104. Številki u miMjanl, v torek, l mala 1907. . shaja vsak dan »večer, i zim Si nedelje in praznike, ter velja po posrJ prejema n za atstip Q|riat dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje de tele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo srez istodobne vpoŠHjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat?ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnlirvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari JMesetna priloga: „Slovenski Tehnik14 Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Osen] in žveplo. Za sedanjo volilno borbo so si naši duhovniki in tisti špekulantje, ki so v duhovski službi, izbrali poseben način bojevanja. Ogibajo se vsaki stvarni razpravi in umikajo se vsakemu boju z dokazi, nego le bljuje j o ogenj in žveplo na svoje politične nasprotnike in jih grde, natolcujejo in obreku-jejo, kot bi bili sami cigani. Xaj se nihče temu ne Čudi. Klerikalcem je politika „gšeft", ki kaj nese in mandati so jim sredstvo, ki pomaga človeku do kakega korita. ŠusteršiČevo korito se imenuje „L;ud ska posojilnica", Schweitzerjevo „Vzajemno podporno društvo", Jakličevo konsum v Dobrepoljah. Gostinčar je bil že pri različnih koritih, tudi pri delavskem stavbnem društvu in pri klerikalnem konsumu. In tako ima To joj, Če ga začnemo rabiti. Altroche Žlindra! Kdor trati svoj Čas s tem, da čita „Slovenca", je spoznal že davno, da je pisan tako, kakor bi bili njegovi bralci sami splašeni oslički. Videti ne smejo ne na desno ne na levo, videti smejo samo „Slovenčeve" homerske boje zoper pravico in poštenje. Ali si more kdo misliti večjih budalosti, kakor so obsežena v „Slovenčevih" zabavljanjih? Kar naravnost pravi „ Slovenec", da je vsak butec, ki ne zna ne pisati ne brati, pametnejši od študiranega človeka. Čemu hodijo potem duhovniki v šolo? Ogenj in žveplo bljujejo klerikalci na naprednjake. Smrad je res velik, toda 14. maja se bodo v Ljubil ani v tem smradu zadušili klerikalci, se morajo zadušiti, ker ni misliti, da bi mogla Ljubljana kdaj tako globoko pasti, da bi poslala v državni zbor — Kregai j a. Učiteljstvo je govorilo. Dne 2. maja je bilo zbrano slovensko učiteljstvo precejšnjega oddelka Spodnjega Štajerja v Poljčanah. Znano je, kako besno se osobito v zadnjem času zaganja ves klerikaleni svet v naše napredno učiteljstvo na slovenskem Štajerskem. A to učiteljstvo se ne vda, ono vrlo razume svoj poklic ter ne bode uman j kalo, zastaviti vse svoje sile v prosveto slovenskega ljudstva. — Zato se nam pa resolucija, ki jo je zbrano učiteljstvo 2. maja t. 1. soglasno sprejelo, zdi zelo važna enucijacija ter jo vsled tega tudi priobčimo v našem listu: Glasi se: 1. Učiteljstvo obsoja napade „Slov. Gospodarja*, „Našega doma", „Slovenca- in „Štajerca". S temi napadi se hujska ljudstvo zoper šolo in učiteljstvo; pri tem pa trpita pouk in vzgoja mladine, katera je naš up in naša bodočnost. — Kdor torej ščuje zoper šolo in učiteljstvo, ki sta prevažen faktor za narodno prosveto, ta ovira naš narod v izobrazbi in napredku, ki sta glavno sredstvo za ljudsko blagostanje ter orožje v boju zoper naše sovražnike. — Nasprotniki šole in uČiteljstva so tedaj grobokopi slovenskega naroda. *2. Učiteljstvo z ogorčenjem obsoja, da se „Slov. Gosp." in njegovi zavezniki v nastalem političnem boju poslužujejo laži in drugih podlih za-vratnih sredstev, kot da so učitelji prestavili velike počitnice in to v svojo komodnost; da učitelji nasprotujejo uvedbi nerazdeljenega pouka: da so šole in učitelji brezverni itd. — Tako zavijanje resnice je nepošteno in vredno vsega zaničevanja. 3. Velikih počitnic niso preložili učitelji, da bi si s tem olajšali delo, marveč preložili so jih okrajni šolski sveti, torej šolska oblast, in sicer vsled velevažnih in tehtnih vzgojnih in hi-gijeniČnih razlogov, šolska oblast pa ni le opravičena, ampak je celo dolžna, da se pri svojih odredbah v prvi vrsti ozira na vzgojne in higijenicne razloge, ne pa na mnenje raznih demagogov. 4. „Zaveza avstr. jugoslovanskih učit. društev" se je leta 1906. na svojem občnem zborovanju v Šoštanju izrekla za nerazdeljen pouk. Trditev „Slo venskega Gospodarja" torej, da slovensko učiteljstvo nasprotuje nerazdeljenemu pouku, je nesramna laž. 5. Učiteljstvo jasno in razločno izpove, da stoji na stališču drža vnošolskeg a zakona, ki zahteva nr a v no-versko vzgojo. Učiteljstvo torej ni zoper vero, pač pa odločno obsoja stremljenje klerikalizma po nadvladi nad šolo in učiteljstvom ter bode te nakane klerikalizma, kjer in kadar bode treba, neustrašeno pobijalo! 6. Ker je izobrazba predpogoj in najvažnejše sredetvo za blagostanje in napredek naroda, zato se ljud-sko-šolska doba ne sme skrajšati. Pač pa naj se odpravi poletno oproščenje ter se uvede popolno osemletno šolsko obiskovanje. Da pa bodo otroci lahko doma pri delu pomagali, naj se uvede nerazdeljen čas pouka, ker zanj govore tudi pedagoški in higijeniČni razlogi. 7. Ljudstvo se naj ne hujska s tem, da se le enostransko poudarjajo pravice staršev do otrok, ker imata tudi država in družba pravice do otrok, da se ti izobrazijo, za to skrbeti je pa sveta dolžnost staršev. 8. Zahteva, da se naj šolska doba skrajša v namen, da dobi kmet potrebnih delavcev, je proračunjeno sle-parstvo. Delo otrok kmeta ne bode rešilo propada. Zahteva pa se naj, da se vojaška doba skrajša, da se ob Času silnih poljskih del dovoli vojakom, kmetskim sinovom, dopust. Zahteva se naj dalje, da se kmetje-reservisti ne kličejo k orožnim vajam ob nujnih poljskih delih ter da se posli zavarujejo za onemoglost in starost. Ako se tem zahtevam ugodi, potem se bode pridobilo kmetijstvu resničnih in boljših delavcev, nego pa s skrajšanjem učne dobe. 9. Ljudstvo naj se ne hujska zoper šolo s tem, da se mu vedno govori o velikih troških, ki jih povzroča šolstvo. S takim zabavljanjem ljudstvu ni nič pomagano. Država naj prevzame troške za šole ter naj skrči ogromne izdatke za militarizem! Če se to izvede, bo narodu resnično pomagano. 10. V obrambo in prospeh Šole, učiteljstva in naroda uredimo si iz-venšolsko delo po sistematičnem programu in trdni organizaciji. V ta namen naj vsako učiteljsko društvo izvoli agilen odsek za izvenšol. delovanje učiteljevo. Ta odsek se lahko deli še v pododseke. Vsi taki odseki naj se združijo v okrilju naše „Zaveže" v močno falango. 11. Učiteljstvo odločno zahteva, da se vendar enkrat uveljavi § 55 državnega šol. zakona. Učiteljstvo je sito obljub in praznih lepih besed ter se ne da odpraviti z drobtinami a la zadnjič dovoljena draginska doklada, marveč ono hoče, da se mu gmoten položaj korenito zboljša. — Dokler se to ne zgodi, ne bodemo mirovali ter bodemo uporabljali vsa dopustna sredstva, da si izvojujemo, kar nam gre po božji in človeški pravici. 12. V sedanjem volilnem boju bode podpiralo učiteljstvo pov.slod neodvisne kmetske kandidate proti kandidatom KorošČeve „kmetske zveze", ker ta je razvila program, kije šoli kvarljiv in ker ta zveza in nje glasilo „Slov. Gospodar" postopata skrajno sovražno zoper šolo in učiteljstvo. Sramota je, da kandidati laži-kmetske zveze, ki so akademično izobraženi, zgolj vsled strankarskih in osebnih ozirov ne cenijo pomena šolstva ter kulturnega dela uČiteljstva. To pa storijo neodvisni kandidati, kar je dokaz, da so ti bolj razsodni in razumni, zbog tega za poslance sposobnejši, nego pa dr. Korošec in njegovi tovariši. Na krepko delo torej! V delu je spas, pa tudi napredek! LISTEK. Dostojevski la Raz- (Dalje.) Malo izviren je v svojem zasnutku tudi njegov roman „Ponižani in razžaljeni",*; objavljen 1. 1860. Hladnega sprejema, ki ga je učakal med ruskim občinstvom, ni utemeljiti iz nezanimivosti, temveč ravno nasprotno, ker je bila senzacija njegove fabu e preveč neruska in nedostojev-ska. Sentimentalno dejanje, z neverjetno požrtvovalnostjo pisatelja Vanje, neverjetno dvojnim značajem Nataše in neverjetno podlostjo kneza Valkov-skega je Diesajen Sue, dočim js v tehniki in slogu dokaj Boza. Navzlic temu pa, da si je pisatelj izposodil oblike, ideje in večino, kar je zunanjega, je ostal individualen tudi tu kdor čita pogovor med Vanjo in pijanim knezom, ta mi bo priznal, da je Dostojevski pri vsej svoji nesamo-stojnosti poglobil svoje tipe tako, kakor jih ni bil nobeden izmed njih, katere je posnemal. Slovensko občin- *) Izide v »Leposlovni knjižnici" Katoli-liškega tiskovnega društva. stvo utegne baš zato z zanimanjem poseči po tej knjigi, ker je njegovemu evropsko vzgojenemu okusu bližja od marsikaterega njegovega dela, in ker mu bo ugajala mehkoba Čuvstva in trpeča in žrtvujoča se ljubezni, v katero se liki v plašč prikupljivosti zavija samo po sebi odurno življenje „Ponižanih in razžaljenih". „Spomini iz mrtve hiše" so izšli istočasno z „Les Miserables" V. Huga. Glas, na kakršnem je ta knjiga Dostojevskega po vsej Evropi, mi pač odpušča obširnejše razmotri-vanje. Opozorim naj le na nekaj : Na to, da se Dostojevski kot politični jetnik ne čuti mučenika med svojimi tovariši, roparji in tatovi. Splošna težnja ruskega duha je, uvrstiti zakon morale in politični zakon v isto vrsto konvencij z isto odnosno vrednostjo. S tega stališča sodi pisatelj prestopke obojih, slično prestopkom v igrah, kjer se plačuje globa. Plačaj globo, pa si opran! V „Zločinu in kazni" imamo mogočen dokument tega ruskega mišljenja, da zločin ni greh, temveč nesreča. Znani ruski pisatelj Melšin se v svojih vrsticah dokaj naslanja na to knjigo Dostojevskega. Najboljše in za večne čase najpomembnejše med njegovimi deli, da- siravno temu primerno opremljeno z vsemi znanimi nam nedostatki pisatelja je „Zločin in kazen".*) Videli smo zgoraj, da je Fedor Mihajlovič že pred svojim jetništvom v krogu Petraševskega predaval o osebnosti in individualizmu človeka. Ne vemo, kdaj je čital Buhverja Lvttona roman „Evgen Aramu, vsekako pa obstoji med obema deloma do gotove meje sorodstvo, ki ga ni mogoče tajiti. Toda, dočim v Bulwerjevem romanu učenjak izvrši zločin kot žrtev v prid znanosti, za katere služabnika se šteje, torej iz nekakega idealizma, so motivi v Razkolnikovu drugačni. „Zločin in kazen" sveti globoko v dušo Dostojevskega in priča, kako se je v njem, liki v njegovem junaku Razkolnikovu, boril mogočen, impo-zanten egoizem razuma s čuvstvi, ki mu niso mogla slediti in so se po hudem omahovanju podvrgla krščanstvu. Dočim je „Evgen Aram" slučaj neoerkvenega jezuitstva, kjer vzvišeni namen posvečuje proskribirano sredstvo, je Razkolnikov krvni brat Nietzscheja Stirnerja. Dijak in izobraženec je videl na posorišču zgodovine *) „Zločin in kazen-. Spisal F. M. Dostojevski, preložil Vladimir Levstik. Natisnila in založila Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani. 1907. vstajati „Napoleona", on pa, revež, ne more do svojega cilja, ki ga ne gleda v delovanju za vse, temveč v osvobojenju sebe samega, v zavesti, da more svobodno sopsti le tisti, ki ima moč. In do tega cilja vodi denar. In kdor nima denarja, si ga mora pridobiti: ako ne tako, kakor bi rad, pa tako, kakor more. Torej ima pravico, ubiti in oropati „škodljivo uš", staro oderuhinjo, ki je vsem na poti, da njen denar ne poj de za cerkve in samostane, temveč da kaj koristi na svetu. To je aritmetika hladnega egoista razuma; in ta aritmetika je matematično tako pravilna, da se Človeku jezijo lasje, ko ji sledi. Razkolnikov le ni izČistil zadnjega rezultata: ni treba, da bi denar kaj koristil, ni se mi treba opravičevati zakaj, saj nimam komu dati odgovora; zadostuje, da hočem, inkerhočem, smem, Če morem. To je aritmetika individua, recimo edin ca, da govorimo s Stirnerjem. Edineo je: vsi manj njegovi bližnji. Iz te enačbe pa dobimo formulo: vsi manj edineo so družba. In družba je anarhist zase. Edineo taji pravico družbe, družba pravico edinca. Ker je močnejša, mu jo pr istr i že in mu zavije vrat, kjer išče svoje sreče v nesreči drugega. S tem zadobe dejanja takozvano moralno vrednost, dočim so v bistvu le fizika-liČni dogodki. Razkolnikov pa ni prišel do fizike; obtičal je v morali in izvršil svoj Čin z zavestjo, da dela nekaj, kar treba odtehtati. To zavest je moral imeti, sicer ne bi sledilo to in ono, kar ga tira naposled v roke preiskovalnega sodnika. Način, kako je risan kruti boj med razumom in Čuvstvom, med egoizmom in instinktivnim strahom pred družbo, med svobodnim edincem in nezatirljivo vestjo, je brez primera v slovstvih vseh Časov in narodov. Vest pogubi Razkolnikova, kakor pogubi vse zločince razen kronanih. Napoleona ni pekla vest, ko je zrl na svoja bojišča in črtal svoj podpis pod smrtne obsodbe nasprotnikov: kdo je mogel obsoditi njega? „Zločin in kazen" je pisan preveč sugestivno, da bi prezrli v njem odsev pisateljevih lastnih duševnih bojev. V „Razkolnikovu" je podlegel Dostojevski sam, kakor se je uklonil v svojem življenju, dasi je umetnik idealno izpremenil banalno onemoglost Človeka, ki smo jo že spoznali med razmotrivanjem njegovega zagovora in njegovega pisma Aleksandru II. (Dalje pri h.) ■.....na 4264 Shod u Šmarll. Kakor strela z jasnega se je po šmarski okolici razširila vest, da ima v nedeljo, dne 5. maja dr. Šusteršič shod v Šmarji. Sicer je bil dr. Šusteršič že davno poslanec ljubljanske okolice, a nikdar ga Še ni bilo morda kam v to stran, da bi vprašal, kaj je ljudem, ki jih zastopa, treba. Sedaj pa se mu je zdelo vendar sumljivo, ko so v okolici trije kandidatje, da morda vendar niso Šmarci in drugi ljudje tako zabiti, da bi ga volili, ne da bi se prišel predstavit. In tako je poslal šmarski kaplan dva svoja ad-jutanta, mežnarja in organista, v petek po vsej okolici z listi, da je v nedeljo shod. Obenem je šel seveda telegram na Lipoglav, v Sentjurje in na Kopanj, odkoder naj bi župniki pripeljali svojo bando. Že v nedeljo zjutraj je bila tudi prva maša politično pobarvana in šmarski dekan je rekel na prižnici besede, ki so po paragrafih sedanjega volilnega reda kaznive. On je namreč pretil, da DO imel smrtni greh in da se bo moral pred bogom zagovarjati vsak, ki ne bo volil poslanca Sa Ii. S. Za to besedo bomo še dekana držali. Enako je bila pridiga popolnoma politična in politični agitaciji se je moralo umakniti vse drugo. Tako je bilo torej vse lepo pripravljeno in ob eni so se že vršile šmar-nice, ki so se morale na ljubo dr. Šusteršiču umakniti za eno uro više. Ob dveh pa se je pripeljal dr. Šusteršič menda v kočiji iz Želimelj. Na dvorišču županovem, pri Šker-jancu, se je zbralo precej kmetov, do 400, pomnoženi posebno z nahujska-nimi četami iz Šent Jurja, od Kopanja in od Lipoglava. Na hodniku so se zbrali šmarski dekan, šentjurski župnik, župnik iz Žalne in g. Košak. Pred nje se je vstopil dr. Šusteršič in je začel svojo znano agitacijo. Predsednika se seveda ni volilo, niti se ni vršil shod po kakih pravilih zborovanja, ampak dr. Šusteršič je povzel besedo in začel. Kaj je govoril, je znano. Govoril je o enaki volilni pravici (koroških Slovencev seveda ni omenil), govoril je o zakonu. Češ, da liberalci hočejo, da bi mož baran-tal z ženo. kakor s kravami, govoril je o dveletni vojaški službi, pa ni povedal, da je on glasoval zoper to, govoril je o izseljevanju, pa ni povedal, kaj je temu vzrok; govoril je proti gledališču, češ. da ga plačuje kmet; govoril je proti banki Slaviji, češ, da je židovska, govoril je proti šoli, češ, da preveč stanejo: govoril je o zvišanju uradniških plač, pa ni povedal, da so bile zvišane duhovniške plače za 9 milijonov in govoril je še mnogo, zavijal in lagal. Gospodje so mu aplavdirali, a ljudstvo ni hotelo, kajti slišalo je že mnogo takega in dr. Šusteršič bi bil že lahko vse to, kar je obJjuboval, izpeljal, ko bi bil hotel, pa ni nič. Mnogo glasov se je Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Vožnja po morju je trajala vsled jesenskih viharjev razmeroma dolgo. Opetovano je morala Desantičeva jadrenica iskati zavetišča v pristanih dalmatinskih otokov. Prebivalstvo teh otokov je bilo od nekdaj v tesni zvezi s pirati, večinoma so se ljudje vsaj po nekaj let sami udeleževali piratstva ali vsaj šli vsako drugo ali tretje leto med pirate, četudi le za nekaj časa. Ker je Desantič, kije poznal vsak otok in skoro vsakega človeka, vse to natančno vedel, je povsod sicer skrivaj a jako vestno poizvedoval po kakem človeku, ki je bil prisoten pri uničenju piratskega brodovja poleg Sante Mavre. Izvedel je, da so se nekateri rešili in da so pobegnili v Senj, kjer je bilo že mnogo let pravo gnezdo piratov. Svoj čas so se Albanci in Hercegovci, ki so bežali pred Turki, naselili blizu Spleta in so od tamkaj uprizarjali roparske izlete na turško ozemlje. Izmed teh ljudi so se rek-nitovali piratje, ki so najprej na albanskem obrežju napadali turška mesta in turške ladje, potem pa raz- slišalo proti, tuji gospodje pa so mirili nemirno množico. Na konou je obljubil, da bo še več ki a t prišel povprašat po željah ljudstva itd., ker bo baje imel poslej več Časa. Po govoru so začeli zopet gospodje na odru ap'avdirati, a ljudje so jih le malo posnemali. Dekan Tr-ček nato vpraša, Če se kdo oglasi k besedi. Oglasi $»e ril. Lah, a že po prvih besedah dajo farji znamenje, naj ga ne puste govoriti. Govornik je vzel slučajno v roke „Novo dobo", a naenkrat seje začulo: „Narod" ima v rokah. Dr. Šusteršič vpraša nato, kdo je za to, da govornik govori. Po dvorišču nastane šum, eni za, drugi proti Roke je vzdignila nad polovica, a v tem se je pojavil v ospredju dekan in roke so padle. Šusteršič hiti zaključevat svoj shod, med množico veliko razburjenje. V par minutah so črnuhi z dr. Šuster-šičem vred zapustili dvorišče in spravili svoje trebuhe na varno. Najbolj vnet za dr. ŠusterŠiča je bil gospod Remec, nadučitelj v Šent Jurju, dasi je nekaj minut preje govoril dr. Šusteršič proti učiteljstvu. Tako je v Šmarji. Gospodarijo tam tuji ljudje, pridejo dohtarji, smejo govoriti, domaČ Človek ne sme. Dr. Šusteršič pa pravi, da bi rad slišal kmetske pritožbe. Imamo jih mnogo in jih bomo povedali v nedeljo. Odgovorili bomo tudi na laži, ki jih je v zaščito duhovščine pripovedoval dr. Šusteršič. Shod se je vršil prav na tistem kraju, kjer so nekaj desetletij preje dvignili šmarski uporniki svojega vodjo na sod, in se zavezali na boj zoper graščake. Daleč je padla vas, ki danes noče poslušati človeka, ki je izšel iz njih srede v znamenje, daje izginil stari uporniški duh in da hoče kmet biti zopet suženj ne enemu, ampak še večim, saj je dr. Šusterštč dvakrat graščak, in slug ima mnogo in zelo dragih. Pa to niso bili Šmarci ne Sapljanje. ki so padli, o ne, oni stoje trdno, vsa dolina je zoper dr. ŠusterŠiča, zmagali so oni, ki so prišli iz hribov prodajat v Šmarje svoj klerikalizem. Malo jim bo pomagalo, kajti mi smo uporniki in bomo Še zanaprej. Hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodje. Tudi v Šmariji vre in poka, ne maramo prepira, ampak hočemo mir in 14. t. m. vemo, komu bomo oddali svoje glasove. Takrat bo naš dan in imeli bomo pravico, če ne govoriti, pa voliti, in to je odločilno. Minister dr. Pacak o nagodbi. Praga, 6. maja. V Hrudimu je imel minister dr. Pacak shod, na katerem je izjavil glede nagodbe: „V vaše pomirjenje vam lahko zagotovim, da ima tostranska vlada dosedaj proste roke, in da ima trdno voljo, skleniti le tako nagodbo, v kateri se bodo varovali vsi interesi tostranske širili svoje roparstvo po vsem grškem morju do Male Azije in do Egipta. Tudi kralj Gjačič je dobival iz teh krajev, pozneje tudi iz vsega hrvatskega Primorja in iz Istre svoje pirate, s katerimi je toliko Časa stra-hoval mogočno Turčijo. Končno se je Turkom posrečilo, da so zavzeli Klis nad Spletom in razgnali te svoje sovražnike, ki so jih ljudje imenovali Uskoke. Mnogo so jih Turki pregriali, ostali so pobegnili v gore. Ko je tedaj avstrijski nadvojvoda Ferdinand izvedel, da nameravajo Turki naskočiti hrvatsko Primorje in zavzeti Senj, je povabil Uskoke v to mesto in jim obljubil svoje varstvo in svojo pomoč, če se zavežejo braniti Senj proti Turkom. Uskoki so to ponudbo z veseljem prevzeli in se naselili v Senju, ki je bil od tedaj njih glavno središče in zavetišče. Roparski napadi na Turke in izleti na turško ozemlje so bili od tedaj na dnevnem redu, ob enem pa so se Uskokje z veliko vnemo posvečavali piratstvu. Vedno jih je bilo več sto v Sredozemskem morju pod zastavo kralja GjačiČa. To je vse vedel kapetan Desantič in ko je še zaznal, da so nekateri piratje, ki so utekli usodi polovice, industrijski, obrtniški in kmetijski. Rajši nagodbe sploh ne sklene, kakor pa za naše interese Škodljivo. Najboljše jamstvo za to nam je previdno postopanje ministrskega predsednika. Pa tudi na podlagi splošne volilne pravice izvoljeni parlament bo skrben čuvar ljudskih interesov. Za povrdigo Dalmacije Dunaj, 6. maja. Trgovinski minister dr. F o i-1 je prinesel s svojega potovanja po Dalmaciji brezbrojne načrte za gospodarsko povzdigo dežele. Prva akcija, ki jo začne vlada, je izpopolnitev cest. Zgradi se več državnih cest, pa tudi za konkurenčne ceste, posebno po večjih otokih, so zagotovljeni državni prispevki. Tozadevna sredstva so že pripravljena, in ponekod se je z delom pričelo. Vseh novo projektovanih železnic je blizu 600 km, ki se morajo zgraditi v določenem času. Stroški so proračunjeni na 7 in pol milijona K. Ogrski ministri na Dunaju. Dunaj, 6. maja. Minister zunanjih del grof A n d r a s s y je bil danes popoldne v dolgi avdijenci pri cesarju. Poročal je cesarju o raznih zadevah svojega delokroga, predvsem o zakonskem načrtu za jamstvo ustave. — Jutri pride še ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e poročat cesarju. Vsled nepričakovanega prihoda obeh ministrov se je po Dunaju raznesla vest, da je Wekerlejevo ministrstvo odstopilo. Ko so vsled tega naskočili ministra grofa Andrassvja po avdijenci zvedavi časniški poročevalci s prašanji, ali so vesti o demisiji resnične, je grof Andrassv smeje odgovoril: „Žalibog niso resnične." Dogodki na Ruskem. Varšava, 6. maja. V Jekateri-noslavu so vdrli oboroženi možje v kaznilnično cerkev, kjer so bili kaznjenci zbrani pri božji službi; ubili so paznika ter oprostili 13 kaznjencev. Petrograd, 6. maja. Povodom velikonočnih praznikov je podpisal car ukaz, s katerim se pomilosti mnogo političnih kaznjencev. Nadalje je car potrdil rekrutno predlogo, ki jo je sprejela duma, in kjer je določeno število rekrutov s 462.950. Jutri se reši kriza v predsedstvu dume. Radi k al c i zahtevajo, naj predsednik G o 1 o v i n odstopi. Golovin bo stavil vprašanje glede zaupanja. Odesa, 6. maja. V mestu H a-valensku pri Saratovu je bil velik ljudski shod. Udeležilo se ga je nad 5000 oseb. Revolucijonarni poslanci so imeli ščuvajoče govore, vsled česar je policijski predsednik shod razpustil. Nastal je pretep, pri katerem sta bili neki delavec in neki gimnazijski dijak ubita, poslanec Kirnošov pa je bil hudo ranjen. London, 6. maja. 180 ruskih socijalistov je prosilo dansko vlado, da bi smeli preko Isbjerga potovati na Angleško, kjer nameravajo prire- kralja Gjačiča in njegovih tovarišev pobegnili v Senj, je sklenil, da vsaj za nekaj ur ustavi svojo ladjo v pristanu tega mesta. Ne da bi komu kaj povedal o svoji nameri, je zavil svojo ladjo v tisto smer in vsled ugodnega vetra kmalu zagledal na vznožju velikanskih gora ležeče močno utrjeno mestece Senj. Na obrežju je bilo zbrano polno ljudi, ko se je usidrala Desantičeva jadrenica. Toda komaj je bil Desantič vse v red spravil, da je mogel ladjo zapustiti, so se ti ljudje na veliko Desantičevo začudenje začeli razhajati, prav kakor bi se ga vsi bali, in tudi po trgovinah in gostilnah je Desantič zaman poizvedoval po Ladislavu GjaČiču. Sodil je, da ga utegnejo Senjani smatrati za kakega vohuna in da se mu zaradi tega nezaupno umikajo. Vrnil se je torej na svojo ladjo in z njo odjadral gori proti istrski obali. Hitro po njegovem odhodu je zapustila senjski pristan mala ribiška ladja in krenila za Desantičevo jadrenico. — Skrbi, da ostanemo vedno v primerni razdalji od te ladje, a da je niti za treno tek ne izgubimo iz oči, je rekel velik prileten mož po- diti velik shod. Vlada je shod prepovedala. Novi vladar v Brunšviku. Berolin, 6. maja. Zanesljivo se poroča, da je vojvoda Albreht iz Meklenburg-Šverina prevzel vlado v vojvodini Brunšvik. Franoosko-japonski dogovor. Pariz, 6. maja. Med Francijo in Japonsko se vrše že nekaj časa pogajanja, da se ' sklene dogovor, s katerim si obe velesili zajamčite medsebojno svojo posest v Vzhodni Aziji. Ta dogovor naj bi bila dopolnitev k angleško japonski pogodbi iz leta 1902. Vstaja v Maroku. London, 6. maja. Reuterjev biro potrjuje brzojavne vesti iz Ma-rakeša, da je prebivalstvo proglasilo sultanovega brata Mule j a Hafida za sultana. Tudi oblasti so baje sultana Abdul Azisa pismeno obvestile, da ga ne priznavajo več za sultana. Mulej Hafid je dosedaj podkralj v južnem Maroku. Slovi za inteligentnega moža ter ima dobre zveze z Evropejci. Po umoru Francoza dr. Mauchampa je edino on preprečil celo vrsto hudodelstev. Vsa vplivna južna plemena so na njegovi strani. Ako se prizna za sultana, se položaj zboljŠa ter nastane konec anarhije. Ves jug se je odpovedal sultanu ter nočejo več priznati njegovih uradnikov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. maja. — Kregarju se slaba godi. Za snoci je bil pri Majarončku v Vod-matu napovedan Kregarjev javen shod ob 8. uri. Ob določeni uri je prišlo tja 12 klerikalnih eksistenc, med katerimi so bili mladi Gostinčar, Puc in črnogledi Kocmur, torej samo ljudje, ki bodo morali še precej čakati, da dobe volilno pravico. Le dva med njimi sta bila Vodmatčana. Kako se je pa njih krščansko-socijalno srce prestrašilo, ko so videli, da je ves zborovalni prostor zaseden z zavednimi vodmatskimi volilci! Možici so izgubili korajžo, da bi zborovali v napovedanem lokalu, zato so jo popihali med silnim smehom napred-njakov ob 9. v Dermastijevo Šnop-sarijo po domače „Pri Kamnarju". Iskali so drugod prostora, a ga v vsem Vodmatu niso dobili. Ker so klerikalci vsled jeze, da so jim zavedni voliloi zmešali štreno, brusili jezike in psovali, kakor se spodobi po katoliški navadi, bili so oklofutani in obrcani, da je bilo kaj. Preplašeni in zbegani krščanski s o ci j alci so se stisnili v 2 metra dolgo in pol drugi meter široko beznico, zaprli okna in steklena vrata in božjastno gledali drug drugega, kajti tako slabega večera niso pričakovali v „klerikalnom" Vodmatu. Ker so naprednjaki veljniku. Čaka te bogato plačilo, če nam ladja ne uide. Mož, ki je tako govoril, se je postavil na sprednji konec ladje in neprenehoma pazil na Desantičevo jadrenico. — Dobro, da me ni nihče videl, je govoril mož sam s seboj in da me ni nihče spoznal. Kaj neki še hočejo ti ljudje od nas, da se upajo priti takorekoč v levov brlog V Desantič je v tako tesni zvezi s Turki, da jim gotovo služi kot vohun. Kdo ve, Če se ne pripravlja nov naskok na nas. Mož, ki je tako ugibal, je bil nekdanji pobočnik kralja GjačiČa, tisti, ki sta ga Kržan in Tomo zasačila v podzemskem rovu v Farna-gusti in ki je bil potem poslan h kralju Gjačiču, da mu ponudi življenje njegovega sina, če pride* Faina-gusti na pomoč. Desantičeva jadrenica je med tem hitela z vso nagi os tj o svojo pot. Ko je prišla mimo Kraljevice, so se na obzorju v jasni luči jesenskega solnca pokazali temnozeleni obrisi — obrežje „petega dela vojvodine Kranjske" — iz tega zelenja pa se je svetilo belo poslopje, vidno daleč po morju, samotni samostan opatijski. hoteli priti na shod, jim je bil vhod zabranjen, Češ, da se zboruje po § 2. zborovalnega reda. Zavedni volilci so glasno protestirali proti temu, ko so pa videli, da se reveži v Šnopsarij vsi tresejo samega strahu, zaprli bo jim še zatvornice na oknu in lesena vrata, češ, „da boste bolj varni". Ko je neki klerikalec prišel odpirat vrata, prijeli so ga za ušesa in ga potegnili ven, češ da mu je prevroče notri, ker so tako stlačeni kot slani ki. Med tem se je nabralo pred Kamnarjem nad 200 oseb, ki so glasno demonstrirah za župana Hribarja. V šnopsariji se je med tem vršil shodek in kadar se je čulo iz nje kako čivkanje, klicalo je ljudstvo ironično: „Živio monštran-car!" Pele so se slovanske pesmi, vsa pa je bilo navdušeno za narodno-naprednega kandidata župana II:.-barja. Res, Kregar vkljub vsemu krščanstvu nima sreče. 14. maj bo pa posebno pokazal, pod kako nesrečno zvezdo je rojen. — flessmann v Ljubljani Po- r očali smo včeraj, kako je višji dunajski klerikalec Gessmann delil v Ljubljani svoje milosti in blagoslove. Klerikalci so se bahali, da se mu je poklonila tudi deputacija uslužbencev c. kr. pošte. Mi smo to zabeležili. Zdaj pa smo se uverili, da klerikalcem res ni nikdar verjeti, prav nikdar. Kadar odpro usta, se zlažejo. Pri Gessmannu namreč ni bilo nobene deputacije uslužbencev c. kr. pošte. Obiskal ga je le en sam posni uslužbenec, a čisto na svoj o roko, ne da bi imel kako pooblastilo od svojih tovarišev. Okra j na skupina nas je pooblastila konstatirati, da ni bil nihče opravičen oglasiti se pri Gessmanu v njenem imenu ali v imenu poštnih uslužbencev. Prokleto slaba mora presti klerikalcem, če so že enega samega moža, ki obišče Gessmanna, tako veseli, da napravijo iz njega celo deputacijo. — Klerikalne laži. Že večkrat smo omenili in res veliko čudo je, da ima „Slovenec" in njegovi pristaši pri vsakem shodu povečalii steklo. Kakor vidijo pri vseh svojin shodih silno množino volicev, tako so jih tudi videli na shodu, ki so ga priredili v Šmarji pod Ljubljano. Poslušajte in strmite! „Slovenec" pravi, da je bilo na shodu okoli tisoč volil-cev. Lepo število bi bilo to, ako bi le bilo resnično. Nekaj besed o tem shodu! V klerikalni Škrjančevi gostilni v Šmarju se je zbralo preteklo nedeljo le kakih petsto ljudi. Ljudi pravim, ker med pravimi možmi - volilci je bila pomešana na shodu cela truma mladoletnih fantov, žensk in otrok. Debeli šmarski „tehant-pozdravili ljudi in so takoj dali besedo dr. Šusteršiču. Ko je kopica zbranih črnosuknježev, s kolarjem pod vratom, zavpila svojemu vojskovodji, živio, in so ti „gospodje" dregnili kmete, katere so pripeljali prav iz MT Dalje? * prilogi- ~^M£ — Živela domovina, je z gromkim glasom zaklical Tomo in držeč Maro okrog pasu vihtel svoj klobuk — Živela domovina, je viknil Kržan in se obrnil k Asunti. Pred tremi leti sem zapustil ta kraj. da poišČem v tujini sreče in bogastva Našel sem več kot sem zaslužil Vračam se v svojo domovino z najdražjim zakladom, kar jih premore svet — s teboj, moja Asunta. Molče sta se držala za roke in ozirala na obrežje. Bližje in bližje je prihajala ladja. Že se je razločevala skala, na kateri so stale razvaline Kržanovega gradiča, kamen, izza katerega je ustrelil tihotapec na Kr-žana in ga ranil, pa tudi poslopja kjer sta Asunta in Tomo toliko dni trepetala za Kržanovo življenje. Tako blizu je bila že ladja, da je bilo že lahko spoznati vsakega Človeka. Z jasnimi pogledi se je ozirala vojvodinja Asunta po obrežju. Naenkrat je zadrhtela po vsem votu. Položila je roko nad oči, kakor bi hotela bolje videti in vsa iz sebe zakričala: Tam — Andrej — tam pri hiši — oče — oče! (Dalje prih.) Priloga „Slovenskemu Marođn" II. 104, đie 7. maja 1907. I hribov, v rebra, so tudi ti zavpili po I vzgledu „gospodovu svoj: Živja, I živja. Nato je začel dr. Šusteršič I „razvijati" program svoje Stranke j ljudskih Sleparjev. Debeli župniki so I svečano prikimavali njegovim"besedam I Ju tudi drugim zbranim rekli, naj I kličejo: „Tako jeu, „živio dr. Šuster-I Šiča itd. Bilo pa je na shodu — in I to je beseda — veliko mož, ki so I klicah Šusteršiču: „Laže", „to je lis-I jak", nzdaj nam govori tako, ker b; I rad, da bi ga izvolili, potem pa bo delal drugače", „ta ne ve, kje nas čevelj ž uli, kmeta izvolimo" itd. O nismo tako neumni, ne, niti Šmarci, niti okoličani, da bi verjeli besedam ! Jobrikujočega se barona ŠusterŠiča! — Ampak še eno besedo! „Slovencu" bo onih, naravnost žaljivih besed, ki so letele na „nekega mladega nevo-lilca" še žal. Naj bodo gospodje kar tiho, da se ne bi morda kdo spozabil in bi razkrinkal nekaj, kar bi bilo onim gospodom zelo, zelo neprijetno. To sem omenil zdaj le mimogrede. — Bliža se 14. maj in takrat bodo gledali osuplo in bodo strmeli vsi oni, ki nam vsiljujejo bogatega barona dr. SusteršiČa. Živio Žirovnik! S. S. — Državnozborski kandidat za kostanjeviški, mokronoški in trebanjski volilni okra] Ob priliki vinskega semnja v Krškem dne 5. maja t. 1. je vstal kmet Al. Go-renc po strogo strokovnem govoru vinarskega komisarja Fr. Gombača ter predlagal, da se Gombača v zaslugo njegovega dosedanjega kletnega uspešnega delovanja v prid kmetijstva, posebno vinarstva in sadjarstva, postavi kot kandidata za zgoraj omenjene volilne okraje. Navzočih čez 300 kmetov je kandidaturo navdušeno sprejelo. Sestavil se je takoj volilni odbor, ki bode skrbel za to, da postane ljudska beseda kri \ in meso. — čeravno je g. Gombač priporočal kandidata S. L. S. g. dr. Hočevarja in čeravno se je izjavil, da on (Gombač) ne kandidira, so ga kmetje vendarle proglasili svojim kandidatom in sedaj gre od ust do beseda, da hočejo složno nastopiti zanj ter mu na ta način izkazati svojo zahvalo za njegovo dosedanje uspešno delovanje. Ljudski volji se Gombač ne more protiviti. — Iz Krškega se nam piše: Ponesrečen klerikalni shod.) Kakor znano, je bilo tukaj pretekli teden zelo veliko štajerskih plavičarjev, ki so po večini zavedni kmetje ter se ne puste voditi od znane kmetske zveze Tem zavednem kmetom je hotel rajhenhurški župnik Cerjak v spremstvu dveh kaplanov v petek, 3 t m., v gostilni pri Vanišu nekaj govoriti, kar pa se je revežu zelo ponesrečilo. Shod se je otvoril ob 8. uri zvečer. Predsednikom je bil izvoljen neki zavedni kmet. Potem je začel kaplan Tratnik nekaj kl o bas ari ti o kmetski ~~-zi ter končno citirati neki odstavek iz „Nar. Lista" št. 8 ter poudarjati, da ni res. Klici: „Dokažite, da ni res!" In g. kaplanče je bil v taki zadregi, da ni mogel ne naprej ne nazaj; izustil je še par plitvih izgovorov in nato zaključi predsednik shod. Tako se je torej vršil ta „velikanski" shod, kateri je imel zelo malo uspeha. Kmetje so se smejali Tratni-kovim budalostim ter dejali, da bi bilo boljše za te tri korenjake, da bi doma ostali. Upamo, da bo ostal ta ponesrečen shod v trajnem spominu g. Cerjaku ter da se ne bo upal več nadlegovati Štajerskih kmetov s takimi shodi kmetske zveze, ali pravzaprav „smešne" zveze. Res je hudo, Če se človek sili v politiko, pa ima tako malo političnega talenta za to, kakor ravno dičnik g. Cerjak. G. župnik, vaša kmetska zveza je v resnici smešna zveza. A — Kako agitirajo farji za Kreka? S Skaručne se nam piše: Pri nas ni ljudstvo Čisto nič navdušeno za kandidata dr. Kreka in mnogo volilcev je, ki odkrito izjavljajo, da bodo oddali svoj glas županu Seršenu, ki je sam kmet in pozna bolj kmetske potrebe in nadloge, kakor pa profesor bogoslovja dr. Krek, ki pride med kmete samo takrat, kadar jih potrebuje. To silno jezi gospode v farovžu in ker ne morejo drugače vplivati na volilce, so si izbrali ime- nitno sredstvo, ki po njihovem mnenju mora uporne volilce prisiliti, da bodo glasovali za Kreka. V Vodicah je posojilnica, pri kateri ima glavno besedo župnik Simon Žužek. Ta je ukazal odbornikom, naj sporoče tistim kmetom, ki so dolžni posojilnici, da se jim bode posojilo odpovedalo, ako ne volijo Kreka. Vodiški kaplan pa je v nedeljo dal sklicati k sebi ženske iz vse fare ter jih pozval, naj prineso v ponedeljek njemu glasovnice svojih mož, da jih bo on izpolnil. S tem sta ta božja namestnika kršila zakon v varstvo volilne svobode, ki pravi med drugim: Kdor vpliva na voliloa s tem, da mu grozi z gmotno škodo, zakrivi p r e g r e-šek volilnega nasilstva, ki se kaznuje s strogim zaporom do enega leta; kdor s a m o-voljno in brez volilčevega izrecnega dovoljenja odvzame njegovo legitimacijo in izpolni njegovo glasovnico, zakrivi pregrešek, ki se kaznuje z zaporom do treh mesecev. Enako, kakor duhovnika v Vodicah, postopa brez dvoma večina božjih namestnikov na Kranjskem. Svetujemo našim somišljenikom, naj pope, ki na ta ali oni način skušajo vplivati na volilce, brez pardona naznanijo državnemu pravdni-štvu, da cjobe zasluženo plačilo! Vsaka popustljivost z naše strani bi ne bila na mestu v takih slučajih. — Nace Žitnik misijonar, žitnik ima s svojimi shodi po Notranjskem grozno smolo. Kjer pride kaj pametnih ljudi na njegov shod, ga spravijo v tako zadrego, da ne ve, pri čem da je; kjer pa njegovi nasprotniki izostanejo, je pa shod tak, da se bogu usmili. Žitnik je prišel sedaj na originalno misel: poskusil bo, ker drugače ne gre, z misijoni. Preteklo nedeljo je oznanil župnik Janež v Studenem pri Postojni, da bo imel prihodnjo nedeljo Žitnik shod v Studenem in dostavil, da pride že v soboto tja, kjer bo tisti dan spovedoval. Ali ni to pametno V Na shodih ne more Žitnik dobiti volilcev na svojo stran, upa jih pa v spoved-nici zapresti v svoje mreže. Da, da, Nace Žitnis, pred Deklevom imaš ti „boljši del". Kandidat Dekleva namreč ne more volilcev vabiti v spoved-nico in pripravljati za 14. majnik, to zna edino le odgovorni urednik „La-žiljuba" dr. Žitnik. — Žitnikov shod na Vrabčah se je popolnoma ponesrečil. Volilci so skoraj soglasno odklonili Žitnikovo kandidaturo in proglasili Dekleva svojim kandidatom. Žitnik, iznenađen nad tako kmetsko upornostjo, je v svoji sveti jezi izjavil, da ne mara glasov od Vrabčanov. Kako je že rekla tista lisica, ki ji je viselo grozdje previsoko? Tudi shod na Slapu je bil jako klavern. Ugovori zoper Žitnikovo kandidaturo s strani nekaterih neustrašenih volilcev so Žitnika tako zbegali in osupnili, da se je podvizal Čim najpreje zaključiti shod. Po shodu je skušal svoje nasprotnike s pijačo pridobiti 'na svojo stran. Pa ni šlo! Možje so ostali trdni. Odločno so zavrnili njegovo vsiljivost in ga pozvali, naj odstopi od kandidature, ker ni sposoben zastopati kmeta. — Iz Zagorja ob Savi. Ker klerikalci v litijskem okraju napredne volilce begajo, da naj glasujejo za Povšeta, ker bodeta baje na Dunaju z g. Hribarjem svoj klub ustanovila, v kojem pa ne bode dr. ŠusterŠiča, vsled tega smo se zagorski napred-njaki odločili, da bodemo 14. t. m. vsi oddali svoje glasove za gospoda Ivana Cankarja, pisatelja na Dunaju, in priporočamo, da se tudi v drugih krajih v tem smislu deluje ter se ni potreba pustiti terorizirati od klerikalcev. Zagorski naprednjaki. — Iz Postojno se nam piše: Nedeljo, 6. t. m., so prišli po maši ljudje iz Studenoga v Postojno ter verodostojno povedali, da je famozno Čudežni župnik na prižnici naznanil, da hoče Žitnik tako dober biti, da bo imel v nedeljo velik shod v Studenem ob 3. popoldne. Iz posebne lju- bezni bo prišel že v soboto ter vse popoldne — spovedoval ter imel v nedeljo zjutraj mašo za srečne volitve. Končal je Dominčk z besedami: „Mcški volite, ženske molite." To je že blasfemija. — Volilni shod pod milim nebom V Senožečah, katerega je priredila „Kmetska stranka" 5. t. m., je bil gotovo največji in najlepši, kar se jih je dosedaj priredilo na Notranjskem. Navzočih je bilo do 2000 volilcev. Shodu je predsedoval deželni poslanec g. Ar ko, ki je razpravljal o programu notranjske „Kmetske stranke". Za njim je govoril gospod Jenko, ki je jako spretno ožigosal one kmetske osrečevalce, ki ponujajo Notranjcem Žitnika za poslanca. Burno odobravanje navzočih je sledilo njegovim poljudnim, resničnim in času primernim izvajanjem. Nato je nastopil g. kandidat Dekleva, navdušeno pozdravljen od zborovalcev ter v daljšem poljudnem govoru razvil program svojega delovanja v parlamentu, ako ga volilci izbero za svojega poslanca. G. dr. V. GregoriČ se je toplo zavzemal za Deklevovo kandidaturo in priporočal volilcem, naj 14. maja soglasno vsi volijo edinega pravega kmetskega kandidata Deklevo. Deklevova kandidatura je bila nato soglasno sprejeta z velikanskim navdušenjem. — Gessmann v Kočevju. Nikjer na Kranjskem ni tako Jjutega volilnega boja, kakor je na Kočevskem. Slovenci smo vajeni, da gledamo nekako od zgoraj dol na Ko-čevee, a zdaj se kaže, da je v teh ljudeh čudovito mnogo žilavosti in en-eržije. Klerikalci so postavili za kandidata prof. O b er gf 5 11 a, ki je silno mnogo storil za Kočevce in je bil Še pred nekaj meseci gotovo najpopularnejši mož na Kočevskem. Vse ga je resnično spoštovalo. Toda kakor hitro se je pokazalo, da kandidira Obergfull kot klerikalec, dvignili so se zavedni Kočevci proti njemu. Klerikalca ne in če je to sam Obergfull, tako je šlo po Kočevskem in začel se je ljut boj, da si je hujšega težko predstavljati. Duhovniki se skoro iz hiš ne upajo. Nekaj agitatorjev je prišlo z Dunaja a Ko-Čevci so jih naklestili in jih poslali s krvavimi glavami domov. Zdaj je prišel sam dr. Gessmann agitirat za Obergfolla na Kočevsko. Pripeljal se je v varstvu več orožnikov in v spremstvu več detektivov v kočevsko Srednjo vas. Zbranih je bilo 80 orožnikov, ki so varovali kožo dunajskega nadjezuvita. Pod zaščito vladnih uradnikov se je peljal Gessmann v Kočevje. Pred njim in za njim so se peljali orožniki, na kozlu vsakega voza je sedel orožnik, ^e velikanske varnostne priprave kažejo, kako silno mora biti med Kočevci sovraštvo proti klerikalcem. — Mutasti pes- Iz S t. Petra V Savinski dolini dne 5. maja t. 1.: Valovi volilnega gibanja so zadeli tudi ob sicer tako tiho našo vas. Tukajšnji župnik Rančigaj — drugače komoden mož — je danes zajahal politično kljuse ter raz prižnico rohnel nad nevernostjo današnjega časa.Dandanes se ne gre za narodnost ampak za vero: sv. zakon hočejo predrugačiti, verouk nameravajo spraviti iz šol; v resni nevarnosti je torej sv. oerkev ! Zato pa boj vsem tistim, ki so proti cerkvi. Treba torej voliti res prave katoliške može. In duhovnik naj ob takih Časih molči? Kateri duhoven danes to stori, tisti je podoben — mutastemu psu. — No, onim gg. duhovnim bratom Rančigajevim, ki še cerkev ne onečaščajo s političnimi kapucinadami, Čestitamo k temu njih najnovejšemu epitetu. — Hudobna agitacija. Pišejo nam: Imam pobožno deklo, ki mi je zaupala tajnost, zakaj župan Hribar ne sme postati državni poslanec. Izvedela je namreč, da bi Hribar odpravil takoj vse maše in procesije ter bi preganjal duhovnike. Vse to bi storil, ker tudi francoski liberalci tako delajo. Na Francoskem so zaprli celo škofe ter so oropali vse cerkve. Ako bi bil izvoljen Hribar, bi takoj odstranil škofa, dal zapreti cerkve ter bi odpravil" vse duhovnike iz de- žele. Zato pa mora vsak dober katoličan moliti in delati na to, da Hribar ne bo izvoljen, nego Kregar, ki je pobožen mož in škofov prijatelj. Kregar zna delati monstrance, kelihe in druge take svete stvari, živi kakor pravi katoličan ter ni nemogoče, da postane še kdaj blažen, če že ne svetnik! Vsega tega pa se o Hribarju ne more reči. Hribar je za ločitev zakona, da bi živel sam kakor Turek ter da bi smel vsak liberalec imeti več žen ali pa vsaj na vsako roko eno. V šolah je že hotel Hribar odpraviti maše, a za zdaj so mu škof to hudobno namero prekrižali. — Tako tercijalka, ki govori gotovo le to, kar je slišala pri klerikalnih agitatorjih. — Pri Fortunu na Vodovodni cesti je bil snoči shod, ki se je res imenitno obnesel. Reči se mora: kar veselje je, gledati in poslušati take vrle in značajne može, kakršni so bili zbrani na tem shoda. — Vljudno vabilo. „Slovenec" je v soboto napadel izkuharja in gostilničarja gospoda Trpincain Ber-ganta, da agitirata za župana Hribarja. Ker „Slovenec" govori pri tem nekaj o „knedljih", ki jih prodajata jmenovana gospoda, vabi g. Trpine urednike „Slovenčeve", naj pridejo enkrat nanje, dal jim jih bo zastonj, kolikor bodo hoteli. In če se oglase pri g. Bergantu, jih bodo tudi dobili brez plačila — že da ne bodo tako sestradano izgledali kakor zdaj. — Dr. Povalej zopet pogorel. V nedeljo je naznanil dr. Povalej shod v Smartnu v Rožni dolini, kjer je teden poprej krasno uspel shod za kandidata Robleka. Shod se je vršil, toda brez Povaleja in proti njemu. On sam pa je moral pred razjarjeno množico bežati zopet v farovž, iz katerega je bil prišel. Volilci ga ne marajo in so potem lepo zborovali. Navdušenje za kmetskega neodvisnega kandidata je splošno. Ubogi Povalej, vsi kaplani ti ne bodo pomagali ! — Izjava. Na izvanrednom občnem zboru akad. tehn. društva „Triglav" zbrani akademiki obsojajo z ogorčenjem nastop tistih bivših članov, ki so v sedanjem volilnem boju zatajivši svoja in društvena načela iz kateregakoli vzroka vstopili v klerikalni tabor, posebno pa obžalujejo, da sta se dva bivša društvena predsednika postavila na nazadnjaško klerikalno stališče. Vsled tega tudi akad. tehn. društvo „Triglav" odločno odklanja te gospode kot svoje starejšine. Z odličnim spoštovanjen za odbor: iur. Bogumil Hrašovec, tč. podpredsednik ; Hinko I r g o 1 i č, tČ. tajnik. — Agrarna stranka na Goriškem se je ustanovila zdaj pred volitvami in je postavila v goriški okolici svojega kandidata v osebi Antona Štreklja. Agrarci so veliki optimisti, da pride njih kandidat v ožjo volitev, dasi je več kot gotovo, da bo ožja volitev le med naprednjakom in klerikalcem. „Soča" je vedno poudarjala, naj agrarna stranka ne bo politična, ampak samo stanovska organizacija, ker ni treba cepiti moči v prilog klerikalcem. — „Višji in nižji". V soboto pod tem naslovom priobčeno pojasnilo o užitninskem zakupu je „Slo-venčevim" izvajanjem popolnoma izbilo dno. Kar Čveka, je samo še smešno. Ena sama točka je v „Slo-venčevem" dolgoveznem in neslanem odgovoru, ki jo je treba ovreči. „Slovenec" se sklicuje na to, da ravnateljstvo užitninskega zakupa ni dovolilo gosp. Lampreohtu in nekemu pazniku izvrševati v Ljubljani poleg službe še neko obrt. Zgodilo se je tako, ker to predpisuje službeno navodilo. To navodilo je za uslužbence užitninskega zakupa p o-stava, in ravnateljstvo bi bilo malomarno in zanikrno, če bi se te postave ne držalo in ne pazilo, da se je uslužbenci drže. Gosp. Lavrenčič pa nima v Ljubljani nobenega obrta in lahko posveča vse svoje moči užitninskemu zakupu, ne glede na to, da opeka še nikoli in nikjer ni bila podvržena daou. — Med tovariši napredni, doma klerikalni. Pod to notico je prinesel četrtkov „Narodu vest, da sprejema predsednik naprednega učiteljskega društva Škofa. Ker je letos birmo val Škof do zdaj edino le v kranjskem okraju, moral je biti dotiču ik predsednik učiteljskega društva za kranjski okraj. Gosp. dopisniku svetujemo, naj v bodoče ne vzame vsega kar na debelo, temveč naj se preje malo bolj informuje. Dotični predsednik je imel do škofovega dohoda pouk in Škof mu je bil predstavljen pred Šolskimi durmi če ima g. dopisnik tak sprejem za sijajnega, no potem mu pustimo to veselje. — 0, ta učenost! „Nova doba" zatrjuje, polemizujoč z nami o zadevi slovenskih državnozborskih okrajev, daje podgrajski volilni okraj v Istri hrvatski, torej se ne sme Šteti med slovenske volilne okraje. „Nova doba", glasilo „Gospodarske stranke", se sicer dela vsevedno in podkovano v vsaki stroki, vendar je vsa njena znanost in učenost od muh, saj ne ve niti najnavadnejših stvari, ki jih mora vedeti vsak naobraženec, da ne govorimo o časnikarju, ki mora imeti take stvari v malem prstu. Da je podgrajski volilni okraj v Istri slovenski, to ve vsak politični otrok, samo gospodje okoli „Nove dobe" tega ne vedo. So še pač abecedarji, ki še potrebujejo pouka. Storiti hočemo torej zaslužno delo in jih malo poučiti, saj so reveži poduka še tako zelo potrebni. Torej tisti podgrajski okraj, ki o njem „Novodobaši" trde, da je hrvatski, obsega sodna okraja Podgrad in Buzet ter občine Dekani, Dolina, Mareziga, OČislo-Klanec in Pavnjan v koprskem okraju. V tem okolišu stanuje po ljudskem štetju leta 1900. 36.500 Slovencev, 17.000 Hrvatov in 1900 Italijanov; slovensko prebivalstvo tvori torej v tem volilnem okraju dvotretjinsko večino. Vprašamo sedaj učenjake okoli „Nove dobe", ali je ta volilni okraj slovenski ali je hrvatski? — Po obč. volitvah na Bledu. Pišejo nam z Bleda: „Slovenec" omenja kompromisne kandidate, kateri so bili izvoljeni pri naši zadnji občinski volitvi v L in II. razredu. K temu poročilu je treba sedaj po-pojasnila. Združena opozicija je ^res zmagala. Kdo so ti možje? Prej edina liberalna stranka se je pod spretnim vodstvom ravnatelja Rusa zaradi osebnih ozirov razcepila; Rusova stranka je agitirala zase, oziroma za klerikalce. Ne da se tajiti, da ravno po njegovi in njegove stranke zaslugi imajo klerikalci danes veliko večino v občinskem odboru, kajti izmed 18 odbornikov je 13 odločnih klerikalcev. Seveda bo ta nova stranka ugovarjala, da ni hotela napeljati vode na klerikalni mlin. Ali mi trdimo, da tisti, ki se pritoži zoper napredne Častne Člane, ki voli imenoma župnika in druge klerikalce, nasprotno pa dela z vso silo zoper znane naprednjake gg. Peternela, Pretnarja itd., se ne more več šteti med liberalce in naprednjake, ampak tisti stoji že na nasprotni strani. Gotovo se velika večina volilcev ni zavedala, da deluje in glasuje za župnikove pristaše. Saj se je župniku od vseh strani zaradi zmage čestitalo, učitelju Rusu pa, ki je vse za njega storil, nihče. Saj tudi pohvale ne zasluži. Peternel-Pretuar-jeva klika, kakor jo „Slovenec" za-niČljivo imenuje, je res padla za trenutek, a je živa in bo vstala, kakor hitro volilci spoznajo, da so bili zapeljani. Zdaj bodo klerikalci na krmilu in s svojo veČino ne potrebujejo takoimenovane opozicije ne pri sejah, ne pri glasovanju, ker vse lahko izvrše brez njih in proti njim. Ta nezadovoljna opozicija, dozdaj imeno-novana „liberalna," je pomagala s kompromisom klerikalcem do zmage. Ali se še more šteti med liberalce in naprednjake? Pred svetom jih je sram, da so prestopili klerikalcem v tabor, zato bi radi še veljali za liberalce in pravijo „mi smo opozicija," pa ne povedo, da bi bili vezani s klerikalci proti liberalcem. To povemo zato v javnosti, da jih bo svet oenil po zaslugi. — Imenovanje. Provizorični koncipist finančne prokurature v Trstu, dr. Vladimir Pertot, je imenovan za pristava finančne pro-kurature. — Imenovanje. Višji deželni sodni svetnik v Trstu Ivan OkretiČ je imenovan za generalnega advokata pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru. — Iz jnstične službe na Primorskem. Andrej J a m š e k, kanca-celist v Ajdovščini, je imenovan za kancelijskega oficijala, isto tako kan-celist Anton Andretič v Vodnjanu. Kancelijski oficijant pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu, Just Beligaj je imenovan za kancelista pri dež. sodišču v Trstu. Premeščeni so: kancelijski oficijal Ciril Kumar in kancelist Josip V 1 a s a k iz Pod-grada v Gorico, kancelijski oficijal Anton B o j k o iz Cervinjana in kancelist Blaž Crnja iz Lošinja k dež. sodišču v Trstu. — Sodna vest. Pisarniški oficijant g. Mihael Luznar v Škofji Loki je imenovan za sodnega kanoe-lista v Kranjski gori. — Šolska vest. Gdč. Emilija Vovk, absolvirana učiteljska kandi-datinja v Gorici, je imenovana za suplentinjo v Krškem. — Učiteljske spremembe na Štajerskem. Nadučitelj pri Sv. Vidu pri Grobelnem je postal učitelj J o s. Stritar iz Braslovč. Stalne učiteljice so postale pri Sv. Marjeti niže Ptuja ondotna začasna učiteljica Ana Me-zek in Ivana Toplak od Sv. Barbare v Halozah, v Šmartnem na Paki Marija Puc iz Št. Janža ua Vini-gori. V začasni pokoj je šel učitelj v Vuzenici A1. S c h a m p. „ — Papisti in razsvetljava. Ni čuda, da našim papistom ljubljanska razsvetljava ni všeč — saj jim razsvetljava sploh nikoli pogodu biti ne more. Prav iz principa so zoper njo — ampak tega se sodobni mračnjaki ne upajo naravnost povedati, zato pa samo nergajo in nergajo. Kako jim je nočna razsvetljava pri srcu, o tem nam najbolje priča članek, ki je izšel v „Kolnische Zeitung" takrat, ko se je šlo za to, da se v~Ko!inu uvede cestna plinova razsvetljava. Sicer je bilo to 1. 1S19. — pa to je čisto brez pomena, kajti papisti svojega absolutnega mrakoljubja niso spremenili niti za en atom — in tako velja dandanes isti njihov uvet prav tako, kakor je biJ zanje veljaven tis to krat. „Koinische Zeitung" torej je takrat pisala povsem resno: vsakršno razsvetljavo je zametavati: 1.) iz bogoslovnih razlogov. Kajti kdor bi hotel razsvitati noc, ta bi drzno posegal v božje uredbe, skušal bi popravljati, kar je ustanovila božja neskončna modrost in previdnost, ki je določila, da bodi ponoči tema; 2.) iz nravstvenih razlogov, ker razsvetljava prežene sveti strah, ki marsikoga odvrne od greha in pa ker razsvetljene ceste pospešujejo pijančevanje in nečistost; 3.) bi razsvetljava bila opasna globokemu vtisku sveča-nostnih iluminacij, katerim je namen, narodnostno Čuvstvo vzbujati in dvigati. — Na vso srečo papisti s svojimi razlogi niso mogli prodreti. Značilna pa je ta izjava za brezmejno ozkosrčnost njihovega naziranja, za nas pa tembolj pomembna, ker nam jasno kaže kako to, da imajo naši papisti toliko opraviti z razsvetljavo. „Proč ž njo!" — to hočejo — kajti im Dunkeln ist gut munkeln — in to je vitalno vprašanje za tisti nebroj temnih eksistenc, ki tvorijo naš dobri in verni papistovski ostrog velepo-memben zanje. — H koncertom „Glasbene Matice" Verdijev „Requiem". Včeraj popoldne pripeljal se je iz Trsta oddelek tržaške vojaške godbe (18 mož) v popolnitev orkestra pri velikih koncertih „Glasbene Matice" dne 7. in 8. maja. Prišel je tudi iz Trsta kapelnik 97. pešpolka g. P. T e p 1 y. Generalna skušnja vršila se je sinoči od polu 8. ure do 10. ure zvečer in je uspela v vsakem oziru najugodneje in najpopolneje. Za prvi koncert je na razpolago še nekaj sedežev po 2 K. Danes zvečer se bodo pri blagajni prodajale vstopnice tudi za drugi koncert. Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se bodo v sredo po drugem koncertu postavile mize v dvorano. Pevski zbor „Glas-bene Matice" imel bo tudi tukaj prijateljski sestanek. Odstranjenje sedežev in postavljanje miz v dvorano izvrši se tekom 10 minut. — Šentpetrski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda sta priredili v nedeljo zvečer pri Štruklju zabavni večer, ki se je odlikoval po izbornem sporedu kakor tudi po dobrem obisku. Na sporedu je bil sre-colov, licitacija živega kozlička, komični prizor, sviranje na klavir ter petje, ki je je proizvajalo z znano preciznostjo pevsko društvo „Ljubljanski Zvon". Zabava je bila prav neprisiljena in je upati, da družba, v kateri prid je bil ta večer, dobi lepo podporo po njem. — Shod mokarjev. V društveni dvorani „Merkurjevi" v „Narodnem domu" se je vršil v nedeljo dopoldne shod ljubljanskih in okoličan s ki h mokarjev, ki se ga je udeležilo 25. Kot predsednik pripravljalnega odbora je otvoril shod g. B ah o veo, ki je pozdravil navzoče, zlasti pa oblastvenega zastopnika magistratnega svetnika g. Šeška. Zbrali smo se, je rekel govornik dalje, da ustanovimo mokarsko zadrugo, ki je potrebna, ker so se naši mlinarji zvezali, ne da bi bili nas priklopili k sebi. Mlinarji hočejo imeti 10» 0 zvišane plače za mletje žita, pa tudi refakcijo zahtevajo zase. ZviŠek so nam napovedali s 1. aprilom dalje, vendar nam to zvišanje naznanili šele 8. pr. m. Dovolili smo jim 5% zvišanje s pogojem, da so odgovorni za vse slabe posledice. Dali smo jim obrok do 25. aprila, a odbor mlinarske zveze nam je odgovoril, da sam ne more rešiti te zahteve in da skliče občni zbor. Združeni moramo nastopati. Uslužuosti pri železnici moramo dobiti, v kar naj nam pomaga trgovska zbornica in vlada. Za predsednika zborovanju je bil nato izvoljen g. Bahovec, nakar je povzel besedo g. MegliČ, ki je poudarjal, da so se mlinarji združili vsled zahteve Južne železnice, ki zahteva tudi, da se mora žito poslati na vsakega posameznega mokarja — doslej se je pošiljalo v Ljubljano za vse le na eno firmo — kateremu mora mlinar potrditi, da je res blago njemu zm'el. To je kruto postopanje. S tem zgube mokarji mnogo na Času in denarju. Reklamacija je odvzeta (dovoljenih je samo 24 ur), zato je treba skupnega nastopa mokarjev. da se prepreči preteča nevarnost. Da bodo mogli mokarji stopiti v dogovor z mlinarsko zvezo, morajo biti spojeni v zadrugo. Mnogo so izgubili, ker so bili doslej pogosto drug proti drugemu. Mokar ima navadno eno dobro leto in sedem slabih, zato mora dobro leto izkori stiti. Cene moki se bodo morale tendenci primerno regulirati. Zadruga naj bo stanovska organizacija s težnjo, da se sčasoma preosnovi v produkcijsko. Govoril je nato o strokovni organizaciji mokarjev. Peki kupnji ° dandanez le ogrsko moko, ki ni prav nič boljša od naše. To bi se moralo preprečiti po dogovoru s pekovskim odborom. G. govornik naznani, da mu je župan Hribar obljubil, da bo deloval na ugodno rešitev želja mokarjev. Nato je g. Šešek pojasnil, kaj je treba za ustanovitev kake zadruge in opozarjal, da bo ljubljanskim mokarjem treba vprašati tudi izve nlj ubij anske, če stopijo v zadrugo. Gosp. Bahovec je bil proti temu, da bi se v zadrugo vzeli vsi kranjski mokarji, ker bi bili ljubljanski proti njim v manjšini in se lahko zgodi, da so zahteve prvih drugačne nego ljubljanskih. Predlog je bil sprejet in seje sklenilo ustanoviti zadrugo za mesto Ljubljano in sodni okraj ljubljanske okolice. Nato se je izvolil začasni odsek, ki ima pooblastilo zastopati mokarske zadeve napram mlinarski zvezi, trgovski zbornici in Južni železnici. Ta odsek sestoji iz gg.: Bahovca, Fajdige, Pečnika (iz Stožc), Robežnika, Šarabona, Velkavrha, An t. Zorca in Zorni an a. Tudi prevzame ta odsek mesto priprav j alnega odbora. S tem je bilo zborovanje končano. — Podraženje moke. Vsled slabega prezimovanja, slabe pomladi, poplavov, slane in drugih nezgod naznanja žitni trg dan za dnem višje cene. Zategadelj je sklenila v nedeljo zadruga ljubljanskih in okoličanskih mokarjev, dvigniti ceno najlepši moki štev. 0 začasno na 34 vinarjev za 1 kilogram v mestu in na 33 vinarjev zunaj mesta. Ta povišek pa še nikakor ne odgovarja današnjim cenam pšenice in ni izključeno, da bo morala zadruga v kratkem cene zopet dvigniti, ako naj nimajo mokarji zgube. — Brambovska baterija v Ljubljani. V najkrajšem času se ustanovi osem brambovskih baterij. Za tretji voj bo nova baterija v Ljubljani ter se bo imenovala „Topniška baterija št. 3 deželne brambe". Tej bateriji so že prideljeni sledeči častniki: stotnik baron Maj n eri od 40. divizijskega polka, nadporočnik Ro bert Seifert od 1. artiljerijskoga polka, poročnika pl. M ar esich in K. KriČka od 8. divizijskega polka in častniški namestnik K. Miick od 3. artOjerijskega polka. — Iz odbora „Ljubljanske društvene SOdbe" se nam poroča: Ker so se v zadnjem času širile med občinstvom glede obstoja godbe vsakovrstne govorice, izjavlja odbor s tem, da so vse te govorice in domnevanja popolnoma neosnovana, kajti godba igra in sprejema vsa naročila kakor poprej. Radi nekaterih notranjih personalnih izprememb pa godba vendar še ni v nevarnosti. Ako bi bil pa odbor uvide! za po- trebno, si. občinstvo kaj o tem obvestiti, bi bil to že gotovo poprej storil. Toliko v blagovoljno vednost! — »Bdeči prapor11 In resnica. Pred kratkim je ta socijalno-demokratski list grdo napadel gosp. Boltezarja, strojevodjo v Zupančičevi opekarni v Logu pri Viču. Očita mu, da se je prevzel, da se imenuje gospoda, dočim bi sicer moral kopati z motiko in da „umazane" kopače Zupančičeve zmerja [z umazanci in smrkavci. Tudi izdaja „Rd. Pr." svarilo g. Boltezarju, naj se manj usti, da mu ne bo treba iti s trebuhom za kruhom. Gosp. Boltezar nam je na ta očitanja poslal sledečo izjavo : Delovodja delavcev Zupančičeve opekarne v Logu pri Viču ima žganjetoč v tem kraju. Vsak dan se sliši iz tega žganjetoča sirovo zmerjanje in vpitje. Mene sovražijo zaradi tega, ker ne pustim, do bi uslužbenci pri strojih bili pijani, ampak morajo biti popolnoma trezni, ker se sicer zgodi lahko manjša ali večja nevarnost: zgodilo se je, da je nekoč delavec bil tako pijan, da je padel po tleh, kar sem pokazal žganjetočniku delovodji. Da sem popolnoma zmožen opravljati svojo službo, dokazal sem s tem, da gre stvar vedno v redu. Popolnoma zvito pa je iz trte, da zmerjam delavce z umazanci in smrkavci, res je le toliko, da sem nastopil proti delovodji, ker daje delavcem toliko žganja, dasi ve, da gredo na delo. Glede grožnje odgovarjam, da sem svojo službo prostovoljno odpovedal že 24. aprila in da bo svet okoli Brezovice in Log pri Viču kmalu rešen mene. Če bo moj namestnik dovolil delovodji, da bodo delavci njegovega žganja polni hodili na delo, si ^>a upam zelo dvomiti. — Josip Boltezar, strojevodja v zvezi avstr. strojnikov. — Zastopstvo svojega slovitega valjčnega mlina je izročila domača firma Vinko Majdič v Kranju g. Jakobu Bončarju v Ljubljani, ki ostane še tudi nadalje zastopnik firme Peter Majdič v Jaršah. S tem je g. Vinko Majdič ustregel že večkrat izraženi želji, naj v Ljubljani nastavi za zastopnika pravega domačina in rojaka. Več današnji inserat. — V znamenju kulture. Kakor poroča „Rdeči Prapor", so našli v Slapah pri D. M. v Polji slaboumno, z neštetimi ranami po vsem životu pokrito, v lastnem blatu leta in leta se valjajočo, povsem zanemarjeno žensko, zaprto v neki luknji. Potrebno je, da posveti oblast v to stvar. — Pri tatvini so zasačili ko carjevega sina Ignacija Kol ar j a iz Dravelj, ko je nameraval krasti pri gostilničarju S a ti er j u v Dolnicah v ljubljanski okolici. Izročili so ga dež. sodišču. — Nesreča. Ko se je 2. t. m. peljal finančni svetnik g. dr. Saj o v i c iz Ljubljane na kolesu od Novega mesta proti Gotni vasi, padel je v Gotni vasi s kolesa, ker je na nekem ovinku zadel v uprežen voz, in si zlomil prst na roki. — „Novomeški Sokol11 priredi v četrtek 9. t. m. o b 2. uri peš-izlet v S t. Peter, kjer bode telovadba na prostem. Odhod je iz telovadnice v kroju! — Prememba posesti. Mesar in gostilničar I. Javornik v Kan-diji je kupil posestvo gospe W i n-discherjeve. — Vinski sejem v Krškem. Včerajšnji spomladanski vinski sejem v Krškem je bil jako dobro obiskan. Prišlo je tudi mnogo kupcev iz Ljubljane, z Gorenjskega in Dolenjskega. Glasom napovedb se je prodalo Čez 800 hI, kar je za sedanji čas in pri precej visokih cenah veliko. Plačevalo se je od 44—54 in za stara vina do 66 vin. Imena kupcev ter onih posestnikov, ki imajo še vina na prodaj, priobčimo, čim dobimo izkaz. — Brezdne nad Ljnkenskim gradom. Kaka dva strel jaja jugozapadno od vrha pečin nad Ljuken-skim gradom na Dolenjskem (pri Pre-Čini) desno nad globoko erozijsko dolino Štrli nakopičena gromada apnenčastih skladov, ki znajo biti tod neznanemu Šetalcu jako usodepolnega pomena. Uvažuje govorico oko ičanov, da se tam gori nahaja grozno globoko brez-dno, zvano „Velika Strašica", je šel te dni neki gospod iz Novega mesta ogledat si, kaj je na tej govorici resnice. Pokazali so mu približno smer dotičnega brezdna, in šel ga je iskat. Ker pa je tam okrog polno globokih kotlin, dolgo časa ni mogel najti dotičnega mesta. Utrujen ob brezuspešnem iskanju se vrača že v mraku nazaj; kar pride v bližino imenovane doline in jo maha ob njenem visokem obrobju. Naenkrat pa mu zmanjka tal, in le izurjenosti v sličnih položajih se je zahvaliti, da ni res temeljito se prepričal, kako globoka je „Velika Strašica". Ko se je ujel za neko skalo, vgleda pred sabo na prvi pogled grozno raztezajoče se brezdno. Ko se je nekoliko pomislil, pregledal je svojo najdbo, kolikor bilo mogoče, v podrobnostih. Brezdno — v smeri jugozapad-severovzhod — je obdano okroginokrog z mogočnimi skladi, pod katerimi padajo navpične skalnate stene naravnost v temno globočino. Dolžine je kakih 10—15 m, širjave 2—3 m in globočine po padcu kamenja soditi, od 45—50 m. Brezdno je nepristopno; le pogumni plezalec bi se znal po vrveh spustiti v globočino. Brezdno mora imeti na svojem dnu še več stopnjevalnih globin. Sedaj, ko je voda narasla, se čuje bobnenje zdolej deroče vode. Ta voda mora priti najbrže iz vodebogatega terena okoli Dobrnič, se tu nad Luknjo združuje s Temenico, s katero združena bobni pod pečinami nad gradom in naposled kot Prečina izvira izpod velikanske pod gradom moleče skale. Ko voda nekoliko od teče, se bode brezdno potom varnostnih naredb preiskalo. Priporoča se, da vsak, ki se sploh za to okolico zanima, vzame kakega tega terena veščega voditelja seboj. Vsa okolica, posebno pa grad v Luknji, je v histo-riškem, geološkem in v oziru krajevne romantike vredna, da si jo ljubitelji prirode ogledajo. S. — Darila za Vilharjev spomenik je poslal Josip Kožuh, profesor v Celju. Srčna hvala. — Odbor za Vilharjev spomenik. — Nesreča. Ko je 2. t. m. peljal hlapec Ivan Tomšič hlode iz Kale pri L 'gatcu na Nagodetovo žago v Gerenji vasi, se je zlomilo sprednje kolo in se je voz prevrnil. Tomšiča so hlodi pritisnili ob zid, da se mu je udri prsni koš in da je bil na mestu mrtev. — Še enkrat Schofi Iz celjske okolice, dne 3. maja. Ljubljanski protektor vseh klerikalnih propalic, „Slovenec", se je v svoji štev. z dne 3. t. m. v rubriki „Štajerske novice" gostobesedno ešofuje za uslužbenca Schuffa v celjski „Zvezni trgovini", ker je vas list opetovano poudarjal, da tak človek sploh ne spada tja. Političnega agitatorja in priganjača mi odjemalci ne rabimo v narodni trgovini. Nam je osebica SchofFova sicer povsem stranska stvar, a poudarjamo še enkrat: v tako podjetje ne spada individuj, ki krošnjari okrog pri sv o jih političnih komandantih a la Gorišek celo v času, ko bi ga dolžnost primorala biti pri svojem poslu. Prepričani smo, da bi komi, kateri bi v prilog liberalizma delal tako, kakor to v klerikalne svrhe že dolgo prakticira fante SchofF, bi bil kdaj že odslovljen Politična dostojnost in honetnost zahteva, da se tako počenanje sploh ne trpi. Pa kaj, klerikalci teh lastnosti ne upoštevajo, ker jih sploh ne poznajo. Vsaj vemo, kakšne subjekte imajo pri svojih podjetjih nastavljene. Očita se nam, da hočemo Schoifa odpraviti s Celja. Kaj še! Imejte ga vi, kmetski osrečevalci, a z „Narodne trgovine" mora proč! Vemo, da ga bodete ščitili in mu poskrbeli službico. Vsaj nam ni neznano, kaj nameravate ustanoviti v Gabrjih . . . Vikar GoriŠek se dobro spozna pri konsumih. Kar SchorFa naj nastavi za „subdirektorja", potem pa naj počenja kar ho."e ta politični barantaČ. A iz „Zvezne trgovine" pa proč ž njim ! — Občni zbor »Slovenskega trgovskega društvu v Celju" se je vršil v nedeljo dne 28. aprila t. 1. v navzočnosti 34 članov. O tem se nam poroča iz Celja: Podpredsednik g. R. Stermecki je otvorec zborovanje pozdravil navzoče, posebno pa zunanje zastopnike, kateri so došli iz Ivanjkovc, Maribora, Mozirja, Trbovelj, Št. Pavla in Laškega trga in se spominjal umrlih tovarišev; v zuak sožalja so se navzoči dvignili raz sedeže. Tajnik Franc Leskovšek poda nato v kratkih besedah sliko, kako važno je bi!o osnovanje društva, kaj da hoče in kako bode moralo društvo v bodoče delovati, da doseže svoj cilj. Društvo šteje ob koncu leta 5 ustanovnih, 1*21 rednih in 10t podpornih članov, razven tega mu pripada „Slov. trg. klub v Mariboru", kateri je pristopil društvu z 10 člani. „Slov. trg. klub v Mariboru" postane v kratkem podružnica tega društva. Došlih dopisov je bilo 230, razposlalo se je tudi mnogo okrožnic. Odbor je imel 21 sej. Med letom je izstopil iz odbora velezaslužni predsednik gosp. Peter KostiČ z ozirom na slabo zdravje, njegove posle v društvu je pa vodil nato podpredsednik g. R. Stermecki. V svrho pridobivanja članov razposlal je odbor mnogo okrožnic za pristop, uspeh je bil nepovoljen. Odbor je nadalje sklenil pošiljati vsem rednim članom brezplačno list „Slov. Trgovski Vest-nik", katerega izdaja društvo „Merkur" v Ljubljani. Da se organizacija društva spopolni, ustanovil je odbor 16 poverjeništev. Društvo je priredilo za svoje redne Člane dva učna tečaja, enega za enostavno knjigovodstvo, drugega za slovensko korespondenco, katera se pa vsled slabega obiska od strani članov nista obnesla Poučeval se je vsak tečaj 1% ure na te-Predavatelja sta bila gg. Balzer, prokurist iz Laškega trga in Josip Smrtnik, knjigovodja posojilnice v Celju, katerima se izreče za trud in požrtvovalnost najlepša zahvala. Odbor je nadalje sklenil ustanoviti za-klad za ustanovitev trgovske bolni-ške blagajne za Spodnje Štajersko in v ta namen priredil dne 2. svečana t. 1. plesni venček, katerega obisk kakor tudi gmotni uspeh je bil sija-jen. Trgovskemu društvu „Merkur" se izreče za njegevo vsestransko naklonjenost napram našemu društvu najsrčnejša zahvala. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela društvena blagajna 1520 K 11 v dohodkov, 1371 K 06 v stroškov, prebitka pa 149 K 05 v. Društveno imetje znaša 642 K 50 v. Dohodki fonda za ustanovitev trgovske bolniške blagajne so znašali 1881 K 09 v, stroški 583 K 48 v, prebitek tega fonda pa 1297 K 61 v. Razven tega je dovolila južno-štajerska hranilnica temu fondu 200 K. Pri volitvi je bil izvoljen z vzklikom enoglasno predsednikom g. R. Stermecki, trgovec v Celju. Volitev odbora se je vršila po glasovnicah. Izvoljeni so bili naslednji odborniki in se je odbor po končanem občnem zboru konstituiral sledeče: Podpredsednika gg. Jo s. Smrtnik, Celje in Lovro Petovar, Ivanjkovce, tajnik Josip Jagodic, tajnika namest-nk Franc Leskovšek, blagajnik Albin Ander\vald, namestnik Josip Stibernik v Celju. Odborniki: gg : Milan Hočevar, Anton Kole n c, Robert Diehl, Franc Strupi, dr. Anton Božič v Celju, Anton Cvenkel, Št Peter; Ivan Kramer, Trbovlje; Franc Lipej, Brežice; AntonStergar, Braslovče; J. H v al ene, Žalec; J. Kocmut, Ptuj. Namestniki: gg.: De ti Ček Maks, Morauc Albert, Dom. Cizel iz Celja. Računski pregledovale!: Berk Josip, Ivan P eter-nel, Celje in Rudolf Pevec iz Mozirja. Nato poroča g. Morauc o ustanovitvi trgovske bolniške blagajne. Po daljši debati o tem predmetu se občni zbor v principu izreče za ustanovitev trgovske bolniške blagajne in se odboru poveri naloga, izdelati pravila in jih predložiti izrednemu občnemu zboru v odobrenje. Gospod Smrtnik govori o težnjah trgovskega stanu in razširjanju trgovske ideje, navaja razna pota, kako bi se dalo danes nahajajoČfm nedostatkom odpomoči. G. Pevec omenja gesla „Svoji k svojim" in pravi, da se mnog) trgovcev iz strahu pred peščico odjemalcev druge narodnosti ne upa t?ga gesla pripoznati. Kakor se morajo držati odjemalci blaga tega gesla, tako naj bi se trgovci obračali na one, od katerih vemo, da so narodni veletržci. G. Petovar poudarja, da je najboljše priporočilo za trgovca dobro blago in reolna postrežba. Dalje stavi odboru nasvete za znižanje Članarine zunanjim Članom. G. Jagodic apeira na zborovalce, naj bi pridno dopisovali listu „Slovenski trgovski vestnik", posebno kadar začne izhajati 2krat na mesec. Vplačana ustanovnina v znesku K *J50— se sklene naložiti kot glavnica. Gospod Stermecki se v kratkih in lepih besedah ogreva za misli, ki jih je govoril g. Pevec o geslu „Svoji k svojim" in pravi, da moramo gledali na to, da nas stan okrepimo v gospodarskem oziru, vzgojiti pa moramo tudi domače značajne slovenske trg. sotrudnike. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključi predsednik zborovanje. — Poročil se j e v Rabu gospod DragotinPribil, c. kr. šclski nadzornik, s gospodično Zorico N i m i r a, hčerko ondotnega veleposestnika. — Poskusen samomor. V hipni blaznosti se je v Trstu 381etni trgovec Ernst MiheliČ hotel vreči skozi okuo na cesto, a so še pravočasno opazili njegov namen in ga oddali v blaznico. — Vsled neprevidnosti ustrelil mater. V Trstu je 201etni delavec Ivan Jančar v kuhinji snažil nabit samokres, ki se je sprožil in je krogla zadela 431etno mater naravnost v srce. — Samomor. V Trstu je umrla 231etna Marija Tomažič, ki se je zastrupila z vdihavanjem ogljikovega plina. — Nevarno je ranil lsletnega natakarja Ferdinanda V o vka iz Celja v Trstu sprevodnik državne železnice Ivan T. iz Pliberka, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Nesreča z avtomobilom. Blizu Reke se je zvrnil angleški avtomobil s tako silo, da je angleški voziiik \Vithight obležal na mestu mrtev. Sluga grofa Hovosa se je tudi tako pobil, da je kmalu umrl. Tudi tretji gost, neki Friomossi je hudo pobit. — Nesreča. Včeraj popoldne se je na Sv. Jakoba trgu prevozniku Jakopiču nekoliko splašil konj, na Ua podrl mestno ubogo Elizabeto Voli-čevo, katera si je pri tem izpahnila desno roko in so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Nepreviden kolesar. Včeraj je po Mestnem trgu neki kolesar tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel neko žensko v hrbet in malo je manjkalo, da ni padla pred voz mimoidočega električnega voza. Kolesar sam je sicer padel, a se k sreči ni nič poškodoval. — Smrtno - nevarna nesreča. £0 je šla danes zjutraj v Dalmatinovih ulicah služkinja Marija Grovedičeva, rojena leta 1884. na Kogu pri Ormožu na Štajerskem, je za njo pridirjal hlapec Matija Ogrin in Grovedifievo s konjem podrl na tla. Navedenka se je onesvestila in so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico in je baje malo upanja, da okreva. — Noč jih je vzela. V nedeljo je neznano kam izginil prodajalec morskih rib in južnega sadja v Židovskih ulicah Lah Anton Tossotti ter popustil vse blago in tudi prodajalki je ostal dolžan. Tudi gostilničar na Tržaški cesti Anton Jerele je napravil na vinu in posodi več dolga in jo z ženo nekam odkuril. — Delava*m giban]e. Včeraj se j? odpeljalo z južnega kolodvor* v Ameriko 100 Slovencev in 290 Hrvatov. V Heb je šlo 180, v Inomost •290, v Bad Gastein 70, v Meran 100, v Line pa 100 Hrvatov. V Budimpešto se je odpeljalo 100, v kočevski okraj pa 70 Lahov. — Izgubljene in najdene roči. N'eka gospa je izgubila denarnico, v kateri je imela 100 K denarja. — Neki gospod je izgubil nikelnasto uro, vredno 8 K. — Šolska učenka Marija Majerjeva je izgubila star zlat. — Kramarica Ana Miheličeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Realec Hugon Del-Cot je našel srebrn obesek za uro. — Posestnik g. Jožef Hudo vernik je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Pozor nanHino-napreifni volilci! Volilne legitimacije in glasovnice so jela oblastva že razpošiljati. Vsak narodno-napredni vo-lilee naj skrbno pazi na to, da se mu pravočasno izročita ta dva velevažna dokumenta. Najvažnejša je volilna legitimacija, ker brez te se ne more voliti. Kdor bi te legitimacije vsaj 24 ur pred volitvijo ne dobil ali kdor bi jo izgubil, naj se nemudoma zglasi pri politični oblasti v Ljubljani na magistratu, na deželi pa pri dotiČnem okrajnem glavarstvu, da se mu napravi duplikat legitimacije. Ako bi kdo ne dobil glasovnice, ali če bi jo izgubil, se lahko zglasi pri politični oblasti — v Ljubljani na magistratu, na deželi pa pri dotičnem okrajnem glavarstvu — kjer se mu izroči nova glasovnica. Vendar pa se glasovnica dobi tudi na dan volitve pri volilnem komisarju. Glasovnice in legitimacije naj naši somišljeniki skrbno čuvajo, ker se bodo nasprotniki na vse dovoljene in nedovoljene načine trudili, da bi jih dobili v roke. Eako se naj izpolnijo glasovnice? Glasovnice je izpolniti tako, da je na njih natančno označena oseba kandidata in da je vsak dvom izključen. Glasovnica ima te-je rubrike: ime kandidata, njegovo opravilo in stanovanje. Xa glasovnice >e naj napišejo imena kandidatov tako, kakor so navedena v volilnem oklicu iz vr š e v aln eg a odbora narodno-napredne stranke. Le ako bodo glasovnice izpolnjene tako, je izključena vsaka možnost, da bi se moglo dvomiti o njib veljavnosti. Na volišče je treba sabo prinesti legitimacijo in glasovnico. Legitimacijo je treba, predno se odda glasovnica, pokazati volilni komisiji. Ker velja legitimacija tudi za eventualno ožjo volitev, &&j jo vsak somišljenik shrani, če je že tudi oddal svoj glas. Kakšne pravice imajo zaupniki? Zaupniki, ki jih je imenoma stranka v vsaki posamni občini, da so navzoči pri volilnem aktu, smejo ostati v volilnem lo-alutudi v času, ko je dr u-imvolilcem svoboden do-top na volišče zabranjen, pa pri skrutiniju, ki se vrši pri zaklenjenih durih, aupniki so vvsakiobčini a stranko velike v a ž- 0 s t i. Zato poživljamo vnovič a o- 1 š 1 j e n i k e po deželi, naj v občini, ako io toga niso dosedaj storili! nominiraja po dva zaupnika in ni« imena naznanijo pisarni dr. Trillerja in dr. Novaka, dajih predložita politični o~b lasti. Za nominiranje zaupnikov je zadnji čas! Kjer se zaupniki še niso naznanili strankinemu vodstvu, naj se to zgodi nomu doma, če je treba brzojavnol Pri pomirjamo, da ima pravico imenovati zaupnike samo strankino vodstvo, no pa posamniki ali volilni odbori! Volitev je svobodna in tajna! Opozarjarjamo somišljenike zlasti po deželi, da je volitev svobodna in tajna. Nihče ne sme volilcev siliti, da bi glasovali proti svojemu prepričanju. Volitev je tajna to je nihče ne bo vedel za koga je kdo glasoval Zato se ni treba bati duhovniškega terorizma! Na to naj zlasti opozarjajo naši somišljeniki volilce v deželi, ki so dosedaj klerikalni radi tega, ker so se bali duhovniš kega maščevanja. Volilna nasilstva so kazniva! Naši nasprotniki so se pri vseh dosedanjih volkvah posluževali naj-grših nasilstev in najhujšega terorizma. Dasi so taka nasilstva sedaj po zakonu strogo prepovedana, vendar ni dvoma, da bodo tudi to pot nasprotniki posegli po svojih starih sredstvih. Zato nagiašamo, da je vsakdo, ki skuša vplivati na volilce s tem, da jim grozi z gmotno škodo, zakrivil pregrešek volilnega nasilstva, kažnjiv s strogim zaporom do enega leta; takisto so zakrivili pregrešek proti zakonu o volilni svobodi tisti, ki samovoljno in brez izrecnega dovoljenja volilca pobirajo ali pridržujejo legitimacije in glasovnice ter jih brez izrecnega dovoljenja izpolnjujejo, ter se kaznujejo z zaporom do treh m es ec e v. Takšna nasilstva so po deželi s strani duhovnikov splošno v navadi in, kakor čujemo, sedaj v najlepšem cvetu! Somišljeniki, zaupniki! Zakon v varstvo volilne svobode vam daje v roko najuspešnejše orodje proti duhovniškemu terorizmu in nasil-stvu! Nastopite brezobzirno proti vsakemu, ki bi kršil zakon in ga ovadite državnemu pravdniku. Le na ta način se boste rešili far-škega terorizma in provzro-čili, da bo prišla do veljave svobodna ljudska volja! Volišča v Ljubljani. I. Volilna komisija (šolski okoliš). Volišče: „Mestni dom", vladni komisar: magistratni svetnik Evgen Lah. II. Volilna komisija (šent jakobski okoliš). Volišče: Dekliška šola pri sv. Jakobu, vladni komisar magistratni svetnik d r. M. Z ar nik. III. Volilna komisija (dvorski okoliš). Volišče: telovadnica v realki, vladni komisar nadkomisar Schitnik. IV. Volilna komisija (Kra-kovo in Trnovo). Volišče: mestni otroški vrtec v Cerkveni ulici, vladni komisar dr. Prax-m ar e r. V. Volilna komisij a (zapadni kolodvorski okoliš). Volišče: Šola v Komenskega ulici, vlad. komisar okr. kom. dr. Vrtač ni k. VI. Volilna komisija (vzhodni kolodvorski okoliš). Volišče: I. gimnazija, vladni kom. mag. ravnatelj Vončina. Vn. Volilna komisija (Havptmanca itd.) Volišče: Št)la na Barju, vlad komisar okrajni kom. dr. Mathias. VIII. Volilna komisija (Vod-mat). Volišče: ubožnica v Jap- ljevi ulici, vladni kom. okr. kom. dr. Sohwegl. Volitev bo trajala od osmih zjutraj do dveh popoldne. Glavna volilna komisija sa Ljubljano se sestane šele 15. maja ob desetih dopoldne v „Mestnem domu", kjer se izvrši končni skrutinij. Kdo le mor? Od „gospoda" do strežaja Vse obliže, vse oblaja. Kar ne trobi v njegov rog. Farovže ima v oblasti čast poštenim hoče krasti Nosi se kot kakšen Bog. Liberalce vedno psuje. Ogenj, žveplo na-nje bljuje. Kdo je mar? To je mož katol'ške struje Doktor Žlindra — miljonar. Mož prevzeten in čemuren, Mož ošaben in oduren, Prav ničesar sram ga ni. Ena ga le bolest davi, Nihče več ga ne ozdravi, Hribar mu v želode' leži. Burne zdaj prireja shode Slabo revežu že gode. Kdo je mar? Ki ga svet preklinjal bode: To je Žlindra — miljonar. Telefonska in brzojavna poročila. Mozirje 7. maja. Naprednemu županu m kandidatu Hribarju Slava! — Mozirski napredni a k i Dunaj 7. maja. Ogrski ministrski predsednik Wekerle je danes tu. Najprej se je posvetoval z ogrskimi ministroma A n d r a s -syjem in Zichyjem, potem pa je bil v posebni avdijenci pri cesarju. Popoldne sta Wekerle in Andrassy konferirala z ministrom zunanjih del A er en t halo m in z ministrskim predsednikom B e c k o m. Cesar je Wekerlu naznanil, da pride meseca julija za dlje časa v Budimpešto. Dunaj 7. maja. Danes so se začela v pravosodnem ministrstvu posvetovanja zaradi novega kazenskega zakona. Ta posvetovanja, ki se jih udeležujejo profesorji kazenskega prava vseh avstrijskih vseučilišč, bodo trajala osem dni. Praga 7. maja. Minister Paca k je v Chrudimu na shodu povedal, da je cesar obljubil, da bodeta odslej vedno dva Čeha kot zaupnika krone v vsakem ministrstvu Brno 7. maja. Od duhovšč ne nahujskani kmetje so v Bojanu napadli s polenij in vilami socijalne demokrate, ki so imeli tam shod in jih mnogo ranili. Se hujše kakor moški so divjale ženske. Šele orožniki so ubranili socijalne demokrate. Budimpešta 7. maja. Poli cijski ravnatelj v Szegedinu je ponoči smrtnonevarno obstrelil svojo ženo in potem sam sebe z dvema streloma v usta usmrtil. Živel je s svojo ženo vedno v najlepšem sporazumljenju Sodi se, da so ga politični vzroki napotili na ta obupni korak Pari)! 7. maja. Danes popoldne se snide francoski parlament. Napo v odanih je več interpelacij o vladni politiki o katerih se začne takoj razprava. Izid te razprave bo odločilen za ministrstvo. (Je bi obveljal predlog socijalnih demokratov, odstopi ministrstvo. London 7. maja. „DaiIy Te-legraph11 poroča, da Muley Hafis ni sprejel od ustašev ponuđene ga mu sultanskega dostojanstva. Svila za bluze od 6* kr dollgld 36 kr. za meter — zadnje novosti! — Franko in že MMrU njene na dom. Bogata izbira vzorcev b prvo poŠto. — Tovarna mm svilo Henneberf, Ziirleh. 6 1< 7 d 3neobhodno?potrebno zobno'Creme vzdržuje zobe ćisie, bele in zdrave. neseno ie pereče vprasanie: z Globinom, najboljšim in najfinejšim čistilom za čevlje, snažen* obutev ostane trajno lepa Nima škodljivih sestavin, posebno ne kislin in je izdelek ki zaradi obile tolščatosti dela usnje mehko, voljno in stanovitno Ur nepremočljivo. Globin dsye ob samo majhni porabi izlahka in brez truda svetel, temnočrn blesk, bar?a in tolšča se ne prijemlje in ne maže obleke Izdeluje ga Fnts Scbolts jun. deln. v družba v Lipskem, Neuburgu na D., Hebu na Češkem in Lincolnu pri New Yorku in že svetovni sloves te firme jamči za izdelek prve vrste, zlasti pa potrjujejo njegovo odlično dobroto na razstavah dobljene najvišje odli*ese£kj Dobiček zavarovancem....... Dividende in obresti ..... Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere..............•_• i z K 5,295 843 726.575 1,200.872 3094-10 * 7.223.290- Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in poštnine prosto. Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Jožefovi cesti it. 17 pri mr GVIDONU ZESCHKO ~w Osebe, ki ae hočejo poslužiti svojih dobrih .zvez in ki so sposobne "za nabiranje zavarovanj ▼ mestn in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo. Nikdar se ustaviti — to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednosti pri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in "nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete,3 kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav.ceno. Z odličnim spoštovanjem 1080—7 ANTON ŠARC specialna trgovina [za belo blago in nevestinske opreme na Sv. Petra cesti št. 8. Šivalnica na Sv. Petra nasipn št 7. Čistilnica za perilo ■v lSolod.-vorsfeilx -u.licali št. S. \ Najboljši in najmodernejši KLOBUKI vseh vrst v najbogatejši izberi po gl. 1-20 in vise * I.)»•■! pri &J.HAMAH5 Klobuki ae spre|emajo v popravo. V Dragi pri Zatični, tik glavne ceste, je naprodaj hiša št. 31 po domače pri „Frbežarju" z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom, in tik vrta stalna tekoča voda. Do postaje Zatična je pol kilometra. Vzrok prodaje je smrt v družini. 1471—2 Knpci naj se oglase ravnotam. I S U ta S« s* " o sfi v t s* «e e i 8 B »" jfl •S 8 5 ■t = 8 S? Ravnokar je izšel i. del zgodovinske povesti Jtraljoualci di>ej) l^ren. Ponatis iz »Slovenskega Naroda11. Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke m potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romaaa so zgo dovinske, kakor ho tudi glavni dogodki zgodovinski. Cena 1 Ky po pošti 20 vin. več. Na prodaj ima delo L Schuentner v Ljubljani. SUKNA 19 In modno f Maso za obleke priporoča firma ^ priporoča iirma 9 Karel Kom tvornica za ankne m • JCnmpoicu na Ceftkesm. TvorniAks ms. | Vzorci franke St. 114/pr lfclU V smislu § 14. odstavek 5. volilnega reda za volitve v držav zbor se javno naznanja, da se volilne izkaznice z glasovnicami vi dostavljajo tekom prihodnjih dni vsakemu volilcu na dom. Oni volilci, katerim bi se iz katerega koli vzroka n bi dostavila volilna izkaznica do 12. maja t. I. na naslov po katerim je vpisan v volilnem imeniku, poživljajo se, da voliln izkaznice z glasovnico vred v ponedeljek, dne 13. maja o 8 do 12 dopoldne in od 2. do 6. popoldne ali na dan v litve od 8. do 12. dopoldne osebno dvignejo v ekspedi mestnega magistrata. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 4. maja 1907. D □i □ aizzippii: □ l □ □ Mino pri HZIoti kapljici" Sv. Petra Cesta Štev. 27 pri Tratniku priporoča si. občinstvu, čč. duhovščini, gg. uradnikom itd. svoja priznano naravna vina, pivo in abstinentne pijače. Zdravo hrano, zajtrk, kava in mesne jedi. Kosilo od 1 ,12 ure do 2. ure popoldne (pripravno za popotnike). Za večerjo vedno velika izbira mesnih in močnatih jedil. Prijazni prostori in zračen vrt. Abonentom so cene znižane. Pri obedu se ne sili pijača. 1442-3 □1! , i Iti '1 lil ui ~ii irrr Ces! kupuje po najugodnejših cenah pro gotovini, franko Ljubljana, državr kolodvor Šiška postavljen Parožaga Deghenghi v Ljubljani 1 ! Vrsta Debelost j cena za Debelost cena za Debelost cena za n , t v cm I kub. mtr. v cm kub. mtr. v cm kub. mtr. uo,Sosl hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les bukov les od 30-60 K 38 od 30—60| K 20 od 30-60 od 30-60 od 30-60 od 26 -29 K 30 od 26-29 K 18 K 24- od 26-29 K 20 K 19— od 26—29 K 17 K 18— od 26- 29 K 16 — od 19-25 K 26 — - od 19-25 K 16 — - od 19-25 K 18 — — od 19-25 K 15 — - od 19—25 K 14 — — od 19-25 K 14 — od 30 - 60 K 17*— od 26 - 29 K 16 rrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge la K 55—, Ua K 45- bukove 28 mm 2 „ 4 „ „ la K 35 —, Ua K 30* hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge la K 2 50, Ua K 2" od 3—4 met 4 metre 4 metre 4 metre 4 metn* 2 25 in 4-50 c Ula K 35 lila K 20-Ula K 1-80 bukove 28 mm 25 50 cm la K 140, Ua K 1 10, Ula K 1 3P- n. Usojam si vljudno naznaniti, da sem poveril gospodu Jakobu Bončarju v LJubljani zastopstvo svojega mlina za Cjubljano in okolico. Skladišče in pisarna ostaneta tudi naprej v Vegovih ulicah it. 6 (poleg realke). Moje stremljenje je bilo in ostane nuditi po skrajnih cenah naji&bornejši izdelek, za kar itak predvsem jamči slovitost moje /.namko t524 Gospod Uončar ostane tudi zastopnik mlina tvrdke Peter Majdič v Jaršah. Z odličnim spoštovanjem Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju. Isdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pnstoslemiek Lastnina in isk .Narodne tiskarne1