242. številka.
Ljnniiana. v ponedeljek 20. oktobra.
XVII. leto. 1884.
Ishaja vsak dati jeden mesec 1 gld
zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta d. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za Jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po
Za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tn j e dežele toliko več,  kolikor poštnina znaša.
oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jt-deukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., če se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirHti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u prav n i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši, gledališka Btoloa Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari.
Po deželnih zborih.
i.
S srčno radoetjo motrili smo žilavo in izredno živahno volilno gibanje na sosednem nam Štajerskem, .še veča pa je bila naše radost, ko nam je brzojavna žica sporočila veselo vest o srečnem izidu deželno-zborBkib volitev, kajti pokazalo ee je, da je previdno a jekleno delovanje nadih bratov mej Muro in Savo imelo zaželjeni vsp^h in obrodilo Had, da naši tamkaj 'nji rojaki de neso podlegli nemškega navala šoviniBtičnej sili, temveč, da se zave dajo, da so se junaško postavili v bran in da so vse svoje poslance, kolikor jim jih je odmerjenih po jako neugodnem volilnem redu, poslali v zbornico v Gradec, da se ondu potezajo za njih prirojene, po zakonih zajamčene, a Še vedno zaniko-vane in zadržavane pravice.
Jednako vesela bila so poročila, katera smo dobili o ozidu volitev v starodavnem Korotanu. S*cer smo se prezgodaj in na svojo Škodo preverili, da smo bili prezaupni, da smo na svojih prsih ogreli in vzgojili »goljufivo kačo", a vender nas je s posebnim zadovoljstvom navdajalo, da sta nam OBtala dva poslanca korenjaka, ki bosta vsekdar neustrašeno zagovarjala našo sveto stvar in zastopala svojih slovenskih volilcev koristi.
Pri vsej tej radosti pa nesmo bili nikakor sangvinični, da bi gojili preiskre nade za bodočnost, temveč izrekli smo takoj takrat, da bodo naši po slanci imeli trd položaj, da bodo nasproti brezozirui in oholi nemški večini bodisi v Gradci, bodisi v Celovci bili ljut parlamentaričen boj „brez upu zmage1', kajti že prejšnja deželnozborska zasedanja so nas poučila, da nam v Nemcih ni iskati pravice in res-nicoljubja, da imamo v obeh zbornicah pač svojo zastopnike, da pa je njih glas, glas upijočega v uem-škej puščavi.
Akoravno Brno imeli to preverjenje, vender nikdar ne bi bili mislili, da bode nemška brezozirnost vzkipela do skrajnih mej dostojnosti in dvorljivosti, kakor se je to pokazalo v letošnjem zasedanji, *Ja se bode našim poslancem na nečuven način kratila prostost govora in da se bode v obče z njimi tako neuljudno in odurno postopalo. V najvažueje odseke neao volili niti jednega naših, na izvrstno osnovane interpelacije dobili smo spme negativne odgovore, stvarno, izredno mirno in konsilijantno sestavljeni govori dra. Dominkuša in opravičene pritožbe M. Vošnjaka in drugov neso našle odmeva v deželnej zbornici in predsednik grof Wurmbrand, ki je v svojem nastopnem govoru zagotovljal popolno objektivnost in poudarjal, da ne vidi pred seboj političnih nasprotnikov, ampak samo odposlance dežele, je pri vsakej priliki našim zastopnikom segal v besedo, da niti možno ni bilo dokončati pričeti govor.
Pri vsaki malenkosti zadeli smo v Gradci na Htrasten odpor in vsi nemški poslanci tekmovali so drug pred drugim, dokazati nam „adoculos", da nam ničesar nečejo dovoliti, da nam je „zelena" Štajerska le nemilosrdna mačeha, panter pa, ki ga nosi v svojem grbu, res ljuta zver, ki nas ne Stiti temveč svoje OBtre kremplje obrača proti sodeželauom.
Nič bolje se ni godilo našima poslancema v Celovškej zbornici. iBta brezozirnost, iBta taktika tudi tam. Večina ošabno zlorabi nejednako razmerje glasov in mi smo kakor v Štajerskoj teko tudi v Korotanu ob steno pritisneni. Kakor smo že rekli, znali smo to že naprej in vse drugo bi nas nikakor
no b»lo iznenadilo, pač pa se je to posrečilo dru. Traunu l interpelacijo o družbi sv. Mohora.
Ne zavidamo dra. Trauna za lovorike, katere si je s to interpelacijo menil pridobiti, kaiti vsak mirno misleč človek mora z vso odločnostjo obsojati in ožigosati, da se Mohorjevo društvo, kateremu je politika popolnem tuju in katero deluje jedina na versko-nravstvenej podlagi ter je za omiko po vsem Slovenskem, osobino pa na Koroškem več storilo, nego vsi liberalni kričači in hujskači z drom. Trau-nom vred, tako neutemeljeno in strastno napada., da se, in to je „des Pudels Kern", njegovo obče koristno in blagodejno delovanje hoče preprečiti.
Korošci morali bi do komolca Boga hvaliti, ponosni bi morali biti, da ima v njih glasnem mestu sedež društvo, ki glede števila članov in vsakoletnih društvenih knjig, nema vrstnika v Avstriji, kjer živi vender toliko mnogošteviinejih in bogatejših narodov, nego smo mi Slovenci. A namestu da bi to storili in bili hvaležni, da jim Mohorjevo društvo skrbi za omiko, za katero koroški liberalci še ničesar storili neso, i/i m si morebiti jedino to, da so se izdale nekatere „Vierzeilige", ki so brez vsake pesniške vrednosti, a polne najprostejše podlosti, jim niti to ni prav, da je društvo osnovalo svojo lastno tiskarno in da „horribile dietu" ceneje dela nego druge tiskarne.
Ne vemo, kje je dr. Traun napravil svoj doktorat, a samo to očitanje, da društvo ceno tiska, pove dovolj jasno, da ni vreden svoje doktorske dipbme. Poznato nam je Koroško, videli smo, da so koroški Nemci precej zaspani, a da so tako daleč zaostali, da jih uaipriprosteja konkurenca vznemirja, ter da v deželnej zbornici jadikujejo, da se knjige preceno tiskajo, to je pa že prehud tabak.
Iz vsegi*? povedanega more se zaključevati, da naši manjini na Štajerskem in Koroškem v resnici nemati glasu, da naši rojaki neso zastopani. Akoravno pa biva onkraj Karavank in v Štajerskej tako skoro obupno neugodno stanje, se vender omenjeni krouovini ugodno razlikujete od Kranjske, ki ima nerazmerno boljše razmere. O štajerskih poslancih in koroške j dvojici sme se namreč reči, da so od prvega do zadujega brez izjeme stali, kakor skalno gorovje ožje njih domovine, da so vestno in požrto-valno storili svojo dolžnost in da jim bodo volilci z veseljem dali absolutorij. Strahljivca ni bilo mej njimi, a tudi ne kimovca.
Se li jednako in vseh vprašanjih more soditi o poslancih, kateri zastopajo Slovence v Kranjskej, o tem v prihodnjem članku, v katerem nam bode morebiti prilika, povrniti Lajbaherici nekoliko ljubeznivosti, kakeršnih nam je danes naklonila v svojem uvodnem Manku.
Kmetski domovi.
Kmetski stan je steber države; on je pa tudi steber slovenskega naroda. Da bo je pa ta steber krušiti začel, v tem vidimo nevarnost za nas Slovence po-sebe. Da je tako prišlo, krivo je rimsko pravo, kriv je nazor, da je zemlja revno tako premično posestvo, kakor Žepna ura, ki se da vsak Čas prodati, zastaviti ali pa ob tla treščiti, da se razbije. Da se sme kmetija z dolgovi obložiti, da se Bme prodati proti volji rodovine, da se sme za-rubiti in prodati zavoljo malega dolga, to bo vse posledice rimskega prava. Slovanski pravni čut pa nam pravi, da je kmetija lastnina cele rodovine. Jeden je sicer gospodar, pa on sme prodati samo premične stvari, živino in poljske pridelke, v kolikor
doma neso potrebni. Vsi udje rodovine so dolžni, delati in pridelovati živež za vse odraščene, otroke in starce, ker jib je pri hiši, imajo pa tudi večno pravico do svojega doma, nikdar j;h gospodar ne sme pognati po svetu, kakor se zdaj godi vsled rimskih pravnih nazorov.
Ta slovanska uredba se še zdaj nahaja pogostem v vojni Krajini ;n nekaterih krajih na Ruskem. Z rastočo obrtnijo in kupčijo se zna pripetiti, da se neketeri udje odcepijo od „doma", da postanejo obrtniki, kupci, uradniki itd. Naj bi odšli; pa pravce do svojega „doma" ne smejo nikdar popolnem izgubiti. Njihova pravica je sicer močno okrajšana, ker tudi doma ne delajo; vender naj bi ostali v neki zvezi s svojim „domom", da ne postanejo brezdomovinci. Kjer ja taka uredba, tam ni prosjakov, ne vlučugarjev.
Vender bi nas predaleč odvelo od našega raz-motravanja, akojjse pregloboko zamislimo v stari slovanski „domu. Govoriti nam je le o „kmetskih domovih", kakeršne je imela v mislih kmetijska en-keta v Ljubljani.
Tam je bilo rečeno, da se velika ali srednja kmetija, na katerej more jedna rodovina živeti, 1. ne sme razkosati, 2. ne sme preveč zadolžiti, 3. ne sme spod polovice cone prodati.
Da se vsprejmejo te tri točke, pridobimo že precej trdnih kmetij. Da je silno slabo, ako se lepi domovi razdrobijo na več malih kosov, na katerih ni možno živeti, to je dokazal v izvrstnem govoru že dr. Vosnjak. Taki „bajtarji", ki se iz svoje zemlje preživiti ne morejo, postanejo ali dninarji ali delavci v tovarnah ali kar si bodi. Ako dela ne dobijo, poprimejo se tudi vlačugaratva, beračenja, kraje in druzih nerodnostij. Pravega kmeta je kar strah pred takimi sosedi. Ali jim sme veliko zameriti, ako v „bajtiu vse mrgoli lučnih otrok, ki 80 primorani, da kradejo krompir, repo in drugi poljski sad?
Največa nesreću za kmeta pa so dolgovi. Plačati po 6, 7 ali 8 od sto, to je huda reč; od 1000 gld. dolga znese to GO do 80 gld. na leto, in to je strašen davek za ubozega kmeta, posebno zdaj, ko žito nema nobene cene! Z uro v roci, kakor je rekel neki poslanec, se zamore preračuniti, kdaj bo pri takem kmetu boben zapel! Na vsak način se mora torej zabraniti zadolževanje kmetij. Reklo se je, da je to omejevanje svobodne posesti. Pa naj bo, za kmeta je to potrebno. Kmet ne potrebuje veliko denarja h kratu. Zoper ogenj in točo naj se zavaruje, potem ne bo nikoli potreboval 500 ali 1000 gld. na jedenkrat. Da si pomaga v malih potrebah, za ta namen naj se napravijo kmetske posojilnice, pri katerih lahko dobi 40, 50 do 100 gld. in tudi več. Tak dolg še lahko plača in naj ga plača, brž ko more, da ne pride v tlačanstvo kapitala, v plačevanje neznosnih obrestij. Davke in druge potrebščine bo plačal iz dohodkov svoje zemlje, ako ume gospodariti, ako je pa slab gospodar in zapravljiver, naj se mu varuh postavi 1 Res je, da bo tudi kmetje, ki se pečajo s kupčijo in potrebujejo včasih več denarja. Taki so pa že trgovci, in naj bodo to, pa ne na škodo kmetije. Naj si poiščejo osobni kredit, pa svoje kmetije ne smejo z dolgovi obložiti zavolj svojih špekulacij. Utegnili bi obogateti, utegnili pa tudi vse izgubiti, in država ne sme dovoliti, da bi svojo kmetsko in le kmet-Bkega dela vajeno rodovino ob vse pripravili in po svetu pognali.
Da se slednjič kmetije ne smejo prodajati ru*
6 in 10 gld., kakor ae je že zgodilo, to je paS jasno ko bel dan. Če se bodo kmetije prodajale, kakor stare omare na starinarskem trgu, potem je pač lahko mogoče, da pridejo v roke tudi takim ljudem, ki ne znajo, in tudi necejo delati. Tak posestnik, če je kmetijo po ceni dobil, bo prodal od hiše, kar se prodati da, njive in travnike pa bo pustil neobdelane, dokler ne najde druzega kupca. Iz nekaterih krajev se sliši, da graščaki kupujejo take kmetije, in ker bo s poljedelstvom ukvarjati nečejo, nasadijo po travnik'h smreke in raecesne, ter tako rodoviten svet v divjino spreminjajo. Ali ni to agrarno barbarstvo? Vsej človeskej družbi mora biti na tem ležeče, da je zemlja lepo obdelana; ker sicer bi ljudje ne mogli živeti. Zato pa tudi ni vse jedno, kako se dela s kmetijami. Nam Slovencem ne ugajajo ne velike latifuodije, kjer bi bil jeden gra k in sto drugih njegovi hlapci, pa tudi ne male parcele z bornimi kočami, kjer bi stradal kmetski proletarijat; nam ugajajo najbolje srednje ktnelije, „kmetski domovi", in za te nam je skrbeti, da se obdajo s takimi postavami, ki jim zagotavljajo stanovitnost in prospeh.
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja v 10. dan oktobra.) Poslanec Murnik poroča v imenu deželnega odbora glede dovoljenja nekaterih občinskih priklad in nasvetuje:
I. Občini Koprivnik, okraja Kočevskega, dovoli se ?a 1 1884. razun ji že od deželnega odbora dovoljene 25% priklade še 50°/0 priklada na vso ne-posrednje davke z izvanrednim nakladom vred, dalje za 1. J 885. 75°/0 priklada na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom vred.
II. Občini Črešnjevee, okraja Černomaljskega, dovoli se za I. 1884. razen že od deželnega odbora dovoljene 500/o priklade še 8°/0 priklada na vse neposredne davke z izvanrednim nakladom vred. (Se odobri)
Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o proračunu Slapske vinorejske gole za 1. 1885 in ua&vetuje, da se isti v potrebščini 7916 gld, in z zaklado 6110 gld., tedaj s primanjkljajem 1806 gld., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada, potrdi. Zbor pritrdi brez ugovora.
Poslanec Murnik poroča v imenu gospodarskega odseka o uverstitvi deželuib in občinskih priklad od državnih železnic. Po postavi z dne 8. maja I. 1869, dobi najpred ona dežela 40% pridobninskega in pri-hodninskega davka od železne, v katerej ima vrhovno opravilno vodstvo svoj sedež i u skozi katero pelje železnica, ostalib 60°/0 pa se razdeli in prepiše za vse one dežele, skozi katere pelje železnica in sicer po razmerji dolgosti dotičnih železnic v vsaki teh dežel.
Bati se je, da se bode dohodek deželnih in občinskih priklad zmanjšal in to posebno potem, ako država za železuice, ki jib je prevzela v svojo upravo, v bodoče ne bi več predpisala pristojnega ji davka.
V tem slučaji manjkalo bi podlage za deželne in občinske priklade ter bi se pokazal pogrešek pri prikladah. Z ozirom na denarno škodo, ki bi jo imele dežele in mesta vsled podržavljenja zasebnih železnic in na podlagi dopisov nekater b udeleženih deželnih odborov in mestnih zastopov sklenil je mestni zbor v Beču sklicati konferenco poslancev iz zastopov onih dežela in občin, ki vsled tega, da so se že ali pa da se še bodo podržavile zasebne železnice na dohodkih priklad škodo trpe.
Ta konferenca bila je 26. in 27. junija 1884. 1. v Beču, ter so se je udeležili poslanci deželnih odborov: nižjeavstrijske, gornjeavstriJ3ke, solno-graške, štajerske, kranjske, gališke in tirolske dežele, potem poslanci mest: Beč, Linz, Solnograd, Gradec, Ljubljana, Iuomost, Levov, Celovec in Praga.
Vspeh posvetovanja te konference bile so sledeče resolucije:
1. < il.ile na to, da poslovanje železnic ne epada med državne pravice in da je toraj državna uprava tako kakor podjetje vsake zasebne železnice zavezana od dohodka, dobljenega iz železničnega podjetja, plačati po veljavnih zakonih odpadle davke potem deželne in občinske priklade eventualno v slučaji, ako je s posebno postavo izposlovala oprošee-iije odrajtila državnega davka, da je navezana plačati deželne in občinske priklade od dotičnih davka oproščenih svOt;
2. glede na to, da se v dosedanjih postavah o pouržavljenji železnic ni popolnoma ozir jemalo na
te pravice, ki jih imajo dežele in občine, temveč da se je v dotičnih postavah ali vsaj pri zvršitvi teh postav dotična pravica dežel in občin ali ptikrajšala
ali odvzela;
3. glede na to, da bi v tem slučaji, ako bi se ne podržavile vse Železnice, one dežele in občine, v katerih so državne železnice, vrh tega nepravičeno trpele škodo pri po veljavnih zakonih jim zagotovljenem dohodku nasproti onim deželam in občinam, v katerih se nahajajo zasebne železnice —
zjedinijo se člani današnje konference poslancev v sklepu, da se priporoča udeleženim deželnim in občinskim zastopom, naj predlože prošnje visokemu c. kr. skupnemu ministerstvu iu obema zbornicama visokega državnega zbora, da bi se izdale postave, s katerimi bi se uredile deželne in občinske priklade od državnih železnic na podlagi sledečih določil:
I. Državna uprava je dolžna od železn:c, bodi si, da bo njena lastnina, bodi Bi, da ae peča z vožnjo po njih ali pa, da bodo v bodoče njena lastnina ali da bode imela vožnjo na svoj račun in sicer brez razločka, ali so bile take železnice, ko bo prišle v državno upravo, davku podvržene ali po posebnih postavah državnega davka oproščene, plačati samostalne deželne in občinske priklade na podlagi do-tičn h davka oproščenih svčt, katere je določiti na podlagi do zdaj za zasebne železnice veljavnih dav-kovnih zakonov.
Dokler ne stopi taka postava v veljavo, je postavnim potom za to skrbeti, da 8e deželam in občinam, ki vsled ali že izvršenega ali še pričakovanega podržavljenja zasebnih železnic škodo pri dohodku priklad na davke trpe, dovoliti dosedanjemu dohodku teh priklad (preračunjenemu po povprečnem znesku, ki se je dobil od zasebnih Železnic zadnja tri leta) jednaki znesek iz državnega zaklada.
II. Te deželne in občinske priklade je razdeliti na posamezne dežele in občine na podlagi postave dne 8. maja 1. 1869., drž. zak. štev. 61.
Deželni odbor ae strinja z razlogi, navedenimi v prvi omenjeni resoluciji ter se usoja staviti sledeči nasvet:
„Deželnemu odboru se naroča, da predloži prošnje visokemu c. kr. skupnemu mihistei stvu in obema zbornicama visokega državnega zbora, da bi se izdala postava, s katero bi se uredile deželne in občinske priklade od državnih železnic v smislu prej omenjene resolucije."
Ta predlog se odobri.
Poslanec De tel a poroča v imenu finančuega odseka o ustanovitvi vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem in nasvetuje:
1. Na Dolenjskem, kolikor mogoče blizo No-vegainesta, se ustanovi vino- in sadjerejska šola s programom in statuti vino- in sadjerejske šole na Slapu.
2. Deželnemu odboru se naroča:
a) da poišče z izvedenci za ta namen pripravno posestvo, ter da se prične za to pogajati, da bi se dotično posestvo ali kupilo ali v najem vzelo;
b) da naprosi visoko c. kr. poljedelsko minister-stvo za primeren donesek iz državnega zaklada za ustanovitev in vzdržavanje te šole;
c) da o uspehu tega svojega naloga deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča in določen nasvet stavi glede nakupa, slučajno najema šolskim namenom primernega posestva.
3. Ko se ustanovi vino- in Badjerejska šola na Dolenjskem, ima Slapska vino- in sadjerejska šola nehati, ves njen inventar je porabiti za novoosnovano šolo na Dolenjskem, kamor je premestiti učno in pomočno osobje s Slapa.
4. Za okraj Vipavski in za druge občine Notranjskega, ki se pečajo z vinorejo, ustanovilo se bode potem primerno število štipendij za obiskovanje vino- in sadjerejske šole na Dolenjskem, oziroma one v Gorici.
Poslanec Lavrenčič pravi, da mora proti temu proteatovati, da se Slapu odtegne dosedanja vinarska in sadjarska šola, katera tako izvrstno deluje za Vipavsko. S tem bode malo pomagano, ako se ustanove nekatere štipendije za kmetijsko šolo v Gorici. Potem pa se čudi, da bi se opustilo posestvo na Slapu, katero ima dežela po blagohotnosti njenega posestnika grofa Lanthieri-ja še devetnajst let v porabo. Na Dolenjskem naj se ustanovi le poddružuica SlapBke šole pod vodstvom jednega izurjenega vinogradnika, šola na Slapu pa naj ostane. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 20. oktobra.
Poljaki se že pripravljajo za prihodnje volitve v državni zbor. V petek so se v Levovu nesli vsi poljski poslanci, izvolili centralni volilni odbor in se posvetovali, kako organizovati volilno agitacijo. — Pa tudi češki Nemci se že pripravljajo za te volitve. Shod nemških zaupnih mož na Češkem, ki je bil nedavno v Pragi, sklenil je preorgantzovati okrajne volilne odbore. Do sedaj so v teh odborih sedeli in vodili agitacijo župani, člani okrajnih zastopov, sedaj bodo pa tudi predsedniki nemških političnih društev. Poslednji čas ta društva posebno hudo agitujejo za nemfitvo, zato bodo tudi uporabili njih delovanje pri volitvah.
Ceskl deželni zbor se bode v sredo zaključil. Letos bode še rešil predlogo o češkem muzeji in vladno predlogo o deželnem kulturnem . (»vetu.
Vsi Dunajski listi se pritožujejo, da je apod-■ijeavstrljaki deželni zbor sklenil nek 2,akon, da bode v gotovih slučajih iz deželnega zaklada plačeval občinom stroške za preskrbovuuje ubogih. Tako na pr. bodo dobile občine podporo iz deželnega zaklada za gradjenje ubožnih hiš in pa za pre-skrbovanje ubogib, kateri imajo domovinsko pravico v kakej spodnjeavstrijski občini, pa že nad 10 let ne žive v tej kronovini. Vsled to poBtave bode moralo veliko mesto Dunajsko plačevati doneske za oskrbovanje ubogih po celej deželi. To pa jezi Du-najčane, a ne pomiBlijo, da se dohodki vseh kronu-vin zlivajo baš na Dunaj. Njih mesto se ni povzdignilo samo po sebi, ampak le vsled gmotnih virov, ki jih dobiva od drugod. Zato pa tudi ni tako krivično, če se malo višje obdači, kakor drugi kraji, ki nemajo takih virov. Pomenljivo je pa, kar je pri tej priliki izjavila N. fr. Pr., da je slabemu preskr-bovanju ubogih mnogo krivo napačno urejanje domovinske pravice. To so že naši slovenski listi večkrat poudarjali, in tako se ie tudi izrekla kmetska enketa, katero je bil vlani sklical deželni odbor kranjski. — V soboto se je zaključil spodnjeavstrij-ski deželni zbor.
onijcavstrijski deželni zbor je naročil deželnemu odboru pretresovati vprašanje o ustanovi pomočnih blagajnic za bolne in stare posle in delavce, nabirati potrebne podatke o številu poslov in delavcev, njih starosti, plači, kako se preskrbujejo, kadar ne morejo delati, o tem poročati prihodnjemu deželnemu zboru. — Deželnozborske volilne reforme deželni zbor tudi v tem zasedanji ni dovršil, a izročil je dotični predlog deželnemu odboru, da naj nabira potrebne podatke in o tem poroča v prihodnjem deželnem zboru. — Deželni zbor je izrekel željo, da bi se v Solnogradu ustanovilo katoliško vseučilišče.
Soliiogradski deželni zbor je sklenil z vsemi močni delati na to, da se v Solnogradu osnuje katoliško vseučilišče in naročil deželnemu odboru storiti potrebne korake pri vladi.
VihiiiJo države.
Srbsko naučno ministerstvo je odredilo, da se bodo na velikej šoli v Belemgradu prednašali tudi vojaški predmeti.
Francoski senat je v petek volil odsek za potresovanje načrta o reformi volitev v senat. VeČina članov tega odseka je prijazna vladnemu načrtu.
Vsi listi v Nemčiji pa tudi drugod se ba-vijo z prestolonasledstvom v Brauscbweigu. Pokojni vojvoda ni zapustil nič otrok. Sedaj ima do prestola prvo pravico vojvoda Cumberlandski. Ta pa ima tudi pravice na Hanoveranski prestol in, dokler se tem pravicam ne odreče, Prusija ne bode dopustila da bi prevzel nasledstvo v Braunscbweigu. Ako pa ta ne nastopi nasledstva, bode pa dežela pripala Pru-siji ali bode pa postala državno ozemlje, kakor je Alzacija in Lorena.
V Manche8tru je Charles Dilke v Bredo hudo napadal angleško zgornjo zbornico. Dolžil jo je, da je kriva zlih razmer na Irskem. Ako bode se jeden pot zavrgla volilno reformo, tedaj bode treba se baviti z vprašanjem: kaj naj se zgodi z zgornjo zbornico. Treba se bode odločiti, ali naj se rtfor-muje ali pa odpravi, pa nevarno je, stare zbornice radikalno zboljševati. Dilke ae je izrekel zoper v?ak daljni kompromis, kajti vlada je že itak sla predaleč. Konflikt, katerega izživlja zgornja zbornica, more samo njej škodovati.
Dopisi.
■z Trsta 18. oktobra. [Izv. dop.] (Odo« polnilnih volitvah.) Skoro ves slovenski narod obračal je oči na dopolnilne volitve v Tržaški mestni zbor, ki so se ravno minole dni zvršile. V V. okraji storila je le prava „narodna volja" volilcev, da je zmagal narodni kandidat. Za protikandidata delal je na vse kriplje tudi župnik Openski g. čebular. A pri vsem neutrudljivem delu župnikovem in deljenji BceBarskiha podob po G. Burgstallerji, zmagal je narodni kandidat g. Živic. Znano je že, da je g. Burgstaller pred časom v državnem zboru „proti" šolski noveli glasoval, in to gotovo proti volji čest.
duhovščine.   A tega neSe vedeti S. gosp. Openski župnik.
V I. okraji bila je zmaga skoro gotova na Btrani narodnega kandidata. Na dan volitve namreč proti polu dnevu dobil je narodni kandidat g. Per-fiič veselo vest, da ima že čez trideset glasov veČine In rodoljubni Škedenjci bo se že veselili narodne zmage. Ali ada j je pa „pridrl" iz zasede s svojo četo Bovražnik v osobi g. Križanca. Tako je tedaj slovanski poslanec deželnega zbora isterskega uničil .narodno volitev" v Tržaškej okolici. Čemu se proglaBUJe g Križanac uaro Inim kandidatom? Po dogodku v Škednji moramo m sliti, da bi gosp. Križanac rad služil obema Btrankama, to je slovenski in italijauski. Ali „dveh Bogov ni moč molitiu, pravijo okoličani, in tega gasla naj bi se držal i gosp. Križanac.
V letošnjem minolem istrskem zboru posluževali bo se vsi slovenski poslanci „domačega" jezika. Ali g. Križanac tega ni storil, vsakdo dobro ve\ da je vedno le italijanski govoril. In ravno v imenovanem času slišal sem od neke osobe iz Istre, da volilci b svojim poslancem Križancem aeso bdi zadovoljni, temveč mnogo je bilo razjarjenih, kar se ni g. Križanac v deželnem zboru „svojega" jezika posluževal. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah v okolici pa je g. Križanac „odločno" s svojim vedenjem pokazal, da mu je nemški kandidat ljubši nego slovanski. Če kaj tacega pri svojih poslanci) doživimo, kdo bi potem voldcu kmetovalcu za zlo jemal? Čez osem mesecev bodo v Tržaški okolici zopet volitve v mestni zbor. In takrat naj poskuša I. okraj svoj madež oprati. Obal ovi č.
Bz Litijo 18. oktobra. V dopisu vašega cenjenega lista od 14. t. m. je bila popisana slavnost blagoslovljenja novopredelane cerkve, katera se je v resnici prav velčaBtno zvršiia. Gospod dopisuik se je spominjal tudi v svojem dopisu nekaterih osob, ki so več ali menj to slavnost povel.čati pripomogle. Mej drugimi be je gospod dopisnik spominjal tudi go&podov pevcev, ki si v resnici s svojim ubranim petjem, izdatno pripomogli poveličati daritev svete maše. Pozabil ali kali je pa dotični gospod na poglavitne pevske moči, katere so se posebno odliko vale s svojim prijetno donečim petjem in te moči bo naše vrle pevke, katerih prijetne glasove in izurjenost se kaže ne samo pri blagoslovljenji cerkve, ampak tudi vsako nedeljo in prazuik. Torej njim gre hvala in čast v prvi vrsti, kar se v dotičnem dopisu petja tiče, in po vsej pravici. Tudi stavbeni odbor se je prezerl; morebiti njega trud ni tega vreden — —.
Litija se lepša na vseh straneh, tako da kdor je ni videl kacih deset let, mu že ne bo verjetno, da je prišel v isti kraj, katerega je prej zapustil. Le nekaj ga bode še postarem v oči zbolo in to so nekateri nadpisi, ki kažejo neveščim, da kakor bi tukaj samo Nemci prebivali, kar je ravno narobe. Ti nadpisi grde in Biamote ravno najlepši del trga. Zraven tega smo pa še v kratkem zagledali pri neki gostilni novo svetilnico, katera ima vse štiri Btrani, kjer je kaj prostora, čisto nemško obpisane. Toraj ni ga našla prostora domača beseda; tam ni za nas. Pozor!!! Dotičnim gosp. katerim gre to mar, samo toliko: vsakemu svoje! Mi pa „flvoji k svojim."
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je zu zgradbo nove cerkve v Soii pri Medvodah 400 gold.
— (Umrl) je včeraj na Bledu g. Šloser Klekovski iz znane rodoljubno hrvatske rodbine, Lahka mu zemljica!
— (Umrl) je preteklo soboto v tukajšnjem frančiškanskem samostanu o. Andrej Kržič, porojen v 28. dan septembra 1826 v Rakitni. Pokojnik bil je 18 let duhovnik in učitelj v prisilni delavnici.  R. I. P.
— (Poroči 1) se je danes gosp. Gabriel Viktor Jelov še k, zuani rodoljub na Vrhniki, z gospico Valentino Jelovšekovo.
— („Sokolski večer".) Včeraj pričela Be je vrsta zimskih veselic, s katerimi nas bode zabaval naš „Sokol". Občinstva bilo je mnogo, a pričakovali bi ga bili še več; kar se pa tiče sporeda, omeniti nam je, da bo bili odmori predolgi in da se je obče čula želja, da bi se za take večere delili tiskani programi. Razen vojaške godbe domačega pešpolka št, 17, omeniti nam je krepkega nagovora Btaroste g. Valentinčiča moških zborov, solo-spevov g- Pribila in Pucihar-ja, kakor tudi čvetero-Bpeva, v katerem je g.  Branke  pel prvi tenor.
Za smeh skrbel je g. Perdan, ki je svoj komični prizor prav dobro predstavljal in pokazal, da ima vse lastnosti dobrega komika. Posebno dopadal je njegov kuplet in večkrat se je moral povrniti in dodati še jedno kitico, dokler mu ni nit pošla. Nadejamo se, da nam Sokol kmalu zopet priredi jednako prijeten večer.
— (Na vprašanja), kako se je obnesla mnogokrat naznanjena pasja „revne" odgovarjamo, da je bilo v 16. dan t. m. „Pri ioži" manj gostov, kakor navadno, a nobenega psa. Izmej oglašenih točk sporeda izvajala se je samo jedna, to je: Radi-schnell-schneiden. — Kakor se vidi, 80 razni inserati vender uplivali nekoliko na razno „pasjo dlako-' Sicer bi pa mi Želeli, da posnemamo Grad-čane in Dunajčane iu da se določi globa za vaacega, ki pripelje psa v kavarno ali v krčmo.
— (Pri razstavi v Sevnici), katero je priredilo mlado, a že sedaj jako blagodejno delujoče „CeBHijevič Rudolfovo sadjeiejsko društvo za spodnji Štajer" so za izvrstno ovočje, poljedelske pridelke in stroje dobili odlikovanja: Srebrno državno svetinjo gg.: dr. Gustav l pa vir. iz Šent Jurija in Fran Lonček z Blance. Brouasto državno svetinjo: dr. Gvido Srebre v B.ežicah, Konrad Adamus na Planini, gospa Just pl. Justen-berg v Velenji; Anton Šibal v Sevnici. Srebrno svetinjo kmetijske družbe: gospa Alojzija Smerekar v Sevnici, Prokop Bohutinskv, oskrbnik v Boštanji. Bronasto svetinjo kmetijske družbe: gospa Josipina Taitl v Sevnici, Fran Vo-lavšek v Šmnriji pri Sevnici. Častne diplome kmetijske družbe: Kmetijska podružnica v Sevnici, Henrik Thurn, c. kr. okr. sodnik, Josip Fuhr-maun, davkar, Josip Zdolšek in Fran Simončič v Sevnici, Ph. Mi»yfirth & Comp. na Dunaji (za stroje); tri cekine: Milia Bizjak iz Pečovja pri Teharji; 15 gold. v srebru: Ivan Bostjančič, učitelj na Blanci. Sadjarske table: Toma Dernjač, n.nl-učitelj v Sevnici in Peter Friedau v Ljutomeru. Po 10 gold. v srebru: Ivan Stegeušek v Droženji in Fran Ogorelec iz Piršnega Brega pri Brežicah; po 5 gold.: Anton Fubrmanu iz Št. Uja. J. Perko, dalje po vagan komadskega ovsa: Ivan Zalokar in Fr. Cerjak. Druga darila bila so po 4, 3, 2 gold. itd.
— (Popravek.) V 230. številki našega lista z dne 6. t. iu bil je priobčen dopis ,,0d dolenjske meje", v katerem se je popisaval kontrolni sbod v *kem trgu. Kakor se nam zatrjuje, se omenjeni shod ni tako vršil, kakor je bilo  č'tati   v dopisu.
Gospod nadčastnik P.........r je pač jed-
nega moža, ki je posebno demonstrativno zaujdl: „Tukaj !"' in one, ki so prepozno in deloma s hrupom došli, strogo pokaral, k redu pozval in jim rekel, da se treba dostojno in vojaški obnašati, a kaj tacega je pri kontroluem shodu neizogibno, vrhu tega tudi zaradi discipline opravičeno. Ker stvar torej ni bila povsem tako, kakor se je pisalo v dopisu, odpadejo vse druge neumestne refleksije dopisnikove io Vi i preostri in pretirani izrazi. Gotovo je našemu dopisniku, kakor nam samim, neljubo, ko bil bi kdo koli vsled omenjenega dopisa nemilo zadet.
— (Pouk o zdravji v semeniščih.) Škofija Zadrška je stavila ministerstvu za uk in bogočastje predlog, naj se dovoli po semeniščih predavati o higijeniji in poučevati o najnavaduiših zdravniških pripomočkih. Potreba tacega zdravniškega pouka su utemeljuje s tem, da morajo župniki, kakor duhovniki sploh, pri občevanji in v dotiki z ljudstvom pogosto bolnikom sovetovati in reševati mnoga vprašanju tudi zastran telesnega zdravja. Posebno na kmetih, kjer narod preživo čuti obče pomanjkanje zdravnikov, je duhoven največkrat jedini mož, katerega kmetje za sovet povprašujejo. Ta predlog se nam zdi jako moder in zdravstveni pouk po bogoslovjih sila potreben, dokler se znatno ne pomnoži število zdravniškega naraščaja na kmetih. Vivat sequensl
— - (Trtuo uš) zasledili bo že tudi v okraji Burgas. Te uničevalka razširila bo je torej od Jadranskega do Črnega morja. KonBtatovana je pri Kopru, na Dolenjskem, Štajerskem, Hrvatskem v Srbiji, Bolgariji in bedaj še ob Črnem morji.
— (Posojilnica v Cel j i) imela je koncem septembra 682 članov, hranilnih ulog 160.588 gl razposojeuega denarja 170.320 gold. Ta posojilnica obrestuje hranilne uloge po 5°/0, a daje posojila po 6 o/0.
— (Ukral) je v Boboto popoludue v šolskem drevoredu branjevcu Audieju Lamovcu neznan tat dvajset zajčjih kož.
— (Najdeno ukradeno blago.) V mestnem logu našla sta včeraj dva Ljubljanska lovca ▼ grmovji prazno vrečo, poleg nje pa mnogo novih nožev, škatljic za žvepljenice in druzih jednakih stvarij, ki so se gotovo nakradle v kakej prodajalnici norim-berškega blaga.
— (Zlata Praha) je, kakor Brno že večkrat omenili, po vsebini in po vnanjej obliki in po velelepih podobah najboljši ilustrovani slovanski list v Avstriji. (Izhaja vsaki teden in stane 9 gld. na leto.) V zadnjej, 42. številki priniša jako lepe študije iz Bosne, narisane po našem v Parizu živečem rojaku in umeteljniku g. Juriji Šubici. Zlata Praha se sploh jako pazno ozira na vse slovanske panoge in je vredna najizdatniše podpore.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 20. oktobra. Deželni zbor izročil je predlog Clama Martinica, da se drugi deželni jezik na srednjih šolah upelje kot obli-gaten predmet po jako pomirljivem utemelje-valnem govoru predlagatelja — šolskemu odseku.
Budimpešta 20. oktobra. V spodnjej zbornici predložil je Tisza načrt zakona o organizaciji magnatskega stola v gorenjo zbornico. Zbor je ta načrt zakona izročil posebnemu odboru, obstoječemu iz 21 članov.
Budimpešta 20. oktobra. Nemška cesarica poslala je predsedniku ogerskega društva „Rudečega križa" povodom otvorenja Eli-zabetine bolnice lastnoročno pismo s podobo sv. Elizabete.
Bruselj 20. oktobra. Po vseh večjih mestih in v mnogih manjih krajih prodrli so liberalci s pomnoženimi večinami. Nikjer velikih izgredov.
Pariz U), oktobra. V Saint Etienne raz-počila se je v vojašnici orožnikov bomba, katero je nekdo položil na okno brigadirske sobe. Napravila je veliko škode na poslopji, izinej ljudij nihče ranjen.
Pariz 19. oktobra. Časniki poročajo: Courbet je brzojavil, da od 8. dne t. m. ni bilo nobene bitke pri Tamsu.
Razne vesti.
* („Jajce več ko puta ve.u) Petletni siuek, katerega pa oče, delavec, ni upisal v nemški otroški vrt, modruje v nedeljo zjutraj: „Papa, zakaj se pa oblačiš v črno suknjo?" — Oče: „Zato, da se v nedeljo razločujem od navadnega potepuha, ki pri občnem napredku dandanes že tudi v nedeljo zamenja svojo raztrgano s praznično obleko." — Sinek: „Ko bom pa jaz velik, ravnal bom ravno narobe. Ob delavnikih se bora oblačil v lepo praznično in ob nedeljah iu praznikih v slabšo delavniško obleko, da se bom vedno ne samo jeden dan razločeval od navadnega potepuha !J
* (Telefon.) Miuoli tedeu pride M, kupec z blagom za obleko iz imenitnega mesta avstrijske kronoviue na Dunaj in si naroči mnogo blaga pri tamošnjem veletržcu. Ko si izbere prav veliko blaga, git načelnik kupčjske tirme povabi za opoludne k obedu. Po bogatem kosdu vodi hišni gosjiodar gosta po elegantnih sobah in dvoranah, mu razkazuje to iu ono ter mu naposled pokaže tudi telefon, ki veže stanovanje s kupčijskimi zalogami. Kupec radovedno in pazljivo ogleduje koristno napravo, katere do zdaj še ui videl in, ko mu uljudni gospo-d r razloži pomen in uporabo telefonovo, se ustopi k telefonu iu zaklžče: „Ali je blago za g. M. že vloženo in odposlano Vw Takoj dobi odgovor. „Ne, moramo o ujem šo natančneje poizvedeti, on je baje slab plačnik!" — Tableau!
* (Maček-zvezdosl ovec.) V Manuheimu so imeli nekdaj velik in imeniten daljnogled, katerega je naredil spretni madjarski optik Speiger. Ko je že dlje časa vedi in znauosti služil, ga je maček jako Čudovito oprostil nadaljne službe. Slu m tamošnje zvezdarne je namreč nekega dne vzel iz daljnogleda stekla in jih snažil, kar jo ponosno pumaha velik maček z repom nakvi^ku in zle/.e skrivaj v veliko cev misleč, da je to skrivališče in bivališče za miši. Znabiti si je pa hotel le nekoliko ogledati lepe migljajoče zvezdice ali milo luno, kdo ve? Sluga dene osnažena stekla zopet nazaj iu zapre tako mačka v daljnogled ne zapazivši štirinogatega zvez-doslova v cevi. Po noči so pa lunini Žarki sijali v btekla na visokem stolpu zvezdarnem stoječega daljnogleda, se muogostransko lomili ter prizadevali nesrečnemu mačku grozna, čudna in strahovita čuvstva. Išče si izhoda, a ga ne najde nikjer ; zdaj se zvija, leta semter tja iu mijavka. Pa vse zaman. Tudi njegovi tužni glasovi ne odženo strašnih luninih žarkov. Vsled besnega divjauja se prekucne daljnogled raz visocega stolpa v globočiuo na tla in razbije na tisoč koscev. Maček se sicer ni ubil, le nekoliko Be je ranil, a vsekako je trdno sklenil se rajši držati svojega posla in nizko po zemlji loviti miši.
I.lMtnlra ■pravništva s Gosp. J. P. t Sarajevu. Sedaj imate naročnino za „Slovenski Narod' plačano do 31. decembra t. 1.
Umrli so v ljubi Jani:
17. oktobra: Antonija Kastelio, črevljarjeva hči, 3 dni, Kolodvorske ulice it. 24, za krčem.
V deželnej bolnici:
16. oktobra: Peter Farabosco, delavec, 24 let, za Brčno napako. — Urša Zotlar, gostija, 65 let, za srčno napako.
Aleteorologumo poročilo.
9	( 'uh opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina \ in m.
18. okt	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734 39 mm. 73.1 70mm. 739-68 mm.	-f 11 6° C -f-126" C 4- 74°C	si. j z. si. szh. si. szh.	obl. obl. obl.	1-20 mm. dežja.
£ 7- tjutraj © ! 2. pop. 9. zvečer 1		741-88«». 742 46 mm. 742 78aw.	-f 4 2" C -f 12 3-C -f 80 C	brezv. Drezv. brezv.	megla jas. jas.	0 00 mm.
oreiimn   i cm |i:m *i m >t  ui>>'ii uuij
+ 8-2°, za 06° in 27° pod normalom.
Ti-/nt* cene v LJutUjaiil
dne 18. oktobra t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ Oves, i ...
Ajda, , ...
Proso, . ...
Koruza, „ ... Leča n ...
Grah „ ...
Fižol . ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . .
Mast, „      . .
Speli friSen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko , ,
K o št i trnovo     _ „
Pišče .......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „        . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
»    mehka, .   , „
gld.	kr.
6	50
5	4
4	55
2	76
4	71
5	55
5	40
8	—
8	—
8	50
2	50
_	96
—	72
—	62
_	72
—	84
—	3
_	8
—	64
—	70
—	68
—	82
—	42
—	16
1	60
1	51
7	50
4	bO
dne 20. oktobra t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna rmtt.......... 80 gld. 95 kr.
Srebrna renta ....                   .   . 82 —
Zlata ror ta ......   .       .   . 103 „ — „
6°/0 marčna renta......... 95 , 96
Akcije nar j dne banke .   ,..... H59 , — ,
Kreditne .kcije........ 285 „ 80 ,
London........ 122 , — „
Srebro............ — n —
Napol.............. » , 69
C. kr. cekini.......... ,78
Nemške marke .....                                    . ^9 „ 85 ,.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 124 , 25
Državne srečke iz I. 1864.        100 gld. 172 „ 50 „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 102 , 95 „ Ogrska zlata renta 6°/0 .....
P9 124 172 102
123 ; —
93 „ 15
papirna renta 5°/0.....88 , 75
ierske zemljišč, odvez, obl it;. ■   ■   104 „ 50
115 „ 50
121 „ 50
109 „ 30
105 . 25
178 „ 25
18 „ 50
105 „ 50
214 . 25
5°/0 štajerske zemljidč. od/ez. oblig. Dunava reg. srečke 5°/0    ,   .   100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove flev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudollove Brečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v.
Javljam svim rodjakom, prijateljem i znancem, da mi je brat
UUDEVIT ŠLOSER vitez KLEKOfl,
posebni k iz Zagreba,
danas u s/4 4 posije podne blaženo u Gospodinu usnuo.
Pogreb premiloga pokojnika biti če na groblju u Bledu u ponedeljak 2U. listopada 1884. Bled, 18. listopada 1884.
Levin Sloser-K7okovski.
Št. 16.596.
Prodaja vrta.
(660-1)
V četrtek  dne  30. oktobra 1SS4
dopoludne ob 10 uri bo mestna občina Ljublianska svoj ob Tižaški centi pod c. kr. tovarno za tobak ležeči ograieni, Bedaj za drevesnico rabljeni vrt, ki meri 613 Q sežnjev, na lici mesta prodala potom očitne ustue dražbe.
K tej prodaji vabijo se kupci z dostavkom, da morejo kupne pogoje že poprej ob uradnih urah pregledati pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 15. dan oktobra 1884.
Župan: Grasselli.
Velik pes,
siv in bel, ki ima na vratniku ime: Rudesch,
WV se je zg'-u.'bil. ~^MI
Kdor ga pripelje v Ljubljansko živinozdrav-nišnico, dobi primerno nagrado. (653—3)
!!de Nantes — letos ujete!!
12 velikih dež (teža K. 5)..... gld. 680
22 malih dež    „    „ „..... „ 720
18 dež (imperial 8 ključem, teža K. 5) „   7 20
Veroneške salame, najboljše 4 K. netto „ 9
razpošil ;i pn zgori jih  cenah  carine,  vožnine  ln na-ložnine prosto proti poštnemu povzetji
Anton Paparotti v Trstu. l66i-i)
po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-muburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepčilo za slabotne, hidne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrBtno upliva. V Vi in Vi origiua nih Btcklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (605—5)
ŠPANJSKE TRGOVINE  Z VINOM VINADOR
DUNAJ HAMBURG
po originalnih cenah a «1*1. 2.5« in gld. l.:to.
Dalje razna fina inozemska vina v originalnih Btcklenicah in po originalnih ceuah pri gospodih: Josip Sun boda, lekar, in H. L. Wenzel, prodajalec delikates v Ljubljani; A. Roblek, lekar v Radovljici; Fran Dolcnz, trgovina s špecerijskim blagom v Kranj i.
Pisarna deželne dacarije
preselila se Je 054-2)
v hotel „Pri slonu''.
yse meroese.
Za uspeh se Jamči. — (631—4)
jedino sredstvo, s kojim se pokončajo vse stenice, moli, bolhe in uši. Nepresegljivo proti stenicam v posteljah, proti molim v kožuhovini, obleki, hišni opravi    Ne napravi nop benih madežev in prijetne diši.   1 steklenica 50 kr.
JBJL.ATTOJL.YTH,
jedino sredstvo, s katerim se preženo Surki, prešićki, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pusica 50 kv., pat. razprševalec 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva so skoro v vseh lekarnah in prodajalnicah. Glavna zaloga za razpošiljanje:
E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija).
5& Ii Trsta v Novi-Jork uriinoi
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najbo'jšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik nEast -A-ng-lia,", 3400 ton, okolu 28. oktobra, „     „Te-va.toaa.ist" 3200  „   — — — — —
„Germanla",      4200   „    — — — — — Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 goid. Pomniki naj se obrnejo na (611—15)
0\ t ze3     221 TJ" I Xj ie3,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne   naj  se  na Euiilinno d' Ani. 1'oKinjeii, generalnega agenta v Trstu.
Samo POPP-ova
Anatherin ustna voda
je   naJboBjjse   In najxanesljlve|še sredstvo   prodi   Itrvavljciijn xob-iiepfa mesa.
revmatičnim zobnim bolečinam in delanju zobnega kamna.
Mnogotera sredstva neBO bila v stanji ozdraviti mojega krvavega zobnega mesa, revmatičnih zobnih bolečin in delanje zobnega kamna, dokler nesem poskusil sloveče Anuiliei in zobne vode; katera ni samo odpravila zgornjega zla, ampak tudi moje zobe na novo oživela in odpravila duh po tobaku. Javno tedaj priznavam tej vodi zasluženo hvalo in c. kr. dvornemu zobnemu zdravniku dr. Popp-u na Dunaji izrekam najtoplejšo zahvalo. (219—2)
Na Dunaji. Baron pl. Bluniau 1. r.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih .1. Swohoda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. Rirschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; t> Postojni: A. Leban, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Koievji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. BOmcheB, lekar; t> Idriji: J. "VVarta, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu - D. Kii-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Kuprocht, lekar; v Itadovljici: A. Iioblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Jilazck, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; t> Pontaflu: P. Osaria, lekar.
Dr. Schmidt-ovi uspešni
prilepiti za kurja očesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče Bredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po oprt'> van e j rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsako operacije.
Cena fikutljici s 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes »3 kr. a. v.
UDr. Belir-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz IckarHkih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčn:m boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiadi, boločinam v križi iu hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, cslablje-nju in polu.1 jam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otrpnelosti mišic, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Uehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cona steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v.
NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jeve izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittners's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—6)
Glavna razpoSiljalna zaloga: Ctloggnlts, Nižje-Avstrijsko, lekarna j. BUtner-ja.
Dr. SelimmIi-ov « prllepke za kurja očeeta in dr. Behr-ov clvcni ekstrakt, prodajata v LJubljani lekarnarja: j. Svoboda iu j. pl. Trnkoczy.
Naznanilo in priporočilo.
Zahvaljujem so slav. občinstvu, posebno preč istitim gospođom duhovnikom, za dosedanjo obilno obiskovanje v moji dosedanji brivnici, ter naznanjam, da z denašnjim dnem preselim bvoj
frizerski salon in brivnico
v prostore, kjer Je bil do sedaj „Dunajski Bazar", poleg gospoda Kollmana velike trgovine
na Mestnem ti~g"ii nt. 14.
Zagotovljaje, da bodem svojim gg. obiskovalcem in slav. občinstvu i nadalje postregel po najboljših močeh, naznanjam, da prevzamem naroČila za brijenje ln frlsirauic v avojej delui ni« l. kukor tudi douia9 ako se čas doloei. na mesece, po najnižji ceni. — Imam tudi veliko zalogo raznih laHuioarskib stvarlf, kakor lnsul|e (baroke), kite itd. Za pustni čas pa priporočam tudi ponarejene brade v raznih barvah. — Posodim dudi na deželo za gledališke predstave razna lasnlcarska dela, kakor brade, lasulje itd. — Za mnogobrojni obisk in naročila se priporoča
z odličnim spoštovanjem
MIJO IsTEŽIČ,
frizer, Mestni trg št. 14.
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina m tisk -Naroane Tibkarue".
596353