 let, 2 Dovršena osnovna šola, 3. Normalna neoporečnost, 4. Popolno telesno zdravje. Pouk je praktičen in teoretičen in obsega poleg verouka, vzgojoslovja, spisja, računstva, nauka o higijeni in ravnanju z bolniki vse važnejše kmetijske predmete, katere mora umeti vsaka dobra kmétska gospodinja, kakor poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, gospodarsko in gospodinjsko knjigovodstvo ter gospodinjske predmete: kühanje, oskrba perila, šivanje, pletenje, tkanje i. dr. — Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Mesečna oskrbnina znaša 25 (50) — 350 Din po gospodarskem stanju staršev, ker dovoljuje kr. banska uprava in sreski kmetski odbori gospodarsko šibkejšim kmetskim prosilkam mesečne prispevke. Zato morajo ona, ki žele biti deležne banovin podpore, priložiti uradno Potrdilo o gospodarskem stanju, obsegu posestva staršev in višini drž. davka, najbolje na formulaiju „Uverenje o imovin-skem stanjuˮ, ki se dobi pri občini ali srezu. Za prispevek domačih sreskih kmetskih odborov mora prositi vsaka direktno, zato je najbole če vloži prošnjo za sprejem na zavod potom Sreš. kmet. referenta. Lastnoročno spisano prošnjo s kolekom 5 Din je vposlati na Vodstvo šole direktno ali potom Sreš. kmet. referenta Vsaj do 10. augusta. Prošnji je priložiti. krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nrstveno spričevalo in obvezo staršev ozir. varuha (kolek 2 Din), da bodo plačevati oskrbnino, in one, ki reflekrirajo na štipendijo, predpisano „Uverenjeˮ. O sprejemu in potrebščinah, katere morajo prinesti s seboj, obvesti vodstvo vse pravočasno. Gospodinjstvo. Ravnanje z mlekom v leti. V vročih letnih dnevaj se v gospodinjski dostakrat zgodi, ka se mleko prerano sede. Tomi pojavi je vzrok prevelka Vročina zraka. Živali same, štere davlejo mleko, trpijo od vročine, posebna pa ešče, če so v štalaj, ki se slabo zrečijo. Telo je menje odporno. A pri menšem odpori tela nastopi povekšanje množine bakterij, štere so v Vimeni. Kda dojimo krave, pridejo s prahom pa nove bakterije v mleko i posebno šče, če stoji to mleko duže časa odkrito na zraki. Pomnožavanje bakrerij se vrši na zraki jako hitro. A vse bakterije živijo od mleka, odnosno od njegovih poedinih sestavin. Zato delijo mleko na njegove sestavne dele i to povzroči, da se mleko sede, mleko se skvari. Kak hitro mine nevihta, ki je v takših vročih dnevaj navadna stvar, se stvori v zraki ozon, to je pojačeni kisik. Ne je izklüčeno, a bole Verjetno je, ka ozon vgodno vpliva na te bakterije, ki povzročijo, da se mleko sede. V deli, da preprečimo širenje mleka v vročih poletnih dnevaj, je treba postopati jako pazlivo. Posode, v štere devlemo mleko, morajo biti jako čiste i če je mogoče sterilizirane (pre-kühane). Kak hitro podojimo, moremo mleko včasi na hladno odnesti ali posodo v vodo djati. Opravilna številka: I. 257|34. Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1934 predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču draSba nepremičnin Polovica zemljiška knjiga Ščavnica vl. št. 211 in 381, Plitvički Vrh vl. št. 74, cenilna vrednost 21 710 Din 20 par, vrednost pritikline 3.205 Din, najmanjši ponudek 8.305 Din 06 par. — Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem narodu pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je na-bit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče G Radgona, 8 VIII. 1934. BANKA BARUCH 15, Rue Lafavette, PARIS odpretoga denar v Jugoslavijo najhitreje in pnmjboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošlemo brezplačno naše čekovne nakaznico. ________ 24—u Glasüjte v Novinaj! Novine izhaiaio vsaki četrtek za prišestno nedelo, — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.