PREDSTAVITEV SEMINARSKE NALOGE
Etnološki oris Vevške godbe
V sredo, 11. januarja, je bila v glasbenem domu Papirniškega pihalnega orkestra na Vevčah zanimiva predstavitev seminarske naloge z naslovom »Papirniški pihalni orkester Vevče - etnoloski oris godbe«. Seminarsko nalogo je izdelal Miha Pavšek, študent II. ictnika Filozofske fakultete v Ljubljani, oddelka za etnologijo, sicer pa tudi sam glasbenik ali bolje »godbenik«, kot v nalogi večkrat poudarja, pri godbi Papirnice Vevče, ki ima že vrsto let zveneče ime Papimiški pihalni orkester Vevče.
Delo je predstavil avtor sam, na prisrčen način pred številnimi po-slušalci, med katerimi so prevla-dovali študentje filozofske fakul-tčte, ki pri profesorju dr. Janezu Bogataju spoznavajo etnologijo Slovencev, pri katerem je nastala tudi ta zanimiva naloga o vevški godbi. Tudi prof. Janez Bogataj je bil med njimi in k predstavitvi naloge prispeval kratek uvod. Po-udaril je, da je v preteklosti god-beništvo na Slovenskem ob gasil-stvu doživelo velik razcvet ter po-stalo del naše kulturne dediščine. V Sloveniji je ta čas okrog 600 godbenikov, ki se ljubiteljsko združujejo v godbe. ki jih je okrog 100, več koi pa imamo ob-čin. Godbe so posiale neke vrste slovenski fenomen. Seminarska naloga študenta Mihe Pavška, kot etnološki oris godbe pa je druga v Sloveniji! Prva je bila orisana godba iz Kapele pri Brežicah. Prof. dr. Janez Bogataj je še po-udaril, da je to odlična naloga in čudovit motiv mladim generaci-jam za podobne dodelave. Pri-merno bi bilo, če bi mogli nalogo nausniti v samostojni brošuri.
Seminarska naloga obsega okrog 80 strani upkopisa, zato je avtor imel kar zahtevno delo, da je iz te množice podatkov izluščil najznačilnejše in za ušesa poslu-šalcev najzanimivejše. Vevška godba bo prihodnje leto imela 90 let delovanja! To pa je res spošt-ljiva zgodovina. Skozi teh 90 let se je pri godbi zamenjalo že 300 godbenikov, no, zadnja leta so tradicionalno moško zasedbo po-pestrila tudi dekleta. Godba je preživela tudi vse viharje naše pretekle zgodovine; prvo sve-tovno vojno, združitev v kralje-vino Srbov, Hrvaiov in Sloven-cev; razprtije in strankarske boje, ki so se prelili v drugo svetovno vojno in našo narodnoosvobo-dilno borbo; povojno vsesplošno ljudsko veselje in delovni polet - do zadnjih dveh desetletij, ko je godba končno dočakala mirnejše obdobje, v katerem se je lahko posvetila sebi, svoji glasbeni ka-kovosti več koi kdajkoli prej. Po-stali so kvalitetni pihalni orkester velike zasedbe in mednarodnih uspehov. Zaradi svoje siabilne ka-kovosti in sposobnosti prilagaja-
nja pa je PPO Vevče postal ne le Vevška, temveč tudi Ljubljanska godba.
In kako ter kdaj se je začelo s lemi slovenskimi godbami? Av-tor seminarske naloge pravi, da so našim godbam očetje upokojeni godbeniki Avstro-ogrske vojske. Namreč, za časa Marijc Terezije je imel vsak vojaški polk obvezno tudi godbo z 42 godbeniki. Kas-neje so upokojeni godbeniki po vzoru teh ustanavljali tudi civilne godbe. Začelo se je veliko rival-stvo, kajti Lmenitnost kraja, mesta ali društva se je z godbo neiz-merno povečalo. Godbe in godbe-niki so zaradi tega česio menjali gospodarja. Tako se je godilo tudi z Vevško godbo. Naloga pa se-veda obravnava tudi še druga, predvsem notranja vprašanja medsebojnih odnosov, navad, tra-dicij kolektiva godbenikov in naj-bližjega okolja.
Po predsiavitvi naloge je be-seda o godbi in godbeništvu tekla še dolgo, le v drugih prostorih in pri sendvičih ter osvežilnih pija-
čah. To so namreč poslušalcem in udeležencem pogovora pripravili godbeniki za še lepši spomin na večer.
S. GERLICA