SI. 73. V Mariboru, sobota 2!>. junija. III. tečaj. 4870. Vtorek, četrtek in ao-hoto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 g. — k, „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ '20 „ Po posti: za vse leto 10 g. —k „ pol leta n — n „ četrt „ ? „ 60 „ Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trga (Domplatz) hiš. it. 179. NAROD i Oznanila: Za navadno triatopno vrsto es plačuje: ti kr. če se tiska I krut, 6 ,, „ „ 'krat, 4 „ „ „ „ 3krat. veće pismenke bo plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (štempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. Izid volitev. V četrtek 23. t. tu. so se vršile na Štajerskem voli£wi_za. kmečke občine. Za celjsko okolico sta izvoljena narodna kandidata dr. Vošnjak s 186 glasovi in dr. Do minkui s 155 glasovi. Nasprotna kandidata sta imela: Vrečko 69 in Tieber 41 glasov. C. k. komisar je bil pri volitvi zelo pristransk za nemškutarska kandidata. V ljutomerskem okraji je izvoljen narodni kandidat Jan. Kuko veo. V ptujskem okraji je izvoljen Herman s 67 glasi proti 44, ktere je dobil nemškutarski kandidat. V s 1 o v o n j o g r a s k o m okraji je s 50 glasi izvo ljen narodni kandidat Adamovič. V b rezko m okraji je izvoljen kozjanski dekan, narodnjak Franc Kosar, z 59 glasovi, nemškutarski kandidat dr. del'Cott je dobil 37 glasov. V mariborskem okraji pak nismo zmagali. Izvoljena sta po strašnih naporih Nemca Brandstetter zmožni, nekteri hočejo same dohtarje , drugi same duhovnike. će se Slovenci ne zedinite, v nevarnosti ste, da se pri volitvah Vaši glasovi razcepijo, da Vas združeni nasprotniki po>sod premagajo in da vse pri starem kopitu ostane. Razcepljeni glasovi so znamonjo politične nezrelosti. Da so tej sramoti izognete, morate so združiti in prizadevati, da bodo vsi volilci r. enim glasom kot poslance imenovali le one, ktere Vam danes priporočamo po dogovorih z veljavnimi poštenjaki in po naši vesti. Volilci v velikovskem okraji, ki pridete 27. t. m. iz deželo v Velikovec volit, imate tako rekoč osodo vseh koroških Slovencev v svojih rokah. Vam bi vsi Slovenci po vsej pravici naj bolj za zlo jemali , ko bi se med seboj kavsah' in manjšini zmago prepuščali. Vi se tudi najlože zedinite, ker imate može v Vaši sredi, za ktere Vas Vaši nemški sosedi zavidajo. Imena, ka kor dr. FavliČ, odvetnik v Velikovcu in Anton Kušaj, srenjski predstojnik v Černečah, so Vam dovolj znana. Kako je dr. Pavlic zgovoren, učen, prilju (105) in Seidl (104). — Narodna kandidata sta dobila > . ... . »o on . i , ,den, kako ljubi svoj slovenski narod in materin lezik impozantno manjšino glasov: dr. Sernec 82 in dr*, , „, . . .... Ra d e j 81 glasov. Torej imajo štajerski Slovenci zdaj Šest poslancev. Volilo se bode Še v mestu Cel ji (narodni kandidat dr. Ipavic), ter v mestu Ptuj-i (narodni kandidat dr. Gršek* - ~ * - ' * O posameznostih pri volitvah bomo govorili še le prihodnjič, zlasti o mariborski. Na nemškem zgornjem Štajerskem so volitve v kmečkih občinah nepričakovano izpadle. Padli so liberalci in zmagali so .katoliško-k o nserva-ti v c i." V radgonski okolici je izvoljen grof P la t z , federalist. V okolici g r a š k i grof H. d1 A v e r n a s. V I r-dingu kmet Rabinger. V W o i t z-u baron Gude-nus s 111 glasovi. Tukaj je voditelj štajerskih Nemcev Kaiserfeld kandidiral pa samo 12 glasov dobil. V nemškem Landsbergu je izvoljen znani profesor M a as en. V Feldbachu sta voljena župnik dr. Lehman in mlinar Weinhandl. V Uartbergu opat Allinger. V Lipnici sta izvoljena grof A. d'A ver nas in Kari on. (Tukaj sta kandidirala in padla dva znana liberalca Stremavr in Schloffer.) Vsi ti voljeni so konservativci. V Neuinarktuje prodrl liberalec Plankensteiner. V Liezen-u, Leobnu, Bruku, so bili voljeni liberalci. V Judenburgu pak klerikaleni Pernfeind, kmet. Potem tacem je dozdaj v štajerskem zboru 11 konservativcev, 6 slovenskih narodnjakov in 6 ustavo verneže v. Torej že 17 fedoralistov. KLorošLti Slovenci ! Od vseh strani so prihajala na društvo „Trdnjava" pisma, v kterih nas ne samo društveniki, ampak tudi drugi Slovenci na Koroškem prosijo, naj odbor „Trdnjave" priporoča sposobne može, ki se imajo v posameznih volitvenih okrajih voliti za poslance v deželni zbor Nasvetovali so tudi tega in onega. Misli so prav različne. Nekteri hočejo, da bi se samo kmetovalci volili, drugi zopet trdijo, da kmetovalci za poslanstva niso slovi po vsem Slovenskem. Kako g. Kušaj pozna po trebe in zadeve bornih kmetovalcev, kako je spoštovan v svoji soseščini, ktera gfl je izvolila za svojega srenj-skega predstojnika, kako se jo poganjal pri zborih kmečke družbe za slovenski jezik, koliko ima srčnosti in poguma, da ho gospodi razlagal težave in stiske kmečkega stanu, dobro ve vsak rodoljub. Vi, ki pridete iz celovške okolico volit, ste že enkrat pokazali, da se znate dobro poskušati za svoje pravice. Prav tako ! Tudi lotos ne omahujte ! do zmage je včasih dolga pot. Gospod Kristjan Trampič veliki posestnik in župan na Homberze, ki je delj časa služil v kancelijah , pozna Vaše pravice, plačuje sam visoko davke in se kot srenjski šolski svetovalec poteguje za slovenski jezik v slovenskih šolah, bode Vas v deželnem zboru gotovo prav dobro zagovarjal. Volilci iz bolajškega in režeškega okraja pa volite gospoda grofa Raim. Wagensperga. On je sicer Nemec, pa eden tistih Nemcev, ki želijo in se potegu jejo za popolno ravnopravnost narodov , ver in stanov in je ves živ, da so zboljšajo težave nižih stanov Vi volilci iz zilske in kanalske doline pa ste si sami izposodili najskušenega in najgorkejšoga zagovornika slovenskih pravic, namreč g. profesorja Andreja Einspilerja Le na Vaše prošnje, da od Vas prevzamejo poslanstvo, niso se namreč postavili za kandidata kje drugod, kjer bi gotovo bili voljeni. Slišali smo, da se kapeljski tržani in pliberški meščani nočejo vdeležavati volitev za mesta. To po našem prepičanji ni dobro. Ako ne volimo in no govorimo mi, volijo in govorijo drugi ljudje, morebiti — naši nasprotniki. V Celovcu 20. junija 1870. V imenu društva „Trdnjave." Albin P oz ni k, predsednik. Anton Šajnik, presed-nikov DameBt&ik, Ferdo V i g c 1 e, tajnik. C. k. narodnim uradnikom po slovenskih pokrajinah, posebno pa v Ljubljani Pri volitvah deželnih poslancev leta 1867. jo bilo vsled povelja dunajsko vlade podložuim uradnikom po uradnih predstojnikih prepovedano, da ne smemo na- rodnih mož v deželni zbor voliti, ako nečemo službe zgubiti, in bili smo tudi moraliČno siljeni k volitvi protinarodnih kandidatov. — Zopet so volitve deželnih poslancev pred durmi, in sedanja dunajska vlada po zagotovilih vladnih časnikov ne bode nikomur ukazovala, da ali koga ima v deželni zbor voliti. Torej se morajo zdaj tudi c. k. uradniki svoje volilne pravico svobodno poslužiti, in sicer brez skrbi, da jih čaka zarad volitve narodnih kandidatov izguba službe, ali da bi se morali sploh komu za to odgovarjati, ali in koga so volili. — Vsakemu bi morala lastna veat izdajstvo svojega naroda očitati; kdor bi se v tako važni dobi kot je sedanja ne poslužit svoje volilne pravice na čast in blagor svoje domovino in svojega naroda, čegar kruh je. — Z volitvijo protinarodnih kandidatov, ki 80 si zapisali na svojo zastavo pogubo slovenskega naroda in izročitev naše krasno domovine v tujo oblast, bi kopali sami sebi in celemu narodu jamo, v kteri bi morali žalostno in sramotno poginiti. — Naš zatirani narod šteje med svojimi sinovi mnogo vrlih domoljubov, ali žali bože! tudi marsikterega izneverjenca, in med poslednimi nektere — „Horostratovega" spomina vredne l Ne množimo vsaj mi, ki se štejemo med domačo inteligencijo, števila narodnih odpadnikov, ampak stopimo na dan volitve vsi možato pred volilno komisijo in do-knžimo z volitovjo narodnih kandidatov djansko, da nam ie čast. in sreča nnfinero nnmAn i^ij p—' «—--o* dopadenje in pohvala kakega starokopitnega ali usta-vovernega mandarina z enajsterimi gumbi. — Nekaj nas je, ki smo se že leta 1848. poganjali za pravice slovenskega naroda, pozueje pa smo iz narodnega bojišča odstopili, ker so nam službene razmere branile stati v prvi vrati narodnih bojevnikov. Kar nas je te vrste, moramo pa še posebno paziti, da ne zaostajamo v domoljubji za našimi mlajšimi brati, marveč jim moramo mi biti v izgled pogumnega domoljubja. — Ako nečemo v domači deželi vedno na zadnjem mestu stati, ošabnim tujcem pa prve sedeže, prvo službe prepuščati, ne smemo svojo narodnosti in svojega uradniškega stanu sami poniževati in v prah in sužnost tujčevi peti tlačiti, mi se ne smemo z volitvijo protinarodnih kandidatov še dalje tujemu jarmu vk lan jati, ki naš mili narod žo skoz mnoga stoletja žuli in posebno nam uradnikom no da svobodno dihati. — Najlepša prilika je dana mnogoštevilnim uradnikom in drugim opravni-kom javnih služeb v beli Ljubljani, da so skažejo prave sinove slovenskega naroda, ker oni b svojimi glasovi lehko naklonijo zmago narodnim kandidatom ljubljanskega mesta. Narod tudi to od njih pričakuje, ter se bodo vedno hvaležuo in s ponosom spominjal zmage, ktero si pri bojuje s pomočjo svojih sinov uradniškega stana. Dan zmage ljubljanskih narodnih kandidatov bode dan oživljenega narodnega zaupanja do domačih uradnikov. Kolegi ! Ozrito so po naši domovini, poslušajte kako ljudstvo o nas c. k. uradnikih govoril Ne s spoštovanjem, temuČ v nas vidi ljudi, ki so mu sovražni. Da si je prejšnji absolutizem našega slabega glasa med narodom kriv, vendar smo krivi mi sami tudi. Držimo so naroda mod kterim živimo, ktorega s i-novje smo in pridobili si bodemo zopet ljubezen in spoštovanje in kot narodna inte-gencija, kot značajni možje, bomo dobili zopet vpljiv, ktorega nimamo med narodom. — Odveč bi bilo priporočanje narodnih kandidatov sploh, posebno pa narodnih kandidatov ljubljanskega mesta, gg. Horaka in Debovca ; treba pa je spregovoriti nekaj besedi o protinarodnih ljubljanskih kandidatih gg. dr. Kaltenegger-ju in dr. Suppan-u. — Nobeden teh dveh gospodov ni domačincc in nobeden ni slovenskega jezika toliko zmožen, da bi se mogel s kom o kaki stvari slovenski pogovoriti. Nju politične delavnosti ne more nikdo tajiti, ali pa merita ta dva gospoda s svojo delavnostjo na blagor slovensko domovine, ktere glavno mesto jo Ljubljana? — Gosp. dr. Kaltenegger se še posebno sklicuje na svojo mnogoletno delavnost v kranjskem deželnem zboru; na ktero stran je bila pa ta njegova delavnost skoz in skoz obrnena? Nikdo ne moro drugače odgovoriti, nego da je gosp. dr. Kaltenegger v vseh deželnih zborih mnogo govoril in vedno glasoval na prid in po volji — vlade in na poveličevanje padlega dunajskega državnega zbora. In ako pregledujemo politični program teh dveh gosp. dohtarjev, ali najdemo v njem le eno samo besedo, ki bi nas mogla prepričati ali ki bi nam vsaj kaj povedala o nju ljubezni do naše domovine, do našega naroda? — Ne dajmo v tako važnih zadevah, kot so volitvo deželnih poslancev prednosti tujcem pred domačimi, ker s takim ravnanjem bi sami sebe in naš narod pred svetom sramotili, kazaje, da med domačimi možmi ne najdemo sposobnih in našega zaupanja vrednih deželnih poslancev. — Tujec bode le toliko časa na naši zemlji gospodoval, dokler se narod ne spametuje in m ne odtegne svojih telesnih in duševnih moči. — Iz Kranjskega, 21. junija 1870. Uradnik iz dobe 1848. Dopisi. Is Kostela. [Izv. dop.] 18. dan t. m. smo bili vsi kmetje I. in II. razreda v Kočevje pozvani, da bi si tam 7 volilnih mož volili. Ako pomislimo, da so se poprej, kar nam je znano, enako volitve vedno le doma v občini vršile, in da nam je sedaj od 3 do 7 ur dolgi pot v Kočevje, mnogo stroškov in truda prizadejal, moramo res malo liberalno ravnanje g. okrajnega glavarja naravnost grajati. Čudne misli so se nam že poprej zarad tega v glavo vrivale, pa osupnilo nas je še le ondi do vrhunca, ko omenjeni dan v Kočevje v volilno pisarno stopimo, in ko se birokratični gospod vea razkačen pred nas postavi, in nad nami po stari uradniški postavi zarenči: — „Vi ste Kostelci! meni je bilo od deželno vlade naročeno, da vas semkaj v Kočevje k volitvi volilnih mož pozovem, s tem sem vam veliko stroškov prihranil ; sploh pa jaz imam pravico volitve sklicati, kjer je mene volja, torej tisti, ki čez mene po časnikih pisari, in me črni, je cn „šuftu (Glej dopis iz Kostela v Novicah št. 24.) Nadalje pravijo gospod: „Ta šuft naj bi bil mene pri sodniji tožil, če ae mu moje ravnanje nepostavno dozdeva." — Ne-zamerite, gospod Fladung I nam se vaše opravičevanje, in grdenje, dopisnika „Novicu jako nelogično dozdeva. Omenjeni dopisnik ni imel namena, kakor so vidi, da bi vas tožil, ampak hotel je le svetu pokazati, kako vi delate, in vam resnico povedati. Kaj tedaj rentačite nad vsemi Kostelci, zarad onega dopisovalca, ki vam je istino povedal. Da ste nam s tem, ker ste nas v Kočevje pozvali, veliko stroškov prihranili, moramo vam tu naravnost povedati, da to ni res, kajti vsak zmed nas si je prav lahko najmanj 1 gld. 50 kr. potrošil celi dan. Če bi torej vi res bili tuko skrbni za nas, kakor sami pravite, da nas stroškov čuvate, bi pa bili morali k nam v Kostel priti, kar bi po naši misli ne bilo celo občine čez 20 gld. stalo in torej gotovo posameznega volilca čez 20 kr. ne. — Da še nekoliko o volitvah omenimo, ktere je vodil gospod finančni komisar Tratnik, sicer rojen Slovenec, vendar kakor so vidi hud, hud nemškutar; naj še omonimo, kako da so so volitvo veršile: Volilcev ne je bilo vkljub vsim zaprekam vendar precej lepo število nabralo, in volili smo skoraj enoglasno 7 volilnih mož, na katere se moremo popolnoma zanašati, da so pravi poštenjaki in domoljubi. Med temi možmi se nahajata tudi gg. župnika iz Banjaloke in Fare. Da pa so naši duhovni tem „liberalnim" gospodom tern v peti, se vidi iz toga ko je po dokončani volitvi g. okrajni glavar našega župana poklical, da naj volilni zapisnik podpiše ter ga vprašal: „sind die beidcn verfluchten Pfaffen auch dabei"?! Kaj ne g. Fladung! To je omikano! Iz Li burnije 21. jun. [Izv. dop.] Naši sovražniki delajo na tajno, da bi nas zopet zastopal kteri neprijatelj narodnega nnpredka in blagostanja. Ne pustimo se varati, ne verujmo vsakemu sladko smehljajočemu se mameluku! Dozdaj smo imeli za kmetski volilni okraj Vdovskega in Novogradskega kotara poslanca: g. de Clesius c. k. okrajni glavar in g. Stepanči-ča, ki nikdar v Poreču ni bil — zakaj ? — Ne vemo! — No, kaj nam jo pa g. do Clesius c. k. glavar pridobil ? — Nič ! — Tudi ni pokazal, da bi za svoje volilce hotel skrbeti, raje je pri nnjvažniših narodnih in narodno gospodarstvenih vprašanjih mirno sedel. Kakšen prijatelj narodne svobode in občinske samouprave je isti gospod, jasno nam kaže „Novičin" dopisnik iz Materije, kjer so že dvakrat volili občinski odbor, pa ga še sedaj nimajo, ker je več narodnjakov, kakor mameluških pod-vržencev. Blizo tako smo lani čitali v „Slov. Narodu," da tudi Lovranci še nimajo novega občinskega odbora, premda so tudi oni že dvakrat volili. Prva volitev g. Clesiju ni bila po volji, druga pa volilcem ne, kteri so ravno zavoljo to volitve g. Clesija c. k. glavarja, tožili pri deželni vladi. Da v Bergudu ni šole se sploh njemu pripisuje, ker jo z birokratienim postopanjem g. M—a. iz šole segnal, a druzega učitelja ni nameBtil, ker ni, kdo bi ga plačal. Dopisuje le italijansko ali nemško. Je li tak gospod vreden našega poverenja? — Ne I — Vi volilci iz Novogradskega kotara dajte nam Liburncein bratinsko roko, izberimo si rodoljubne može iz naše sredine ; namreč g. Urbana Golmajera, Župnika v Ber-šec-u ing. Rubeša, občinskega glavarja (župana) v Ka-stvi — za kmetski okraj, — za mesta Novigrad, Kastav, Volovska, Lovran in Moščcnico pa g. Franja Ma-roti-a (na Spinčičih)! — G. Urban Golmajer je neu-strašljivi boritelj za narodno zavest, občinsko samoupravo, sploh naše blagostanje, Slovan je z dušo in telesom, ognjeni častivec naroda, iz kterega je potekel, srčni prijatelj kmeta med kterim živi! — G. RubeŠa Je svoje rodoljubje skuhal na Tuboru pri Kolcu, kjer je zedinjeno Slovenijo zagovarjal. G. Franja Maroti-a vam ni treba priporočati, vsaj ga vsi poznate ! Ti možjo so za nas, ker ne vidijo samo naših žuljev, ampak jih tudi sami čutijo ; zato bodo gotovo skrbeli, da se nam bremena polakšaja, in dajo pravice, ktere so naše po božjih in človeških postavah t Torej izberimo jih vsi soglasno! Is Solkana dno 22. junija. [Izv. dop.] Volitve deželnih poslancev so tukaj, gotovo eden najvažnejših trenotkov v političnem življenji, v kterem razodene ljudstvo svoj značaj, svojo politično zrelost nli nezrelost, v kterem si lehko postavi temelj prihodnje sreče ali nesreče. Treba je tedaj za ta preimenitui trenotek dobro pripravljeni biti in trdno stali pri volitvi za tiste može, od kterih smemo pričakovati, da nas bodo ne-vstrašljivo po namenu naših taborskih sklepov zastopali. — Kakor peklenski sovražnik v zadnjih trenotkih življenja, tako lazijo zdaj podkupljeni in zapeljani skušnjavci po našem in po drugih volilnih okrajih, ter odvračajo z najostudnejšimi lažmi ljudsko zaupanje od onih rodoljubnih mož, ktero je društvo Soča po najboljšem prepričanji in gotovo tudi z najboljšim namenom za poslance nasvetovalo. Volilci, pazite skrbno, da vas ti hudobni zalezniki s prilizneno besedo ne prevarijo in zapeljejo! vedite dobro, da ti ostudni človeški zavržki delajo za nam novgodno vlado in ne za ljudstvo, da oni se trudijo za našo narodno pogubljenje — in kratko za naš blagor. Prejšnja leta je delala vlada na Goriškem proti italijanski stranki, ter ji je vrivala, kolikor mogoče vladnih mož; slovensko stranko jo celo nekako podpirala. Zdaj bo se reči preobrnile. Vladi menda ni prav všeč, da so je slovensko ljudstvo prebudilo, da se začenja zavedati svojih pravic ter slobodno gibati. Dokler smo pri vsaki priliki v njeno naročje pribegjili in v njenem varstvu narodno dremali, nas je v miru pustila in nas celo branila; kakor hitro smo so pa jeli iz vladnih povojev izvijati, sami delati in sami za se sKrbeti, je koj brzdo nategnila in zdaj dela in se trudi zato, da bi nam kolikor mogoče vladnih mož v deželni zbor nas lila in s tem slovensko stranko popolnoma oslabila in ob veljavo pripravila. Med takimi vladnimi kandidati sta v prvi vrsti naš bivši poslanec c. k. profesor Marušič in c. k. okrajni glavar baron Pino, ki se ponujata v okraju goriške okolice za poslanca. Prvi bi nas v resnici lehko zastopal v dež. zboru, ako bi se no bil ljudski strani izneveril, ter se vladi popolnoma v naročje vrgel. Kdor z nam nepravično vlado paktuje in njene priporočence — celo tujce — podpira, tak ne more biti po nobenem načinu za ljudstvo, ampak imeti ga moramo naravnost — za odpadnika. Sicer je že ranca Domovina zadosti jasno kazala, kam pes taco moli. Gospod baron Pino je sicor izvrsten polit, uradnik, delavna moč, kakoršno je treba iskati; — tudi našega jezika se je kaj naglo naučil in skrbel je, da se je v svojem uradu Slovencem na videz pravičnega kazal. S tem pa, da hoče zdaj šiloma naš poslanec postati je očevidno dokazano, zakaj so je gosp. baron tako marljivo slovenski učil, zakaj se je tako neskončno uljud-nega delal proti gosp. županom , zakaj se je dajal pri njeh v svate vabiti; zakaj je celo na taboro hodil in v Tominu kakor pravijo, za Slovenijo roko vzdignil. — Vse to nam je zdaj jasno. Pri tej priliki naj obrnemo pozornost volilcev na nek dogodek, kterega. se gotovo še dobro spominjajo. Polit, društvo „Soča" , ktero si je postavilo nalogo, da hoče skrbeti ne le za povzdigo duševnega ampak tudi materijalnega blagostanja goriških Slovencev, je bilo sklenilo, na to paziti, da se bodo volitve okrajnih cenil-nih komisij za preuravnavo zemljiščnega davka, kolikor mogoče vgodno vršile. V ta namen je bil povabil odbor nekoliko najveljavnejših mož vseh goriško-slovenskih okrajev k posvetovanju v Goriško čitalnico. Tu se je razgovarjalo o postavi zastran preuravnavo davkov in posebno, kteri možje naj bi se v dotične komisije volili, kake zmožnosti da morajo imeti in enake reči. Nikdo ni žal besede spregovoril niti proti vladi niti proti njenim zastopnikom. Med nazočimi sta pa že morala eden ali dva biti, ktere so policijske njune ušesa, — ali pa nevednost — zapeljala, da sta karsi-bodi krivo razumela — in potem koj pri glavarstvu raztrobila. Kaj se zgodi ? Samo na podlagi teh krivičnih ovadeb in ne da bi se bilo glavarstvo poprej natančnejši prepičnlo — vložilo je koj pri pristojni sodniji tožbo — in ne za malenkosti — ampak kar naravnost zarad kaljenja javnoga miru kar bi bilo lehko, ako bi se bilo moglo dokazati, enega ali druzega do 3 leta v kajho pripravilo. — Preiskava zarad te reči je dolgo trpela, vsi kolikor jih je bilo pri posvetovanji nazočih in Še več druzih zraven so bili zaslišani v Gorici pri okrožni sodniji in pri okr. sodnijah v Tominu, v Komnu in menda tudi v Sežani; večidel se ve, da se je morala pričem pot iz kazenskega zaloga plačati — tedaj tudi obilo stroškov — in vso to vsled glavar-stvene ovadbe, ki se je opirala edino le na povedbe enega ali dveh lažnjivih ali nevednih ovadukov. — Ker ni bilo mogoče, da bi bili priče kaj donesle proti za-toženim — je nadsodnija menda že davno vsa dotična pisma pod klop vrgla. Koliko zgubljenega časa, koliko potrate papirja in denarja, koliko nepotrebnih nadlog in nevšečnosti vsled tožbe slavnega glavarstva, ki je tu prav sijajno dokazalo, kako naglo je pripravljeno, nas Slovence namesto na srce na zid pritisniti. In kdo je odgovoren za pisma, za odloke, za tožbe slavnega glavarstva? Nobeden drugi — nego gospod glavar, tisti, ki hoče zdaj po vsi sili naš poslanec postali. Še nekaj naj opomnimo. Šompaskega tabora se goriški Slovenci tudi gotovo še dobro Bpomiojate. Kako se Vam je tačas vljudno pot skozi Gorico zapirala, kako bo bili vso vhode v mesto oboroženi žandarji in policaji zasedli, da so vas proč odganjali, kak lep in za nad Slovence častitljiv plakat (razglas) se je bil takrat povsod po mestu in zvunaj mesta po zidih pri-lepljal, tudi v c. k. „Domovini" je bil ponatisnen, vse to vam mora biti še dobro znano. In veste na čigavo povelje bo jo vse to zgodilo in kdo je bil pod omenje- nim razglasom podpisan? — Baron Pino, kteri si hoče zdaj pri nas s poslanstvom lestvo (lojtro) pridobiti, po kteri se bo zdaj ložej na više stopnje pomikal. Tedaj pazite dobro, da takih mož ne izvolite , ki si žele s poslanstvom le sebi pomagati — za ljudstvo pa toliko marajo, kolikor za lanski sneg, ki se no brigajo za ljudske sklepe in zahteve, marveč za vladne namere — tudi če so nam še tako nasprotne ali nevarne. — Nikdar ne bi bili za taka pojasnila za pero prijeli, ako bi ne spoznali za svojo dolžnost, obraniti se z vso močjo takih poslancev, ki niso bili, niso in ne bodo nikdar za ljudstvo ni, za njegove prave koristi, dokler nam je vlada nepravična. Kot vladna služabnika ne moreta ljudstvu in vladi ob enem ustrezati, ampak eden ali dragi je gotovo goljufan. Prihodnjič nekoliko o „Sočinih" priporočencih. Politični razgled. Iz Dunaja se poroča, da vlada hoče Stre-maverja v ministerstvo vzeti. Ker je v Lipnici pri volitvi padel, moral se bode torej drugje voliti dati. Na spodnjem Avstrijskem so zmagali pri volitvah liberalci. Med temi je večina prejšnji enaka, mnogo celo starih poslancev. V dunajskem mestu so voljeni: Giskra, Brestel, Kuranda. Eden se ima še v ožji volitvi voliti. V predmestjah so voljeni: dunajski župan Felder, dalje: Klem, Steudel, Loblich in Šrank (poslednji po ostrem boji v ožji volitvi proti Šindlerju, ki je vendar srečno padel.) Ti zadnji štirje so napredne stranke in federalistom mnogo bliže nego usta-verneži. Na Landstrasse je zmagal v ožji volitvi dr. Kopp, političen brb'jač in centralist. Iz Ljubljane se v „Politik" piše o zdanjih volitvah na Kranjskem. Na koncu tega dopisa se pravi: „Bog daj, da bi voditelji slovenskega ljudstva vendar k spoznanji prišli, da politika dozdanjega omotičnega upanja (hoffnungsduselei) nič ne velja, ter da Slovenci enkrat že v skrajnem času na tist pot stopijo, na kterem bo Cehi že tri leta." Na Moravskom so češki narodni poslanci deklaranti povsod slavno zmagali, da, še dva nova poslanca dobili. Kolikor je dozdaj znano je izvoljenih po kmečkih občinah 23 čeških deklarantov in 7 „liberalnih" Nemcev. V Znojmu, kjer je bil dozdaj Nemec Fux poslanec zmagal jo za en glas Čeh Pod-vesky s 78 glasovi prot 77. — Ako zmagajo še v velikem posestvn, moravski zbor gotovo ne pošlje poslancev v državni zbor. Busi no m v Galiciji naroča pražka „Pol.", naj nehajo biti prijatelji in orodje nemške tlačilne klike, temuč naj se s Smolkovo stranko zedinijo. Na njih je določiti v gališkem zboru federalizem, in ne bodo mogli odgovor dajati družim Slovanom, ako se nemško centralistične politke drže. Španjska zbornica kortesov je sklenila raziti se do 31. oktobra. Torej je iskanje po kralju ustavljeno do tačas. Razne stvari. ♦(Program narodnega kandidata dr K. I p a v i c-a.) „Gospodom volilcera za mesta in trge Celje, Brežice, Gornji grad, Laško, Ljubno, Mozirje, Sevnica, Vojnik, Žavec. — Gospodje volilci I Domo ljubni možje izmed Vas so me pozvali, naj se oglasim kot kandidat za volitev poslanca v štajerski deželni zbor. Kade volje sprejemam ta častni klic ter si štejem v dolžnost vsem čestitim gospodom volilcem ob kratkem razložiti svoja politična mišljenja. Podloga mojega po litičnega prizadevanja bode: mir mod narodi, sprava in svoboduosten napredek. Da pa pridemo k miru meč narodi, kterega si mora posebno meščanstvo želeti, ter da nehajo razpori, ki zdaj stranke na dvoje dele in srd v srca sejejo, treba je, da smo eden druzemu pra vični. Kajti nobena moč ne bode odpravila med stran kami razprtije, iz ktere imajo le sovražniki vsestranske svobode dobiček, ako se ideje in tirjatve, ktere je duh našega časa rodil in ki so se globoko v ljudstvo svoje korenine zasadile, samo trdovratno odbijajo. Ena najimenitnejših za tega delj, ker ima ta pomen in ga mora imeti : omiko in vednost sploh in v ves narod razširiti in razviti. Iz tega trdnega prepričanja, ktero majo gotovo z menoj vred tudi vsi svobodomiselni someščani , Bem jaz za polno narodno ravnopravnost in za to, da se dado vsaki narodnosi vse tisto naravne pravice brez prikrajšanja, ktere so potrebno za njeno zdravo življenje in svobodno razvijanje. Ako me bode torej , čestiti someščani, Vaše čestilno zaupanje v deželni zbor poklicalo, bom po tem prepričanji z vsemi Bvojinui močmi delal, s premislekom, da ne more biti ni v dobičku ni v volji resnično liberalnega meščanstva, opravičena prizadevanja zatirati. Ker sem več let v Celji bil, poznam posebne potrebe Vašega volilnega okraja prav dobro. Kot samostojen mož, kteri si bode v svesti svojo dolžnosti, bom odločno zastopal Vaše koristi. V vseh vprašanjih me bodo vodili samo Vaš blagor in načela pravice, svobode in napredka. V Mariboru 23. junija 1870. Dr. Kari Ipavic. * (Vabilo.) Moje srbske, hrvatske in slovenske pesmi" op 5. se že tiskajo, in bojo do konca tega meseca gotove. V tem zvezku so sledeče pesmi: 1. „Sablja moja1* za glasovir in moški zbor; 2. „Uzor", samospev s spreinljevanjem glasovira ; „Domočutstvo", moški zbor — Prosim moje prijatelje in znance in vse ljubitelje narodne umetnosti, naj so potrudijo tudi naročnikov nabirati. Na vsakih 5 eksemplarov dajem enega po vrhu. Cena je 1. gld. Denar se pošlje naprej ali po poštnem povzetji (Postnachnahme). — Na svetlo prišle so moje „srbske, hrvatske in slovenske pesmia (op. 4.) in sicer: 1. Slavenska himna; 2. Onam' onamo; 3. Moja adja ; 4. Sta čutiš; 5. Oj krčmar, čašo amo; 6. Bogovi silni ; 7. Beše jedno zlatno doba. Cona temu zvezku je 2 gold. Kdor vzame 5 eksemplarov, dobi enega po vrhu. — Prosim vsa si. vredništva slovenskih časnikov, da to povabilo v svoje liste sprejmejo. D. Jenko. * (0 surovem napadu) na narodna mariborska kandidata prinaša „Politik" poročilo po ,,Slov. Narodu" ter pristavlja: „Ustavoverni časopisi bodo molčali o tem dogodku, ali ga lepšali, ali zavijali. To se res že godi.) Vajeni smo že tacega ravnanja od teh „objektivnih" advokatov javnega mnenja. Značajna je opomba c. kr. namestništvu si uže čega lista („Prager Abendblatt"), da se v telegramu ni povedalo, da je katoliško društvo osnovalo ta shod. Mi nimamo vzroka (pravi dalje „Pol." za kakšno katoliško društvo navduševati se, ali čudno jo pa le, da je v Avstriji že tako daleč prišlo, ka je hrup zavoljo tega men j kazni in graje vreden, ker ga osnuje kako katoliško društvo. Tak shod se torej sme pod azistenco žan-darjev meni nič tebi nič kar pretepsti." — Še enkrat ponavljamo, da ta shod ni imel nič z nobenim katol-Škim zborom opraviti. To je izmišljija necega človeka v Bistrici ki ga kličejo za Wagnerja, in pa mariborskih lažnikov pri „M. Ztg." * (Centralni volilni slovenski odbor) je zadovoljen z izidom volitev na slovenskem Štajerskem. Bes, da v Mariboru ni dobro izpadlo. Ali manj šina, ki šteje čez osemdeset glasov je tolažilna če pomislimo da so ti 80 vrli domorodni možje, ki so stali ne premagljivo vsemu mestnemu terorizmu nasproti, cvet zavednosti in značajnosti, vemo, da so okoli njih na bere z napredujočim časom večina. Slava vrlim možem, ki so za svojo domovino in narodnost svojo dolžnost storili! — Iz Brežic nimamo poročila zakaj ni voljen za slovonsko stvar zaslužni, od centralnega odbora pri poročani svobodomiselni g. Lenček. Menimo pa, da je g. Lenček sam lo zarad tega odstopil, da no bi iz narodne needinosti dobiček imel nemškutar drl' Cott. Živio Lenček 1 * (W a s e r) jo pisal županu v Ptuj, da bi rad kandidiral. Pa mož ni dobil nobenega odgovora. — Ne bo torej mogel več v deželnem zboru ščuvati, naj se slovenski narodni voditelji s drogi in palicami zn-pode, kakor jo lani storil, in na nemškem fabrikantu Sternbergeru in ponemčenem SorŠaku pridne in poslušne učence našel. * (D r. France Cucek, f) Iz Knežaka se nam 21. junija piše : Naznanja se vesrn prijateljem, da je 16. t. m. na Reki umrl po dolzera bolehovanji g. doktor France Cucek. Ob enem se zahvaljuje njegov žalostni oče in vsa rodbina velečestitim gospodom in sorojakom, ki so ga spremili v lepem številu do groba 1 Bodi mu večen pokoj in sladek spomin, mati Slava pa obžaluj vrlega sina! — * (K ais erf el d), ki je na Nemškem dobil le 12 glasov, bode baje v Mariboru kandidiran. Čuje se, da tu nekteri Reuterja nameravajo siliti naj odstopi, da bo moglo mariborsko mesto „Čast imeti** tako velicega moža voliti. * (Iz Dunaja.) [Telegram.] Živeli slovenski poslanci štajerskih okrajev ! Živeli vrli boritelji za svobodno zedinjeno Slovenijo l Slovenski študentje na Dunaji. * (Jurij Jenko) je imenovan za ministerijal-nega svetovalca. Poslano. *) V Gorici, 22. junija. — V listu 71. „Slovensk. Naroda" od 21. jun. t. 1. sem naletel na dopis iz Gorice od 16. jun., kteri mene obdeluje. Dovolite , da nektere reči v tem dopisu pojasnim in popravim. Narpoprej govori g. dopisnik o moji kandidaturi za deželni zbor v okolici goriški, ter pravi, da — ker me ni „narodna" stranka (reete „Sočau) za kandidata priporočila — »vrgel sem se vladi v naročje." Resnično jo to-le: Če me je kteri osebnih ali politiških mojih prijatlov kedaj vprašal, kaj mislim glede na bližnjo volitve, rekel 8em mu : Jaz stojim tu, kjer sem stal 1. 1867*); če me hoče kdo imeti, ve, kje me najti; če me hoče kdo spodriniti, naj me spodrine. Jaz ne silim samega sobo nikomur, sem rekel; za to pa mi je mar, da ne bodo naše volitve deželi in narodu na škodo in sramoto. Držeč ne tega gesla sem se večkrat z dr. Tonkli-em in drugimi našimi veljaki o volitvah pogovarjal ; samo z odborom politiškega društva „Soča" (ktero sicer spoštujem) Bem rekel, da nočem imeti nič opraviti. Zakaj ne, to in marsikaj druzega povem po. volitvah; znabiti, da bodo moja pojasnila Slovencem zanimiva. Iz teh pojasnil bo tudi razvidno, kaj pomenja in kam merijo besede, ki se v mnogih dopisih v „Nar." povdarjajo, besede namreč .vladni možje", „vladi v naročje" itd. O tem torej za zdaj molčim, ker nočem motiti volilcev, tik pred voljenjem; molčati pa ne smem o tem, kar dopisnik o mojem značaji, kot gimn. kateheta piše. Očita mi 1. „da občujem z gimnazijskimi professorji, zastopniki nemške kulture." Moj Bog ! saj med grehi v mojem katehizmu (Lesar-jevem) naštetim ne nahajam tega, da bi kollega s kollegi ne smel pred in po šoli enmalo pokramljati in na ulicah pozdraviti jih. Ali ve kdo še za kako drugo občenje ? 2. „Imenovanje gosp. Hribar-ja za učitelja petja ni bilo Marušič-u po godu ! ? Ljubi ljudje, saj sem ga j ez imenoval (t. j. jez kot ud dež. šolsk. svetovalstva.) Tudi da je g. Hr. iz Ipave v Gorico za normaln. učitelja prišel, prizadeval sem si, kolikor je moja beseda takrat zdala, zraven g. Winkler-ja tudi jaz. In že po-pred, kakor tudi poznejo , sem imel priliko, njegovo spretnost po časnikih razglašati. 3. Besede v dopisu „Cerkveno petje (M.) vedno graja in napada pesmi, ki 83 pojo, posebno pa lastne komposicijo g. Hribar-jcve" bo vedel najbolje, in najverjetnejšo g. Hribar sam pojasniti, kolikor jih ne po-jasnuje že — točka 2. G. Hribarja prosim, naj priobči svoja pojasnila v „Narodu." Tako utegne tudi naslednjo zastavico g. Hr. narboljo rešiti: „ Maruši č je večkrat privatno izrekel željo, da bi se pelo v cerkvi zopet nemški." Jaz naj povem že naprej tole: Na tukajš- *) Da g. MaruSič ne bo rekel, dn smo pristranski in krivični, natisnemo to opravičevanje, dasi je dolgo. **) Sto malo zadaj oetali, gospod! Skušajte da bosto nas druge doSli. Mi stojimo 2o v 18Y0. letu po Kristu. Vred. njem gimnaziji ae je pelo od nekdaj nemški in latinski. Tako tudi letos. Jaz sem kot dijak tako pel, kot ka-tehet leta 1857 tako našel in tako je ostalo do deuaš-njega due. Ko se je začelo učiti verstvo un spodnjem gimnaziji v maternem jeziku (slov. in i tal.) *), sprožil sem jaz, naj bi bile tudi ekshorte in naj bi se dosledno tudi pelo, v tistih jezikih, v kterih so verstvo razlaga, pa mi ni obveljalo. In težave so bile res in so še zdaj velike, cesar pa ni prilike tu razlagati. V konferen-cijah učiteljstva se ta stvar ni nikdar obravnavala, in se tudi ne bode, če vsled neprevidnih dopisov po sili na dnevni red ne pride. O svojem času se bo dala tudi ta zadeva primerno uravnati. 4. „Tudi pri procesiji (na sv. Rešnj. Telesa dan) je hotel g. Marušič proti g. Hribarju in njegovemu zboru demonstrirati, pa mu je Bpodletelo". To natolcevanje bi bilo prosneto abotno, ko bi tako zlobno ne bilo. Od kar jez pametim, smo peli pri procesiji sv. R. T. vselej „Pange lingua" in „Sacris solemniis" ; •) Leta 18G3 sem vpeljal jaz na svojo odgovornost v I. raz. katekizem v slov. in ital. jeziku. Pozneje sem tako dolgo ril, dokler sera dosegel od vlade razpis, da se sme verstvo skoz celi gimnazij (v paralelnih razdelkih) v materinem jeziku učiti. To seje izpeljalo od 1. 1865-1897. Na višji gimnaziji se omenjeni razpis, ker je le fakultativen, ni izvršil iz vzrokov, ki jih ne morem tu navajati. Pis. pela je te pesmi vsa mladina po črez po znani cerkve-no-ljudski melodiji. Pred nekimi leti, ko je še g. Schreiber učence tudi umetno peti učil, izuril si jo bil zbor in pel ž njim z dovoljenjem ravnateljstvu (ktero se je poprej preverilo, da j« zbor dovolj ugl«jen) če-tveiuspeve. Poznejdi let je bil dijak Kocjančič glasa-vodja jako izurjenega p. zbora, ki jo tudi pri procesiji pel. Ze prvo leto, pod Sclireiherjem, smo zapazili vodja H. jez in drugi, da prepevanje samih kvartottov je vzrok tej nepriličnosti, da se vsa nepojoča mladina preveč raztresa in da lo Hkupno (ljudsko) petje učence pobožno zbrane vzdržuje. Za tega voljo je bila ta reč od tistih mal tako vrejena, da kedarkoli so se kvartetti peli, peli so se le na postajah, hode pa je vsa mladina pela. Ko je zvonjenje prenehalo in vsa procesija se ustavila, bilo je pa prav lepo slišati pevski bor. Da imamo pri nas tak red, povedal sem g. Hr. par dni pred sv. R. T. in mu sploh vse razložil, kakor zdaj tukaj. Jaz sem se navadnega reda držal, zakaj pevski zbor ne, ne vem ; pel je namreč tudi bode (in vmes niži gimnazi in realka). Mladino nižih razredov zbrano vzdrževati, bilo je letos tem potrebuiše, ker ni šla pro cesija prav po redu, so je ravno pri srednjih šolah gatila, in to mladino mami, (o teh rečeh jaz nekaj razumem, ker sem so goriško procesije najmanj kakih 25krat vdeležil in jo tudi dvakrat vredoval). Petje srednjih šol pa se je vrstilo tako, da je pela enkrat realka, potlo zbor gimnazijski ali pa niži gimnazi, no-benkrat pa so ni pelo na dveh straneh h kratu. To jo vsa M —čova demonstracija. Po teh pojasnilih bi jaz goriški dopis rad še dru-gačo glosiral, pa nočem. Samo zastran g. Hribarja kot učitelja petja naj nokaj omenim. Jaz sem do sedaj mislil, da sem Hr—arjev zagovornik in pokrovitelj in tudi drugi me imajo za tncega. Moja kandidatura je nekterim ljudem tako pamet zmešala, (V) da se niso sramovali poslati med svet sestavek, kakoršen je pojasnjeni dopis od 16. junija. Gospoda 1 marsikaj velja sedanji čas za pripuŠČeno agitacijsko sredstvo, a vse — do neke meje. Z izmišljijami, lažmi io obrekovanjem ne poderete m o n e ; varujte se, da ne podkopate samih sebe. A Marušič. Dunajska bona 24. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 60 ti. — kr. &•/• metalike z obresti v maji in nov. — „ — „ Enotni drž. dolg v Brebru . . . . 68 „ 60 „ 1860 dri. posojilo.......95 „ 40 , Akcije narod, banko......718„ — „ Kreditne akcije........ 258 „ 50 „ London...........119 ,, 60 „ Srebro...........117 „ 60 „ Napol...........9 . 65 . Prostovoljno se prodaja f i n o s r a d. S tem se na znaje daje, da bodo v torek 12. julija 1870 dopoldne ob 11. uri prostovoljno na dražbi prodajana poprej Tafernesov vinogradska posestva. Te obstoje razven iz zidane , s ceglom krite, dobro ohranjene gosposko hiše, ki se zapira z dvojnimi železnimi vrati, ter ima tri sobe za stanovanje, obokano klet za petdeset polovnjakov, dalje iz potrebnih vincarij: še iz zemljišč 45 oralov in 851 kvadr.sežnjov in sicer okoli 10 oralov vinograda 7 „ gozde za posekati 18 „ gozda niže rasti 4 „ s kostanjem obrastnega gozda, zraven sadnji vrt, njive, travniki in pašniki. Ta posestva so pri svetem Duha v občini Rodnis-berg, na enem najlepših krajev samo lJ/9 uro od mesta Ptuj proč; voziti se je tje lehko. Pridela se izvrstno vino in zdravo podnebje daje eno uajprijetniših prebivališč. Razklicana bodo pri dražbi za 8O0O gld., od kterih je lOprtc. vadium-a položiti. Drugi pogoji licitacije se lehko pogledajo pri slavni c. kr. okrajni sodniji v Ptuju, ali pa v kanceliji c. kr. notarja France Ro do Seka v Ptuji. (2) C, k. ^ priv. V 5 mi nutah (3) Od dunaJHkepra zdravniškaga svetovalstva preskušena „vilna zobna pasta" („elfen-zahn-paBta") vsled svojih pro-tignjilobnih in protikurdejskih (nntiskorbutnih) lastnosti neskončno dobrodejno in zdravilno vpljiva tudi na zobno meso in na vse tvorine ust, tako da so VBacemu, kdor jo rabi, seveda nepotrebne vse zdravniške ustne vode, paste in štupe. Rumeni in črni zobje postanejo pri prvi porabi te paste v petih minutah pod polnim poroštvom beli ko sneg, ker se ž njo odpravi tudi najdeboleja veštanjska skorja. En karton s podukom velja 1 gl. 80 kr. a. v. ali 1 tolar v srebru. Da se izogne ponarejevanju, Btoji na vsakem kartonu moj podpis. Kupčijska zaloga Traiigeti JFeitel-na Karntner-Ring Nr. 2 na Dunaj i. iiober kup kine* ^% in gospoje. Ta kinč izdelan iz nove kovi (imenovana novo zlato) odvisen dela pravi kinč, ker ta novi izdelek v barvi in obliki ne stoji za pravim, in ima to dobroto, da vsa stvar ne velja 4. del tega, kar se mora pri pravem plačati za obliko- torei si tem čeače lahko vsakdo omisli najnovejše in najmodernejše. Celo strokovnjaki se lahko motijo pri tem delu, tako natanko je vse ponarejeno. Najnovejši kinči vse modične oblike iz novega zlata, ktero zmerom ohrani zlato barvo in je torej motljivo podoben pravemu kinču s ponarejenimi kamni in posteklje-njem hakor oblika tirja. Broše, fine po kr. 40, 60, 80, f. najtineje po f. 1.50, 1.80, *_>, 2.50. Uhani, finih par po kr. 50, 80, t". 1, najfineji po f. 1.50, 2, 2.50. Cole garniture, broše in uhani, 80 kr., f. 1.20, 1.60, najlepše delane f. 2, 2.50, 3, 8.50, 4, 5. B ras le t i, fini po kr. 50, 80, f. 1. najfineje delani f. 1.50, 2, 8, 3-50. Najlepši kolierji po kr. 00. f. 1.20, 1.50. Medailoni, finikr.20,40, 00, najfineji kr. 80, f. 1 1.50. Glavniki za v lase, z novo zlato lepša v o po kr 30. f. 1, 1.50, 2, 3. Prstani, motljivo izdelani, z raznimi ponarejenimi kamni po kr. 80, 40, 50, CO, 8", f. 1. Najlepše urne verižice za gospode , kratko po kr. 50, 80, f. 1, 1.50, 2. Dolge benečanske oblike f. 1.40,1.80, 2. Iglice za gospode po kr. 20, 40, 00, 80. Gumbe na srajco po kr. 10, 15, 20 30. Manšetne gumbe po kr. 20, 80, 40, 60, 80. Ovratne gumbe po 5 in 10 kr. Cele garniture s r a j č n i h in m a n š e t n i h gumbic najlepše delo po kr. 50, 80 f. 1. 1.50. Snopič malenkosti k uram, prav lepo sestavljen po kr. 60, 80. f. 1. Pravi zlati prstani s kamni po f. 1.50, 2, 2.50. lSlotne puncirane srebrne verige, vogenji pozlačena, kratke po f. 8.60, 4. dolgo po f. 6, 7. lSlotni sreberni medalijoni, v ognji pozlačeni in po-steklenjeni f. 2.50, 3. Najmodernejši jekleni kinči. ""^Hf sestavljeni iz mnogih lepobrušenih jeklenih iglic. 1 b r o š a po kr. 40, G0, 80, f. 1 ; 1 b r o š a Brebrno obrobljena po f. 1.50, 2, 3. ; 1 par uhanov po kr. 50, 60, 80, t. 1 ; 1 par uhanov srebrno obrobljenih po gl. 1.50, 2,8,8.50. Novi večni koledar. v podobi medalijonov, ki se more k uri obesiti je kot koledar z mehaniko tako sestavljen , da natanko kaže dan, mesec in datum in je vedno rabhiv, po kr. 5, fino kr. 20, prav pozlačen 45 kr. Najlepše izdelan br i lan ten kinč. "^Ml Celo strokovnjak ga ne bo lahko ločil od pravega. Ta kinč je s pravim zlatom obrobljen, b zlato podlago in iglo oskrbljen, ponarejeni brilanti so iz fino brušenih strehe, ki živega ognja nikdar ne zgube : tudi so drogi biseri natanko ponarejeni. 1 b r o š a f. 4, 5, 6. 1 par u h a n o v f. 4, 5, 9. 1 par srajčnih gumb f. 2.50, 8.60, 4.60. 1 iglica za gospode f. 1.80, 2.80, 3, 4; brilanten prstan zlat f. 1.20, 1.50, 2, S; križi m srčki za kolier f. 2,8,4. P^F* Črni kinč. najlepše delan, jako trajljiv, steklen, jetoat, lavast, bavolo- koščen. 1 broša kr., 20, 80, 50, 80, f. 1. 1 par uhanov kr. 26, 40, 60, 80, f. 1. 1 b rasle t kr. 50, 60, 80 f. 1. 1 vratni ko lir kr. 50, 80, f. 1. 1 kratka urina veriga kr. 25, 80, 60. 1 dolga vratn a ver i ga kr. 80, 80 f. 1. 1 šmizetna gumbića kr. 4. 1 par manšetnih gumb kr. 16, 20, 80, 40. 1 glavnik za lase kr. 20, 40, 60, 80. ^f0F* Večno dišeč kinč. iz naravnega indiškega zelišča, ki vedno naravno dobro diši, po najnovejši modi. Ta kinč je v elegansi neprekoien in zarad vonjave jako priljubljen ako gospoja z garnituro tega kinča stopi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimira. 1 broša kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.60 1 par uhanov kr. 80 do f. I, 1.20, 1.80. 1 braslet kr. 50, 60, 80 do f. 1, 1.50. 1 kolier kr. 60, 80 do f. 1, 1.50, 2.50. 1 verižica za gospodske ure, dušeča i". 1.40. Srebrn i na, najfineja lillotna, najnovejše oblike. s uradno marko c. JHl »mi ii jo nljem ož 10- otročjih žlic 35 f, kavinih 26 f., 1 velika žlica za juho 18 f"., 1 žlica ža sočivje \'ž f., 1 žlica za ribo 12 f., 1 čajni prece-jelnik 5 f., sladkorni razsipavec 10 f., razsipavec za poper 8 f. 50 , klešče za sladkor 6—50 f., povoj za prtiče 4 f., aolni-ca, pripr. tžk 5 f., solnica, dvojna 10 f., jaji'ni drobljač 5 f., 1 kupica za vino krasna 18 f, posoda za jesih in olje 80 f., Le kor sem na debelo po ceni nakupil starega srebra, mi "jo mogoče, po sledeči ceni pravo srebrnino prodajati; staro Brebro jemljem v zameno. 1 ducend nož 15 f., 1 ded. vilic 15 f, 1 ded. desertnih nož 10—50 f., 1 ded. desernih vilic 10—50 f, 1 ded. žlic tešk 68 f. stonj korbič za sadje dobro delo 30 i'., ročni Bvečnik 9 f., 50, itd. itd. Vse to blago so dobi za to ceno v tej kakovosti edino pri podpisanem trgovcu. Cena se za-naznanja, Zapisnik cene jo vsakomu zanimljiv. (10) Krasobazar, A. FRIEDM ANN-a na Dunaj i, Praterstrasse Nr. 26. hdatelj in vrednik Anton Touialč. K |» i E » t i €• bb i krč (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik /a božjast doktor O. Klllfscli v llcroliiiu, zdaj : Louisenstra8se 45. — Ozdravil jih je že nad sto. (23) Tiskar Eduard Janžlč" Lastniki: Dr. Jože Vodnjak ln drugI.