Judež tjtkarijol; in dru£i. £leazar. ^o^lov^nil Vinkjsntjev. V OORICI 1913. Tisk. in zal. »Goriška Tiskarna« A. Gabršček. /16 Leonid Andrejev. Judež Iškarijot in drugi. zelo premeteno krade, nesramnejše morda nego slednji človek v Judeji. Ne, ni naš on, ta rdečelasi Juda iz Karijota — so go¬ vorili hudobneži in presenetili s tem dobre ljudi, ki niso delali Velike razlike med njim in vsemi ostalimi pokvarjenci Judeje. Pripovedovali so dalje, da je Judež davno zapustil svojo ženo, in da živi ona nesrečno ter strada, ibrezvspešno trudeča se iz treh kamnov, ki tvorijo Judeževo posestvo, pridelati sebi potrebnega kru¬ ha za življenje. On sam, da se že -mnogo let brezmiselno klati ,po deželi ter je pri¬ šel že do prvega morja in celo do dru¬ gega, ki je še oddaljenejše; in povsod laže, klečeplazi, 'bistro opazuje 'bogvekaj -s svojim tatinskim očesom in hkratu nena¬ doma odide, pustivši za seboj neprijet¬ nosti in razdor — radoveden, lokav in zloben kot enooki bes. Otrok ni imel, in to je še bolj pričalo, da je Judež -hudoben človek, in Bog noče potomstva po Judi. Nihče izmed učencev ni zapazil, kdaj se je prvič prikazal v Kristusovi družbi ta rdečelasi in nesramni Jhdejec; no že davno je hodil neods-topno po njihovih po¬ tih, vmeševal se v pogovore, izkazoval majhne usluge, .klanjal se, nasmiha val se in povpraševal. In njihove trudne oči so se ga sčasoma popolnoma privadile, a nakrat jih je s svojo osebo in z govorom zopet razdražil, kakor te razdraži kaj ne¬ sramnega, lažojivega in ostudnega. Tedaj so ga zapodili z ostrimi besedami, in za nekaj časa je izginil nekje na poti, — a potem se je zopet neopazno pojavil: us¬ lužen, priliznjen in zvit kakor enooki bes. In nekateri učenci niso dvomili, da se v njegovi želji, približati se Jezusu, skriva neka tajna, zlcfono in zavratno preraču- njena namera. A Kristus ni poslušal njihovih svetov; njihovi preroški glasovi se niso dotaknili Njegovega sluha. S tem duhom svetlega protislovja, ki 'Ga je nevzdržno privlače¬ valo k zavrženim in nepriljubljenim, je odločno sprejel Judeža in ga uvrstil v krog izbranih. Učenci so se vznemirjali in so na tihem mrmrali, a On je tiho sedel z obličjem proti zahajajočemu solnou in zamišljeno poslušal — morda njih, a mor¬ da tudi nekaj drugega. Že 'deset dni ni bilo vetra in vedno isti je bil prozorni zrak, ni se menjaval, ne vzdigoval - ostal je pazljiv 1* — 4 — in posluša!..In zdelo se je, ikakor bi ta zrak hranil v svoji prozorni globini vse to, kar so v teh dnevih peli ljudje, živali in ptice - solze, jok in veselo pesem, molitve in kletve; in od teh steklenih, mrtvih zvokov je bil tako težek, vznemirljiv, kakor nasi¬ čen z nevidnim življenjem. In zopet je zahajalo sobice. Težka, plameneča krogla se je spuščala navzdol, zažigaje nebo; in vse na zemlji, kar se je obračalo k njemu: zarjavelo Jezusovo lice, hišni zidovi, dre¬ vesno listje — vse je pokorno odbijalo to oddaljeno in strašno zamišljeno svetlobo. Bel zid ni 'bil več bel, in lepo imtesto na lepi gori ni bilo več belo. * * * In tedaj je prišel Judež. Prišel je z nizkimi pokloni in z upo¬ gnjenim hrbtom, previdno in plašno izte- govaje naiprej svojo nesramno in mozo- lasto glavo — do pičice tak, kakoršnega so si prenočevali oni, ki so ga poznali. Bil je suh, visoke rasti, skoraj takšne ka¬ kor Jezus, ki je bil nekoliko upognjen, ker je imel navado, razmišljati pri hoji, in se je zaradi tega zdel nižji. Precej krepak je bil Judež na videz, a kazal se je, bogve iz kakšnega vzroka, slabotnega in boleh¬ nega; tudi glas je izpreminjal: včasih je bil moški in moča/n, včasih kričeč 'kakor glas stare ženske, ki zmerja moža,nezno¬ sno tanek in neprijeten za uho; in često se ti je zahotelo izvleči iz svojih ušes 'Ju- deževe besede .kakor gmjile in surove od¬ padke. Kratki in rdeči lasje niso mogli po¬ kriti čudne in nenavadne oblike črepinje: kakor bi mu jo bil nekdo od zatitka do temena dvakrat preklal z mečem in zopet sestavil. Bila je vidno razdeljena v štiri , dele in vzbujala nezaupiiost in strah; pod tako črepinjo ne more biti miru in sogla¬ sja, pod tako črepinjo vlada neprestano šum krvavih in neprizanesljivih bitk. Tudi njegovo ^obličje ni bilo enotno: ena stran s črnim, ostro opazujočim očesom je bila živa, gibka, ki se je radovoljno skrivila v gube. Na drugi strani ni bilo gub, ta je bila mrtva in gladka, ploščata in brez življenja; in dasi je bila ipo velikosti enaka prvi, zdela se je vendar veliko večja za¬ radi široko odprtega slepega očesa. Z motno belino pokrito oko ni zamižalo ne podnevi, ne ponoči, svetlobo in temo je - 6 — enako sprejemalo; no nihče ni mogel ver¬ jeti v njegovo slepoto, najhrže zaradi te¬ ga ne, ker je bil zraven njega živi in lo¬ kavi tovariš. Če je v strahu ali razbur¬ jenju' Judež zaprl živo oko in gibal z gla¬ vo, se je tudi mrtvo oko gibalo skupno z glavo in molče zrlo. Celo ljudje brez opa¬ zovalnega daru so dobro razumeli, gleda¬ joči Iškarijota, da takšen človek ne more prinesti nič dobrega, a Jezus mu je dovolil približati se in posadil ga je celo zraven sebe — zraven sebe je postavil Judeža. S studom je vstal Janez, in vsi ostali, ljubeči svojega učitelja, so povesili glave v znak neodobravanja. A Judež je sedel — premikal glavo na desno in levo; s tankim glaskom je pričel tožiti o svoji bo¬ lezni: da ga po noči bole prsi, ko hodi v hrib, težko sope, a če stoji na robu pre¬ pada, se mu v glavi zavrti in se ga poloti neumna želja, skočiti vanj. In še mnogo s drugih brezbožnih stvari si je izmislil, ka¬ kor bi ne vedel, da bolezni ne napadejo človeka slučajno, ampak se porajajo vsled nesoglasja njegovih del e zakoni Vseved¬ nega. Pogladil si je prsi s široko dlanjo in celo zakašljal 'je prisiljeno — ta Judež iz — 7 Karijota — pri splošnem molku in po¬ vešenih očeh. Janez ne pogleda učitelja in tiho vpraša Petra Simona, svojega prijatelja: — Ali ti ne preseda ta laž? Jaz je ne morem dalje prenašati, zato odidem. Peter pogleda Jezusa, njuna pogleda se srečata, potem pa hitro vstane. Počakaj — reče prijatelju. Vnovič pogleda Jeizusa, hitro kakor kamen, ki se utr-že s hriba, stopi k Judežu Iškarijotu in mu reče odkrito in prijazno: — Tudi ti 'poideš z nami, Judež. Prijateljsko ga potreplje z roko po sklonjenem' hrbtu in četudi ni gledal uči¬ telja, je vendarle čutil Njegov pogled. Od¬ ločno pristavi s svojim močnim glasom, ki ni dopuščal.nikakih ugovorov: — Kaj zato, če je tvoje lice tako grdo: V naše mreže se ulove še vse dru¬ gačne spake, a pri jedi so najokusnejše. In mi ribiči našega Gospoda ne smemo zavreči lova samo zato, ker je riba bo¬ deča in enooka. Videl sem nekoč v Tiru osmonoga, ki so ga ujeli tamošnji ribiči, in sem se tako ustrašil, da sem hotel zbe¬ žati. A oni so se smejali, meni ribiču iz — 8 Tiberijade, in so mi ga dali jesti in glej: zahteval sem še, zakaj bil je jako okusen. Ali se spominjaš, učenik, pravil sem ti že o tem, in tudi ti si se smejal. A ti, Judež, si podoben osmonogu le po eni polovici. In glasno se je zasmejal, zadovoljen s svojim dovtipom. Ko je Peter govoril, so bile njegove besede tako trde, kakor bi jih z žreblji pribijal. Če se je premaknil, ali kaj delal, je proizvajal dalekosežni šum in izzval odgovor v mrtvih rečeh: kamenita tla so odmevala pod njegovimi nogami, vrata so se tresla in se zapirala, in v zra¬ ku se je streslo in zašumelo. V gorskih so¬ teskah je njegov glas zbudil osoren od¬ mev, a ko so zjutraj lovili ribe po jezeru, se je ta glas takorekoč valil po solčni in bleščeči vodi, in prvi plašni solčni žartki so se nehote smejali. In najbrže so zaradi tega imeli radi Petra, zakaj na vseh obra¬ zih je še ležal nočni mrak. le njegova obil¬ na glava in široke gole prsi in roke so že žarele od jutranje zore. Petrove besede, ki jih je učenik vidno oddbraval, so pre¬ gnale mučno razpoloženje. No na ndka- tere učence, ki so videli morje in osmo- noga, je ta lahkomiselna prispodoba na- pravila neugoden vtis. Videli so v duhu: velikanske oči, deset poželjivih, navidez¬ no mirnih lovk; naenkrat je ta spaka ob¬ jela žrtev, jo stisnila in zadavila ter ji iz¬ sesala kri, ne da bi trenila s svojimi ogromnimi očmi. Kaj naj to pomeni? A Jezus molči, Jezus se smehlja, gledaje od strani s prijaznim usmevom Petra, ki go¬ vori dalje z navdušenim glasom o osrno- nogu — in drug za drugim pristopijo k Judežu nevoljni učenci, da mu rečejo pri¬ jazno besedo, toda odhajali so hitro in z neprijetnimi občutki. Samo-Janez Cebedejev je trdovratno molčal, in tudi Tomaž se ni mogel odločiti, da bi kaj rekel, ampak je razmišljal o tem kar je ravnokar slišal. Z zanimanjem je opazoval Kristusa in Judeža, ki sta sedela drug poleg drugega, in ta čudni kontrast božanske krasote in vtelešene nespodob¬ nosti, človeka s krotkim pogledom in os- monoga z velikimi, ukovanimi, topo pože¬ ljivimi očmi — je tlačila njegov um kakor nerazrešljiva uganka. Od duševne nape¬ tosti se je njegovo odkrito in gladko čelo nagubančilo, zaprl je napol oči, misleč, da bo tako boljše videl, a dosegel je samo to, -to¬ da se je na Judežu res pojavilo osem ne¬ mirno gibajočih se nog. A to je bilo ne¬ mogoče. Tomaž je vedel to in zopet odprl oči, trdovratno motreč Judeža. No Judež se je nekoliko osmelil: spu¬ stil je roke, ki jih je dosedaj držal križem, oslabil mišice, ki so napenjale njegove čeljusti in previdno je začel siliti svojo mozolasto glavo na svetlo. Ta je bila že poprej vsem vidna, ampak Judežu se je zdelo, da je nevidna in globoko skrita pred njihovimi očmi, kakor bi bila ogrnje¬ na v gosto, čarobno poredno mrežo. In glej, kakor bi bil prilezel iz jame, je za¬ čutil sedaj na svetlem svojo čudno črepi¬ njo, potem oči — za trenotelk se je ustavil — in slednjič odločno odkril ves obraz. Nič se ni zgodilo. Teter je nekam odšel. Jezus je zamišljeno sedel, podprl z rokami zagorelo glavo in tiho majal z njo. Učenci so se razgovarjali med seboj, in samo To¬ maž je motril Judeža pazljivo in resno ka¬ kor vestni krojač, ki jemlje mero. Judež se nasmehne — Tomaž ne odvrne nasmeha, ampak začne razmišljati o tem nasmehu kakor o vsem ostalem ter nadaljuje svoja razmotrivanja. No nekaj neprijetnega je 11 — vznemirjalo levo stran Judeževega ob¬ raza — ozre se: iz temnega kota ga je opazoval zali in čisti Janez s svojimi le¬ pimi očmi 1 , ki ni imel najmanjšega madeža na snežndbeli vesti. In s koraki kakor -ho¬ dijo vsi, a s takim občutkom, kakor bi vlekel po zemlji za seboj noge, podoben kaznovanemu psu, se približa Judež Ja¬ nezu in pravi: — Zakaj molčiš Janez? Tvoje besede so kakor zlata jabolka v prozornih srebr¬ nih posodah — podari eno Judežu, ki je tako uibog. Janez ostro gleda v negibno, široko odprto oko in molči. In videl je, kako je Judež odlezel, neodločno postal in se skril v temni praznini odprtih vrat. Ker je ravnokar izšla polna luna, so mnogi šli na izprehod. Tudi Jezus se je šel izprehajat in z nizke strehe, kjer je imel Judež svoj-e ležišče, je videl odhaja¬ joče tovariše. V mesečini se je zdela vsa¬ ka bela podoba lahka in mirna, ki ni ho¬ dila, temveč švignila pred svojo temno senco; in hkratu je človek izginil v te¬ mini, in tedaj si zaslišal njegov glas. Ko so se ljudje zopet pojavili v mesečnem svitu, je glas umolknil, bili so podobni belim zi¬ dovom, črnim sencam in vsej prozorno megleni noči. Vsi so že spali, ko je Judež zaslišal pritajeni glas vračajočega se Kri¬ stusa. In vse je utihnilo v hiši in okrog nje. Petelin je zapel; užaljeno in glasno 'ka¬ kor podnevi se je nekje zadrl zbujeni osel in nevoljno v presledkih umolknil. A Ju¬ dež še ne spi, temveč pritajeno posluša. Mesec je razsvetlil polovico njegovega obličja in kakor v mrzlem jezeru je ču¬ dno odseval v velikem odprtem očesu. V tem hipu se nečesa spomni, kratko zalkašlja, podrgnivši z dlanjo kosmate in zdrave prsi: mogoče še kdo bdi ter po¬ sluša Judeževe misli. II. Sčasoma so se Judežu privadili, tudi niso videli več njegove spačenosti. Jezus mu je izročil svoj mošnjiček z denarjem in obenem s tem tudi vse skrbi hišnega gospodarstva: kupoval je potreben živež in obleko, delil milodare, a na potovanju je skrbel za stanovanja in prenočišča. Vse to je opravljal prav spretno tako, da si je pridobil v malem času naklonjenost ne¬ katerih apostolov, ki so videli njegov trud. Lagal je Judež vedno, a tudi temu so se privadili, ker niso videli nikakih zlih posledic teh lažij, in laž je dajala Ju- deževim pogovorom in pripovedovanjem posebno zanimivost, da je bilo življenje po¬ dobno smešni, včasih strašni pravljici. Po Judeževem govorjenju bi sleherni sodil, da pozna on vse ljudi, in vsak člo¬ vek, ki ga on pozna, je v svojem življenju napravil kak prestopek ali celo zločin. Dobri ljudje so po njegovem mnenju oni, ki znajo skrivati svoja dela in svoje misli; toda če takega človeka objamete, pobo¬ žate in ga lepo nagovorite, tedaj poteče iz njega kakor gnoj iz odprte rane vsaka ne¬ resnica, mrzkost in laž. 'Rad je priznal, da včasih tudi sam laže, no svečano je za¬ trjeval, da se drugi lažejo še več, in če je kdo na svetu varan, tedaj je to on, Judež. Zgodilo se je, da so ga nekateri ljudje po večkrat prevarili na ta ali oni način. Tako se mu je potožil nekoč človek, ki je čuval zaklad bogatega velmoža, da ga že deset let preganja želja, ukrasti poverjeno mu u bogastvo, a ne more, ker se boji velmo¬ ža in svoje vesti. In Judež mu je verjel — a oni je okradel velmoža in tako prevaril Judeža. A tudi sedaj mu je Judež verjel — a oni je takoj zopet vrnil ukradeni zaklad in tako vnovič prevari! Judeža. In vsi ga varajo, celo živali: če pogladi psa, ga ta ugrizne v prst, če ga pa natepe s šibo, mu liže noge in gleda v oči kakor pokoren sin. Ubil je psa, globoko ga je zakopal in celo velik kamen je zavalil na ono mesto, a kdo ve? — morda ravno zato, ker ga je uibil, je bolj živ kot prej in sedaj ne leži v jami, ampak veselo teka okrog z dru¬ gimi psi. Vsi so se prešerno smejali Judeževe- mu pripovedovanju, in on sam se je zado¬ voljno zarežal, mežikajoč s svojim zdra¬ vim in zasmehljivim očesom — in ravno s tem smehom je priznal, da se je malce zlagal, zakaj onega psa ni ubil. A on ga ž'e prav gotovo najde in prav gotovo ubije, ker ne želi biti varan. In tem Judeževim besedam so se še bolj smejali. No včasib je v svojih pripovedovanjih prekoračil meje verjetnosti im možnosti in pripisoval ljudem takšna nagnenja, kakor- 15 - snih še žival nima, krivil jih je takih zlo¬ činov, kakoršnilh ni nihče izvršil in jih tu¬ di ne ho. In ker je pri tem izustil imena najbolj spoštovanih ljudij, je nekatere uža¬ lilo to gorostasno obrekovanje, drugi so ga pa šaljivo vpraševali: — No, a tvoj oče in tvoja mati, Ju¬ dež — ali sta ibila to poštena človeka? Judež je mežikal iz očesom, nasmiha- val se in iztegnil roke. In kakor je majal z glavo, tako se je premikalo ugaslo, ši¬ roko odprto oko in molče zrlo. - Kdo je bil moj oče? Morda oni člo¬ vek, ki me je tepel s palico, a morda tudi hudič, kozel, petelin. Kako more Judež (poznati vse one, ki so delili ležišče z nje¬ govo materjo. Judež ima mnogo očetov — o katerem govorite? No to je vse užalilo, ker so visoko spoštovali svoje roditelje in Matevž, ki je bil dobro poučen v sv. pismu, strogo pravi s Salomonovimi besedami: - Kdor slabo govori zoper svojega očeta in svojo mater, "togova luč ugasne na dnu globoke jalme. A Janez Cebedejev ponosno vpraša: — 16 — ■— No in mi? Kaj poveš o nas slabega, ti, Juda iz Karijota? J’a se navidezno prestraši in zamahne z rokami, ves sključen in reven kakor be¬ rač, ki brezuspešno prosi miloščine mi¬ moidoče: — Ah, izkušajo Judo! Rogajo se Judi, prevariti hočejo bednega, lahkovernega J udo! Med tem ko se je v smešnih grima¬ sah krčila ena stran njegovega lica, se je druga majala resno iin strogo, in široko je zrlo vedno odprto oko. Bolj kot nihče drug in najglasnejše se je smejal tem šalam Pe¬ ter Simonov. No nekoč se zgodi, da hkratu njegov obraz potemni, on umolkne in odvleče za rokav hitro Judeža v stran. — A Jezus?.Kaj misliš o Jezusu? — je dzpregovoril sklonjen z močnim šepe¬ tom. — Samo ne norčuj se; prosim te. Judež ga zlobno pogleda: — A ti, kaj misliš? Peter reče prestrašeno in veselo: — Mislim, da je On sin živega Boga. — Čemu izprašuješ? Kaj naj Ji pove Judež, katerega oče je kozel! — Ali ga ljubiš? Zdi se, da ti nikogar ne ljubiš, Judež. Z isto nenavadno 'zlobo reče Judež pretrgano in rezko: — Ljubim. Po tem pogovoru je Peter imemovaJ Judeža dva dni svojega prijatelja - osmo- noga, a ta je nerodno in vedno z isto zlobo skušal skriti se mu v temen kot, kjer je čemerno posedal s svojim 1 svetlikajočim se belim in odprtim očesom. Popolnoma resno je poslušal Judeža samo Tomaž: on ni razumel šale, pretvar¬ janja in laži, ne zavitih besed in misli, am¬ pak pri vsem je skušal ipriti stvari na dno in vse natanko določiti. In vsako Judeževo pripovedovanje o hudobnih ljudeh in nji¬ hovih delih je večkrat pretrgal s kratkimi, stvarnimi opazkami: - To je treba dokazati. Si ti sam to čul? Kdo je bil še zraven tebe? Kako se imenuje? Judež se je ujezil in vpil s kričečim glasom, da je vse to sam videl in slišal, a trdovratni Tomaž jo vsiljivo in mirno stavljal dalje svoja vprašanja, dokler ni Judež priznal, da se je zlagal, ali pa po- — 18 — vedal še bolj zvito laž, o kateri je Tomaž zatem zopet dolgo razmišljal. In ko je na¬ šel ipogrešek, je takoj prišel in razkrinkal lažnika. V obče je v njem zbujal Judež ve¬ liko radovednost, in to je povzročilo ne¬ kako prijateljstvo med njima, prijateljstvo krika, smeha in roganja z ene strani — in mirnih, neizprosnih vprašanj z druge stra¬ ni. Včasih je Judež čutil v sebi nestrpno odpornost proti svojemu nenavadnemu 'pri¬ jatelju in s svojim bodečim, ostrim pogle¬ dam je govoril razdraženo, skoro proseče: — No, kaj hočeš? Vse sem ti povedal, vse. — Hočem, da dokažeš, kako je mo¬ goče, da je bil tvoj oče kozel? — vpraša brezbrižno in trdovratno Tomaž in čaka odgovora. Zgodilo se je nekoč po enem takih pogovorov, da je Judež hkratu utih¬ nil in ga začudeno premeril z očesom od nog do glave: opazil je dolgo, ravno po¬ stavo, siv obraz, odkrite, 'prozorno svetle oči, dve tolsti gubi, ki sta se raztegovali od nosa in izginili v trdo-, ravno podstriže- no brado, in izpregovoril prepričevalno: — Kako glup si, Tomaž! Kaj vidiš v snu: drevo, skalo, osla? — 19 — Tomaž ni nič rekel, in negovo lice je čudno potemnelo. A ipo noči, ko je Judež že zapiral od spanca svoje živo in nemirno oko, hkratu vpraša Tomaž s svojega leži¬ šča — spala sta namreč skupaj na strehi: Ne govoriš resnice, Judež. Jaz sa¬ njam zelo grde ‘sanje. Kaj meniš: je li člo¬ vek odgovoren tudi za svoje sanje? — Kdo drugi vidi sanje, razen njega, k: sanja? Tomaž 'tiho vzdihne in se zamisli. A Judež se je prezirljivo nasmehnil, ‘trdno zaprl svoje tatinsko oko in se mirno vdal svojim burnim sanjam, gorostasnim domi¬ šljijam, brezumnim prikaznim, ki so raz¬ bijale njegovo črepinjo. Ko so z Jezusom potovali in so se pri¬ bližali potniki kakšni vasi, je Iškarjot po¬ vedal o prebivalcih mnogo slabega ter pro- r oko val 'nesrečo. A skoro vsakokrat se je zgodilo, da so ljudje, o katerih je on tako slabo govoril, radostno sprejeli Kristusa in Njegove prijatelje, posvečali jim vso paž- njo in ljubezen in postali verni — in Jude¬ žev denarni mošnjiček je postajal tako te¬ žak, da ga je bilo težko nositi. In tedaj so — 40 se smejali njegovi zmoti, >a on je 'pokorno sklenil roke in govoril: - Seveda, seveda! Judež je mislil, da so hudobni, a'bili so dobri: hitro so ve¬ rovali in dati denar. Skoro gotovo so zopet prevarili Judeža, bednega, lahkovernega Judo iz Kanijota! Ko so bili nekoč že daleč od vasi, kjer so jih gostoljubno sprejeli, se je vnel med Tomažem in Judežem prepir, in da bi ta spor rešila, sta se vrnila. Šele drugi dan sta dohitela Jezusa in učence: Tomaž, potrt in žalosten, a Judež s takim pono¬ som, kakor bi pričakoval, da mu začnejo vsi čestitati in se mu zahvaljevati. Ko pride k učeniku, Tomaž odločno izjavi: - Judež je govoril resnico, Gospod. Bili so to hudobni in glupi ljudje, in na ka¬ men je padlo seme Tvojih besed. — In je povedal, kaj se je zgodilo v vasi. Takoj po Jezusovem odhodu in učencev je neka ženska pričela kričati, da so ji ukra¬ dli mladega, belega kozlička in obdolžila tavine nje, ki so odšli. V začetku so ji ljudje ugovarjali, a ko je ona le trdovratno dokazovala, da ga razun Jezusa ni mogel nihče drug ukrasti, so ji mnogi verjeli ter 21 se hoteli spustiti za njimi. In četudi so kmalu nato našli kozlička zapletenega v grmovju, so vendar določili, da je Jezus slepar in morda celo tat. — Taka je torej stvar! — je zavpil Peter in širil nosnice. — Gospod, ali ho¬ češ, da se vrnem k tem tepcem in ... No Jezus, ki je ves čas molčal, ga ostro pogleda, in Peter umolkne ter se skrije v ozadje za hrbte drugih učencev. In nihče ni več izpregovoril o tem bese¬ dice, kakor bi se sploh nič ine bilo zgodi¬ lo in kakor bi Judež ne imel prav. Zaman se je silil povsod v ospredje, trudeč se dati svojemu dvojnemu, roparskemu, z zavitim nosom oboroženemu obličju izraz ponižnosti — niso ga več pogledali, a če ga je kdo pogledal, tedaj je bil ta pogled zelo neprijazen in celo nekako preziren. In s tem dnem se je njegovo razmerje do Jezusa nekako čudno izpiremenilo. Tudi prej je bilo tako, da 'ni Judež govo¬ ril nikoli naravnost z Jezusom, in tudi On se ni nikdar obrnil neposredno k njemu, zato pa ga je večkrat pogledal z ljubečimi očmi, smehljal se nekaterim njegovim ša¬ lam, in če ga ni videl več časa, je vprašal: kje pa je Juda? A sedaj ga je gledal tako, kakor bi ga sploh ne videl, četudi ga je Judež iskal z očmi ravnotako kakor prej, če ne še bolj, ko je govoril učencem 'ali ljudstvu. Sedaj pa se je vsedel s hubtom proti njemu in govoril Judežu črez glavo, ali pa se je delal, kakor bi ga sploh ne opazil. In naj bi On govoril danes eno, a jutri nekaj popolnoma drugega, četudi ravno isto kar je Judež mislil, zdelo se je vendar, 'kakor hi bilo vse naperjeno proti Judežu. In vsem navzočim je bil Jezus krasen cvet s plemenitim vonjem libanon¬ ske rože,, samo za Judeža ne, njemu je veljalo samo ostro trnje, kakor bi Judež ne imel srca, kakor da nima tudi on oči in nosu in kakor bi ne razumel krasote než¬ nih in mirnih drevesnih lističev. — Tomaž! Ljubiš li ti rumteno liba¬ nonsko rožo z zagorelim licem in očmi ka¬ kor srna? — vpraša Judež nekoč svojega prijatelja, na kar ta prostodušno odgo¬ vori: — T?ožo? Da, njen duh mi prija. No, nisem še slišal, da bi imela roža zagorelo lice in oči kakor srna. - 23 — - Kako? Tudi tega ne veš, da ima mnogoroki kaktus, ki ti je včeraj raz¬ trgal novo obleko, samo en rdeč cvet in samo eno oko? A 'tudi teiga ni znal Tomaž, četudi se mu je v resnici kaktus včeraj zabodel v obleko in jo razparali na kose. Nič ni znal Tomaž, das-i je o vsem razmišljal in gle¬ dal tako odkrito s svojimi prozornimi in jasnimi očmi, skozi katere je bilo videti kakor skozi feničansko steklo, zid in pri¬ vezanega osla. Nedavno po teih dogodkih je pokazal nov slučaj, da je Judež zopet pravo po¬ vedal. Ko so imeli priti v neko judejsko vas, ki so jo vsi priporočali, je edini Ju¬ dež svetoval, naj bi šli mimo. In res, Kri¬ stusa so sprejeli jako sovražno in po pri¬ digi, v kateri jih je dolžil licemerstva, so se razjezili in hoteli kamenjati Kristu¬ sa in njegove učence. Sovražnikov je bilo mnogo in brezdvomno bi se jim bilo po¬ srečilo uresničiti svojo poigubonosno na¬ mero, če ibi ne bilo Judeža iz Karijota. V brezumnem strahu za Jezusa, kakor bi že videl kaplje krvi na njegovi beli halji — se Judež besno zažene v tolpo ter preti, - 24 — kriči, prosi in laže talko, da med tein ča¬ som Jezus in učenci zbežijo. Neznansko hiter, kakor bi tekal po desetih nogah, smešen im strašen v svojem besu in proš¬ njah, se je divje obračal pred tolpo in jo začaral z neko čudno silo. Vpil je, da Na- zariejec sploh ni Obseden, ampak da je navaden slepar, tat, požrešen na denar, kakor so vsi njegovi učenci, ne izvzemši Judeža — potresa! je denarni mošnjiček, krivil se in prosil (pripogibaje se do tal. In polagoma se je jeza tolpe izpremenila v smeh in prezir in vzdignjene roke s kamni, so padle. — Ti ljudje niso vredni, da umrjejo od poštene roke —• so govorili nekateri, med tem, ko so drugi zamišljeno sledili z očmi za oddaljujočim se Judežem. In zopet je Judež pričakoval čestita¬ nja, pohval in hvaležnosti in vidno izpo¬ stavljal razdrapano obleko in lagal, da so ga tepli — a tudi takrat se je prevaril. Razsrjeni Jezus je hodil z velikimi koraki in molčal, celo Janez in Peter si nista upala se mu približati, in vsi, kate¬ rim se je Judež približal v razdrapani obleki, s svojim blaženo-razburjenim, a še ' 25 vedno nekoliko prestrašenim obličjem — so ga odganjali od sebe s kratkimi in osor¬ nimi vzkliki. Kakor da ni on tisti, ki je rešil vse, kakor da ni on rešil njihovega učitelja, ! ki ga vsi tako ljubijo! — Hočeš videti tepce? — pravi To¬ mažu, ki je šel zamišljeno za ostalimi. - Poglej, kako hodijo trumoma kakor čre¬ da ovac in vzdigajo prah. A ti, umni To¬ maž, jo opletaš za njimi, in jaz blagorodni, krasni Judež jo opletam za vsemi kakor umazan suženj, kateri ne sme vštric z go¬ spodom. — Zakaj se nazivljaš krasnega? se začudi Tomaž. — Zato, ker sem res lep — odgovori prepričevalno Judež in začne pripovedo¬ vati z mnogimi dodatki, kako je ukanil Je¬ zusove sovražnike in se norčeval iz njih in njihovih kamnov. - Zlagal si se! pravi Tomaž. — No seveda, 'zlagal sem se — odgo¬ vori mirno, priznavajoč Iškarijot. Dal sem jim, kar so me prašali, in vrnili so mi, kar je ’' : lo potrebno. In kaj je to - laž, moj umni Tomaž. Bi li ne bila Jezusova smrt večja laž? — Nisi lepo postopal. Zdaj verujem, da je bil tvoj oče 'hudič. On te je tega na¬ učil, Judež. Iškarjotovo lice je posinelo in naen¬ krat se je vzdignilo k Tomažu — kakor bel oblak in zakrilo cesto in Jezusa. Meh¬ ko ga Judež ravno tako hitro potegne k sebi, ga silno stisne in mu'zašepeče v uho: - Torej hudič me je navadil? Tako, Tomaž? Torej hudič ljubi Jezusa, torej sta hudiču potrebna Jezus in resnica? "ka¬ ko Tomaž. A moj oče ni hudič, ampak ko¬ zel. Morda potrebuje Jezusa tudi kozel? Ha? A vam vsem ni on potreben, kaj? In resnica, ali te tudi ne potrebujete? Razjarjena in nekoliko prestrašeni Tomaž se s težokočo iztrga iz krčevitega Judeževega objema in hitro steče naprej, a kmalu zaustavi korak, trudeč se poj- miti, kar je čul od Judeža. A Judež jo tih opleta za ostalimi in se počasi oddaljuje. Tam v daljavi so se Mo¬ či zgrnili v pestro trumo in že ni bilo mo¬ goče razločevati, katera iz teh maj n ih podob je Jezus. Glej, tudi majhni Tomaž se je izpremenil v sivo točko, v tem tre- nctku so vsi izginili za ovinkom. Ko se - 27 ogleda okrog sebe, zapusti Judež cesto in se spusti v velikanskih skokih v globi¬ no skalnate jame. Od hitrega in neenako¬ mernega teka se je obleka v vetru raz¬ tegnila, in roke so silile kvišku, kakor bi Judež hotel vzleteti. Na obronku se iz- podtakne in kakor siv kamenček zdrsne navzdol, zadevajoč se ob kamenje — hitro skoči po koncu in jezno zagrozi s pestjo gori: — Tudi ti, prekleta! ... Hkratu se ustavi, izbere si mesto po¬ leg velikega kamna itn počasi sede. Obrne se, kakor bi iskal udobno ležišče, položi roki, dlan pri dlani na'siv kamen in na¬ sloni nanje težko glavo. In takoje sedel eno ali dve uri, ne da bi se ganil in varal ptice, negiben in siv kakor sivi kamen. Pred njim in za njim, na vse strani so se dvigale jamske skale, ki so z ostrimi črta¬ mi zarisale meje neba in povsod, vsesavši se 'takorekoč v zemljo, so štrleli ogromni, sivi kamni — kakor bi nekdaj bil tukaj padel kamenem dež in bi njegove težke kaplje v neskončnem razmišljanju zmrzle. Obrnjeni, presekani črepinji je bila podobna ta divje pusta jama, vsak kamen — 2 » v njej je bil kakor zamrzla misel in bilo jih je mnog-o; in vsi so razmišljali težko, neskončno, trdovratno. V tem času je prišel do Judeža ma svojih zibajočih se nogah ukanjeni škor¬ pijon — Judež ga pogleda, ne da bi vzdig¬ nil glavo s kamena, in zopet se njegove oči zagledajo nekam, obe negibni, obe po¬ kriti z nenavadno, motno belino, kakor bi bili obe slepi in grozno gledajoči. Iz zem¬ lje, iz kamnov, iz ruševin se je začela vzdigati mirna močna trnina, ogrnila Ju¬ deža in hitro lezla kvišku — k svetlemu, obledelemu nebu. Nastopila je noč s svo¬ jimi mislimi in sanjami. V tej noči se Judež ni vrnil na pre¬ nočišče, in učenci, katerih misli so bile vsled skrbi za jed in pijačo raztresene, so godrnjali nanj in na njegovo nemarnost. III. Nekoč, blizu poldneva so Jezus in njegovi učenci hodili po kameniiti in strmi, brezsenčnati cesti, in ker so bili že več kot pet ur na poti, je začel Jezus tožiti .na utrujenost. Učenci se ustavijo, in Peter ter njegov prijatelj Janez sta razgrnila po tleh svoje in drugih učencev plašče, pritr- - 29 — dila jih zgoraj med dvema visokima kam¬ noma in na ta način napravila za Jezusa nekak šotor. In On se je vlegel v šotor, počivaje od solčne vročine; a oni so Ga zabavali s svojimi razgovori in šalami. No, videč, da Ga tudi njihovi govori utru¬ jajo in ker so bili sami malo občutni za utrujenost in vročino, so se nekoliko od¬ daljili in si na različne načine preganjali čas. Eden je na pobočju gore iskal užitne koreninice, in ko jih je našel, prinesel Je¬ zusu; drugi je lezel vedno više in više in zamišljeno iskal mejo modre daljine, in ker je ni našel, se je vzpenjal vedno više na ostrih skalah. Janez je našel med kame¬ njem lepo višnjevo gaščarieo in jo prine¬ sel na nežni dlani smehljaje Jezusu, in ga- ščarica je gledala s svojimi izbuljenimi in zagonetnimi očmi v'Njegovo oko, a potem se je hitro izmuzala s svojini hladnim te¬ lescem po Njegovi gorki roki in izginila nekje s svojim nežnim, trepetajočim rep¬ kom. Peter pa, ki ni. ljubil tihega veselja, in ž njim tudi Filip, sta se kratkočasila s tem, da sta rušila s hriba velike kamne dn jih spuščala navzdol, skušajoča presegati drug drugega v moči. Privabljeni vsled - 30 - glasnega smeha, so' se v kratkem zbrali tudi ostali okoli njiju ter se udeležili igre. S trudom so odtrgali od zemlje velik, obraščen kamen, vzdignili ga z rokami v zrak ter ga spustili po pobočju. Težak, kakor je bil, je zadeval kratko in topo in se za trenutek ustavil; potem je neodloč¬ no napravil prvi skok in z vsakim nasled¬ njim dotikijajem z zemljo, ki mu je dajala hitrost in moč, je postajal lažji, besnejši uničujoč vse okoli sebe. Že ni več skakal, ampak letel z odbitimi ostrinami, in zrak je žvižgaj e puščal njegovo topo in okrog¬ lo telo dalje. (Priletel je do roba — s hitrim in poslednjim skokom se je dvignil kvišku — in mirno, glofoko zamišljen, letel nav¬ zdol, na dno nevidnega prepada. — Pa še enkrat! — zakriči Peter. Njegovi beli zobje so se Iblišeali sredi čr¬ nih brk in brade, mogočne prsi in roke so se pokazale v svoji nagoti, in stari, trdo¬ vratni kamni so se topo čudili sili, ki jih ie vzdigačala, in drug za drugim so se po¬ korno spuščali v brezno-. Celo slabotni Ja¬ nez je metal majhne kamenčke — in s ti¬ him nasmehom je gledal Jezus njihovo zabavo. - Kaj pa ti, Judež? Zakaj se ne ude¬ ležiš igre, ne vidiš, kako zabavno je to? — vpraša Tomaž svojega nenavadnega prijatelja, ki je negibno čepel za velikim, sivim kamnom. — Prsi me bole, sicer pa me ni nihče povabil! - Ali te moramo vabiti? No, dobro torej, te povabim jaz. Le poglej, kakšne kamne meče Peter. Judež ga pogleda nekako od strani, in tedaj je Tomaž prvič začuden opazil, da ima Judež dva različna obraza. Pa m' dospel še dobro razumeti, ko Judež izpre- govori s svojim navadnim, priliznjenim in hkratu ironičnim glasom: — Ali je sploh kdo močnejši od Petra? Ko on vpije, mislijo vsi jeruzalemski osli, da je prišel njihov Mesija in začne tuliti. Ali si jih slišali kdaj rjoveti, Tomaž? In z vljudnim smehljajem sramežljivo zagrne s plaščem gole prsi, porasle s ko¬ drasto in rdečo dlako, ter stopi v krog igraLev. Ker so bili vsii tako veseli, so ga spiejeli radostno in z glasnimi dovtipi, in celo Janezu se je zdelo vredno, nasmeh¬ niti se, ko je Judež navidezno težko sopeč - 32 in vzdigajoč zagrabil ogromen kamen. V naslednjem hipu ga je z lahkoto dvignil in zagnal - - in njegovo slepo, odprto oko se je v trenotku ustavilo na Petru, a dru¬ go lokavo in veselo, se je tiho smejalo. - No, le imeei še! — pravi Peter uža¬ ljeno. In tedaj sta drug za drugim vzdigala in metala gigantske kamne in čudeč se, so jih gledali učenci:. Peter je vrgel ve¬ lik .kamen — Judež še večji. Peter, nevo¬ ljen, zbere vse sile in vali odlomek skale, vzdigne ga emahovaje ter ga začne valiti navzdol. Vedno z istim smeškom na ustni¬ cah, išče Judež z očesom še večj.i odlo¬ mek in ko ga najde, zarije z ljubeznijo vanj svoje dolge prste, objame ga in va¬ leč se ves bled skupno z njim, ga zažene v prepad. Ko je vrgel Peter svoj kamen, se je pomaknil nazaj in tako sledil njego¬ vemu padcu; a Judež se je nagnil naprej, pripognil se in iztegoval dolge, tresoče se roke, kakor bi hotel poleteti za njim. Na¬ zadnje sta zagrabila Oba, najprej Peter, potem Judež star, siv kamen — a ne prvi, ne drugi, ga nista mogla vzdigniti. Ves rdeč v lica stopi Peter z odločnimi koraki ■h Kristusu in glasno reče: 33 — — Gospod! nečem, da bi bil Judež močnejši od mene. |Pomagaj mi vzdigniti in vreči ta kamen! Na tihem mu Jezus nekaj odgovori. Peter nevoljno skomizne z rameni, a nič ne odgovori, temveč se vrne, rekoč: Rekel je: A kdo pomaga Iškarijotu? Sedaj pogleda Judeža, ki težko sopeč s stisnjenimi zobmi, še vedno objema uporni kamen, in se veselo zasmeje: — Evo vam bolnika! Poglejte, kaj dela naš bolnik, -ubogi Judež! In sam Judež se zasmeje, ker ga je Peter tako nepričakovano zasačil na laži, in vsi ostali so se zasmejali — celo To¬ maž je iztegnil s smeškom svoje’ trde, na ustne viseče, sive brke. In tako prijatelj¬ sko kramljaje in v veselem smehu so se vsi vzdignili na pot; Peter, popolnoma pomirjen, je zdaj pa zdaj- sunil zmagoval¬ ca s komolcem v bok in se glasno smejal: — Evo vam bolnika! Vsi so hvalili Judeža, priznavali so, da je on zmagovalec, a Jezus — Jezus tudi takrat ni hotel pohvaliti Judeža. Molče je korakal On dalje ter grizel od- 3 3 + - trgano bilko. In v kratkem času so se ne¬ hali učenci smejati ter se zbrali okoli Je¬ zusa. Tako je zopet tudi to tako končalo, da so vsi oni šli v enem krogu dalje, a Judež zmagovalec — silni Judež, je osam¬ ljen krevsal za njimi požiraj e prah. Ustavili so se, in Jezus je položil roko na Petrovo ramo, a z drugo je pokazal v daljavo, kjer se je skozi meglo pojavljal Jeruzalem. In mogočni Petrov hrbet je z ljubeznijo božal to tanko, zagorelo roko. Prenočili so v Betaniji v Lazarjevi hiši. Ko so se vsi zbrali, da bi se pomen¬ kovali, je menil Judež, da se sedaj spom¬ nijo njegove zmage nad Petrom — in se¬ de bliže. A učenci so bili molčeči in ne¬ navadno zamišljeni. Slike z današnjega potovanja: solnce, kamni, trava in Kri¬ stus, ležeč v šotoru, so se mirno podile v glavi ter zapeljevale v sladko zamišlje¬ nost, rodeč nejasne, a sladke sanje o ne¬ kakšnem večnem gibanju pod solneem. Sladko je počivalo utrujeno telo, premiš¬ ljalo o nečem bajno krasnem in velikem — in nihče se ni spomnil na Judeža. Judež gre ven. Potem se vrne. Jezus govori, in molče poslušajo učenci Njegovo besedo. Negibno kakor kip sedi pri Njego¬ vih nogah Marija in zre z nagnjeno glavo v Njegovo obličje. Janez se pomakne prav blizu in se trudi, da bi se dotaknil učite¬ ljeve obleke, ne da bi Ga pri tem vzne¬ miril. Dotakne se je in se zamakne. Glas¬ no in silno diše Peter in spremlja s svojim dihanjem Jezusove 'besede. Iška rjo t ob¬ stane na praigu, njegov pogled gre prezir- no mimo zbranih in se ustavi z vsem og¬ njem na Jezusu. In kakor se uglablja ved¬ no bolj v Jezusovo podobo, tako ugasuje vse po vrsti okoli njega, odene se v molk in temo, in samo Jezus s svojo vzdignje¬ no roko se sveti. In v tem hipu se zazdi vsem, kakor bi se On sam dvignil v zrak ter se razblinil v tanko meglico, kakoršna leži nad rženim poljem in katero proseva zahajajoči mesec; Njegova mehka beseda se odzove nekje v daljavi — daleč in než¬ no. In zamaknen v gibajočo se prikazen, vglobljeo v nežno melodijo oddaljenih in čudežnih besed, zbere Judež v svoje že¬ lezne prste vso svojo dušo in v njenem obsežnem mraku začne molče graditi ne¬ kaj ogromnega. Počasi, v globoki tmini vzdiguje nekakšne skale, podobne goram — 36 — iri z lahkoto polaga drugo na drugo; dvi¬ ga in polaga; in v temi nekaj raste, se širi brezglasno ter prodira meje. Njegova glava se mu zdi podobna kupoli, in v nje¬ nem nepreglednem mraku raste nekaj ogromnega vedno bolj in nekdo molče de¬ la: vzdiga skale, podolbne goram, nalaga jih drugo na drugo in zopet dviga ... Ne¬ žno se razlegajo nekje oddaljene in ču¬ dežne besede. Tako stoji on, velik in te¬ man, da zagradi vrata, Jezus govori in Njegove besede spremlja močno in pre¬ trgano Petrovo dihanje. A hkratu umolkne Jezus — z rezkim, nekončanim glasom, in Peter, kakor bi se prebudil, vzklikne nav¬ dušeno: — Gospod! Tebi so znane besede večnega življenja! A Jezus molči in Njegov strogi pogled se nekje ustavi. In ko slede Njegovemu pogledu, tedaj zagledajo pri vratih oka- menelega Judeža z odprtimi usti in zamak¬ njenimi očmi. A ker ne razumejo položaja, se zasmejejo. Matevž pa, ki je poznal sv. pismo, pravi s Salomonovimi besedami: — Kdor krotko gleda, bo poveličan, a \ kdor stoji pri vratih, je drugim na poti. Judež se zdrzne m celo vzkrikne na lahko od straihu, in vse: oči, roke, noge, se takorekoč ražbeže na razne strani — •kakor pri živali, ki nenadoma zagleda nad seboj človeško oko. Naravnost proti Ju¬ dežu gre Jezus, in Njegova ustna izprego- vore nekaj — in gre mimo Judeža skozi odprta in zdaj prosta vrata. Že sredi noči stopi vznemirjeni To¬ maž k Judeževemu ležišču, počene in vpraša: — Ti jočeš, Judež. — Ne. Pojdi, Tomaž! — Cernu stokaš in škripaš z zobmi? Ali si morda bolan? Judež umolkne za nekaj časa, in iz njegovih ust se vsujejo druga za ..drugo težke besede, polne žalosti in srda. Zakaj me On ne ljubi?-Zakaj ljubi te? Ali nisem lepši, boljši, močnejši od njih? Ali Mu nisem' rešil življenja, ko so ti bežali kakor strahopetni psi? — Nesrečni moj prijatelj, ti nimaš po¬ polnoma prav. Sploh nisi lep, in tvoj jezik je tako neprijeten kakor tvoje lice. Nepre¬ nehoma lažeš in obrekuješ, kako hočeš, da bi te Jezus ljubil? - 38 — A, kakor bi ga sploh ne slišal, nada¬ ljuje Judež, močno se tresoč v temi: - Zakaj ni On z Judežem, ki ga ljubi, ampak s temi, ki Ga ne ljubijo? Janez Mu je prinesel gaščarico —jaz 'bi mu prinesel strupeno kačo. Peter je metal kamne, jaz bi obrnil zanj goro! Kaj pa je kača? Ako ji izdereš zob, jo lahko nosiš kot lepotičje okoli vratu. Kaj je gora, ki jo izdereš lah¬ ko z rokami in poteptaš z nogami? Jaz bi Mu dal Judeža, smelega, krasnega Jude¬ ža! A sedaj mora On poginiti, in z Njim pogine tudi Judež. — Nekaj čudnega govoriš, Judež! - Suho drevo, ki ga treba posekati s sekiro — evo, to sem jaz, tako je rekel o meni On. Čemu me ne poseče? Ne upa si, Tomaž. Poznam Ga: boji se Judeža. Skriva se pred drznim, silnim, prekras¬ nim Judežem! On ljubi tepce, izdajalce, lažnike, Tomaž! Si li čul? Tomaž se jako začudi in hoče ugo¬ varjati, a tedaj pomisli, da se Judež samo prereka in zmaja v terni le z glavo. A Ju¬ dež toži vedno bolj, stoče, škripa z zobmi in sliši vse, kako nemirno se giblje pod pogrinjalom vse njegovo veliko telo. — 39 — Kaj tako boli Judeža? Kdo je pri¬ ložil ognja k njegovemu telesu? Svojega sina je pustil psom! Svojo ihčerko je dal razbojnikom v zasmeh, svojo nevesto pa je pahnil v nečistost. Ali nima Judež nežne¬ ga srca? Pojdi Tomaž, glupi Tomaž, poj¬ di! Naj ostane sam, silni, drzni, krasni Judež! IV. Judež je utajil nekaj srebrnikov, in temu so prišli na sled po Tomaževem za- služenju, ki je slučajno videl, koliko de¬ narja so ljudje darovali. Bilo je verjetno, da Judež ni 'kradel prvič in vsi so bili ogorčeni. Razsrjeni Peter zgrabi Judeža za vrat, ga tira pred Jezusa, a prestrašeni, posmeji Judež se ne brani. — Učenik, poglej ga burkeža, poglej tatu! Ti si mu verjel, a on krade naš de¬ nar. 'Pat, ničvrednež! Učenik, če dovo- liš, jaz sam . .. No, Jezus molči. Pazljivo pogleda Peter Jezusa, likratu zardi in odpusti roko, ki je tiščala vrat. Osramočen si po¬ pravi Judež ovratnik, pogleda po strani 40 — Petra in njegova zunanjost privzame po¬ dobo ponižanega in skesanega zločinca. — Tako torej, tako! — pravi jezno Peter in močno zaloputne za seboj vrata. In vsi so bili nevoljni in so izjavili, da ne ostanejo za nič na svetu več z Judežem. A Janez hitro nekaj premisli in se zmuzne skozi duri, za katerimi je slišal tihi in lju¬ beči Jezusov glas. In ko se vrne črez ne¬ kaj časa, je bil njegov obraz bled in nje¬ gove oči rdeče, kakor bi bile pred krat¬ kim orošene s solzami. — Učenik je rekel... da more vzeti Judež denarja, kolikor mu drago. Peter se jezno zasmeje. Hitro in oči¬ tajoče ga pogleda Janez, hkratu ves za¬ gori in z glasom, v katerem iso bile solze in gnjev, navdušenje in solze, krepko vzklikne: — In nihče ne sme šteti, koliko de¬ narja prejme Judež. On je naš brat, ves denar je njegov, kakor tudi naš, in če mnogo potrebuje, naj vzame mnogo, ne da bi to komu ipovedal, ali se o tem s kom posvetoval. Judež je naš brat, in vi ste ga globoko užalili — tako je rekel učenik ... Lahko nas je sram, bratci! — 41 — Na vratih je stal bledi Judež ter se I lokavo smejal. S prožnimi kretnjami se mu približa Janez in ga trikrat poljubi Drug drugega spogleduje, se vrste v zadregi za njim k Judežu: Jakob, Filip in drugi — in po vsakem poljubu si Judež . obriše usta glasno je Eleazar vstal iz groba, kjer je tri dni in tri noči 'ležal v tajmstvenem ob¬ jemu smrti in iko se 'je živ vrnil na svoj dom, ljudje niso zapazili dolgo onih zk>- vestnih čudaških posebnosti], ki so sčaso¬ ma tako strašno raznesle njegovo ime. Prijatelji in znanci so ga neprestano obsi- p-ovali 'z ljubeznivostmi, skrbeli, so za jed in pijačo, ,za -novo obleko ter na ta način dalj'ali' duška svoji svetli radosti im naklo¬ njenosti do njega, k;i .se j : e vrnil v življe¬ nje. In oblekli so ga v obleko- živih barv upanja in .smeha, in ko je tako podoben žetninu v isvat-ovski obleki z-opet sedel v njihovi sredini- za mizo ter zopet jedel in pil, so jokali- od ganotja ter klicali sosede, da bi prišli pogledat -njega, iki je tako ču¬ dežno vstal -od ismrti-. Prišli so sosedje ter se veselili v ginjeni radosti; prišli so neznani ljudje iiz -daljnih mest in vasij ter dajali v burnih vzklikih duška svojemu občudovanju — sploh je -bila hiša Marije in Marte podobna čebelnjaku, talko živo j : e bilo v njej. lio, kar se 'je .pojavijo novega na Ele- azarjevem licu in njegovih kretnjah, so si razlagati čisto naravno: to iso sledovi težke 'bolezni in .prestane nesreče, so go¬ vorili. 'Očiviidno, razdirajoče delo smrti na mrliču je bilo samo pretrgano vsled čudežne moči, a popolnoma .uničeno ni bi¬ lo; to k'ar je smrti že dospelo napraviti z Eleazarjeviim telesom in obrazom, je bilo podobno nekončani umetnikovi risbi 1 , ki 'jo gledamo skozi tanko steklo. Na Eleazarje- vih sencih, pod njegovimi očmi in na upad¬ lih Hitih se je usedla gosta prstena barva; ravnotako pnstenosivi so bili prsti dolg'h roik, in na nohtiih, ki so zrasti! v grobu, je postajala ta prstena barva že bakrena in temna. Tupatam na ustnicah in po telesu je počila koža, ki se je bila v grobu napih¬ nila im na teh mestih so ostale tanke, rdeč¬ kaste brazgotine, ki 1 so se lesketale, kakor’ bi bile pokrite s prozorno sljudo. Tu li odebelil se je. Telo, ki se je bilo v grobu napihnilo, je ohranilo to strašno obliko in te grozne razpoke, ki se je iz njih razšir¬ jala neblagodišeča vlaga pričetega razkra- — 127 — jarija. Toda težki mrliški Idah, ki je Ha ž njim nasičena Eleazarjeva pogrebna oble¬ ka, in kakor se je takrat zdelo, tudi nje¬ govo teto, u' ; e ikmialu ipopolnoma izginil, ,iin črez nekoliko idlnilj je prstena koža na licih in rolkah ‘bolj olbeilela, rdečkaste kožnate brazgotine so se ugiadiTe, a popolnoma iz¬ ginile niso nikoli. S takimi obličjem se je predstavil ljudem v svojem novem živ¬ ljenju, a naravno' se j'e zdelo- to le tistim, ki so ga videli v grobu. Razen v obličju se je Eleaizar iizpremeniil tudi v svoji naravi, a tudi temu se ni nihče čudil, in sploh ni ta sprememba obrnila nase one pozorno- sti, iki bi jo morala. Pred svojo smrtjo je bil Eleazar vedno vesel in brezskrben, 1'jubil je smeli in nedolžne šale. Zaradi te prijetne in odkrite veselosti, v kateri ni bilo ne zlobe, me sence, ga je tako vzlju¬ bil njegov Učenik. A sedaj 1 je bil resen in molčeč. Nikoli se ni poišalil -im tudi na tuje dovtipe ni odgovarjal s smehom.; — tudi one besede, ki jih je le redko govoril, so bile zelo priproste, navadne, neobhodno potrebne, popolnoma brez vsebine in glo¬ bine, (kakor glasovi, ki izražajo z njimi ži¬ vali bol in ‘zadovoljnost, žejo in glad. Take 128 — besede more govoriti človek vse življenje, in nikoli nihče ne zve, kako je trpela ali se radiovala njegova globoka duša. In s takim mrliškim, obličjem, ,nad katerim je tri dni in tri noči' vladal mrak smrti — v krasni svatovski oblek:, ki se je lesketala v ru¬ menem Zlatu in rdečem' škrlatu, okoren in molčeč, strašno predrugačen in čudaški, toda 'še nepoznan od vseli — jte sedel pri pojedini za mizo sredi prijateljev in znan¬ cev. Valovi zdaj. nežnega zdaj burnega mi¬ rovanja so 'valovali okoli njega, topli, ljubeči pogledi so. božali njegovo obličje, ki ije ohranilo grobni hlad, in igorka prija- teljiska roka ije gladila njegovo težko sivo roko. lin godba je igrala. iPoklieali so god¬ ce, ki so veselo godli, timpan, piščalka, citre in gosli. Kakor v čebelnjaku je šu¬ melo, kakor škržati so cvrčali gostje — zdelo se je, da ptiči prepevajo nald srečno hišo Marije in Marte. II. Neki nepreviidnež je odgrni 'zagri¬ njalo. Neki neprevidnež je z emim dihom neprevidno vrižene besede razrušil svetle 129 čare in v nesramni nagoti razkril resnico. Ni se še zjasnila misel v njegovi glavi, ko so usta s smehom vprašala: — Zakaj nam ne poveš, Eleazar — kaj tjiei bilo tam? In vsi. .so umolknili presenečeni po tem vprašanju. Kakor bi se šele sedaj 'do¬ mislili, da je ibil Eleazar tri dni mrtev, so ga radovedno pogledali, pričakuje odgo¬ vora. Toda Eleazar je molčal. — Ali nam nočeš povedati — se za¬ čudi oni, ki je vprašal. — Ali je tako stra¬ šno tam? In zopet mu je ušla beseda pred misli¬ jo; če bi šla za mislijo, ne bi tega vprašal, zaradi' česar se je v hipu od [neznanskega strahu stisnilo srce. In vsem je postalo tesno; že so v skrbeh pričakovali Eleaizar- jev odgovor, toda on je molčal hladno in strogo ter je .povesil oči. In tedaj zopet, kakor 'bi šele sedaj ugledali posinelo lice in odurno debelost; na mizi je ležala po- sinela roka, kakor da bi jo Eleazar pozabil — in vsi pogledi so se nehote in nepre¬ mično prikovali k njej, kakor da bi od nje pričakovali odgovora. A godci so še igra¬ li, no molk je prišel tudi do njih. Kakor 9 — ro voda, -ki .zalije razti eserao žerjavijcO’, je ta molk pogasil vesele zvoke. Piščalka je umolknila; umolknil je tudi zvonki tim- pan, umolknile so pojoče gosli'; 'kakor da se je struna utrgala, kakor da je sama pe¬ sem umrla — so se s trepetajočim glasom in pretrganim' zvokom ustavile citre. In nastala je tišina. — Ali nočeš? — je ponovil vprašalee, ki ni imel v oblasti več svojega brbljavega jezika. Bilo je tilio, im mirno je ležala ba¬ kreno posiinela roka. Sedaj se je zganila na lahko, in vsi so olajšano vzdihnili ‘ter dvignili pogled — naravnost na nje, ob- kolivši vse z enim pogledom, trudno in strašno jih je pogleda! od ' smrti vstali Eleazar. To je bilo tretji dan, odkar je Eleazar prišel iz groba. Od tega časa so vsi čutili pogubno moč njegovega pogleda, toda niti ti, ki jih je on za vedno uničil, niti oni, ki so bili v polnem, kakor smrt tajinstvenem življenju, niso našli moči, da bi se branili, — nikdar si niso mogli razjasniti grozote, ki je ležala v globini njegovih punčic. Gle¬ dal je Eleazar mirno in ravnodušno, ne da bi,hotel kaj prikriti, a tudi ne z namenom, — 131 da bi kaj povedal, — celo hladno, kakor oni, ki je popolnoma ravnodušen za vse, kar živi. In mnogi brezskrbni ljudje so pri¬ šli v njegovo bližino te.r ga niso zapazili, a potem so s strahom spoznali, kdo je bi! ta debeli 'in mirni človek, ki se jih je do¬ tikal s krajci svoje prešerne in bleščeče obleke. Solinoe ni prenehalo sijati, če je on koga pogledal, studenec je dalje žuborel in domače nebo je ostalo brez oblačka, jasno in sim j e — a človek, iki je pogledal v njegove zagonetne oči, ni čutil več sobica, že ni slišal studenca im ni pozmai domačega neba. Časih se je človek brid¬ ko razjokal; včasih je v obupu lase pulil iz glave in brezumno klical na pomoč druge ljudi — no, največkrat se je zgodilo tako, da je začeli ravnodušno in mirno umirati, umiral je dolgo vrsto let, umiral je pred očmi vseh, umiral je brez barve, ovenel in dolgočasen kakor drevo, ki molče usiha na ikamenitifi tleh. Prvi, to so tisti, ki so kričali in noreli, so se povrnili včasih v življenje, a drugi nikoli. — Torej nam nočeš povedati, Eteazar, kaj si tam videl? — ponovi tretjič oni, ki je Vprašal. Toda zdaj je Ibil njegov glas 9 ' Vi‘2 — ravnodušen in mrtev, siv dolgčas je topo gledal iz njegovih oči. Kakor prah je vse obraze zakrila ista otopelost; s topim Za¬ čudenjem so se gostje pogledovali in niso razumeli, zakaj so se pravzaprav zbrali tu, čemu sede za .bogato obloženo mizo. Niso več govorili. Ravnodušno so se do¬ mislili, da je treba iti .domov, toda niso mogli premagati otopelosti in lenobnega razpoloženja, ki sta izpili iz njegovih mi¬ šic vso moč — sedeli so dalje, raztreseni daleč drug od drugega kakor lučice, raz¬ tresene po nočnem polju. No muzikantom so plačali, zato da (bi igrali, zopet so ti pri¬ jeli za godala in zopet iso se razlili in po¬ skočili naučeni žalostni glasovi. Vedno ista navadna pesem jih je objemala, toda začudeni so obstali gostje. Niso pojmili, zakaj ljudje drgajo po strunah ter si s pi¬ ščalkami napihujejo lica, da tako povzro¬ čajo čuden, raiznoizvočen šum. — Kako slabo igrajo! — pravi nekdo. Godci so se užalili in odšli. Za njimi so drug za drugim odkrevsali tudi gostje, zakaj naredila se je bila noč. In ko jih je od vseh stranij obkrožala gluha tema, te¬ daj se jim je prikazal nenadoma v grozni luči Eleazarjev obraz; posioelo mrliško lice, svatovska obleka, krasna in 'bleščeča, in bladein pogiled, sk,i je v njem počivala ona grozota. Kakor okanreneli so. stali po raznih kotih, tema jih jie obdajala, a v terni se'je še svetleje razgrnila strašna prikazen, nadnaravni obraz onega, ki se je nahajal v zagonetnem objemu smrti. Tri dni je. bil mrtev; tri dni je vzšlo solnce, a on je bil mrtev; otroci so se igrali, veda je žubo¬ rela med kamenjem, žgoč prah se je dvigal po 'izvoženi cesti — a on je bil mrtev. In sedaj je zopet med 'ljudmi, — dotika se jih — gleda nanje! — in Skozi črne kolo¬ barčke njegovih punčic prodira kakor skozi temno steklo na ijudi it nepojmljivo Tam. III. Nihče se ni brigal za Eleazarja, noben sorodnik ne znanec ni ostal pri njem in velika puščava, objemajoča sveto mesto, se je približala do samega praga njegove¬ ga bivališča. In v hišo se (je priplazila, ka¬ kor žena se je v legi a v njegovo posteljo in pogasila ognje. Nihče se ni brigal za 131 — Eleazarj-a. Druga .za drugo sta zbežali njegovi sestri Marija in Marta — dolgo ga ni .hotela zapustiti Marta, zakaj ni znala, kdo ga bo hranil in bo skrbel zanj,-dolgo časa je jokala in molila, toda neke noči, ko se je veter iizprelhajd' po pustinji, se je ti¬ ho oblekla in odšla. Eleazar je najbržc sli¬ šal, kako so vrata zaloputnila, in ker niso bila dobro zaprta, s-o ropotala vsled vetro¬ vih sunkov olb podboju — toda on se ni dvignil, ni šel ven, ni šel pogledat. In vso noč do jutra so šuštele nad njegovo glavo ciprese, turobno so tolkla vrata, puščajo¬ ča v hišo hladno, nemirno begajočo pusti¬ njo. Kakor gobavega so se ga izogibali vsi, kakor gobavemu so hoteli obesiti za vrat .zvonček, da bi.se lalhko vsakdo o pravem času izognil njegovemu srečanju. Toda nekdo je prebledel ter rekel, kako strašno bi bilo, ako bi ponoči -zaslišali sko¬ zi okna glas Eleazarjeveiga zvončka, — in vsi so prebledelli in mu prikimali. In ker sam ni skrbel zase, bi mogoče umrl za. lakoto, če bi mu sosedje, ki so se bogve česa bali, ne polagali hrane. Prina¬ šali so jo otroci, -oni se niso bali El-eazarja, toda tudi zasmehovali ga niso, kakor za- —-- — 135 — smehujejo navadno- otroci v sv-oji nedolžni neusmiljenosti nesrečneže. ETeazar jim je bil ravnodušen in z isto brezbrižnostjo- jim je vračal Eleazar. -Ni čutil želje, da bi jih pohvalil za usluge, da bi pogladil črno gla¬ vico in pogledal’ v naivno lesketajoče se ■očke. Izročena oblasti časa in puščave, se je njegova hiša razrušila in že davno so se po soseski razbežale meketajoče, se¬ stradane koze. Tudi svatovska obleka je pobledela, kakor jo je oblekel tistega sreč¬ nega dne, tako jo je nosil, ni se preoblačil, kakor bi ne videl razlike med -novim in starini, med raztrganim in celim. Živa barva je pobledela; sr-diti mestni psi i-n ostro trnje so izpremeni-li nežno tka¬ nino v cunje. Po dnevu, ko je neusmiljeno -sol-nee u-bijalo vse, kar je živega in so se celo škorpijoni izgubili poč kamenjem ter se zvijali od brezumne želje, da bi pikali, je on nepremično sedeli, izpostavljen žarkom ter -z vzdignjen im obličjem in kosmato div¬ jo brado strmel v soln-ce. Ko so ljudje še z njim občevali, so ga nekoč vprašali: 136 — — Ubogi Eleazar, ali se ti zdi prijet¬ no sedeti in gledati v solnce? — in on je odgovoril: — Da, prijetno. Tako očividno silen je bil ln'ad tri¬ dnevnega groba, tako globoka njegova te¬ ma, da ni Ibi 1 o na .zemlji toplote ne svetlo¬ be, ki bi mogla ogreti Eleazarja in razsve¬ tliti mrak njegovih oči — so pomislili oni, ki so vprašali, in odšli z vizdibom. [n ko se je baikrenordeča, ploščata krogla spuščala k zemlji, se je napotil Ele¬ azar v puščavo. Šel je naravnost proti solneu, kakor bi ga hotel dohiteti. Vedno naravnost proti solneu je hodil; nekateri so ga skušali zasledovati na njegovih po¬ teh, da bi doaniali, kaj dela po noči v pu¬ ščavi: neizbrisljivo se je tem vtisnila v dušo črna slika visokega debelega člove¬ ka na rdečem ozadju žareče kroglje. Noč jih je pregnala s svojim strahom in tako niso motgli zvedeti, kaj dela v puščavi Eleazar, toda črna slika na rdečem ozadju se jim je vžgala v mozeg in se ni več iz¬ brisala. Kakor žival, ki ji prah zasuje oči, besno drgne s tacami gobec, tako glupo so tudi oni otirali svoje oči, toda to, kar jim je zapustil Eleaizar, je bilo neizbrisno in pozabili so na to morda samo s smrtjo. A živel!! so ljudje daleč, ki niso nikoli videli Eleazarja, ampak le slišali o njem. S predrzno radovednostjo, ki je močnejša od straha, ki se redi ob strahu, s pritajenim zaničevanjem v srcu so prihajali k njemu, ki je sedel na solmeu, da bi se pogovarjali z njim. V tistem času ni bil pogled ina Ele¬ azarja tako strašen; v prvih trenotkih so tleskalli s prsti in z omalovaževanjem so¬ dili o gluposti prebivalcev svetega mesta, a ko so končali kratki razgovor z njim ter se napotili domov, 'je bil pogled nanje tak, da so jih prebivalci svetega mesta hipoma spoznali in rekli: — Evo vam še nespametnika, ki ga je Eleazar pogledal — in s pomilovanjem so umolknili ter sklenili roke. Prišli so, rož¬ ljale z orožjem, hrabri vojaki, ki niso po¬ znali strahu, prihajali so s smehom in s pesmijo srečni mladeniči in trgovci, žven- ketaje s svojimi novci so prihiteli za tre- notek, tudi oholi služabniki templja so po¬ trkali s svojimi palicami na Eleazarjeva vrata — a nikdo se ni vrnil tak. kakršen je prišel. Ista strašna senca j im je za- grnila duše, in stari znani svet je bil zanje ves drugačen. Tako so izražali svoja ču¬ stva oni, ki so sploh še kaj govorili: Vsi predmeti, ki jih vidimo z očmi, so postali pusti, lahki in prozorni, podob¬ ni svetlim sencam v temni noči; zakaj ta velika tema, ki objemlje vesoljni svet, ni razsvetlila ne so lnca ne lune ne zvezd, ampak ,z neomejenim črnim pokrovom je zagrnila tema zemljo, ka¬ kor mati jo je objela; v vsa telesa je prodrla ta tema, v železo in kamen, os¬ tali so samo delci teles, ki so izgubili zvezo; in tudi v globino teh delcev je prodrla, in narazen so šli delci delcev; zakaj te velike puščobe, ki objemlje svet, ni polnilo nič vidnega, ne solnce, ne luna, ne zvezde, n ep ro dima je kra¬ ljevala, povsod prodirala, vse razkraja¬ la, telo od telesa, delce od delcev; po puščavi je drevje razprostiralo svoje korenine in bilo je samo pusto, v puščavi se je zdelo, da se cerkve, dvor¬ ci in hiše zdaj pa zdaj razrušijo, a tudi vse to je bilo pusto; — v puščavi je ne¬ mirno vstajal človek in bil je sam pust, lahek kakor senca; zakaj' časa ni bilo več, in začetek vsake reči se je strnil z njenim koncem, še so zidarji zidali poslopje, še so kla¬ diva udarjala, ko so že videli njegove razvaline in puščavo na mestu teh raz¬ valin; komaj se je človek porodil, že so mu gorele pogrebne sveče, a tudi te so ugasnile, in na mestu človeka in po¬ grebnih sveč nisi videl drugega nego puščavo; in v pustinjo in mrak zakrit je 6'ovek brezupno trepetal pred grozo večnosti. Tako so govorili oni, ki so sploh še govorili. Ali verjetno je bilo, da bi lahko mnogo več povedali oni, k? niso nič go¬ vorili, ampak so molče umirali. IV. V tistem času je živel v Rimu zna¬ menit kipar. Iz ilovice, marmorja in brona je vstvarjal božanska in človeška telesa, in takšna je bila njihova božanska kraso¬ ta, da so jih ljudje imenovali nesmrtna. Toda on sam je bil nezadovoljen in je trdil, da je še nekaj resničnejšega, lepše¬ ga, česar ne more udahniti ne v mramor, — 140 - ne v bron. — Kje je lunin svit? — je go¬ voril. Kje je solčni blesk? — je vzklikal, — zakaj v mojem mramorju ni duše, ni ga življenja v mojem lepem bronu. In ko je v mesečnih nočeh počasi blodil po cesti med sencami cipres, in se je njegova bela halja bleščala v mesečini, so ga ogovar¬ jali srečnejši s prijaznim nasmehom: — Ali greš pobirat lunin blesk, Avre- lij! Zakaj nisi vzel s seboj koša? Z istim nasmehom je pokazal na svo¬ je oči: — Poglejte moje koške, kamor zbi¬ ram lunin blišč in solnčno svetlobo. Tri to je bila resnica: v njegovih očeh se je svetila luna, solnce je odsevalo v njih. A ne prvega ne drugega ni mogel vklesati v mramor, in v tem je bilo svetlo trpljenje njegovega življenja. Izviral je iz stare patricijske rodovine, imel je dobro ženo in otroke in v ničemer ni trpel po¬ manjkanja. Ko je dospel do njega temni glas o Eleazarju, se je posvetoval z ženo in prijatelji ter se napotil v daljno Judejo, da bi videl njega, ki je tako čudežno vstal od mrtvih. V tistih dnevih mu je bilo ne¬ koliko dolgčas in nadejal-se je, da razbi- — 141 - stri na poti utrujeno opazovalnost. To, kar so mu pripovedovali o vstalem od smrti, ga ni strašilo: on je mnogo razmišljal o smrti in ni je ljubil, tudi onih ni ljubil, ki so jo vezali z življenjem. Tostran — kra¬ sno življenje, onstran — zagonetna smrt, je pomislil, in boljšega si ne more izmisliti človek, kakor da živi, se raduje življenja in življenske krasote. Imel je celo neko ne- čimerno željo prepričati Eleazarja o re¬ sničnosti svojega naziranja, vrniti je hotel življenju dušo, kakor se je vrnilo telo. Tem več se mu je zdelo to lahko, ker so glasovi o vstalem od smrti vzbujali strah in so bili čudni, p niso podajali vse resnice o njem, le nejasno so svarili pred nečim strašnim. Že se je dvignil Eleazar s kamna, da bi šel za solncem, ki je tonilo v puščavo, ko se mu je približal bogati Rimljan v spremstvu oboroženega sužnja. Z zvon¬ kim glasom ga je ogovoril: — Eleazar! In Eleazar je uzrl krasno, ponosno, od slave obžarjeno lice, svetlo obleko in drage kamne, ki so se bleščali v solncu. V rdečkasEh žarkih sta bili njegova glava 142 — in obličje podobni medlemu svitu brona — in vse to je videl Eleazar. Pokorno je sedel na svoje mesto in utrujeno povesil oči. — Seveda, lep nisi, Eleazar — je go¬ voril mirno Rimljan ter se igral z zlato verižico. — Celo strašen si, moj ubogi pri¬ jatelj: in smrt ni bila lena v onem dnevu, ko si ji tako neprevidno padel v roke. No, ti si debel kakor sod, a delbeli judje na¬ vadno niso hudobni, pravi veliki Cezar, in jaz ne razumem, zakaj se te ljudje tako boje. Ali do voliš, da prenočim pri tebi? Pozno je že, in jaz nimam prenočišča. Še nikdo ni prosil Eleazarja pre¬ nočišča. — Jaz nimam 'ležišča, je rekel. — Jaz sem za silo tudi vojak in lahko spim sede, — odgovori Rimljan. — Za¬ žgemo si ogenj... — Nimam ognja. — Tedaj bova v temi prijateljski raz- govarjala. Nekoliko vina boš vendarle imel... — Nimam vina. Rimljan se je zasmejal. — 143 — Sedaj razumem, zakaj .si' tako mra¬ čen in ne ljubiš svojega drugega življenja. Vina ni! No, nič ne de, pa tako ostaniva: saj so besede, ki postane po mjiih glava bolj okrogla kakor po falernskem vinu. Z migom roke je odpustil sužnja, in ostala sta sama. Spet je začel govoriti ki¬ par, toda skupno z zahajajočim solncem je zamiralo .življenje v njegovih besedah, ki so postajale brezbarvne in puste, — ka¬ kor ibi se opotekale na majajočih se tleh, kakor bi se spotikale in padale, omamljene vsled žalosti in obupa. Črni prepadi so zijali med njimi, kakor oddaljena znamenja velike puščave in velikega mraka. — Zdaj sem tvoj gost, in ti me ne smeš užaliti, Eleazar! — je govoril. —- Gostoljubnost veže tudi one, ki so bili tri dni mrtvi. Saj si, kot so mi "pravili, pre- ležal tri dni v grobu. Tam je hladno, se¬ veda ... in od tega si si navzel grdo na¬ vado, da živiš brez ognja in vina. A jaz ljubim ogenj, tukaj pada tako hitro mrak na zemljo... Poteze na tvojem čelu in na obrv ih so zelo zanimive, podobne so razvalinam, ki jih je pepel zasul po po¬ tresu. Čemu pa nosiš tako čudno in grdo 144 . - - obleko? Videl sem ženice v naši deželi, in tudi one nosijo tako obleko — tako smešno obleko — tako strašno obleko ... Ali si ti ženin? Že se je skrilo solnee, črna gigantska senca je pribežala od vzhoda, kakor ogromne bose noge' je zašuštela po pesku in hladna sapa mu je pretresala ves hrbet. — V temi se zdiš še večji, Eleazar, kakor da si odebelel v teh minutah. Kaj te tema tako redi?_ Ali jaz ho¬ čem ognja, četudi majhen ogenj. Zebe me nekoliko, pri vas so tako barbar¬ sko hladne noči ... Če bi ne bilo tako temno, bi ti rekel, da me pogledaš, Eleazar. Da, zdi se mi, da gledaš ... Se¬ veda me gledaš, to čutim — no, in končno si se nasmehnil. Noč je prišla in težka črnina je zalila vzduh. — Kako lepo bo zjutraj, ko solnee zo¬ pet vzide ... Saj menda veš, da sem jaz slavni kipar, kakor me nazivi jej o prijate¬ lji, jaz vstvarjam, da, to se pravi vstvar- jati ... a zato je potreben dan; mrzilemu mramorju vdiham življenje, na ognju to- 1 45 — pim zvoniki bron, na živem žarečem og¬ nju ... Zakaj si me dregnil z roko!! — Pojdiya — pravi Eleazar — ti si moj gost. Stopila sta v hišo. Dolga noč je legla na zemljo. Suženj ni mogel dočakati svojega go¬ spoda in prišel je ponj, ko je solmoe že vi¬ soko stalo. In zagledal je: točno pod žgo¬ čimi Solnčmmi žarki sta sedela vštric Ele- azar in njegov gospod. Gledala sta kvišku in molčala. Zajokal je suženj in glasno zavpil: — Gospod, kaj se je zgodilo s teboj, gospod!. Še isti dan se je vrnil v Rim. Vso pot je bil Avnelij zamišljen in je molčal, paz¬ ljivo je motril vse: ljudi, barko in morje; videlo se je, kako se je trudil, da bi nekaj pozabil. Na morju jih je zajel silen -vihar, in ves čas se- je Avrelij nahajal na krovu, strastno motreč dvigajoče se in padajoče valove. Doma so se silno prestrašili, ko so ugledali strašno izpremembo na kipar¬ ju, toda on je pomiril domače in rekel po¬ menljivo: — Našel sem. 10 — nfi - In v Isti umazani obleki, ki je ni me¬ njal vso pot, se je llotil dela, in mr a mor je pokorno zvenel pod odmevajočimi udarci kladiva. Dolgo in strastno je delal, nobe¬ nega ni pustil blizu, končno je nekega ju¬ tra naznanil, da je delo dovršeno, in velel je poklicati prijatelje, stroge sodnike in poznavalke umetnosti. In pričakujoč jih, se je razkošno oblekel v svetlo praznično obleko, ki -se je lesketala od ždi tega zlata in rdečega šknlata. — Poglejte, kaj sem ustvaril, — je rekel zamišljeno. Pogledali so ga prijatelji in senca glo¬ boke žalosti je pokrila njih lica. To je bila spaka brez nikake očem znane oblike, a vendar je izražala neto novo, neznano podobo. Na tanki, krivi vejici, ali pravza¬ prav na spačeni predpodobi njeni je ležala kriva in čudno slepa, brezoblična masa; bila je 'to napol vtisnjena, napol vzboeena zmes sirovih odlomkov, ki iso onemoglo stremili za tem, da bi se razbežali. In slu¬ čajno so zapazili, pod eno izmed divje kri¬ čečih vzboklin čudno izklesanega metulja :s prozornimi krili. Zdelo se je, da tre- 147 — peče ta metulj v onemogli želji, da bi ne¬ kam pofletel. — Kaj naj pomeni ta čuldni metulj, Avrelij? — praša nekdo neodločno. — Ne vem — odgovori kipar. A bilo je potrebno povedati resnico, in eden izmed Avrelijevib prijateljev, ki ga je najbolj ljubil, je rekel trdo: — To je grdo, bedni moj prijatelj. To je treba uničiti. Daj kladivo. In z dvema udarcema je razrušil stra¬ šno maso, pustil je le prečudno izklesane¬ ga metulja. Od tega časa ni Avrelij ničesar več ustvaril. Z globokim ravnodušjem je gle- dajl bron in mramor in svoja prejšnja bo- žanstvena stvarjenja, na katerih je počiva¬ la nesmrtna krasota. Da bi vdahnili vanj stari ogenj do dela, da bi obudili v njem zamrlo dušo, so ga vodili prijatelji gledat tuje prelepe umotvore, — toda on je ostal enako ravnodušen, in nasmeh ni segrel njegovih stisnjenih usten. In samo tedaj, ko so mu na dolgo in široko govorili o le¬ poti, je izustil trudno in mrtvo: - -E, kaj bi tisto, vse je laž. 10 ' [48 — A podnevu, ko je svetilo solnce, je hodil v svoj bogati, umetelno nasejani vrt in ko* je dospeli na kraj, kjer ni bilo sence, je izpostavil svojo golo glavo in motne oči solnčnemu blesku in vročini. Frfotali so rdeči in beli metulji, iz 'skrivljenih ust blaženo pijanega satira je tekla s pljus¬ kom voda v mramornati vodnjak, a on je sedel, ne da bi se ganil kakor moten od¬ sev onega, ki je sedel v globoki daljavi pred samimi vrati pustinje, ravnotako negibno, pod ognjenim solncem. In tedaj je pozval k sebi Eleazarja sam veliki, božanstveni Avgust. Oblekli so Eleazarja razkošno, v slav¬ nostno' svatovsko oblačilo. Kakor da je to oblačilo postalo postava in da je mo¬ ral on vstati do smrti ženin neznane ne¬ veste. IzgledaTo je to, kakor da bi staro, gnijočo, že razpadajočo rakev obrobili z zlatom in privesili nanjo nove, veselo bingljajoče čope. Slavnostno so ga pri¬ vedli vsi naikičeni in 'bleščeči; zdelo se je po pravici, da st pomika svatovski iz- prevod, 'in sprednji v sprevodu so hrupno V 14 !! — trobili, napravljale -prostor imperatorje¬ vim poslancem. Toda -pusto je bilo Elea- zarjevo potovanje. Vsa domovina je že preklinjala obsovraženo ime čudežno vstalega od smrti. Ljudstvo je bežalo že ob sami vesti, da se bliža. Osamelo so trobile medene trobente, -le pustinja je od¬ govarjala s svojim zateglim odmevom. Nato je začela vožnja po morju. Bila je to najilepša in najžalostnejša barka, ki je kedalj odsevala v lazurmh valovih sre¬ dozemskega morja. Mnogo ljudi'se je na¬ hajalo na njej. a ona je bila molčeča in ti¬ ha kakor grobnica; zdelo se je, da voda brezumno joče, ko se umika ostremu, le¬ po zavitemu 'ladijinemu nosu. Sam je •sedel tam E-eazar in izpostavljal glavo solncu, prisluškoval j-e strujinemu žubo¬ renju -in molčal, a v daljavi so v žalostni gruči- žalujočih seinc brez moči in mrtvo ležali ali sedeli -mornarji in poslanci. Ak-o bi v tem času treščilo, ali če bi veter raz¬ trgal rdeča jadra, ib-i bila barka gotovo izgubljena, zakaj nobeden izmed onih, ki so bili na m j-e j, ni imeli ne -moča n-e vol’je, da bi se boril :za življenje. S poslednjim na¬ porom so nekateri stopili k robu in se ko- prneče zagledali v modro prozorno glo¬ bino: mogoče da se zablešče v valovih rožasta 'Najadina ramena, mogoče da se prikaže brezumno veseli in pijani Centa- ver, peneč vodo s kopiti. A pusto je bilo morje, in morska globina je bila nema in pusta. Brezbrižno je stopil Eleazar na ulice večnega mesta. Vse njegovo bogastvo, vse veličanstvo poslopij, ki so jih postavili giganti, ves blesk in krasota in godba ra¬ finiranega življenja — vse to je bilo nje¬ mu odmev vetra v puščavi, odsev žare¬ čega, rahlega peska. Vrstili so se slavno¬ stni vozovi, pomikale so se tolpe močnih, lepih, ponosnih ljudi, vstvariteljev več¬ nega mesta, in ponosnih vrstnikov njego¬ vega življenja;, razlegala se je pesem, smejale so se fontane in ženske s svojim srbrnim smehom, filozofirali so pijanci, s smehom so jih poskušali trezni, — in podkve so pele po kamenitem tlaku. Od vseh strani obdan z veselim šumom, s hladnim pečatom molčečnosti'se je pomi¬ kal sredi mesta debeli, okorni človek, ki je sejal za seboj puščobo in žalostno, mo¬ rečo togo. Kdo se drzne žalovati v Rimu? ■ 151 — — so mrmrali in se mrdali meščani. A črez dva 'dni je vedel ves Rim o čudežno vsta¬ lem od smrti in se ga ogibat v strahu. No, bilo je tukaj tudi več pogumnih ljudi, ki so želeli poskusiti svojo moč, im njiho¬ vemu nespametnemu klicu se je Eleazar pokorno odzvat. Zadržan z vladarskimi posli, je imperator odlašal z vzprejemom. Gelih sedem dni je posečal ljudi čudežno vstali od smrti. Zgodilo se je, da je prišel Eleazar k veselemu pijancu, iki ga je vzprejel z ve¬ selim smehom na rdečili ustnih. — Pij, Eleazar, pij! — je vpil oni. Avgust se bo smejal, ko te vidi pijanega. Smejale so se nage in pijane ženske, in na Eleazarjeve roke je deževalo cvetnih listov. No, pogledal' je pijanec v njegove oei — in za vedno je utihnilo njegovo ve¬ selje. Vse življenje je ostal pijan; že ni nič več pil, a bil je pijan, — toda namesto veselih prikazni, iki jih rodi vino, so stra¬ šne sanje obseneile njegovo nesrečno glavo. Strašne sanje so bile edina hrana njegovega uničenega duha. Strašne sanje so ga ponoči in podnevi držale v megli svojih grozovitih podob, in sama smrt ni bila strašnejša, tako strahoviti so bili njeni predhodniki. Nekoč pride Eleazar k mladeniču in deklici, ki sta se imela rada; bila sta kra¬ sna v svoji iljubezni. Ponosno in krepko je objemal mladenič svojo izvoljenko in re¬ kel s tihim sočutjem: — Poglej naju, Eleazar, in raduj se z nama. Ali je še kaj močnejšega od lju¬ bezni? In Eleazar ju je pogledal. Do konca življenja se nista nehala ljubiti, toda njuna ljubezen je bila žalostna in mračha kakor nagrobne ciprese, ki sesajo s svojimi ko¬ reninami trohnobo iz grobov in željno iščejo z ostrino svojih vrhov nebes v ti¬ hih večernih urah. Nepoznana moč življenja ju je vrgila drug drugemu v objem, a od zdaj naprej s-ta mešala poljube s solzami, uživanje z bolestjo; dvakratna sužnja sta se čutila: pokorna sužnja zapovedujočega življenja, ponižni slugi strašnega molčečega Nič. Večno združena in večno razdražena sta vzplamtela kakor iskre in kakor iskre ugašala v brezmejni temoti. - 153 Zopet pride Eleazar nekoč k samoza¬ vestnemu modrijanu, in modrijan mu ■ pravi: — Jaz že vse vem, kaj mi zamoreš povedati še strašnega, Eleazar? S čim me liočeš ustrašiti ? A ni prešlo mnogo časa, ko je modri¬ jan občutil, da spoznanje groze ni še gro¬ za, in prikazen smrti ni smrt. Občutil je, da sta modrost in glupost popolnoma enaki pred obličjem Brezkončnosti, kakor bi jih Brezkončnost ne poznala. In izginila je meja med poznanjem in nepoznanjem, med Jažjo in resnico, med vrhom in delom. V praznosti je obvisela njegova brezoblična misel. Tedaj se je zagrabil za sivo glavo in topo zakričal: — Ne morem misliti! Ne /norem misliti! Tako je poginjalo pod ravnodušnim pogledom čudežno vstalega od smrti vse, kar podkrepijo življenje, njegov smisel in radost. Začeli so govoriti, da ga je nevar¬ no pustiti k imperatorju in da bi bilo bolj¬ še, če ga ubijejo, pokopljejo na skrivnem ter porečejo, da se je skril bogve kam. 7,t so brusili meče mladeniči ter se za 154 — blagor ljudstva samozatajevalno priprav¬ ljali k uboju, ko je Avgust ukazal, naj na¬ slednje jutro privedejo k njemu Eleazarja ter tako razbil njihove nasilne načrte. Dasiravno niso mogli popolnoma od¬ straniti Eleazarja, vendar so hoteli ubla¬ žiti nekoliko težek vtis, ki ga je napravljal njegov obraz. V ta namen so izbrali spretnih umetnikov in brivcev, ki so se vso noč trudili z Eleazarjevo glavo. Pri¬ strigli so mu brado in mu jo privili, tako da je dobila čedno, lepo podobo. Neprijet¬ na je bila mrtvaška barva njegovih rok in obličja, a z barvami iso jo odstranili: pobelili so roke in pordečili lice. Odurne so bile gube preslanega trpljenja, ki so razoravale starikavi obraz; tudi te so zamazali, zagladili popolnoma in na či¬ stem fondu s čopiči naslikali gubice do¬ brodušnega smeha in prijetne, brezzlobne veselosti. Ravnodušno se je Eleazar pokoril vsemu, kar so počenjali z njim in v krat¬ kem času se je izpremenil v naravno de¬ belega, lepega starca, mirnega in dobro¬ dušnega deda mnogoštevilnih vnukov. Še ni izginil z njegovih ust nasmešek, še se — 155 je skrivala v očesnih oglih starčevska tiha nežnost — tak se je zdel sedaj. Toda sva¬ tovske obleke, si mu niso upali sleči, nje¬ govih oči niso mogli zameniti — temnih in strašnih stekel, skozi katera je gledalo na ljudi nedosegljivo Tam. VI. Veličanstvo imperatorskih dvoran ni ganilo Eleazarja. Kakor bi ne videl razlike med svojo razpalo hišo, v kateri se je iz- prelhajala pustinja, in med kamenitim, krasnim dvorcem. Tudi rnramornata tla so se izprenrinjala pod njegovimi nogami v ribajoči se pustinjski pesek, in množica krasno oblečenih, ponosnih ljudi je pod njegovimi pogledi postala bodobna zračni praznoti. Niso ga pogledali v oči, boječ se izpostaviti se vplivu njegovega strašnega pogleda; šei'e, ko so po odmevu težkih korakov spoznali, da je šel mimo, so dvi¬ gali glave in s plašne radovednostjo ogle¬ dovali podobo debelega, nekoliko upog¬ njenega starca, ki je polagoma tonil v srcu imperatorjevega dvorca. Ako bi sama smrt šla mimo, bi se je ljudje toliko ne ustrašili: zakaj do tedaj je bilo tako, da 156 — je smrt poznal le oni, ki je umrl, a živ človek je poznal le življenje — in med njima ni bilo mosta. Toda ta nenavadni človek je poznal smrt in zagonetno in strašno je bilo njegovo prokleto '.poznanje. Ubije nam našega velikega božanskega Avgusta — so pomislili s strahom ljudje ter pošiljali brezupne kletve za Eleazar- jem, ki se je počasi in ravnodušno iz¬ gubljal vedno dalje in dalje, vedno glo- bokeje in globokeje. Že je znal tudi Cezar, kdo je Bleažar ter se pripravil k vzprejemu. Toda bil je možat človek, čutil je svojo ogromno ne¬ premagljivo silo in v 'usodnem dvoboju s čudežno vstalim ni želel opore in sla¬ botne pomoči ljudske. Sam, iz obličja v obličje se je sestal z Eleazarjem. — Ne poglej me še, Eleazar — je ukazal vstopivšemu. — Cul sem, da je tvoja glava podobna Meduizini, in da se vsakdo, ki ga ti pogledaš, izpremeni v ka¬ men. A jaz te hočem pogledati in se po¬ govoriti s' teboj, predno se izpremenim v kamen — je pristavil s cesarsko šalji¬ vostjo, ne popolnoma brez bojazni. - 157 Stopil je bliže 'k Eleazarju in pazljivo motril njegovo, lice in nenavadno praznič¬ no 'Oblačilc. Umetelna potvorba ga je pre- varila, dasi je imel globok in oster pogled. — Tako. Na videz nisi strašen, častit¬ ljivi starček. A tem hujše za ljudstvo, če je zlo -zakrito v tako častitljivo in prijetno zunanjost. Sedaj se pogovoriva. Avgust je sedel in pričel izpraševati z očmi in besedo: — Zakaj me nisi pozdravil, ko si vstopil? Eleazar odgovori ravnodušno: — Nisem vedel, da je to potrebno. — Ali si kristjan? — Ne. Avgust je odobravate pokimal z glavo. — To je lepo. Ne trpim kristjanov. Oni stresajo drevo življenja, ne puste, ‘da bi se pokrilo s plodom, in njegovo blago- dišeče cvetje razprhavajo po vetru. No, kdo si ti? Z neko prisiljenostjo odgovori Elea¬ zar : — Jaz sem bil mrtev. — 158 — — O tem sem že čul. Toda, kdo si ti sedaj? Eleazar se je obotavljal odgovo¬ riti, končno pa je ponovil malomarno in mrtvo: — Jaz sem bil mrtev. — Poslušaj me, neznanec - ■ je rekel imperator odtočno in ostro; govoril je, kar je že poprej razmišljal: moje cesar¬ stvo je cesarstvo živih, moj narod je na¬ rod živih, a ne mrtvih. Ti si tu odveč. Ne vem, kdo si, ne kaj si videl tam — no če lažeš, jaz sovražim tvojo laž in če govoriš resnico — sovražim istotako tvojo res¬ nico. V svojih prsih čutim trepet življenja; v svojih rokah čutim moč — in moje misli so drzne: kakor orli obletavajo prostran¬ stvo. A tam za mojim hrbtom, pod za¬ ščito moie oblasti, pod senco od mene ust¬ varjenih zakonov živi, se trudi in se ve¬ seli ljudstvo. Ali ne slišiš te divne 'živ- ijenske harmonije? Ali ne slišiš tega boj¬ nega krika, ki ga ljudje mečejo v obraz prihodnjosti ter jo kličejo na boj? Avgust je razprostrl kakor v molitvi roke in svečanostno vzkliknil: — Blagoslovljeno veliko, božansko življenje! 159 Toda Eleazar je molčal in imperator je nadaljeval s podvojeno ostrostjo: — Tukaj si odveč. Ostuden ostanek si, ki ga smrt ni mogla do 'konca uničiti. Ljudem vcepljaš odpor k 'življenju; kakor gosenica obgrizuješ bujno klasje radosti in bljuvaš sline obupa in žalosti. Tvoja resnica je podobna meču v rokah ponoč¬ nega ubijalca — in kakor ubijalca te bo¬ dem obsodil. Toda hočem ti pogledati v oči. Mogoče se jih boje le strahopetci, a hrabremu človeku vzbujajo željo po borbi in zmagi — v tem slučaju ne zaslužiš kazni temveč nagrado... Poglej me, Eleazar! In v prvem trenotku se je zazdelo bo¬ žanskemu Avgustu, da ga je pogledal pri¬ jatelj — tako mehek, tako privlačen, tako nežno čaroben je bil Eleazarjev pogled. Ne strah, ampak tihi 'mir je obetal. Nežni ljubici, 'sočutni sestri, materi je bila po¬ dobna Neskončnost. A vedno silnejši je postajal njegov nežni objem, že so poljuba žejna ustna lovila sapo, že je skozi mehko tkanino telesa prodiralo železo do kosti, obdalo jih z trdim obročem —- in topi, ihla- 160 — dni kremplji so se dotaknili srca in se za¬ sadili polagoma vanj. — Slaibo mi je — izpregovori ves ob¬ ledel božanski Avgust. — Toda le glej, Eleazar. glej! Kakor bi se polagoma odpirala težka, od vekov zaprta vrata, se je zazdelo in skozi rastočo odprtino se je hladno in mir¬ no razlita groza Neskončnosti. Neizmerna pustinja in neizmerna noč, dvem sencam podobni, sta vstopili, pogasili sobice, iz- podmaknili nogam zemljo, izpili iz glave kri. In oledenelo srce ni čutilo več bolesti. — Glej. le glej, Eleazar! — je ukazal Avgust, opotekaje se. Ustavil se je čas in strašno se je strnil zadetek vsake stvari z njenim koncem. Jedva postavljeni Av¬ gustov prestol se je razrušil in puščoba zavladala v Avgustu namesto prestola. Rrezšumno se je porušil Rim, novo mesto je vstalo na tem kraju ter se spet poglo¬ bilo v puščavo. Kakor vidni velikani so padala in izginjala v puščobi mesta, dr¬ žave in dežele in ravnodušno jih je poži¬ ralo nikdar sito žrelo Neskončnosti... — Dovolj je — je ukazal imperator. Brezbrižnost je že zvenela v njegovem 161 - glasu, brez moči so obvisele roke, in v brezupni borbi z vstajajočim mrakom so plamtele in gasle njegove orlovske oči. — Ubil si me, Bieazar — je rekel suho in trudno. In te brezupne besede so ga rešile. Spomnil se je naroda, katerega zaščitnik se je čutil, in ostra toda rešilna bolest jie napolnila njegovo otrplo srce. Na smrt obsojeni — je pomislil s strahom: svetle sence v noči Neskončnosti; krhke posode z živo, penečo se krvjo, s srcem, ki pozna žalost in veliko radost — z než¬ nostjo se je spomnil svojega naroda. Tako razmišljajoč in čuteč, nagibaje tehtnico zdaj na stran življenja, zdaj na stran smrti, se je polagoma vračal k živ¬ ljenju, da bi v njegovem trpljenju in ra¬ dosti našel zaščito proti noči puščobe in grozi Neskončnosti. — Ne, nisi me ubil, Eleazar — je re¬ kel trdo — toda jaz ubijem tebe. Poberi se! V tem večeru je božanski Avgust s posebnim veseljem užival jedi in pijače. No za trenotek je včasih otrpla v zraku dvignena roka, in medli blesk je včasih zameni ! 1 žarki sij njegovih orlovskih oči n — ledeni valovi strahu so včasih objemali njegove noge. Premagan, toda ne ubit, hladno pričakovaje svoj čas, je ta strah kakor senca ostal vse življenje pri nje¬ govem vzglavju, gospodujoč po noči, a poslušno prepuščajoč svetle dneve teža¬ vam in radostim življenja. Naslednjega dne so po imperatorje¬ vem ukazu z žarečim železom izžgali Ele- azarju oči in ga odpravili v domovino. Umoriti si ga ni upal božanski Avgust. Vrnil se je Eleazar v pustinjo, in pu¬ stinja ga je sprejela z žvižgajočim diha¬ njem vetra in vročino žarečega solnca. Zopet je posedal na kamnu z razkuštrano proti solncu obrnjeno divjo brado, in na mestu izžganih oči sta dve črni jami topo in strašno zrli v nebo. V daljavi je ne¬ mirno šumelo in vrvelo sveto mesto, a bližina je bila neobljudena in nema: nihče se ni približal kraju, kjer je končeval svo¬ je dneve čudežno vstali od smrti; že davno so njegovi sosedi zapustili svoje hiše. Z žarečim že’ezom v globino čre¬ pinje pregnano prokleto poznanje njegovo 163 — je prežalo tam kakor v zasedi; kakor iz zasede se je vlivalo v človeka iz tisoč nevidnih oči — in že si nihče ni upal po¬ gledati Edeazarja. Ko se je proti večeru solnce rdečilo in se širilo ter klonilo k zatonu, se je Ele- azar počasi pomikal za njim. Debel in sla¬ boten se je spodtikal ob kamenje in padal; težko se je vdignil in zopet hodil. Njegovo črno telo z razprostrtima rokama je na rdečem obronku zarje vstvarjalo strašno podobo križa. Nekoč se je zgodilo, da je šel in se ni vrnil. Tako je baje končalo drugo življenje Eleazarja, ki je tri dni prebil v zagonetni oblasti smrti in čudežno oživel.