 številka38 • leto XXXVm • cena 20 din
Celje, 20. septembra 1984
0i\ TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEWTJUR. SIVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Starost nI vselej porok
za kakovost
Ta ugotovitev posebej velja za opre-
mo, s katero še vedno oddaja naš tri-
desetletnih - celjski radio. Stran 12.
Le tri vzorno urejene šole
Ugotovitev velja za urejenost okolice in za sodelovanje s
turističnimi društvi, a to je vendarle malo. O šoli Marije
Broz, ki je med tremi, na strani 24.
Ugodni pogoji za bolezni
Premajhna kuhinja ogroža zdravje otrok iz vzgojno var-
stveMib^iavodov Tončke Cečeve, Stran 6.____.....______________
Mudi se za menlavo
osebnih izkaznic
Od približno 44.000 prebi-
valcev v celjski občini, ki
morajo imeti osebne izkaz-
nice, je dobilo nove že nekaj
manj kot 30.000 občanov. Se
približno 5.000 je vlog oziro-
ma zahtev za nove osebne
izkaznice, ki jih bodo rešili
v naslednjih dneh. Verjetno
pa vsi ostali ne bodo dobili
novih osebnih izkaznic do
roka, to je do 12. oktobra
letos.
»Poskušali smo na razne
načine, da bi pospešili zame-
njavo osebnih izkaznic. Tudi
z delom na terenu, na primer
v krajevnih skunostih Fran-
kolovo in Dobrna, a je bil od-
ziv zelo slab, zato smo s tem
načinom dela prenehali,-
pravi Dušan Sega, vodja od-
seka za javni red in mir pri
celjskem občinskem sekre-
tariatu za notranje zadeve.
»Ker jemljemo tudi prstne
odtise, mora seveda vsak ob-
čan osebno vložiti zahtevo.
Zato se že dogovarjamo, da
bomo na domovih obiskali
starejše oziroma onemogle
občane, prav tako pa bomo
nekaj dni delali v Storah,
kjer bodo kmalu uvedli uli-
ce, pa bi radi te podatke že
vnesli v osebne izkaznice.«
Pri okencih za izdajo oseb-
nih izkaznic na celjski občini
je te dni precejšnja gneča.
Ob sredah naštejejo tudi po
600 strank, uslužbenci pa
skoraj vsak dan delajo tudi
po izteku delovnega časa, da
bi izdali čimveč novih oseb-
nih izkaznic. Zaposlili so tu-
di še štiri delavce.
»V Celju smo se dela pri
izdaji novih osebnih izkaznic
lotili zelo natančno, ker
hkrati uveljavljamo tudi ko-
munalni informacijski si-
stem. Tako vse podatke na
zahtevkih za osebne izkazni-
ce primerjamo s podatki v
rojstnih matičnih knjigah,«
pravi Dušan Sega.
Za vse, ki novih osebnih
izkaznic ne bodo dobili do
roka (12. oktobra), bodo na
občinah izdajali posebna po-
trdila, ki bodo kot dokument
veljala samo začasno.    S. S.
Javna radijska
oddala v okviru
obrtnega sejma
Uredništvo Novega te-
dnika in Radia Celje ter
Zavod Golovec bosta v
petek, 21. tega meseca s
skupno prireditvijo pro-
slavila dva dogodka. Ra-
dio Celje je namreč rav-
no včeraj proslavil svoj
trideseti rojstni dan, v
okviru Zavoda Golovec
pa je še ta teden odprt 18.
mednarodni obrtni se-
jem.
Tako bo v petek ob 19.
uri v prostorih bazena
tega zavoda javna radij-
ska oddaja na kateri bo
nastopila cela vrsta zna-
nih in manj znanih obra-
zov našega zabavnega
življenja. Naj omenimo
samo nekatere: za zabav-
no glasbo bosta poskrbe-
la vse bolj popularni an-
sambel Čudežna polja iz
Maribora, za narodnoza-
bavno glasbo pa ansam-
bel Savinjskih 7, ki zelo
Uspešno nastopa v tujini
ter harmonikar na fraj-
tonerici Miran Kline.
Kot predstavnik zborov-
ske glasbe bo tokrat na-
stopil oktet Studenček iz
Celja. Seveda bo na tej
prireditvi prostora in ča-
sa tudi za humoristične
točke, ki jih bodo izvedli
*lani KUD Zarja Trnov-
Ue, nagradno igro in še
•narsikaj.
In še nekaj. Ta priredi-
tev je za vse obiskovalce
obrtnega sejma zastonj,
^*j je vstop na bazen
prost. Po prireditvi bo
P'es na katerem bo igral
?^sambel Čudežna polja
^ Maribora.
Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva
je pogoj za celovit družbeni razvoj
17. mednaroam sejem obrti postaja poslovno srečanje obrtnikov In delovna
manifestacija
Prvi dnevi sedemnajstega
mednarodnega sejma obrti
v Celju kažejo, da se bodo
besede organizatorjev o nje-
govi prelomnosti uresniči-
le. O njej so spregovorili tu-
di na slovesnosti v petek, ko
so sejem odprli, direktor
Zavoda Golovec Mirko Kol-
nik, predsednik organiza-
cijskega odbora sejma Er-
nest Draš in predsednik Go-
spodarske zbornice Slove-
nije Marko Bule, ki je sejem
tudi odprl.
Sejem je presegel razstavo,
ki ob razvoju obrti m več za-
doščala potrebam proizvajal-
cev in ustvaril pogoje za
sklepanje poslovnih dogovo-
rov. Tudi delna specializaci-
ja sejma v predstavitvi lesne
stroke, kmetijske mehaniza-
cije in opreme za gostinstvo
vzpodbuja poslovnost. Se
bolj kot to pa seveda kako-
vost izdelkov in opreme, ki
jo je drobno gospodarstvo
sposobno narediti. Novosti
ne manjka, o čemer priča tu-
di odziv obrtnikov in organi-
zacij združenega dela na raz-
pis za inovacije. Tik pred za-
četkom sejma so morali celo
razširiti razstavni prostor, ki
je namenjen novim izdel-
kom in zamislim.
Sejem ni namenjen sam
sebi - z njim žele organiza-
torji vzpodbuditi razvoj
drobnega gospodarstva. Teh
vzpodbud pa je drobno go-
spodarstvo tudi po besedah
Marka Bulca še potrebno.
Brez ustreznega, predvsem
pa hitrejšega razvoja drobne-
ga gospodarstva in njegove-
ga prilagajanja potrebam ve-
likega gospodarstva ne bo
mogoče doseči zastavljenih
razvojnih ciljev, predvsem
pa ne nujne spremembe go-
spodarske strukture ter
uspešnega vključevanja v
mednarodno delitev dela.
Kljub prizadevanjem za po-
spešitev razvoja drobnega
gospodarstva, ki jih je bilo v
zadnjem času precej, z dose-
ženim ne moremo biti zado-
voljni, saj je njegov delež v
družbenem proizvodu še ve-
dno pod desetimi odstotki, v
združenem delu drobnega
gospodarstva je opazno celo
nazadovanje, zato tudi pri za-
poslovanju ni pričakovanih
premikov.
Dogovore o tem, kako na-
prej, bodo sprejemali tudi na
razgovorih in posvetih ob le-
tošnjem sejmu. Spregovorili
so že o ustvarjalnem delu in
inovacijah obrtnikov, o pro-
blemih vzgoje in izobraževa-
nja in o poslovnem povezo-
vanju samostojnega osebne-
ga dela z združenim delom.
V četrtek in petek bodo še o
dveh pomembnih področjih
- o spremembah in dopolni-
tvah zakona o davkih obča-
nov in obrtnega zakona ter o
položaju samostojnega obrt-
nega dela. Da dogovori, ki
jih na posvetih ob sejmu
sprejemajo, niso le besede,
potrjuje že obravnava zako-
na o davkih občanov in obrt-
nega zakona, za katera so na
lanskem posvetu ugotavljali
le, da nista vzpodbudna za
razvoj obrti in ju je potrebno
spremeniti.
Več o sejmu na 5. strani.
MILENA B. POKLIC
KO REČEM HLAČE,
MISLIM
Pred okenci za izdajo osebnih izkaznic na celjski občini je te dni precejšnja gneča, nove
osebne izkaznice pa je dobilo že nekaj manjikoi 30.000 občanov.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEMBER ^^
Roke krepko segle v pozdrav
Okoli dva tisoč ljudi se je
v soboto dopoldne zbralo na
Silovcu, vasici v brežiški
krajevni skupnosti Srom-
1 je, ki ima o tem, kako sta se
rojevali naša zmaga in
oblast, kaj povedati. Pove-
dati ima tudi o tem, kako je
bil 27. aprila leta 1944, v
bližnjem gozdu Drenovec,
ustanovljen Kozjanski
odred in kako se je potem
začelo obdobje velikih
uspehov naše narodnoosvo-
bodilne borbe na Kozjan-
skem. Štab Kozjanskega
odreda, bataljonski štabi in
zaledne službe so se pogosto
zadrževali v vasi Silovec.
Zato ni naključje, da je bi-
lo letošnje tradicionalno sre-
čanje borcev in aktivistov
Kozjanskega prav v tej idilič-
ni vasici pod obronki Orlice.
Prišli so z vseh šestih kozjan-
skih občin, iz sosednje Hrva-
ške in od drugod. Letošnja
štirideseta obletnica ustano-
vitve Kozjanskega odreda je
bil samo razlog več za mno-
žično udeležbo oziroma za
ponoven obisk teh krajev na
Kozjanskem.
Ko govorim.o o nadaljnjem
razvoju manj razvitih prede-
lov naše ožje domovine, se
vselej ustavimo pri Kozjan-
skem. Da je še vedno manj
razvito, ugotavljamo, potem
pa so nas polna usta besedi,
kako je treba te kraje spravi-
ti v korak z razvitimi.
Res je, da Kozjansko zad-
nja leta diha močneje, da je v
hišah dedov in očetov pogo-
steje slišati otroški jok, ki
naznanja rod, ki se je tod ug-
nezdil in nemara tudi ostal.
Ostane pa tudi malce trpko
spoznanje, da smo imeli nje-
ga dni premalo v mislih bole-
čino m jek teh krajev iz ča-
sov, ki jim danes precej ne-
premišljeno rečemo naša
polpreteklost.
In tako je tudi do Silovca
danes speljana nova, v asfalt
oblečena cesta, in tudi sobot-
no srečanje na Sromljah go-
vori o lem, da se dolga do
Kozjanskega malo bolj zave-
damo.
Pa bi kdo pomislil, da so
Kozjanci zaradi teh naših ne-
poravnanih dolgov užaljeni.
Morda, ali pa prav gotovo, so
nekje globoko v srcih razo-
čarani, vendar tega na glas
ne povedo. Ali pa premalo
glasno v svoji že kar preveč
oguljeni skromnosti. Ne gle-
de na vse to, so pripravili sre-
čanje, ki je bilo toplo, prisrč
no, veličastno, tam gori na
Silovcu.
Kdo bi vedel, koliko rok se
je krepko stisnilo v pozdrav,
koliko spominov je oživelo,
se poiskalo ali pa tudi ne
našlo...
Slavnostni govornik na
srečanju z borci in aktivisti
Kozjanskega ob 40. obletnici
Kozjanskega odreda na Si-
lovcu je bil Bogo Gorjan,
nekdanji komisar Kozjan-
skega bataljona, danes pa
predsednik slovenske orga-
nizacije borcev. Med drugim
je poudaril, kako so bili tu
kraji že v stari Jugoslaviji
obsojeni na propad in kako
so pozneje dokazali, da zna-
mo sami organizirati narod-
noosvobodilno borbo, učin-
kovito in trdno oblast, oblast
brez kraljev in cesarjev. Da
nam nadaljevanja te oblasti
danes ne more nihče odvzeti,
kljub poskusom ne tako red-
kih posameznikov, sovražni-
kov, ki danes prežijo nad na-
šimi napakami, ki jih, resnici
na ljubo, ni tako malo, je še
opozoril nekdanji komisar.
Srečanje je popestril kul-
turni program, ki so ga pri-
pravili domačini, posebna
poslastica za oči, zlasti za
nekaj sto pionirjev in mla-
dincev pa so bili akrobatski
poleti letalcev iz Cerkelj.
Med številnimi gosti sreča-
nja je bil tudi Sergej Kraig-
her.
S Silovca so se udeleženci
srečanja vračaH po novem
asfaltu, mokrem sicer, kar pa
po prijetnem dogodku ni ni-
kogar motilo. Se najmanj go-
stoljubne Silovčane, ki so
naslednje jutro lažje in hitre-
je prišli v dolino.
MARJELA AGRE2
Na Silovcu so se zbrali kozjanski borci, veliko pa je bilo iadi mladine.
Volje in denarja le za gašenle
Izgube In skromna akumulacija celjskemu gospodarstvu
onemogočalo urestrukturiranle
Kakšen razvoj želijo in
kako bi ga bilo mogoče do-
seči, je v celjski občini ja-
sno. Zapisali so to v dolgo-
ročni program gospodarske
stabilizacije in v študije o
prestrukturiranju gospo-
darstva. A sodeč po seda-
njih rezultatih gospodarje-
nja in sivih obetih za naprej
se od jasne usmeritve vse
bolj oddaljujejo. Kako to
preseči je bilo vprašanje, na
katerega so skušali odgovo-
riti na seji predsedstva ob-
činske konference SZDL.
V osmih letošnjih mesecih
je industrijska proizvodnja v
občini v primerjavi z enakim
obdobjem lani porasla le za
skromnih 0,6 odstotka, in to
kljub uvajanju dodatnega
dela ob sobotah, v dodatnih
izmenah, preko rednega de-
lovnega časa. Izvoz na kon-
vertibilno področje je bil
večji le za 3 odstotke, na kli-
rinško manjši za odstotek.
Številne so delovne organi-
zacije, ki ne bodo izpolnile
sprejetih planov. Večina ka-
zalcev gospodarjenja je v ob-
čini slabša kot na območju
in v republiki, še najbolj za-
skrbljujoč pa je vztrajen pa-
dec akumulacije. Njen delež
je v dohodku le še 13,7 od-
stotka, ob tem pa je večina
organizacij združenega dela
s svojimi osebnimi dohodki
presegla povprečja panoge,
kršili so dogovor o razporeja-
nju dohodka, najbolj stro-
kovni kadri pa občino vsee-
no  zapuščajo.
Razlogov za zaskrbljenost
očitno ne manjka, še zlasti,
ker kaže, da bo ob koncu leta
še slabše. Pričakujejo slabšo
oskrbo proizvodnje s surovi-
nami in repromateriali, likvi-
dnost se slabša, obrestne
mere rastejo. Slaba kvalifi-
kacijska struktura zaposle-
nih ne omogoča premikov
pri prestrukturiranju, prav
tako ne skromno nagrajeva-
nje kreativnih, strokovnih
delavcev.
Ob mačehovskem odnosu
do ustvarjalnosti, preskro-
mnem zaupanju do vodilnih
strokovnih in poslovodnih
delavcev, ostaja združeno
delo brez novih idej, dobrih
programov. A zanje tudi de-
narja ni. Brez dvoma brez
dobre volje tudi denarja ne
bo, a samo dobra volja je pre-
malo za prestrukturiranje
gospodarstva. Res je, da so
razmere za gospodarjenje
težke, da naraščajo stroški
poslovanja, da izgube vpliva-
jo na padec produktivnosti,
da so velike težave s tran-
sportom (mnoge celjske or-
ganizacije združenega dela
ugotavljajo, da zaradi tega ne
bodo mogle odpremiti blaga
za domače in tuje kupce), a s
težavami se srečujejo tudi v
drugih občinah. Sodeč po
podatkih jih očitno uspešne-
je obvladujejo. Prav zato so
tudi na seji predsedstva po-
udarili, da je treba bolje spo-
znati svojske slabosti posa-
meznih organizacij združe-
Dobrih, novih idej, novih
programov, ki bi naj omo-
gočili celjskemu gospodar-
stvu nov razmah, ni. Tako
je že vrsto let. Naložbe v ne-
kaj zadnjih letih so bile
predvsem v zidove, ne v te-
hnologijo. Celjsko gospo-
darstvo izvaža izdelke iz-
pred dvajsetih let ali še sta-
rejše. Letos še nekako uspe-
vajo, a kaj bo drugo leto?
nega dela in občine. Odnos
do strokovnih in poslovo-
dnih delavcev - ob vzpodbu-
janju njihove ustvarjalnosti
in sočasni zaostreni odgo-
vornosti, odpiranje in pove-
zovanje Celja navzven, učin-
kovitejši pretok akumulacije
predvsem pa odprava samo-
zadovoljnosti z doseženim,
bi moralo tudi v Celju prese-
či bolj ali manj uspešno ga-
šenje težav in omogočiti ure-
sničenje prestrukturiranja
gospodarstva in ciljev dolgo-
ročne stabilizacije.
MILENA B. POKLIC
Gre le za
malomarnost
stanovalci bloka v
Ulici V, prekomorske
brigade 6 v Celju so se
precej namučili z dež-
jem, ki je padal v soboto
in nedeljo. Delavci In-
grada namreč že nekaj
časa postavljajo streho
na njihovem bloku, do
konca prejšnjega tedna
pa so postavili le
ostrešje.
Ker so pri nameščanju
tramov precej poškodo-
vali izolacijo na terasi, je
začela deževnica pomeša-
na s katranom pronicati v
osem stanovanj, ki so v
zgornjem nadstropju.
Stanovalci so poskušali
z dežniki, lavorji, ponva-
mi in drugo posodo ujeti
vsaj nekaj umazane de-
ževnice. Kljub temu so
uničeni vsi stropi, tapete
in precej pohištva ter par-
keta.
V nedeljo so poklicali
na pomoč tudi gasilce in
miličnike, ki jim niso mo-
gli pomagati. Pri Ingradu
se ni nihče oglasil, na Za-
varovalni skupnosti Tri-
glav pa so jim razložili, da
jim škode ne bodo povr-
nili, ker v tem primeru ne
gre za nenaden dogodek
ampak za - malomarnost.
S.SROT
Učenci z Ljubnega so gostom pripravili bogat kulturni
spored in prikaz svojega delovanja.
Odslej osnovna šola
Šlandrove brigade
Od prejšnjega tedna, na-
tančno od 12. septembra, se
osnovna šola na Ljubnem,
imenuje po VI. Slovenski
narodnoosvobodilni briga-
di Slavka Šlandra. Poime-
novanje šole so organizirali
ob zaključku mozirskega
praznika in ob dnevu šole,
udeležila pa sta se ga tudi
komandanta Šlandrove, na-
rodna heroja Janko Sekir-
nik-Simon in Mirko Jer-
man.
Predlog o poimenovanju
so na svetu osnovne šole
sprejeli že maja, potrdil pa
ga je odbor skupnosti borcev
Slandrove brigade. Tako bo
odslej že ime šole spominja-
lo učence na slavno brigado,
na pogum njenih borcev ter
na številne žrtve za svobodo.
Svobodo pa je potrebno ne-
govati, ceniti in ohraniti, kot
je v govoru ljubenskim
osnovnošolcem poudaril
prvi komandant Slandrove,
Janko Sekirnik.
Slandrova brigada, ki je bi-
la ustanovljena 6. avgusta
1943, takrat se ji je priključil
tudi Savinjski bataljon, je v
Gornje Savinjski dolini
izvedla številne pomembne
vojaške akcije. Poleg drugih
krajev v dolini so Slandrovci
osvobodili tudi Ljubno, Mo-
zirje, Rečico in Luče.
Ob tej priložnosti so na šoli
odprli spominski kotiček,
posvečen brigadi, ki bo
odprt za vso javnost, učenci
osnovne šole pa so pripravili
akademijo s prikazom njiho-
vega kulturnega, športnega
in ostalega udejstvovanja.
R. PANTELIC
Uspešno obrambno usposabijanlo mladih na Boču
v Centru obrambne vzgoje na Boču so
se tudi letos srečali mladi iz občin Šmarje
pri Jelšah in Šentjur. Gre za tisti del mla-
dine, ki se po osnovnem šolanju ne odlo-
ča za nadaljnje šolanje v srednjem usmer-,
jenem izobraževanju, teh pa je v teh dveh
občinah razmeroma veliko.
Osemnajstdnevno usposabljanje, ki se
je končalo prejšnji teden, je obiskovalo
130 pripadnikov šmarske in 40 mladin-
cev iz šentjurske občine. Skupno uspo-
sabljanje je pomemben dejavnik pri
spoznavanju mladih med sabo in za kre-
pitev dobrih sosedskih odnosov med
obema občinama^
Poleg usposabljanja iz obrambe in za-
ščite so mladi preživljali popoldneve in
večere v najrazličnejših interesnih krož-
kih, se športno udejstvovali in tudi zaba-
vali. Ob koncu so mladi izdali tudi infor-
mativni bilten 'Vojak-mladinec, BočS''',
Po oceni mladih in njihovih mentorj^^
ter komandantov je bilo tudi letoS''''
usposabljanje uspešno. ,
Ob zaključku tabora so mlade obisl^
predstavniki družbenopolitičnih or&^^'
zacij šentjurske in šmarske občine ^,
delegacij iz Arilja, občine, ki je pobrat^''
s šmarsko. ,

NOVI TEDNIK - STRAN 3
Interniranke Ravensbriicka so
se srečale
Zveza združenj borcev NOV občine Laško je pri-
pravila prvo srečanje žena, internirank taborišča v
Ravensbriicku, ki se ga je od 61 še sedaj živečih
udeležilo 37 iz celjske regije.
Ob tem so pripravili bogat kulturni program v La-
škem dvorcu, kjer so si udeleženke srečanja ogledale
muzejsko zbirko NOB, razstavo slikarskih in kiparskih
del in prisluhnile petju ženskega pevskega zbora Druš-
tva upokojencev Laško. Ogledale so si tudi proizvodne
prostore Pivovarne Laško. Slavnosten zaključek so
imele v Marija Gradcu, kjer jim je govoril predsednik
ZZB NOV občine Laško, Jože Kreže.
Kjerkoli so se ustavile, so bile presenečene nad go-
stoljubnostjo in hvaležne hkrati, da še niso pozabljene.
Nekatere so se po dolgih letih srečale prvič.
Med udeleženkami je bila tudi čez 80 let stara inter-
niranka, ki je v dokaz o internaciji s sabo prinesla še
del takratnega oblačila in vanj vtisnjeno številko.
VLADO MAROT
Pozornost inventivnosti
Da je inovacijska dejavnost bistven element ekonomike
in gospodarske politike, se v občini Slovenske Konjice
dobro zavedajo. Zato ji je pozornost na zadnji seji namenil
tudi izvršni svet.
Praksa v mnogih delovnih organizacijah kaže, da milijon
dinarjev, vloženih v organizirano inovacijsko dejavnost,
vrača 4-6 milijonov dinarjev dohodka že v enem letu. Po-
dobnih dohodkovnih učinkov ni moč pričakovati od nobe-
nih klasičnih naložb in investicij. S pozivom k uveljavljanju
inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja se je letos
vključil tudi CK ZKS, v konjiški občini pa so se nekaterih
nalog v zvezi s to akcijo že lotili.
MP
Konusova pol v prihodnost
France PopU: »V Konusu so pravočasno spoznaU, da se morajo loUU proizvodnje,
M lahko dolgoročno zagotavlja socialno varnost večji dohodek In Izvoz
Z novo delovno zmago so delavci Konusa, 1900 jih je i
zaposlenih v tej delovni organizaciji v Slovenskih Konji-j
cah, v soboto dopoldne počastili 90-letnico obstoja in delo- j
vanja kolektiva. Najstarejši delavec v Konusu, Alojz Kru- \
šič je prerezal vrvico pred vhodom v novo, sodobno ure--
jeno in računalniško vodeno skladišče za surovine in go-)
tove izdelke. V njem je prostora za 6500 paletnih mest, |
zaposlenih pa je 35 delavcev. Naložba je veljala 240 milijo- i
nov dinarjev. Ob tej priložnosti je delavcem Konusa in\
občanom Slovenskih Konjic v parku na osrednjem prire-
ditvenem prostoru spregovoril France Popit. i
1
Med drugim je dejal, da se
moramo že danes pripraviti
na to, kar se dogaja v svetu
spričo uvajanja robotike, da
bo vedno manj ljudi zaposle-
nih v industriji in vedno več
v tako imenovanem terciaru.
Zato je potrebno temu prila-
goditi šolstvo in usposablja-
nje kadrov, da ne bomo pre-
več zaostali.
■Zadnje čase so v gospo-
darstvu zaznavni nekateri
pivi znaki, ki kažejfj, da sta
začela proizvodnja in izvoz
naraščati," je dejal slavnost-
ni govornik. -Poraba se vse
bolj usklajuje z razpoložlji-
vim dohodkom. Preskrba se
izboljšuje. Dolgove do tujine
poravnavamo. Vse to so za
Na slavnostni seji cen-
tralnega delavskega sveta
Konusa, ki je bila prav tako
v soboto dopoldne, so najza-
služnejšim delavcem pode-
lili odlikovanja predsed-
stva SFRJ, plakete in priz-
nanja. Sprejeli so tudi
sklep, da na slovesnost ne
bodo vabili številnih po-
slovnih partnerjev iz tujine
in domovine in da ne bodo
po nepotrebnem razsipali z
denarjem za slavje, temveč
bodo 5 milijonov dinarjev
nakazali za modernizacijo
celjske bolnišnice.
četni rezultati dela tak.šnih
kolektivov, kot je vaš. •
Konus je danes moderno
opremljena in organizirana
delovna organizacija, ki
ustvarja 13,5 milijarde pri-
hodka in 12 milijonov kon-
vertibilnega izvoza. V zad-
njih 15 letih se je Konus do-
kaj hitro preusmeril iz pre-
delave surovih kož v kemič-
no predelovalno industrijo.
Pravočasno so spoznali, da
se morajo lotiti proizvodnje,
ki lahko dolgoročno zagotav-
lja socialno varnost, večji do-
hodek, povečuje produktiv-
nost, izvoz in zagotavlja bolj-
.še pogoje dela. V Konusu so
razvili lastno tehnologijo,
prekvalificirali (jkoli 1200
delavcev, ki znajo d(jbro
opravljati svoje delfj.
Hiter tehnološki in tržni
lazvoj v zadnjih letih je pc;-
vzročil, da so informacijske
pcjtrebe Konu.sa prerasle
možnosti njihovega zadovo-
ljevanja z obstoječim infor-
macijskim sistemom. Izre-
dne možnosti, ki jih omogo-
ča informacijska tehnologija
so pripomogle, da je v kolek-
tivu prevladalo prepričanje,
da pomeni razvoj poslovne
organiziranosti in informati-
ke dolgoročno razvojno na-
logo Konusa. Nič se ne sme
dogajati nenačrtno. Tako bo
že čez dve leti začel dajati
prve rezultate računalniško
podprt informacijski sistem,
s katerim bi dobili računal-
■Konusovi uspehi niso ni-
kakršen fenomen,« pravi
Jure Pokorn, direktor de-
lovne organizacije. -So re-
zultat pravilnih programov
in prave strategije s pravi-
mi kadri. Vsi naložbeni in
razvojni programi že dajejo
svoje rezultate. Ni šlo za
srečo, ampak za sistemsko
pot, ki ni bila lahka. Pri tem
pa smo imeli podporo druž-
benopolitične skupnosti,
Gospodarske zbornice in
Ljubljanske banke. «
mk druge sl(»pnje. Prihod-
nost so si v K(jnusu začrtali
/C v letih 197H 82 in v smeri
razvoja poleg čistih progra
rnov in visoke stopnje avlo
iiuilizacije vpisali tudi čisto
ekologijo.
MA'rp;.JA pc;d.jki)
Pšenica, moka, kruh - izguba
Vzrokov za rdeče številke Je tudi v pekarni Rogla več
Peki in slaščičarji delovne
organizacije Rogla Slovenske
Konjice pečejo svoje izdelke z
izgubo. Čeprav v teh težavah
niso osamljeni, saj se z njimi
srečujejo tudi drugi jugoslo-
vanski proizvajalci v mlinsko
predelovalni industriji in že
dlje časa opozarjajo, da nasta-
jajo izgube predvsem zaradi
cenovnih nesorazmerij na re-
laciji pšenica-moka-kruh, so
v konjiški občini hitro reagi-
rali.
Izvršni svet skupščine obči-
ne je že sredi julija imeno\'al
posebno delovno skupino, ki
je skupaj s predstavniki Rogle
analizirala potek poslovanja in
pi'ipravila predlog ukrepov za
izboljšanje razmer. Istočasno
je zadolžil delovno organizaci-
jo Rogla, da izdela piedsanacij-
ski program ukrepov.
Delovna skupina je svoje de-
lo temeljito opravila, so ocenili
v redo. 12. septembra, na seji
iz\Tšnega sveta, ko so postavili
v ospiedje problematiko Ro-
gle.
V Rogli, kjer je zaposlenih 72
delavcev, bo potrebno prodaj-
rto službo oii^anizacijsko
izboljšati in po lastnih prodaj-
nih mestih zagotoviti večjo
prodajo vseh vrst proizvodov,
ali pa prodajo v lastnih proda-
jalnah v Ločah in Oplotnici
opustiti. Prav tako je delovna
skupina ocenila, da je v režiji
zaposlenih preveč delavcev.
Delovna organizacija Rogla
je v prvi polovici leta povečala
celotni prihodek za 34,8 od-
stotkov, medtem ko so skupna
porabljena sredstva porasla za
60 odstotkov, na kar so vplivali
predvsem stroški za surovine,
porabljeno energijo in za dru-
ge proizvodne storitve. Tako je
v jrvem polletju znašala izgu-
ba nekaj \'eč kot tri milijone
dinarjev. Na poslovne rezulta-
te pekarne Rogla so posiedno
vplivale tudi dokaj visoke na-
ložbe v osnovna sredstva, ki so
znašale nad 10 milijonov dinar-
jev.
Izvršni svet skupščine obči-
ne Slovenske Konjice ugotav-
lja, da se gospodarske razmere
v Rogli še nadalje slabšajo.
Storilnost pada, prevelika reži-
ja še vedno obremenjuje proiz-
vodnjo, ukrepi za zmanjšanje
stroškov še niso dali rezulta-'
tov, notranje rezerve za še bolj-
še gospodarjenje niso dovolj
izkoriščene. Kljub neugodnim
gibanjem pa izvršni svet še ne
predlaga uvedbe postopka za
ukrep družbenega varstva, ker
ocenjuje, da se lahko neugo-
dna situacija sanira z angažira-
njem samoupravnih organov
kolektiva. brez skrajnega
ukrepa.
MATEJA PODJED
Z odpadki ne
znamo ali
nočemo?
v letih 1982 in 1983 sta
Dinos in Surovina zbrala
nekaj čez 600.000 ton od-
padkov - sekundarnih su-
rovin. Pri nekaterih surovi-
nah smo v Sloveniji na
evropski ravni, na vrhu sa-
mo pri papirju, sicer pa bi
lahko bolje izkoristili od-
padke. V Celju so doslej
uspešno reševali vprašanja
deponij in delitve dela med
Dinosom in Surovino, žal
pa ne zaživi sporazum o
ravnanju z odpadki na ob-
močju gospodarskih zbor-
nic Celje in Titovo Velenje.
Financiranje še vedno ni
rešeno niti za izdelavo prve
faze projekta o ravnanju z
odpadki. Morda prav zato,
ker se na območju ne zna-
mo dogovoriti''
UM
Na Uubnem odprt
nov dom gozdarjev
Na Ljubnem ob Savinji so
prejšnji teden slavnostno od-
prli nov Dom gozdarjev, sta-
novanjski blok za delavce-
gozdarje iz drugih republik. V
novem domu je prostora za 55
delavcev, ki imajo poleg mo-
derne kuhinje, jedilnice, pral-
nice in sušilnice tudi klubske
prostore. Življenjski pogoji
delavcev, ki živijo ločeno od
svojih družin, bodo sedaj bi-
stveno boljši.
Zahteve po graditvi doma,
so predvsem po zaslugi službe
varstva pri delu v Gozdnem
gospodarstvu Nazarje, stare že
nekaj let, priprave na izgrad-
njo pa so pričeli pred tremi le-
ti. Gozdno gospodarstvo je
dom gradilo s svojimi sredstvi,
vrednost investicije pa znaša
25,5 milijona dinarjev.
Osnova novega objekta je
tipski stanovanjski blok, ki je
bil z adaptacijo preurejen tako,
da so v kletnih prostorih poleg
kotlarne še shramba za orodje,
garderoba, pralnica, sušilnica
ter umivalnica, v domu pa je
tudi kuhinja z jedilnico in
klubski prostori.
Kot je povedal Jože Urank,
direktor GG Nazarje, so delav-
ci iz drugih republik delili bre-
mena z gozdnimi delavci-do-
mačini, a so kljub vsem priza-
devanjem še vedno bivali v na-
jetih stanovanjih, kjer jim ni
bilo mogoče nuditi osnovnih
življenjskih in higienskih po-
gojev za zmerno bivanje. V no-
vem domu bo drugače, delavci
se bodo sedaj tudi drugače
vključevali v delo in življenje
na Ljubnem.
R. PANTELIC
Tudi teiiniki in
Inženirli za strop
o kadrovski politiki In turistični agenciji
s politiko zaposlovanja ter
z uresničevanjem načrtov za-
poslovanja so v občini Mozir-
je lahko zadovoljni, lahko pa
so zaskrbljeni zaradi neugo-
dne kadrovske strukture za-
poslenih ter tega, da v večini
Organizacij združenega dela
kadrovske službe nimajo ja-
snih načrtov. To so potrdili
tudi na izvršnem svetu skup-
ščine občine Mozirje, kjer so
ob potrditvi nekaterih odlo-
kov razpravljali še o ustano-
vitvi Kompasove agencije v
Mozirju.
Nezaposlenih v občini sko-
. fajda ni. manj delavcev, pri-
bližno 800, pa se jih na delo
Vozi izven občine. Še pred ne-
kaj leti je bilo teh delavcev še
krepko čez tisoč. Tudi sedaj je
'iiožnosti za zaposlitev v občin-
'^kom gospodarstvu še dosti, a
kljub temu mlajši strokovni
kader išče delo v Titovem Ve-
'^'nju, Žalcu, Celju, Kamniku
'fi tudi v Ljubljani, kar verjet-
pt)meni, da so mladini spo-
^<>bnim strokovnjakom vrata v
^^'lovnih organizacijah priprta.
P''uv zaradi tega so sklenili na
''^Vršnem svetu, ob tem ko so
iij^-pravliali   o   uresničevanju
družbenega dogovora o ka-
drovski politiki, vso stvar zao-
striti. Zadolžili so kadrovske
službe V OZD, da analizirajo
zasedenost delovnih mest po
zahtevani stroko\nosti in pri-
pravijo operativne načrte za-
poslovanja za srednjeročno in
dolgoročno obdobje, katerih
dosledno uresničevanje naj bi
zajezilo vztrajno upadanje izo-
brazbene strukture zaposle-
nih. Pri tem se v izvršnem sve-
tu zavzemajo tudi za to. da bi
tudi za dragimi stroji in delov-
nimi piipiavami. s katerimi
upravljajo polk\'alificirani de-
lavci stali tehniki ali inženirji.
Od prihodnjega meseca da-
lje bo tudi v Mozirju Kompaso-
va turistična poslovalnica.
Izvršni svet je že sprejel Kom-
pasov načrt dela. s tem pa se
strinjajo tudi ostali štirje pod-
pisniki samoupra\-nega spora-
zuma o ustanovitvi Turist biro-
ja Mozirje, dosedanje turistič-
ne agencije. Kljub temu. da je
\- enoletnem času obstoja biro-
ja Gornjesavinjsko dolino obi-
skalo veliko več gostov kot
prejšnja leta si vsi želijo traj-
nej.še profesionalne iešit\e.
R PANTELIC
POGLED V SVET S kovinotehno
Volna gre v pelo leto
Pojutrišnjem, v soboto bo precej
žalostna obletnica: minilo bo štiri
leta, kar se je začela vojna med Ira-
kom in Iranom. Že takoj v začetku
je treba pripomniti, da datum 22.
september 1980 morebiti ni čisto
točen. Iračani trdijo, da se je vojna
začela že 4. septembra in da jo je
začel Iran. No, najbrž bo držalo, da
se vojna ni začela pred 17. septem-
brom, tedaj je namreč iraška stran
razdrla sporazum z Iranom, s kate-
rim so uredili sporne zadeve med
državama, zlasti še problem upora-
be vodne poti Šat el Arab.
Kakor koli že, vsekakor drži, da
se je iransko-iraška vojna začela
nekega dne v septembru 1980 in da
zdaj prehaja v peto leto.
S tem je to najdaljša vojna, kar
so jih v novejši zgodovini bili dve
državi v tem delu sveta. Po celih
štirih letih in več sto tisoč žrtvah
na obeh straneh, po velikanski ško-
di, ki gre v desetine milijard dolar-
jev, je nadaljnja značilnost te voj-
ne, da ni nobenih pravih znamenj,
da jo nameravajo kaj kmalu konča-
ti.   Vrsta  mirovnih posrednikov.
predsta vnikov-r neu vrščenih, Zdru-
ženih narodov, islamskih držav je
poskušala spraviti vojskujoči se
strani k pameti, k spravi, vsaj k
prekinitvi sovražnosti, če že ne k
trajnemu miru. Vse je bilo doslej
bob ob steno.
Nadaljnja značilnost te vojne je,
da je po štirih letih vsaka stran na
svojem, v resnici tam, kjer je bila
ob začetku vojne. Se pravi na dose-
danjih mejah. Izjeme, ko Iračani
zasedajo del iranskega, Iranci pa
del iraškega ozemlja so minimalne.
Potek vojne bi v grobem lahko
razdelili na tri obdobja. Nekako v
prvih šestih mesecih je iraška voj-
ska z množičnim bombardiranjem
in uporabo oklepnih enot, skratka s
taktiko bliskovite vojne skušala
zavzeti ključna iranska naftna ob-
močja v Kuzistanu. Pričakovali so,
da je iranska vojska spričo zaple-
tov po zmagoviti islamski revolu-
ciji na tleh, da je mlada republika,.
nastala na ruševinah dinastije Pa-
hlavijev, na pragu državljanske
vojne, skratka, da je potreben samo
še močnejši sunek, pa bo Iran na
kolenih.
To se ni zgodilo. Nasprotno. Iran-
ska stran je postopoma prehajala v
ofenzivo in izrinila iraško s svojega
ozemlja. Ko pa je Teheran sklenil
prestopiti mejo in priti v Irak, so se
dotlej pridobljene prednosti razbli-
nile. Vrsta iranskih ofenziv, kate-
rih cilj je bil presekati zvezo med
glavnima iraškima mestoma, Ba-
gdadom in Basro, je spodletela. Ta-
ko je zdaj na fronti že vrsto tednov
v resnici mirno, spopadov ni.
Kaj utegne prinesti peto leto voj-
ne? Dosedanji potek dogodkov je
pokazal, da se vojni spopad med
tema dvema državama dejansko ni
razširil na vnetljivo okolico Za-
liva.
Irak ne more ali noče preprečiti
izvoza iranske nafte z otoka Karg.
Iran ne more ali noče resno napasti
drugih držav ob Zalivu. Napoveda-
na iranska ofenziva, ki naj bi bila
"Odločilna", je odložena.
Kaj torej še ostane od vojne. Za
zdaj njeno nadaljevanje v blagi
obliki občasnih spopadov in med-
sebojnega bombardiranja.
Piše: J02E$IRCEU
4. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEmiBER 1984
V EMO spodbujajo inovacHe
Uspešno se zakllučule akcila 90 InovacU za 90 let
Po mnenju uglednega go-
spodarskega strokovnjaka
Janeza Stanovnika naš
glavni problem ni odplačilo
dolgov, temveč so to inova-
cije. Ce bomo in kako se bo-
mo rešili iz naše gospodar-
ske in družbene krize, je
odvisno od tega, kako bomo
rešili problem inovacij in
ustvarjalnosti. Ce pa tega
ne bomo uspeli rešiti, bo na-
ša ekonomija temeljila le
na tonah in pločevini.
Tega dejstva se v okviru
neizprosnih gospodarskih
resnic dobro zavedajo tudi v
EMO, še posebej kar so se
pred leti pogumno lotili te-
meljite preobrazbe proizvod-
nje in poslovanja. Akcija 90
inovacij za 90 let pa je nad-
vse primeren razlog, da za le-
tošnji jubilej nekdanje tovar-
ne emajlirane posode - sedaj
samo to že zdavnaj ni več -
pospešijo razvojno in inova-
cijsko delo.
V EMO se sicer lahko poh-
valijo, da imajo vsaj v celjski
občini točno evidenco nad
inovacijami že od 1945. leta
naprej in da njihova služba
za inovacije deluje od 1961.
leta ter je tako med najstarej-
šimi. Seveda pa s sedanjimi
120 inovatorji, vključenimi v
društvo izumiteljev in avtor-
jev tehničnih izboljšav, med
več kot 3000 zaposlenimi, ni-
so zadovoljni.
O tem smo se pogovarjali s
tajnikom društva DI ATI
Alojzem Drofenikom in vo-
djem inovacijske službe
Adolfom 2vi7«jem. S podat-
ki sta dokazala, da je inova-
cijska dejavnost v zamahu.
Tako je leta 1981 61 inovacij-
skih predlogqv_daloJ7j5 mili-
jona dinarjev gospodarske
koristi, leta 1982 40 predlo-
gov 9,4 milijona, lani 80
predlogov 11,6 milijona in le-
tos v prvem polletju 59 pred-
logov že 20 milijonov dinar-
jev neposredne gospodarske
koristi in prihranka.
V okviru akcije 90 inovacij
za 90 let EMO so doslej že
zbrali 75 inovacijskih predlo-
gov in jih ni strah, da do no-
vembrskega jubileja oziro-
ma do konca leta, ne bi dose-
gli ali celo presegli števila 90.
Ugotavljajo, da so prišli do
tiste stopnje v razvoju, ko bo
v prihodnje težko količinsko
napredovati, zato so se lotili
bolj usmerjenih inovacij.
Razpišejo nekaj glavnih pro-
izvodnih problemov in tako
spodbudijo inovacijsko tek-
movanje po obratih. Na ta
način so letos razrešili pet
večjih proizvodno-poslovnih
problemov, prihranili denar
za uvoz, povečali storilnost
ali izboljšali delovne razme-
re ob strojih.
Med letošnje inovacijske
podvige štejejo v EMO zlasti
stroj za nanos emajla na po-
krove pri posodi - stroja jim
tako ne bo treba uvoziti. Tu-
di stroj s kondenzatorskim
praznjenjem za varjenje če-
pov, je novost v Jugoslaviji
in rezultat pripravniške na-
loge. S področja varstva pri
delu so uspešno rešili zavira-
nje pri nagibu talilne peči s
samozaviralnim motorjem in
tako zaposlene zavarovali
pred hujšimi poškodbami, ki
bi jih lahko stale tudi življe-
nje. V tem primeru je zelo
težko z denarjem ovrednotiti
korist inovacije, saj je življe-
nje vendar neprecenljive
vrednosti. Na področju ka-
kovosti so tehnološko izbolj-
šali izdelavo zaprtih ročajev
za posodo, nadomestili na ta
način uvožen stroj in zmanj-
šali izmet, pri Emoterm ra-
diatorjih pa so z inovacijo -
dobila je odličje za inovacijo
leta v občini Celje - prihrani-
li dva milijona dinarjev.
Razmerje med tehnološki-
mi in drugimi inovacijami je
v veliko korist prvih, čeprav
so netehnična področja tudi
v EMO še velika inovacijska
•notranja« rezerva. Vseka-
kor se v EMO zavedajo, da je
vsaka inovacija ali tehnična
izboljšava prihranek pri de-
narju, ki ga je mogoče korist-
no obračati drugje. Razmiš-
ljajo pa ob tem, da bi inova-
cijske koristi in prihranke
objavljali tako, da bi vsak od
zaposlenih članov kolektiva
vedel, kaj to pomeni tudi pri
denarju, ki ga lahko delijo za
osebne dohodke. Na ta način
upajo še bolj spodbuditi ino-
vacijsko osveščenost, ki je
najimenitnejše mazilo za hi-
trejši tehnološki napredek.
MITJA UMNIK
Fotokino društvo
Celje
organizira
foto tečaj
povezan s predavanji o
osnovah snemanja ozko-
tračnih filmov. Interesente
vabijo, da se prijavijo pi-
smeno do 28. septembra na
naslov:
Fotokino društvo Celje,
poštni predal 169, Celje.
Tečaj je brezplačen.
Otvoritvi so prisostvovali tudi najvišji državni in republiški funkcionarji, med njimi
Marko Bule ter Janez Bohorič (na sliki). Naslednji dan pa so si razstavo ogledali tudi
Franc Popit, Zvone Dragan, Štefan Korošec ter drugi.
Razstava pomeni nenehen
Izziv najboljšim zlatarjem
Vsak četrti delavec Zlatarne Celle le Inovator
Zlatarske razstave v Celju, ki ima za sabo že osenmajst-
letno tradicijo, ne smemo jemati kot strošek, temveč kot
pomemben dejavnik pri razvoju zlatarstva in gospodar-
stva nasploh. Temu pritrjuje kakovost izdelkov in novo-
sti, ki jih Celjske zlatarne prinašajo na področju sodob-
nega oblikovanja nakita ter uspešno iskanje lastnih raz-
vojnih možnosti pri izdelavi zlatarske opreme, zobozdrav-
stvene opreme in materialov ter drugih zlatarskih izdel-
kov«, je med drugim dejal Edi Stepišnik, predsednik skup-
ščine občine Celje ob otvoritvi 18. Zlatarske razstave v
Celju.
Vsekakor je bila pravilna
odločitev organizatorjev, da
se letos predstavijo sami,
brez drugih jugoslovanskih
in tujih predstavnikov. Ob-
seg razstave ni nič manjši
kot lanske, mednarodne, tu-
di kakovost izdelkov priča,
Po vsej Jugoslaviji bo ste-
kla akcija "Oblikujte z na-
mi« za razširitev takoime-
novanega programa turi-
stičnih spominkov. Akcijo
so pripravili z Društvom
oblikovalcev Slovenije, da
bi pritegnili k sodelovanju
čim širši krog sodelavcev,
amaterjev in poklicnih
oblikovalcev._
da sledijo svetovnim usmeri-
tvam, najpomembnejše pa
je, da daje takšna razstava
možnost najširšemu krogu
lastnih oblikovalcev, da se
predstavijo in da njihove iz-
delke kupci lahko ocenijo.
Izdelovanje nakita je naj-
pomembnejši proizvodni
program celjskih zlatarn, saj
obsega kar 80 odstotkov ce-
lotne proizvodnje. Lani so na
primer prodali milijon ko-
madov nakita v vrednosti še-
stih milijard dinarjev. Nene-
hno se veča tudi izvoz. Letos
so izvozili že 80 tisoč koma-
dov nakita, kar je osemkrat
več kot prejšnja leta. Izvoz
so v celoti povečali za 60 od-
stotkov, kar žal nima tudi
ustreznih deviznih učinkov,
ta je večji le za 20 odstotkov,
ker del deviz združujejo v ru-
dnik Bučim v Makedoniji, ki
jim je glavni dobavitelj
osnovne surovine - zlata.
Da se želijo zlatarne pribli-
žati svojim kupcem, priča tu-
di podatek, da se je cena nji-
hovih izdelkov povečala le-
tos le za 30 odstotkov, čeprav
so se stroški bistveno bolj
povečali. Vendar je to tvega-
nje, ki ga je delovna organi-
zacija prevzela nase z name-
Med programom indu-
strijskih polizdelkov so
Zlatarne predstavile tudi
materiale za lotanje in do-
datne materiale. V prodaji
je »mali paket lotov«, de-
monstracijo le teh pa izva-
jajo v sodelovanju z avstrij-
sko firmo Oegussa. To je
prikaz nove tehnologije, ki
lahko zamenjuje varjenje in
je primeren za manjše se-
rije.
nom, da utrdi svoj položaj na
trgu.
Nekaj zadnjih let pa Zla-
tarne Celje preko svojega
razvojnega oddelka vse bolj
prodirajo na naša tržišča tudi
z izdelavo in dopolnitvijo ti-
stih programov, ki pospešu-
jejo zlatarsko proizvodnjo.
To so zlatarska in zobozdrav-
stvena oprema in materiali.
Vse to je plod lastnega raz-
Med žirijo, ki je ocenjeva-
la nakit na letošnji razstavi,
je bil tudi Norber Muerrle,
svetovno priznan oblikova-
lec in nosilec svetovne na-
grade za nakit z briljanti. O
razstavi v Celju meni na-
slednje: -Najboljše rezulta-
te so dosegli na razvoju se-
rijske proizvodnje, kar pa je
osnova vsake zlatarske pro-
izvodnje. Vsi razstavljeni
izdelki so izdelani zelo kva-
litetno in so tehnično dovr-
šeni. Menim, da so Zlatarne
Celje dosegle tisto raven, s
katero se lahko enakovre-
dno merijo z vsemi svetov-
nimi in evropskimi proizva-
jalci.
voja in znanja. Ti proizvodi
so že tako izpopolnjeni, da
lahko v celoti nadomestijo
uvoz enega in drugega.
Razstave pomenijo izziv
trgu, nenehno iskanje poti
do zahtevnega domačega in
tujega kupca, prilagajanje
proizvodov njihovemu oku-
su in žepu, meni predsednik
kolektivnega poslovodnega
organa Zlatarne Celje, Stane
Seničar. Zlatarske razstave
vzpodbujajo tudi ustvarjal-
nost delavcev in pomenijo
izziv najbolj ustvarjalnemu
vrhu in zdravo tekmovanje
znotraj same delovne organi-
zacije. Zato ni čudno, da je
vsak četrti, zaposlen v tem
800 članskem kolektivu, ino-
vator.
Številna mednarodna priz-
nanja, ki so jih prejele Celj-
ske zlatarne, pričajo, da sodi-
jo v sam svetovni vrh pro-
izvajalcev nakita. Letos so
dobili tudi svetovno prizna-
nje za zlatarno, ki najbolj
prodira na svetovna tržišča.
VIOLETA V. EINSPIELEB
ljubljanska banka
S p lošn a banka Celj e
Nagrade in priznanja zlatarjem
z redom dela s srebrnim vencem je predsedstvo Jugosla-
vije izkazalo priznanje naslednjim delavcem celjskih zla-
tarn: Martinu Kovaču, Francu Stropniku, Ivanu Voku,
Slavku Teršku, Sonji Žilnik in Ireni Smon.
Zlati in bronasti grb mesta Celje je za komplet nakita
prejela tozd Zlatarna Celje, srebrni grb pa Atelje za zlatar-
stvo Ljubljana.
Priznanje Izpiralec zlata pa sta prejela dva največja kupca
in sicer Blagovna hiša Beograd in SOZD Emona Ljubljana.
Strokovna žirija je ocenila nakit in podelila 22 bronastih,
srebrnih in zlatih plaket za vsako vrsto nakita, nagradUa pa
je tudi štiri najbolj uspešne mlade oblikovalce: Antona Ži-
gona, Zdenko Samec, Tatjano Podbregar ter Stanka Randla.
SEPTEMBER 1984
MOV! TEDNIK - STRAN 5
V lesni obrti štiri tisoč ljudi
glovensko  lesarstvo, pa
^jgre za osebno ali združe-
no delo. dosega visoko ra-
gfi izdelkov. Veliko tega je
Logoče videti na letošnjem
jpiu obrti v Celju, čeprav
^ po mnenju predsednika
lekcije lesarjev pri Zvezi
^Ijrtnih združenj Slovenije
yjlija Marovta še veliko za-
pjtnivih in kakovostnih iz-
jelkov ostalo v domačih de-
lavnicah.
Kako da ste se ravno le-
sarji odločili za specializi-
rano predstavitev na sejmu
obrti?
V. Marovt: Naša dejavnost
množična, saj letos usta-
jiovljena sekcija za lesarstvo
zdiLižuje 1600 obrtnikov z
.00 zaposlenimi delavci,
^ako smo radi sprejeli pobu-
do Zveze (jbrtnih združenj
po specializirani predstavi-"
IVI-
pravijo, da vaši izdelki
dosegajo svetovno kako-
vostno raven. Jo res?
V. Marovt: Delno se to vi-
di tudi na .sejmu, čeprav joto
piva skupna predstavitev.
Njyjb()lj zadovoljni pa z njo
nismo, saj je večina boljših
i/dolkov še vedno doma.
Verjetno zato, ker obrtniki
ne potrebujejo sejma kot ko-
mercialne  možnosti,  saj  s
prodajo večina nima težav.
Zato ostajajo doma.
Od specializirane pred-
stavitve so organizatorji
pričakovali predvsem večjo
poslovnost. So bila pričako-
vanja upravičena?
V. Marovt: Brez dvoma.
Obiskale so nas že številne
delegacije iz drugih republik
in iz tujine. Številni obrtniki
so sklenili ne le kiatkoročne,
ampak tudi dolgoročne pro-
dajne pogodbe. Že prve dni
je bilo dogovorjenih kar 40
pogodb za izvoz na nemško
tržišče.
Tudi v izvoz se dolgoroč-
no usmerjate, kajne?
V. Marovt: Izvoz je postal
za nas življenjskega pomena,
zato smo bili tudi veseli dele-
gacije bavarske gospodarske
zbornice. Ogledali so si naše
izdelke, svetovali, s katerimi
se lahko predstavimo na nji-
hovem sejmu, veliko pa smo
se pogovarjali o dolgoroč-
nem sodelovanju. Pri njih je
največje zanimanje za izdel-
ke iz nekaterih manj pogo-
stih vrst lesa, kot so brest,
češnja in podobno. Pred-
stavniki nemškega gospo-
darskega življenja se zani-
majo za sodelovanje, pri-
pravljeni so nam prilem po-
magati, mi pa imamo težave
doma, s kooperanti, z zaple-
tenostjo izvoza, s slabimi
vzpodbudami zanj.
Kljub vsem oviram pa se
le odločate za izvoz. Je res
tako nujen?
V. Marovt: Obrtniki lesne
stroke smo ostali brez stroj-
ne opieme. Svet gre v tehno-
loško revolucijo na področju
elektronike, na.ši stnjji so za-
stareli, izrabljeni, o elektro-
niki samo sanjamo. Prisilje-
ni smo izvažati za vsako ce-
no, da bomo lahko uvozili
opremo. Ni druge rešitve.
MILP:NA B. POKLIC
Plakete
mesta
Celje .
Zlato plaketo mesta Ce-
lje so na letošnjem sejmu
podelili Hmezadovi Te-
meljni organizaciji ko-
operantov MEGA v sode-
lovanju z Brankom Raz-
gorškom iz Polzele za
mlin za moko, Pohištvu
Celje za kuhinjsko pohiš-
tvo in Mizarstvu Trnovo
iz Ljubljane za spalnico
Trst.
Srebrno plaketo so po-
delili Hmezadovi Temelj-
ni organizaciji kooperan-
tov Mega Žalec v sodelo-
vanju s Srečkom Prisla-
nom iz Prevalij za preno-
sna vitla in Stanetu Vreč-
ku iz Kranja za batno
membransko črpalko.
Bronasti plaketi so po-
delili Zanatski zadrugi
Univerzal v sodelovanju z
Lukom Perizom iz Bačke
Palanke za strojni primež
in Mizarstvu Korun izGo-
milskega za zložljive
sanke.
Delo predstavlja poklic
Obrtniki, ki na .sejmu s svojim delom predstavljajo poklic,
ki ga opravljajo, so pritegnili številne vedoželjneže. Velika
zanimiv(xst so tudi za učence slovenskih osnovnih .š(il, ki jih
je na sejem povabila Zveza obrtnih združenj Slovenije in
zanje prijjiavila poleg ogleda sejma in zanimivosti, kot je
delo (jbrtnikov v posebni obrtniški ulici, tudi ogled filmov o
staiih in sodobnih obrteh. Organizirane skupine učencev, ki
jim žele predstaviti obrtne poklice in življenje z njimi, obi-
skujejo .sejem ta teden, skupno pa jih pričakujejo 2.')00.
Na posnetku F^dija Masneca sta steklojjihalca, zakonca
Verov.šek iz Velikih La.šč.
Ustvarjalno delo in
inovacije v obrti
moami selem oMI ¥ Cellu še tmll
mvacilski
Obrtništvo ni več roko-
delstvo, v katerem obrtni-
kimojstri, spretnosti pri-
dobljene v mladosti, kasne-
je prenašajo na svoje vajen-
ce, ki nato ponavljajo te
spretnosti. Sodobno obrt-
ništvo mora slediti novim
tehnološkim in tržnim
usmeritvam, obrtnik pa
mora v dobrobit svojega
osebnega dela in družbe
razvijati in oblikovati nove
izdelke, orodja in priprave.
Uspevajo lahko le tisti
obrtniki, ki so namenili sred-
stva, voljo, znanje in pamet
razvojni dejavnosti in inova-
cijam v svojih obrtnih delav-
nicah.
To je bila ob predstavitvi
inovacijskih dosežkov slo-
venske obrti ena izmed vo-
dilnih tem ter okvir za po-
sebno inovacijsko posveto-
vanje, ki ga je vodil Jože Jan,
direktor Novuma - centra za
tehnološke inovacije iz Ljub-
ljane, udeležili pa številni
obrtniki-iznajditelji in inova-
torji, ki so se na posvetu tudi
odločili, da ustanovijo samo-
stojno društvo obrtnikov-
"^umiteljev in inovatorjev.
V bistvu gre za to, da se
■dvojno in inovacijsko delo
obrti bolje organizira,
"Igrati pa zaščitijo takšni do-
^žki v skladu s predpisi o
'f>dustrijski lastnini, paten-
in izumih ter tehničnih
'^^^oljšavah.
, t)anes je v Sloveniji že ne-
^^i sto obrtnikov, ki so hkra-
^' inovatorji: ali zaradi iščo-
^^Sa tehnološkega nemira,
i' Zaradi ekonomske nuje,
' zaradi   obojega  hkrati.
Dejstvo je, da edino inovacij-
ski duh in zanos, tudi v obrt-
ništvu, nosita lahko na svo-
jih plečih razvoj obrtništva
in drobnega gospodai-stva,
svoje tehnološke dosežke pa
ponudita v uresničevanje tu-
di srednji in veliki industriji.
Seveda pa je od potrebne
družbene atmosfere odvi-
sno, ali bo tudi obrtniška in-
ventivnost deležna pravilne
in poštene obravnave v ob-
činskih davčnih politikah.
Predvsem v konkretnem
odnosu teh in drugih druž-
benih organizmov bomo lah-
ko za področje obrti udeja-
njali že sedaj veliko napisa-
nih in sprejetih usmeritev in
dokumentov.
Pa ne gre samo za razvoj
obrtništva, kajti inovacije iz
obrti lahko koristno prevze-
ma industrija, ki je na po-
dročju kooperacij z obrtniki
vendarle že ponudila poslov-
no roko. Rezerv v takšnih
kooperacijah pa je prav goto-
vo še veliko.
MITJA UMNIK
Vključevanje
sindikata
Sindikat delavcev obr-
ti Slovenije je izkoristil
čas in kraj, ki sedaj pri-
vlači največ obrtnikov
in pri njih zaposlenih de-
lavcev ter ob mednarod-
nem sejmu obrti pripra-
vil nekaj pomembnih
srečanj in razgovorov.
2e prejšnji teden je bila
plenarna seja Republi-
škega odbora sindikata
delavcev obrti Slovenije,
jutri dopoldan pa se bodo
v Domu železarjev zbrali
predstavniki republiških
odborov sindikata delav-
cev obrti Slovenije in Hr-
vaške na posvetu o pogo-
jih pridobivanja dohodka
in družbenoekonomskem
položaju delavcev v OZD
storitvene obrti ter delav-
cev na področju samo-
stojnega osebnega dela.
Spregovorili bodo tudi o
bodočem delu sindikata
delavcev obrti v obeh re-
publikah. Zvečer bo po-
svet predsednikov osnov-
nih organizacij Zveze sin-
dikatov in predstavnikov
medobčinskih skladov za
izobreiževanje delavcev
na področju osebnega
dela.
Za soboto so pripravili
ogled sejma in tovariško
srečanje.
Priznanja in nagrade
Inovacije so na letošnjem
sejmu pritegnile številne
obiskovalce, komisija, ki
jih je ocenjevala, pa je ugo-
tovila, da je njihov izbor v
primerjavi z lani dosti širši,
da pa so na sejmu obrtniki
razstavili mnogo novih iz-
delkov, ki jih niso prijavili
kot inovacije, čeprav po ka-
kovosti dosegajo in celo
presegajo prijavljene ino-
vacije.
Med 43 prijavljenimi ino-
vacijami obrtnikov so prvo
nagrado podelili za univer-
zalni avtomatski stroj s šesti-
mi posameznimi operacija-
mi dela, ki so ga naredili čla-
ni Obrtne zadruge Galeb iz
Izole Elio Vigini. Klement
Knez, Anton Ivičič in Just
Miklavčič. Drugo nagrado so
podelili Milanu Podlipcu iz
Vrhnike za turbinski kolenč-
nik. Nagrade za inovacije so
prejeli še Rudolf Sturm iz
Nove Gorice, Vili Poznik s
sodelavci. Alojz Tomazin iz
Kopra, Karel Željko iz Nove-
ga mesta ter Branko m Franc
Fidler iz Slovenske Bistrice.
Center za tehnološke inova-
cije Novum IZ Ljubljane pa
je podelil dvoje priziianj, iti
sicer Francu Birtiču iz Do-
brave pri Ljubljani ter Ro-
bertu Cavničarju iz Obrtne-
ga združenja Prlekija.
Sejemska priznanja za ka-
kovosten obrtniški izdelek je
prejelo več obrtnikov, med
njimi zlata odličja: Jane/
Oven za digitalno a\toniat-
sko merilno napravo za zaga-
njač. Valter Koradm za mlin-
ček za ročno mletje zrnja.
Slavko Kene za kvaliteto
sobnih vrat za izvo.:. Jože
Kraljic za kvalitetno izdela-
ne stopnice in Obrtno po-
djetje Kreator Celje za tn
modele ženskih oblek. Sre-
brna odličja so prejeli Ivan
Gomolšek. Dušan Jagodic,
Ludvik Stare. Marjan Smol-
nikar in Branko Razboršek,
bronasta pa Urih Rupiet.
Emica Lampiet. Edven To-
vornik. Birostroj Maribor in
Ciril Stojko,
Gobja suša le v
gozdu
v torek je bil mlad mesec, tudi dežja
je bilo dovolj, za gobarske strokovnja-
ke torej pravo napotilo za pot v gozd. A
teden pred tem ni ne deževalo, tudi
luna ni svetila tako, da bi gobe bolj
veselo rastle. zato so imeli člani gobar-
ske družine Bisernica iz Celja precej
težav, da so pripravili uspešno gobar-
sko razstavo na sejmu obrti v Celju.
Okoli 200 vrst gob so zbrali, takšnih
hudobnih in tistih za v lonec, skupno s
strokovnjaki, determinatorji Julijem
Palirjem, Jožetom I^ekšetom in Fili-
pom Baričem so jim določili imena in
jih pripravili za ogled. Res, vse pohva-
le so lahko deležni, saj ob takšni suši
tudi gobar težko trči ob gobo, izkazali
pa so se še bolj. saj so gobe na sejmu
tudi pripravljali. Zato pa jih je bilo
potrebno kar naprej nabirati in nabira-
ti. Člani polzelske sekcije so bili celo
na Smrekovcu in še kje drugje, a kot
pravijo, ni pravi tisti gobar, ki izda vse
svoje skrivne kotičke.
RP
6. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEMBER
Ugodni pogoji za tioiezni
Pnmajhna kuMttfa ogroža tisoč otrok Iz vrtcev
v Celju, na Mariborski cesti, je ku-
hinja vzgrojnovarstvene organizacije
Tončke Cečeve. Zgrajena je bila za
pripravo 200 do 300 obrokov, danes
pa v njej štirje delavci pripravljajo
hrano za 1000 otrok. Še taka skrb in
zavzetost kuharjev ne more prepreči-
ti križanja vseh procesov priprave
hrane. Vse črevesne nalezljive bo-
lezni imajo ugodne pogoje za razvoj
in je tako ogroženih vseh 1000 otrok,
preko njih pa njihovi starši, družine
in vsi tisti, ki prihajajo z njimi v stik.
Pravzaprav je čudno, da še ni prišlo
do velike nesreče. Očitno si delavci v
kuhinji prizadevajo, da to prepreči-
jo,« ugotavlja referentka za nalezlji-
ve bolezni na Zavodu za socialno me-
dicino in higieno v Celju, Elizabeta
Krumpak.
Niso pa mogli preprečiti obolenja, ki
je drugo soboto v mesecu privedlo šest
otrok v bolnišnico, precej več pa k
zdravniku. Zbolelo je več kot petdeset
otrok, povzročitelj pa je redek bacil
ESCHERICHIA COLI O 124 K 72, ki
povzroča precej težav in obolenje, po-
dobno griži. Od okužbe do obolenja
mine največ dan do dva, a bolj kot
oboleli ogrožajo vse ostale na videz
zdravi kliconosci. Ce bi jih hoteli izlo-
čiti, bi morali narediti kar 5000 prei-
skav (otroci v vrtcih, osebje in starši),
kar bi veljalo 2,5 milijonov dinarjev -
samo prva preiskava, potrebnih pa je
več. Ker je to preveč, so se na Zavodu
odločili le za dodatne preiskave pri
vseh starših, ki delajo v živilstvu in bi
lahko obolenje prenesli izven vrtcev.
Da bi omejili obolenje, so se delavci
Zavoda dogovorili s kolektivom vzgoj-
no varstvene organizacije za zaostren
higienski režim. V kuhinji naj bi pri-
pravljali le toplotno obdelana živila,
sprotno morajo razkuževati vse kritič-
ne površine, še zlasti sanitarije in kuhi-
njo, dogovorili so se za razkuževanje
rok in papirnate brisače. Dnevno
spremljajo tudi obolele in če se bo
obolenje še pojavilo, bodo preiskovali
vso skupino. Otroci z drisko ne smejo
v vrtec oziroma se lahko vanj vrnejo le
z negativnimi izvidi. Staršem so dali
tudi pismena navodila, kako naj rav-
najo doma, da se obolenje ne razširi v
družino. Zavod bo nadziral vrtce tako
dolgo, dokler bo v njem obolenje ozi-
roma kliconosec. To pa lahko še dolgo
traja, saj je predrago, da bi preiskali
vse, kuhinje in vrtcev pa tudi ni mogo-
če kar zapreti. Očitno bi že bil čas, da
bi besede o neprimernostni kuhinje
zamenjala njena ureditev.
MILENA B, POKLIC
Kosilo, ki ga dobivajo vrtci iz kuhinje na Mariborski, mot,
biti gotovo ob desetih, da lahko do dvanajstih nahranijo vsej
tisoč otrok. Delavke v njej se zavedajo, kaj lahko povzroc
nepazljivost, a večno se ne moremo zanašati na čudeže, Icjjji
kuharji očitno še ustvarjajo. p^^^.       MASNl[
Praznik KS Store
Prenovljena cesta od Upe do Plavža
Krajani Štor praznujejo
17. septembra spomin na
pomemben samoupravni
dogodek v železarni. Na ta
dan pred štiriintridesetimi
leti so železarji iz Stor s
prevzemom ključev simbo-
lično vzeli v svoje roke
upravljanje tovarne.
Krajevno skupnost Store v
vseh pogledih zaznamuje že-
lezarna, predvsem v dobrem
smislu in veliko pridobitev v
kraju so lahko uresničili z
zglednim sodelovanjem. Ze-
lo je v Storah razgibano
športno življenje, za kar ima
največ zaslug TVD Partizan,
v zadnjem času pa močneje
utripa tudi kulturno življe-
nje, ki se lahko opre na nekaj
nosilnih stebrov kulture: pi-
halni orkester štorskih žele-
zarjev, amatersko gledališče
Zelezar, pevski zbor, oživel
pa je spet tudi štorski kino.
Tudi gasilska oziroma pro-
tipožarna    dejavnost   sodi
med najrazvitejša na širšem
območju, dobro zlasti skrbi-
jo za podmladek, bogato pa-
leto društvenih dejavnosti
pa pestrijo še aktivni invali-
di, strelci in zgledni krvoda-
jalci.
Za praznik so odprli pre-
novljen cestni odsek od Lipe
do plavža, poskrbeli za sre-
čanje starejših krajanov, v
Kulturnem domu Store so
odprli razstavo likovnikov -
amaterjev in na slavnostni
seji skupščine krajevne
skupnosti podelili 13 priz-
nanj najzaslužnejšim kraja-
nom, medtem ko so državna
odlikovanja za delo v krajev-
ni samoupravi prejeli štirje:
Franc Zelič in Milan Žibret
red zaslug za narod s srebrno
zvezdo, Veronika Kurnik,
red dela s srebrnim vencem
in Ladislav Kaluža medaljo
zaslug za narod.
MITJA UMNIK,
Pojasniio
V Novem tedniku št. 37
od 13. septembra 1984 so
bili objavljeni podatki o
najnižjih osebnih dohod-
kih delavcev pri obrtnikih.
Pri objavi podatka za de-
lavko pri Podpečan Terezi-
ji je prišlo do napake - de-
lavka je namreč znesek
7.500 din dobila za polovi-
čen delovni čas.
Obrtnici se za neljubo na-
pako opravičujemo.
Sentjurčani za varnost otrok
Se bodo borci strinjali s prestavitvijo spomenika?
šentjurska osnovna šola
Pranja Malgaja stoji ob ce-
sti, ki je izredno prometna
in ogroža več kot tisoč učen-
cev, ki vsakodnevno priha-
jajo k pouku. Šentjurčani že
dalj časa razmišljajo, kako
zagotoviti varen prihod v
šolo. Najprej so hoteli gra-
diti nadhod, vendar se je
pokazalo, da gradnja ne bi
bila realna, niti finančno,
niti varnostno.
Druga možnost pa je, da bi
uredili dohod do šole skozi
park. kar pa pomeni, da bi
morali prestaviti spomenik
iz Narodno osvobodilne voj-
ne, ki šentjurskim borcem
veliko pomeni. Zato so imeli
razpravljalci, na nedavni seji
predsedstva     Socialistične
zveze, v zvezi s to drugo mo?
nostjo, nemalo pomisleko\
Na koncu pa so se le zedinil
da je varnost otrok najvai
nejša in se dogovorili, da bc
do predlog posredovali boi
cem, ki naj sami razmislijoi
ustrezni lokaciji za vspome
nik. Predsedstvo jim b(
predlagalo, da se spomenii
prestavi na Titov trg, ki jf
med drugim tudi veliko pn
mernejši za razne proslavf
ali pa pred šolo, kar pomen;
da bi ga prestavili le za nekjl
deset metrov.
V kolikor se bodo sporazt
meli z borci, bodo v partu
postavili spomenik Fran^
Malgaja. ker mnogi Sentjui
čani že dalj časa želijo, dab
njegovo ime počastili tud
kako drugače in ne le s pol
menovanjem šole. Kakorkol
že. varnost otrok je resnic«
najvažnejša, Šentjurčani m
nehno trepečejo, da se lx
zgodila smrtna nesreča, ina
ne bo šlo drugače, bo pač tre
ba prestaviti spomenik.
VI
Na nebu obiaki, v srciii sonce
Na Ostrožnem spomin na zbor štajerskih partizanov
Krajani Ostrožnega so se ze-
lo potrudili, da bi ostal ne-
deljski, že deseti praznik kra-
jevne skupnosti, vsem obisko-
valcem prireditve za vedno v
spominu, tako kot jim je osta-
la prireditev ■Štajerska v
borbi«, ki je bila na Ostrož-
nem natanko pred 30 leti. Če-
prav so se na nebu zbirali
oblaki, je v srcih zbranih zasi-
jalo sonce, ko je Milan Bred,
podpredsednik občinske kon-
ference Socialistične zveze, v
slavnostnem govoru obudil
spomin na veličasten zbor na
Ostrožnem, ko so se postrojile
slovenske partizanske briga-
de pred svojim vrhovnim ko-
mandantom Maršalom Titom.
Krajani pa niso bili ponosni
samo na veličasten zbor, am-
pak tudi na vrsto delovnih
zmag, ki so jih dosegli letos. V
znoju in odpovedovanju so as-
faltirali številne ceste na Do-
brovi, v Lokrovcu in Lopati,
obnovili gasilski dom in asfal-
tirali igrišče, kar so si na
Ostrožnem mnogi želeli že od
mladih nog. Zato jih s prizori-
šča ni pregnal niti dež, kajti za
vsako ceno so hoteli proslaviti
svoj krajevni praznik in števil-
ne dneve, ko so zagnano in
složno vihteli krampe in lo-
pate.
V kulturnem programu so
sodelovali: godba na pihala iz
Ljubečne, oktet Studenček iz
Ostrožnega, Zvone Agrež, gle-
dališki igralec Slovenskega
ljudskega gledališča iz Celja in
mladinci iz Ostrožnega. Na
osrednji proslavi pa so podelili
tudi plakete in priznanja. Pla-
kete so prejeli: Gasilsko druš-
tvo Lopata, za požrtvovalno in
prizadevno delo pri obnovi ga-
silskega doma. Gasilsko druš-
tvo Lokrovec-Dobrava, prav
tako za prizadevnost pri obno-
vi gasilskega doma. Gasilsko
društvo Ostrožno, za dolgolet-
no in uspešno delo in Radio
Celje, ob 30-letnici delovanja.
Priznanja pa so prejeli: Janez
Golouh, Franc Ocvirk in An-
ton Ribič.
Praznovanja pa so se na svoj-
stven način udeležili tudi gasil-
ci, ki niso organizirali le veseli-
ce, ampak so se tudi pomerili v
tekmovanju za prehodni pokal
Štajerske, ki je bilo letos prvič,
in v taktični vaji, ki se jo je
udeležila tudi civilna zaščita
krajevne skupnosti Ostrožno.
Tekmovanja za prehodni po-
kal se je udeležilo 17 moških in
6 ženskih ekip, prehodni pokal
pa je osvojila moška ekipa Ga-
silskega društva Slovenske
Konjice. Druga je bila ekipa iz
Doba pri Ljubljani, tretja pa
ekipa iz Škofje vasi. Med žen-
skimi ekipami pa je bila naj-
boljša ekipa iz Škofje vasi, sle-
dili pa sta enoti Lokrovca in
Lopate. Gasilci iz Ostrožnega
pa so bili še posebno ponosni,
ker so letos izdelali avtocister-
no, z lastnim denarjem in s po-
močjo domačih obrtnikov.
V. E.
Pohvaia za
Pehto
Mladi iz krajevne skupnos
Pod gradom so se spet izkaz
li. Tokrat s predstavo, s kal
ro so v petek zvečer prijeti
presenetili in navdušili y(
kot dvesto gledalcev v nabil
polni dvorani.
Skupina mladincev se je i
spomladi odločila, da uprizo
mladinsko zgodbo Pehta P
znani zgodbi Josipa Vandot
Vodstvo in režijo so zauf*
mlademu Srečku Mastanku.'
je svojo nalogo dosledno iz?
Ijal. Ob zavzetosti vseh sedeli
jočih mu je namreč uspelo"
oder postaviti predstavo. ^[
kršne se ne bi sramovalo no^
no amatersko gledališče, ^
prav je večina mladih igrale*
prvič igralo na odru. Ze pr^
stava sama zasluži torej
pohvale.
Druga pohvala gre na rai-*"
DPD Svoboda Zagrad, ki!
znalo v svoj krog priteg1|
množico mladih igralcev.^
pa ni samo zagotovilo, da ^
starejši amaterski igralci doc
dostojne naslednike, amp'
tudi način, kako zaposliti K
de v prostem času. Več ko'
mladincev se je tako ob
rih namesto neznanokje zbi^
lo v dvorani krajevne skup''J
sti na vajah. 2al so se tud'^
pot našli nekateri odrasli, k''
se - če že ne ovirali njihoV«
dela - pa vsaj zmrdovali ^.^
njim. K sreči se mladi ^
ustrašili svoje naloge in soJ
vso odgovornostjo in zal';
nostjo izpeljali do konca.
predvsem za to zaslužijo <^
no: odlično. ^
NADA KUM»
Zibičani so si z lielom prislužili cesto
Za dva kilometra asfaltne prevleke so vaščani žrtvovan Izredno veliko
o delovnih zmagah pri nas, zlasti v
zadnjem času, veliko govorimo. De-
lovna zmaga je postala sila raztegljiv
pojem, ki nekomu mnogo, drugemu
spet bore malo pomeni. Sploh pa smo
se delovnih zmag navadili, ker je pač
o njih lažje govoriti kot o napakah in
porazih. Zadnjič sem videla neko de-
lovno zmago. Bilo je to v šmarski
oziroma kozjanski vasi Zibika, ko so
odpirali dva kilometra dolg, z asfal-
tom prevlečen del krajevne ceste.
Prav smešna zmaga za tistega, ki živi
med asfaltom, in ki mu je s taistega
asfalta težko pospraviti nesnago, in
to prav na dan skupne očiščevalne
akcije.
Delovno zmago v Zibiki sem občuti-
la kot nekakšno krivico, kot veliko ra-
zliko med občanom, ki živi v razviti
krajevni skupnosti in med onim, ki se
v potu lastnega obraza spopada z nera-
zvitostjo svojega rojstnega kraja, do-
mače vasi.
Lepo je ob otvoritvi ceste povedal
predsednik gradbenega odbora,
Franc Peteri in, »da cesta ni več cesta,
ampak tekoči trak civilizacije«. Zato
s to cesto ni pridobil samo ta kozjan-
ski kraj, ampak celotna družbena
skupnost.
V samoupravni komunalni interesni
skupnosti občine Šmarje pri Jelšah so,
zaradi pičlo odmerjenih sredstev, pri-
morani namenska sredstva za gradnjo
in    posodabljanje   krajevnih   cest.
usmerjati tja, kjer občani, z lastnimi
sredstvi in delom, največ prispevajo.
So, seveda, še drugi kriteriji, največ pa
je v vsakdanji praksi prav takšnih, po
sistemu, kdor več da, prej dobi.
Zibičani so se zato odločili prispeva-
ti svoj lastni delež, da bi bil razvoj
hitrejši. Krajevna skupnost Zibika ima
posebno lego. Preko njenega območja
ne vodijo regionalne ceste in edina po-
sodobljena cesta do sedaj je tista, ki
povezuje zibiško dolino z ostalim sve-
tom. Pa vendarle je tudi v krajevni
skupnosti Zibika nastopilo obdobje
urejanja lokalnih cest.
Tista dva asfaltna kilometra, ki so ju
predali namenu v petek dopoldne, sta
bila prava delovna zmaga, praznik za
vso krajevno skupnost. Vrednost vseh
del je ocenjena na deset milijonov di-
narjev, ker v tem znesku niso všteti vsi
napori, vsa dela in čas, ki so ga v času
gradnje porabili Zibičani. Samouprav-
na cestno komunalna skupnost Šmar-
je je prispevala dober poldrug milijon,
krajevna skupnost Zibika 750 tisoč di-
narjev. Gozdno gospodarstvo, TOK
Kooperacija 300 tisočakov. Kmetijski
kombinat Šmarje 150 tisoč dinarjev in
najbližja krajevna skupnost Tinsko 60
tisoč. Tolikšen je bil torej delež širše
družbene skupnosti.
Razliko so "pokrili« krajani sami, s
tem, ko so se vsak dan zbrali in razširi-
li dotedanjo cesto, kupili in navozili
potreben gramoz (2500 kubičnih me-
trov), uredili odvodnjavanja in še po-
sebej^ v denarcih, prispevali za asfalt-
no prevleko, kar pomeni dva milijona
dinarjev! Številka pod črto, ki pomeni
celoten prispevek Zibičanov pa je nič
več in nič manj kot 7 milijonov dinar-
jev. Ce imamo pri tem v mislih, da jie v
Zibiki razmeroma malo gospodinj-
stev, potem je jasno, koliko je posa-
meznik prispeval po lastnih močeh, ta-
ko ekonomskih kot fizičnih. Ta poda-
tek se da razumeti tudi drugače.
Andrej Založnik, na primer, je pri-
speval za glavno cesto in asfaltiranje
dvorišča 850 tisoč dinarjev. Mirko
Planinšek za glavno cesto in odcep
pol milijona, Alojz Vizjak 220 tisoča-
kov, čeprav je od glavne ceste še ve-
dno oddaljen okoli 300 metrov. S tem
pa se dolga vrsta še zdavnaj ne kon-
ča. In če temu lahko rečemo rekord,
je to prav gotovo rekord posebne
vrste, saj v občini Šmarje pri Jelšah
do sedaj niso še nikjer občani toliko
prispevali kot prav v Zibiki.
Hkrati z izgradnjo ceste so v Zibiki
zgradili tudi sodobno zbiralnico mle-
ka, prav tako s prostovoljnim delom in
prispevki v dinarjih. Tudi to je delov-
na zmaga, ker je krajevna skupnost
izrazito kmetijsko območje v šmarski
občini.
Zato so v petek v Zibiki praznovali,
zato je zapel domač moški pevski zbor
in zato so se gospodinje ves dan vrtele
okoli štedilnikov, da bi ne bili gostje,
ki so jih na ogled nove ceste povabili,
lačni in žejni.
MARJELA AGRE2
SEPTEMBER 1984
NOVI TEDMK - STRAN 7
gentlurčani o varčevanlu pri mrtvih
ffekaieN občani tekmulelo ludi na pokopališčih
šentjurska socialistična zveza je
eni zadnjih sej razpravljala tudi o
^grebnih svečanostih. Večina raz-
^avljalcev je bila mnenja, da so po-
Lebi iz dneva v dan dražji in da na-
menjajo veliko preveč denarja za
yence. Zato so se ogreli za misel, da
v bodoče polagali na grobove le
^ine trakove, prihranjen denar pa
jamenili družini pokojnika, Rdeče-
mu križu ali drugim humanitarnim
organizacijam.
Seveda bi namenili denar družini
pokojnika le takrat, ko bi bila le-ta
materialno ogrožena. Velikokrat nam-
^eč ne gre za malo denarja. Čeprav so
je s predlogom vsi strinjali, so imeli
nekateri člani predsedstva pomisleke,
češ da gre za dolgoletno tradicijo, ki je
ne bo lahko odpraviti. Zato so se dogo-
vorili, da bodo o predlogu spregovorili
na skupščini, občani pa se naj odločijo
za ali proti. To pa ne pomeni, da Sent-
jurčani ne bi mogli varčevati vsaj pri
pogrebih zaslužnih funkcionarjev in
predsedstvo pri tem ne vidi nobenih
problemov.
V razpravi je bilo veliko govora tudi
o pogrebnih svečanostih, ki niso ena-
ke za vse občane Dogaja se namreč,
da marsikoga pokopljejo, ne da bi mu
kdorkoli spregovoril v zahvalo in v slo-
vo. To pa po mnenju predsedstva So-
cialistične zveze ni sprejemljivo, kajti
vsak občan je po svojih zmožnostih
prispeval svoj delež za razvoj okolja v
katerem je živel in s tem tudi za razvoj
družbe v celoti. Posamezni razpravljal-
ci so v zvezi s tem predlagali, da bi
nekaj pogrebnih govorov pripravili
vnaprej, tako da bi bili za vse podobni
in da bi se lahko v imenu krajevne
skupnosti, občine in družbe poslovili
od pokojnika tudi tisti", ki niso ravno
govorniki.
Nadalje so predlagali, da bi smiselno
skrčili tudi pogrebne obrede, ki ne sa-
mo da so dragi, temveč s svojo struk-
turo vse preveč spominjajo na cerkve-
no dediščino. Snobizem in željo posa-
meznih občanov, da bi tekmovali tudi
na pokopališčih, pa že sedaj skušajo
preprečiti s standardizacijo grobov in
spomenikov. Kot že rečeno, pa se v
predsedstvu Socialistične zveze zave-
' dajo, da ne bo šlo lahko, zato upajo, da
bodo začeli podobno razmišljati tudi v
ostalih občinah celjskega območja.
VILI EINSPIELER
Komisija za delovna razmerja
Doma upokojencev Šmarje pri
Jelšah 108
objavlja prosta dela in naloge
dveh bolniških negovalk
Pogoji.
uspešno končan program srednjega izobraževanja
zdravstvene usmeritve za zdravstveno varstvo - smer
bolničar.
Praksa zaželena.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom in poskusnim delom 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v
15 dneh po objavi na naslov:
DOM UPOKOJENCEV ŠMARJE PRI JELŠAH 108
Komisiji za delovna razmerja
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30
dneh.
Srečanje
pobratenih
že vse od leta 1977 pri-
pravljajo vsakoletna
srečanja mladih pobra-
tenih občin Trstenika,
Vrbovca in Laškega, vsa-
ko leto v drugi občini.
Letošnje, osmo sreča-
nje bo od jutri do nedelje
v laški občini. Ob tej pri-
ložnosti so pripravili
vrsto zanimivih športnih
in kulturnih prireditev.
Osrednja kulturna prire-
ditev bo v soboto zvečer v
Domu Dušana Poženela
Laško, kjer bodo prikaza-
li kulturne stvaritve iz
vseh treh občin. Nastopi-
le bodo folklorne skupine
iz Laškega, Vrbovca in
Trstenika.
VLADO MAROT
S pridnostjo lio asfaltne prevlelce
Krajani Otemne v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini, so znani po svoji pridnosti, saj se
udarniške akcije pri njih že kar vrstijo. Lani so zgradili vodovod, letos pa so se lotili 250 metrov
ceste, ki pelje v vas in ki naj bi dobila asfaltno prevleko. Dela bodo veljala dober milijon in pol
dinarjev, stroške pa zmanjšujejo z udarniškim delom. 2e doslej je vsako gospodinjstvo v vasi
opravilo nad 50 ur udarniškega dela. Foto- F BOGADI
Alojz Lenart
Številni domačini, oko-
ličani, prijatelji in znanci,
predvsem pa stanovski
obrtni tovariši, so se pred
dnevi v Podkraju pri Ti-
tovem Velenju poslovili
od Lojzeta Lenarta, dol-
goletnega frizerskega
mojstra v Šoštanju.
Pokojnik se je rodil v
številni družini 5. junija
1903. leta v Novem me-
stu, kjer se je izučil za fri-
zerja. Želja po zaposlitvi
ga je leta 1924 pripeljala v
industrijski Šoštanj, kjer
Se je zaposlil kot pomoč-
nik pri takratnem frizer-
skem mojstru Kolaku. Po
njegovi smrti je čez nekaj
let prevzel samostojno
Vodstvo salona v takratni
Frasovi hiši. Ko pa je An-
ton Toter zgradil na seda-
njem Trgu svobode novo
hišo. si je Lojze Lenart tu
Uredil moderen frizerski
salon za moške m ženske,
ki je bil v tistih časih med
obema vojnama znan da-
leč naokoli.
V Šoštanju je deloval
kot obrtnik frizersko
brivske stroke okrog 50
iet m v tem času izučil in
Vzgojil več deset vajencev
in vajenk frizersko briv-
ske stroke. Bil je natan-
čen in strog mojster, ven-
dar vedno vedre in vesele
narave. Pomagal je vsa-
komur, še zlasti finančno,
kdorkoli je potreboval
njegovo pomoč. Veliko je
bilo brezposelnih in reve-
žev, ki jih je bril in strigel
zastonj. Podpiral je tudi
številna društva, še zlasti
telovadno društvo Sokol,
zato ga je okupator zaradi
njegove narodne zavesti z
družino leta 1941 med pr-
vimi aretiral in izgnal v
Srbijo. Po vrnitvi je pričel
na navo in zaradi njego-
vega humorja so številne
stranke zopet rade zaha-
jale v salon, ki ga je imel
vse do leta 1974 - torej
več kot 40 let. Razen tega
je opravljal brivsko frizer-
ske storitve med obema
vojnama tudi v tedanjem
zdravilišču v Topolšici
pri Šoštanju.
Zadnja tri leta je zaradi
onemoglosti opustil obrt-
no dejavnost in se preselil
v Dom za starejše občane
v Titovem Velenju, kjer
smo ga številni znanci ve-
dno radi obiskali. Čeprav
je imel veliko raznih živ-
ljenjskih težav in bolezni,
je vseskozi ohranil vedri-
no, smisel za humor in
življenjski optimizem.
Zadnjo čast so mu izka-
zali ob mrtvaškem odru
številni obrtniki na častni
straži m ker ni imel več
sorodnikov, je za njegovo
zadnje slovo izredno lepo
poskrbelo Združenje
obrtnikov občine Vele-
nje. V. KOJC
Praznik posvečen
ukradenim otrokom
še eno pričevanje tragič-
nih vojnih grozot so v svoj
krajevni praznik vtkali kra-
jani Dolgega Polja. Ukra-
deni otroci«, danes odrasli
člani naše družbe, se vsako
leto udeležijo krajevnega
praznika na Dolgem polju
in mladim ob tabornem og-
nju pripovedujejo o svojem
tragičnem otroštvu.
Na Dolgem polju bodo
imeli proslavo jutri. Pričela
se bo ob 16. uri s slavnostno
sejo skupščine krajevne
skupnosti, nadaljevala s kul-
turnim programom in za-
ključila s srečanjem z ukra-
denimi otroci.
Ob tej priložnosti bodo
ocenili enoletno delo. Zado-
voljni so z delom društva
upokojencev, ki so ga usta-
novili šele pred dobrim le-
tom, a je le to uspešno začelo
sodelovati s krajevnimi ko-
misijami, zlasti s socialno
komisijo in odborom rdeče-
ga križa. Med najbolj aktivne
sodijo še vedno borci in vse
bolj tudi mladinci.
Z delovanjem frontne or-
ganizacije pa niso zadovolj-
ni. Upada zanimanje delega-
tov za izpolnjevanje nalog,
tudi za delegatsko šolo niso
pokazali dovolj volje. Zato
menijo v krajevni skupnosti,
jih največ dela čaka ravno na
področju poglabljanja dele-
gatskega sistema in zato izo-
braževanju delegatov. Po-
grešajo tudi sodelovanja
med sindikatom v krajevni
skupnosti in delovnimi orga-
nizacijami, čeprav je Dolgo
polje ena redkih krajevnih
skupnosti v celjski občini, ki
že vrsto let uspešno sodeluje
s šolami in delovnimi organi-
zacijami, ki so na njenem ob-
močju.
VVE
Dedek Mraz razmišlja
Tako kot vsem, se tudi
Dedku Mrazu vse bolj sveti v
denarnico. Nikakor pa si
kljub draginji ne more privo-
ščiti, da daril vsem mladim
od drugega leta do 4, razreda
ne bi prinesel. Pripravljalci
daril mu iz dneva v dan zatr-
jujejo, da dandanes še tako
skromnega darila ne bo mo-
gel kupiti za 30 starih jurjev.
Otrok pa je veliko. Dedek
Mraz ima resne skrbi, kaj in
kako kupiti, da bo prav za
vse otroke in njegov žep.
Zadnjič, ko ga je pot že za-
nesla v laško občino, da bi
poizvedel to in ono. je ugoto
vil, da SI darila zaslužijo vsi.
Ko pa je izvedel, da tamkajš-
nje združeno delo ne daje do-
volj velikega poudarka nje-
govemu obisku in prinaša-
nju daril za okrog 2500 otrok,
je bil razočaran. Prav gotovo
bi ga bilo v drugo škoda ra-
zočarati, da se slučajno ne bi
premislil in mimogrede na
koga pozabil.
VM
8. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEMBER 1
Kozjansko 1944
v počastitev 40-letnice prvega osvobojenega ozem-
lja na Kozjanskem so v Muzeju revolucije v Celju v
torek odprli zanimivo razstavo z naslovom »Kozjan-
sko 1944«. Bogato dokumentarno in fotografsko gra-
divo, zbrano na 49 panojih, zgovorno priča o tem,
kako je to osvobojeno ozemlje nastajalo in kateri so
bili najpomembnejši dogodki, ki so se dogajali na
tem ozemlju.
Razstava je kompleksno zgrajena tako, da zajema ce-
lotno obdobje leta 1944, od prvega močnejšega utripa
narodnoosvobodilnega gibanja po letu 1942, ko je
prišla na Kozjansko XIV. divizija m spodbudila hitro'
rast narodnoosvobodilnega boja!
Gradivo je Muzej revolucije dobil v poročilih, ki so'
ohranjena na Inštitutu za zgodovino delavskega giba- j
nja v Ljubljani, fotografski material pa delno tudi iz;
brežiškega muzeja, mariborskega muzeja revolucijo in j
IZ Muzeja revolucije Slovenije. Nekateri dokumenti in
fotografije so na razstavi »Kozjansko 1944« predstav-
ljene prvič. Razstava je po konceptu in osnovi popol-
noma nova. Predstavljene so šole, zdravstvo, vojaško
zdravstvo, mladinska organizacija in njeno delo in de-
lovanje slovenske protifašistične zveze.
Zelja delavcev Muzeja revolucije v Celju je, da bi si
razstavo, ki bo odprta do 30. septembra, ogledalo čim-
več učencev in dijakov. Razstavljeno gradivo pa bo iz
Celja potovalo tudi po nekaterih drugih krajih celj-
skega območja, zlasti po Kozjanskem.
MATEJA PODJED
Manj znano
Napotnikovo
delo
v Zavodnjah nad Šošta-
njem, rojstnem kraju Ivana
Napotnika, se domačini lah-
ko pohvalijo tudi z manj zna-
nim delom svojega rojaka, to
je dokaj velikim spomeni-
kom padlim vojakom v prvi
svetovni vojni 1914-18.
Zanimivo je, da je nekaj
metrov velik monoliten ste-
ber eno zgodnejših in večjih
javnih spomenikov domači-
na kiparja Ivana Napotnika.
Razen tega spomenika v Za-
vodnjah je na tamkajšnjem
pokopališču še naredil grob-
nico za Ročnikovo družino, v
Celju pa stoji pred pošto spo-
menik 92 padlim poštarjem
v NOB.
Poleg tega je naredil tudi
nagrobni spomenik znane-
mu koroškemu borcu Fran-
cu Puncerju v Braslovčah. v
Šoštanju sta njegovi deli še
spominski plošči revolucio-
narjema Božu in Dušanu
Mravljaku ter pesniku Ka-
juhu.
V. KOJC
ljubiteljski kulturniki pred novo sezono
Začelo se je izjemno živa-
hno in pestro. Iz ostaline
pretekle sezone je ostala
obilica problemov, ki ovira-
jo dober start v novo delov-
no sezono. Marsikatera sek-
cija želi živeti, delati in dati
svoj dostojni delež h kultur-
nemu življenju v občini, pa
kljub dobri volji tega ne
zmore - ker je njeno delo
odvisno tudi od »objektiv-
nih« razmer, v katere jih je
pahnil čas.
Glavne ovire bi lahko po
prioriteti in teži razvrstili ne-
kako takole: kadrovski pro-
blemi: strokovni, organiza-
cijski in izvajalski: problemi
prostorov in kulturnih do-
mov: amortizacija, vzdrževa-
nje in materialno poslova-
nje; financiranje: cene stori-
tev - predvsem kurjava, raz-
svetljava in cena prevozov;
odnosi in razumevanje v or-
ganizacijah združenega dela
ter njihova pripravljenost v
samih DO in v ljubiteljskih
kulturnih društvih; kvalite-
ten napredek: vsebinska za-
snova, posodabljanje progra-
mov, objektivna ocena last-
ne ustvarjalnosti in kritični,
vendar objektivni odnos do
drugih ustvarjalcev; pre-
skromno sodelovanje s po-
klicnimi kulturnimi usta-
novami: verjetno tudi zavo-
ljo težav v profesionalno or-
ganizirani kulturni dejavno-
sti; neorganiziranost: ali
preslaba organizacijska
trdnost v nekaterih društvih.
Število društev se je povz-
pelo na več kot 50, kar je ne-
dvomno zasluga tudi akcije
»»celjskega kulturnega utri-
pa«, ki smo jo pred leti priče-
li v okviru občinske organi-
zacije SZDL. Z velikim šte-
vilom društev pa je občutno
premalo zborovodij, režiser-
jev, dirigentov in drugih.
Zveza se sicer trudi izpolniti
vrzeli z organizacijo različ-
nih seminarjev, tečajev in
neposredno strokovno po-
močjo, vendar je kadrovsko
prešibka. Premalo je tudi
pravih organizatorjev - entu-
ziastov. K temu je nedvo-
mno prispeval tudi čas, v ka-
terem živimo: skomercializi-
rani odnosi, skromni osebni
dohodki in padec življenj-
skega standarda - gonja za
dodatnim zaslužkom, kar si
pa v ljubiteljski kulturni sfe-
ri ne morejo privoščiti. Izva-
jalci se vse prepogosto zado-
voljujejo z doseženo kako-
vostjo ter capljajo za raz-
vojem.
Prav pred novo sezono
smo pospešeno začeli reše-
vati prostorske probleme.
Stališče Zveze kulturnih or-
ganizacij in občinske konfe-
rence SZDL ne sme dovoliti
poti k slabšanju že tako sla-
bih prostorskih razmer v
kulturi. Kulturni dom »Svo-
bode« Celje je rešen: prizi-
dek k Hali Golovec naj bi bil
končan do 29. novembra pri-
hodnjega leta, sedanjega pa
bodo porušili. Godbeni dom
2PD >»F. Prešeren« je bil po-
rušen, vendar ga nismo
ustrezno nadomestili: te dni
potekajo razprave pri ZKO
in v okviru občinske uprave.
V nobenem primeru pa ni re-
šeno normalno plačilo amor-
tizacije (za tiste kulturne do-
move, ki so v lasti kulturnih
društev), ker zanjo ni bilo ni-
koli potrebnih sredstev. Že-
limo, da se v programih kul-
turne skupnosti to-reši v letu
1985. Veliko je tudi prostor-
skih problemov za plesne
ansamble (folklorni plesi,
balet, izrazni ples), za instru-
mentalne sestave ter druge,
vendar vse to skušajo rešiti
postopoma in z razumeva-
njem. Upajo tudi, da bodo te
dejavnosti dobile svoje pro-
store v opuščeni kasarni.
Posebno poglavje so tudi
prevozi: prihodi na vaje, ra-
zlični nujni prevozi ob po-
membnih nastopih ter okr-
njena gostovanja. Prav dragi
prevozi nas silijo, da se »spet
zapiramo« v občinske ali ce-
lo krajevne meje. Gostova-
nja so draga in nedostopna
za večino Kulturnih skupno-
sti, ki so želele prav z izme-
njavo programov popestriti
tudi lastno kulturno življe-
nje.
Zaostritev discipline v or-
ganizacijah združenega dela
je prizadela tudi številne lju-
bitelje. Ne gre za to, da bi
kulturni delavci zapuščali
svoja delovna mesta kar
vsevprek, gre za razumeva-
nje ob pomembnih priredi-
tvah in proslavah, katere si
brez sodelovanja amaterskih
sestavov ne moremo pred-
stavljati. Posebno poglavje
predstavlja tudi kultura v
osnovnih in srednjih šolah:
ZKO je za tako sodelovanje
zadolžena, pa se dogaja, da
še za svoje delovne obvezno-
sti nima ustreznih usposob-
ljenih kadrov, marsikje pa
tudi ne najde potrebnega ra-
zumevanja ali osnovnih po-
gojev za tako sodelovanje.
Največ težav je nastalo z uva-
janjem usmerjenega izobra-
ževanja in z zaostritvijo vre-
dnotenja dela na srednjih šo-
lah.
Največji napredek so ugo-
tovili na področju odraslih
pevskih zborov, žal pa mora-
mo ugotoviti, da z nekateri-
mi dejavnostmi ne morejo
biti zadovoljni: mladinsko
zborovstvo (Celje - festival-
sko mesto), lutkarstvo, Naša
beseda, itd. O vsem tem bo-
do spregovorili še pred za-
četkom letošnje delovne se-
zone.
Težave, ki so prisotne tudi
v profesionalnih kulturnih
zavodih, večkrat onemogo-
čajo tesnejše sodelovanje
med ljubitelji in profesional-
no organizirano kulturno de-
javnostjo. Kljub vsemu pa
prizadevanja niso izostala:
stroške za tako sodelovanje
je treba zagotoviti v okviru
kulturne skupnosti.
Kljub izpostavljenim teža-
vam pa lahko zapišemo, da
bodo amaterji z znano trdo-
vratnostjo, vztrajnostjo, po-
trpežljivostjo in ne nazadnje
z iznajdljivostjo dali svoj do-
stojni delež h kulturnemu
življenju celjske občine in
izven nje.
Štefan ZviZej
Giiianje mladili piscev
Pri republiški konferenci
Zveze socialistične mladine
je bila že pred leti dana po-
buda, da bi se po občinah
ustanovile organizacije
književne mladine Sloveni-
je, ki naj bi delovale pri ob-
činskih konferencah Zveze
socialistične mladine in
Zvezi kulturnih organiza-
cij. Tako naj bi v vseh obči-
nah ustvarili osnovne pogo-
je za delovanje in spodbuja-
nje mladih pri vseh oblikah
literarne dejavnosti.
Iz leta v leto se namreč po-
javljajo problemi kršenja
književnega in revialnega
prostora za mlade pisce, ki
so, cesto kot samozaložniki,
prepuščeni sami sebi in svoji
iznajdljivosti.
Pri občinski konferenci
Zveze socialistične mladine
Žalec so že ustanovili in ime-
novali iniciativni odbor, ki
bo oblikoval program dela in
skrbel za delovanje književ-
ne mladine, ki naj bi med
drugim organizirala tudi ser-
vis za samozaložnike in s
tem pomagala mladim pri iz-
daji njihove knjige. v sode-
lovanju s knjigarnami bo or-
ganizirala tudi distribucijsko
mrežo in s tem avtorje raz-
bremenila skrbi okoli proda-
je. In kar se zdi najbolj po-
membno: književna mladina
Slovenije bo omogočila di-
rekten vpliv na kulturno po-
litiko in odprla večjo mož-
nost pri uveljavljanju mladih
na literarnem področju.
Predvsem naj bi to postalo
gibanje mladih piscev in
uveljavljanje frontnosti Zve-
ze socialistične mladine.
JOLANDA USEN
Sporočilo bralcem
Zaradi obilice gradiva je v
tej številki izpadlo nekaj si-
cer rednih rubrik in prispev-
kov: feljton o gasilstvu v ob-
čini Celje, feljton po Guzaje-
vih sledeh, horoskop. Bralce
prosimo za razumevanje, vse
omenjene rubrike pa boste
našli v prihodnjem Novem
tedniku.
phibEditve
Dom krajanov Zagrad
v dvorani Doma krajanov bo jutri ob 16. uri predstav
Vandotove Pehte, ki jo bo izvedla gledališka skupina DP|
Svoboda Zagrad. Predstava bo za učence osnovne šol
Franca Kranjca in izven.
Kulturni dom Zarja Trnovljo
v Trnovljah, pred in v kulturnem domu bo v soboto, 2;
septembra, srečanje gledaliških ljubiteljev s celjskega ol
močja, ki se bo pričelo ob 8. uri s sprejemom udeležence;
Ob 9. uri bo predstava politične komedije Fede Sehovič
Kurbe, ob 12. uri pa se bo pričel delovni dogovor za sezon
84/85. Od 14. ure dalje pa bo družabno srečanje vseh udel«
žencev.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
v četrtek, 27. septembra ob 19.30 uri bo v Slovensker
ljudskem gledališču prva letošnja premiera. Na spored
bo delo Antona Pavloviča Cehova Striček Vanja. Pre(
stava bo za premierski abonma in izven.
Zdravniški dom Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma bo jutri zvečer ob 20. u
Večer folklore, na kateri se bodo predstavili člani društv
Tine Rožanc iz Ljubljane.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v razstavnem salonu je odprta razstava likovnih d
akademskega slikarja Dušana Lipovca. Razstavo si bos
lahko ogledali do 11. oktobra.
Laški dvorec Laško
v razstavnih prostorih Laškega dvorca je odprta skupil
ska razstava akademskega slikarja Branislava Vista-B
neta iz Doboja in kiparja Lojzeta Pongrašiča, člana Dru
tva likovnih amaterjev iz Celja. Razstavo si lahko ogleda
do nedelje, 23. septem.bra.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
Ob prazniku krajevne skupnosti Dolgo polje pripravi
tamkajšnje društvo razstavo likovnih del člana društ'
Marjana Ravnikarja. Razstavo, ki so jo odprli včeraj,
lahko v Pionirskem domu Cvetke Jerinove ogledate
danes in jutri.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava slikarskih in gi
fičnih del avtorja Todorče Atanasova. Razstava bo odpr
do nedelje, 23. septembra.
Dom kulture Šmarje
v domu kulture v Šmarju je odprta razstava, ki so
pripravili ob 150-letnici rojstva dr. Josipa Vošnjaka. R;
stavo si lahko ogledate še danes in jutri.
Muzej revolucije Celje
v spodnjih razstavsih prostorih Muzeja revolucije
odprta razstava z naslovom Kozjansko 1944. Razstavo
lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure
vključno 30. septembra.
Lapidarij Pokrajinskega muzeja
v lapidariju Pokrajinskega muzeja je odprta 18. razstc
nakita iz plemenitih kovin. Razstavo si lahko ogled
vsak dan do nedelje, 23. septembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trg
Celju bodo jutri ob 9. uri dopoldan odprli razstavo z na;
vom Naši protestantski pisci v besedi in sliki. Razstavi
lahko ogledate vsak dan v času, ko knjižnica posluje
bralce vse do 25. oktobra.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo,
septembra ob 10. dopoldan ameriške risane filme Ton
Jerry, popoldan ob 17. in zvečer ob 20. uri pa si boste lal
ogledali ameriški film Ben Hur.
Kinematografi v Celju
UNION: do 23. 9.: ameriški film ~ Jedijeva vrniter
ameriški film Tihotapci.
MALI UNION: do 22. 9.: ameriški film - Gloria.
METROPOL: do 23. 9.: francoski hlm - Vojna za oger
ameriški film Ninja maščevalec.
METROPOL - MATINEJA: 22. 9.: ameriški risani fil
Tomov skok - Jerry v jok.
DOM: do 23. 9.: slovenski mladinski film - Srečno Ke
in hongkonški film Enooki bokser.
SEPTEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Jože
Gorič
Člani turističnega druš-
tva Šempeter v Savinjski
dolini so se 4. septembra
1984 poslovili od svojega
dolgoletnega sodelavca
Jožeta Gonča. rojenega 3.
januarja 1911 v Založah
pri Polzeli.
Pokojni Jože je bil med
pionirji našega društvene-
ga dela. saj je postal član
društva kmalu po njegovi
ustanovitvi. Zaradi svoje
društvene aktivnosti, pri-
zadevnega dela in veselja
do dela v turizmu je bil
izvoljen v upravni odbor,
kjer je ostal vsa leta do
njegove smrti. Jože Gorič
je nesebično pomagal pri
društvenem razvoju in da-
jal vzgled pri prostovolj-
nem delu, ki je temelj da-
našnjemu materialnemu
stanju in ugledu društva.
Neumorno in marljivo je
delal pri urejevanju zapu-
ščene kapniške jame Pe-
kel.
Društvo je zapustil za
vedno, njegovo delo pa je
ostalo kot nepozaben spo-
min na požrtvovalnega,
neutrudnega in vzornega
turističnega delavca.
Turistično društvo
I Šempeter
2ičnlčar]i uskladili cene -
a žal ne z žepi smučarjev
Največ novosti na Hegli, klor bo urejen nov kompleks
smučišč .................______._________........____________________........_______________.
Tudi za smučarsl(a sredi-
šča celjsliega območja so z
izjemo RTC Golte, kjer bo-
do obrnili karte prihodnji
teden, že znane cene smu-
čarskih vozovnic za sezono
84/85. Cene so višje za 20 do
25 odstotkov, s tem da še ni
znano, po koliko bomo pla-
čevali prevoz z gondolami.
S takšnimi cenami verjetno
ne bodo zadovoljni ne smu-
čarji, a tudi ne žičničarji,
saj so cene vozovnic še ve-
dno precej pod ekonom-
skimi.
Novo smučarsko sezono
bodo v nekaterih smučar-
skih središčih pričakah z no-
vostmi. Največ takšnih, ki
omogočajo tudi boljšo smu-
ko, bo ha Rogli, kjer bo do
začetka sezone nared nov
kompleks smučišč Jurgovo.
Ob 1200 metrski dvosedežni-
ci in dveh 700 metrov dolgih
dvoosebnih sedežnicah, bo
25 hektarjev novih, kvalitet-
nih FIS slalomišč in prog za
veleslalom. Za okrepčilo
smučarjev bo na vsej Rogli
na voljo osem okrepčevalnic
in seveda hotel. Dnevna vo-
zovnica na Rogli bo veljala
450 dinarjev, celoletna pa v
predprodaji do 1. novembra
4000 din, potem pa bo za 20
odstotkov dražja. Za eno-
lončnico bo letos potrebno
odšteti 150 dinarjev.
Na Kopah letos novih smu-
čišč ne bo, dogradili pa bodo
180 novih ležišč v bungalo-
vih. Tudi tam bo cena žični-
ške vozovnice za odrasle 450
din, za otroke 300 din, toliko
bo stala tudi poldnevna vo-
zovnica. Za nočno smuko bo
treba odšteti 300 din, cena
vozovnice za penzionske go-
ste pa bo 350 din. Za cene
penzionov bo potrebno od-
šteti od 1080 do 1300 dinar-
jev, odvisno seveda od števi-
la postelj in od tega, v kate-"
rem mesecu želi kdo prebiti
zimski dopust na Kopah.
Cene smučarskih-vozovnic
za Golte bodo znane drugi
teden, za sedaj pa je jasno le
to, da je zanimanje za zimske
počitnice v Gornje Savinjski
dolini veliko in da so nekate-
re agencije pripravljene od-
»kupiti vse prenočitvene
zmogljivosti po ključu polno
za prazno. Na žalost bo po-
trebno počakati še na cene,
ki so za sedaj znane le za po-
čitnice na turističnih kmeti-
jah. Te cene bodo takšne kot
v poletni sezoni, od 600 do
900 din za polni penzion, s
tem da bodo gostje dnevno
plačali še 60 dinarjev za ogre-
vanje.
RADO PANTELIC
Nov prospekt
zasebniii gostiln
v založbi Zveze obrtnih združenj Slovenije je izšel
nov prospekt zasebnih gostiln na Slovenskem.
V njem je od 2200 zasebnih gostinskih obratov zbra-
nih 270 najboljših gostiln. Opisane so s podatki o na-
slovu, številu sedežev in ležišč ter obratovalnem času.
Na zadnji strani prospekta so naštete tudi gostilne z
galerijskimi prostori, v katerih pripravljajo občasne
razstave.
Seznam je pestrejši zaradi risb Andreja Novaka in
starih rekov o kuhinji in jedeh.
Podatki so razdeljeni po območjih: Gorenjska in
Ljubljana z okolico, Dolenjska in Bela krajina, Primor-
ska, Notranjska, Štajerska, Prekmurje in Medžimurje,
v okviru teh območij pa še po občinah. Za lažjo orien-
tacijo je pri vsakem območju narisana skica zajetega
slovenskega prostora. Ličen in dobro opremljen pro-
spekt je vsekakor tudi dober kažipot naše najboljše
ponudbe.,
Novosti »Evrope« niso muha enodnevnica
Kadrovske spremembe, večja aelovna disciplina In Izboljšan odnos do gostov
že precej je od tistih časov, ko je
bil v Celju le en hotel Evropa«, ča-
sov ugleda in imena, ki se je slišalo
daleč naokrog. Časi se spreminjajo,
hotelske zmogljivosti v Celju in oko-
lici so se povečale tolikokrat, da jih
je težko izraziti s statističnimi indek-
si, tudi ceste so obšle mesto, tako da
poslovanje blizu rdečih številk za ho-
tel ni bilo več redkost. V hotelu, ki je
že nekaj časa pod Emoninim okri-
ljem, se trudijo, da bi svojim stori-
tvam povrnili nekdanji ugled.
Pred nekaj meseci so dobili tudi no-
vega pomočnika direktorja, Avgusta
Fekonjo, gostinca s 30 letnim stažem,
ki je bil zadnjo polovico svojega go-
stinsko turističnega dela vodja gostin-
stva v hotelu Slon Ljubljana. Ob tem
so poskrbeli še za druge kadrovske
spremembe, se dogovorili o delovni
disciplini in odnosu do gcjstov, vse z
željo, da napak v prihodnosti ne bi bilo
in da se bodo gostje v Evropo radi
vračali.
Bistvena je že sprememba ponudbe,
ki so jo uvedli v času trajanja obrtnega
sejma. To specializirano ponudbo slo-
venskih narodnih jedi bodo že v mese-
cu oktobru nadomestili z jedili mad-
žarske narodne kuhinje, ki jo bodo
stregli v izvirni madžarski narodni no-
ši, vse skupaj pa popestrili z glasbo
ciganskega orkestra. Pri novem kora-
ku, ki so ga storili v hotelu Evropa, ne
gre le za muho enodnevnico, saj bodo
z izvirno ponudbo nadaljevali skozi
vse leto s ponudbo hrane različnih na-
cionalnih kuhinj, jedilniki in tudi vsa
ostala ponudba pa bodo drugačni tudi
ob silvestrovanju, v času pustnih šeg
in ob podobnih praznikih in časih na-
rodnih običajev.
Za dobro poshjvanje je pomembna
tudi zasedenost prenočitvenih zmog-
ljivosti, zato pripravljajo posebne zim-
ske in poletne programe, v katerih go-
stom ne ponujajo le postelje in hrane.
Seznaniti jih namreč nameravaJT) tudi
z znamenitostmi širšega celjskega ob-
močja, v ponudbo pa vključiti športno
rekreacijske objekte kot so bazen in
savna v Golovcu, tenis in ostala šport-
na igrišča, ter tako izkoristiti vse, kar
Celje z okolico ponuja. Zavedajo se
namreč, da lahko s tem, ko bodo njiho-
vi gostje kosili kje zunaj, na izletu, naš
turizem pridobi veliko več, kot pa bi v
primeru, da goste ljubosumno zadržu-
jejo le v svojem, hotelu. Prav tega pa se
v našem turizmu še vse premalo zave-
damo.
RADO PANTELIC
10. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEMBER 1984
Kakovost in izvozni prodor
temeljni usmeritvi Agrosa
Združena industrija kme-
tijskih strojev in opreme
AGROS je v desetih letih
združila najpomembnejše
slovenske proizvajalce
kmetijske mehanizacije in
se tako v izjemno kratkem
času uveljavila na zahtev-
nih tujih tržiščih, saj danes
sodi med največje tovrstne
proizvajalce v Evropi.
V sozdu AGROS izdeluje-
jo sto različnih vrst strojev,
na leto pa približno 100.000
po količini. Vrednost celolet-
ne proizvodnje, ki jo vsako.
leto praktično za loto vna-
prej prodajo kar na radgon-
skem kmetijskem sejmu, se
je približala 70 milijonom
dolarjev oziroma 11 milijar-
dam dinarjev, od česar pro-
dajo samo na konvertibil-
nem tržišču strojev in opre-
me v vrednosti 17 milijonov
dolarjev in še za milijon do-
larjev na klirinški trg.
Doslej so se uveljavili na
tržiščih Avstrije in Italije, ka-
mor največ izvažajo, pa tudi
v Zvezni republiki Nemčiji,
Veliki Britaniji, Norveški in
Grčiji, prav zadnje čase pa se
jim odpira še zahtevno šved-
sko tržišče. Vse to so minuli
petek v šempeterskem Agro-
su zelo nazorno demonstrira-
li s svojimi proizvodnimi
programi in izdelki, v glav-
nem pred poslovnimi part-
nerji iz tujine in domačimi
gosti, ter preizkušali tudi na
njivah in travnikih kmetije
Zmet pri Preboldu.
Letošnji 10-letni jubilej je
sozd V GROS proslavil s po-
udarki na kakovosti svojih
izdelkov, kar mu je v veliki
•meri tudi uspelo, saj so re-
klamacije občutno zmanjšali
oziroma razpolovili, čeprav
jih že prej niso imeli veliko.
V neposredni jubilejni ok-
vir Agrosa so konec minule-
ga tedna sodili trije dogodki
in prireditve: posvetovanja z
geslom znanost za prakso,
kjer je bil poudarek na vlogi
Agrosa pri pospeševanju do-
mačega kmetijstva, izvozna
manifestacija in demonstra-
cija Agrosove kmetijske me-
hanizacije ter slavnostna se-
ja delavskega sveta z zaklju-
čkom sindikalnih športnih
iger. Zaključnih slovesnosti
se je udeležil tudi predsed-
nik slovenskih sindikatov
Marjan Orožen, ki je v svo-
jem nagovoru poudaril, da
nas iz krize in v nadaljnji na-
predek naše družbe in go-
spodarstva lahko popeljejo
le takšni proizvodni progra-
mi, ki bodo omogočali višjo
raven proizvodnje in gospo-
darjenja, višji dohodek, višjo
raven samoupravnih odno-
sov ter višje osebne do-
hodke.
Predsednik sozda Agros
Leopold Rajh pa je ob anali-
zi motenj v proizvodnji na-
povedal, kakšne možnosti so
še pri zaokroževanju Agroso-
ve reprodukcijske verige, v
kateri mora vsak člen dose-
gati vrhunske rezultate.
Mož losti zaokrožitve so še v
kovaški tehnologiji, pločevi-
narstvu, delno v hidravliki in
proizvodnji izdelkov manj-
ših serij, čeprav bi bila do-
brodošla tudi traktorska pro-
izvodnja.
MITJA UMNIK
Pripravljeno za Jesensko setev
Tudi v kmetijski zadrugi
Slovenske Konjice se pri-
pravljajo na setev pšenice,
za katero bi bilo najbolje, če
bi bila v zemlji v zadnjih
dneh oktobra. Semena so
naročili in tudi z gnojili,
upajo, da ne bodo imeli te-
žav.
Tako naj bi letos v konjiški
občini kooperanti zadruge
posejali pšenico na 120 hek-
tarih, zadruga v lastni proiz-
vodnji pa še na 30 hektarih,
kar naj bi skupaj ob normal-
ni letini dalo približno 500
ton pšeničnega zrnja.
Na novo pa so posejali na
zadružnih poljih ogrščico, in
sicer na 12 hektarih. Ta je že
v zemlji, pridelek pa bodo
prodali oljarni v Slovenski
Bistrici, ki je letos spodbudi-
la večje posevke ogrščice v
Sloveniji, zlasti na Štajer-
skem.
Posebnih težav v zvezi z
jesensko setvijo v Sloven-
skih Konjicah torej ne priča-
kujejo.
V laški občini tudi letos
ostajajo pri lanski obvezno-
sti, posejati pšenico na 50
hektarih, iz katerih priča-
kujejo 100 ton pridelka
tržnih viškov pšenice. Gno-
jil imajo dovolj na zalogi, se-
mena pričakujejo v teh
dneh, s kmetijsko mehaniza-
cijo pa tudi ne bi smeli imeti
problemov, saj si kmetje-
kooperanti pomagajo med
seboj, še največ v okviru
strojnih skupnosti.
V celjski občini te dni še
usklajujejo setvene načrte.
čeprav ne kaže, da bodo po-
vršine s pšenico povečevali.
V SZDL so že pripravili vse-
bino in rokovnik za kmetij-
ske sekcijske razprave po
krajevnih skupnostih, ven-
dar še niso znani vsi pogoji,
zato so zaenkrat rokovnik še
zadržali v predalih.
V žalski občini načrtujejo
letos za njivske površine ob
setvi žit 350 hektarov za
pšenico, od tega v družbe-
nem sektorju 132 hektarov
in 130 hektarov pod ječme-
nom. Detelje, lucerne, rži in
drugih krmnih rastlin pa bo-
do posejali na 24 hektarih. V
primerjavi z lani zmanjšujejo
površine s pšenico v družbe-
nem sektorju, ker le-ta nima
možnosti zamenjati pšenice
s koruzo.
Vzrejajo bikce
Ivan Založnik iz Brezna
pri Vitanju je kmet z 20 hek-
tarji zemlje. Od tega je polo-
vico obdelovalne površine.
S pomočjo umetnih gnojil
mu uspe pridelati dovolj
krme za 18 glav živine. Pred
leti je potreboval pet ton
gnojil, letos pa je količino
zmanjšal na dve toni, ker je
njihova cena previsoka. Iz-
gubo je delno nadomestil z
domačim gnojem.
Ukvarja se predvsem z re-
jo bikov. Letos jih je v proda-
jo odšlo že osem. Pri reji se
poslužuje predvsem doma
pridelane krme. Posebnih
krmil ne uporablja, vendar
kljub temu doseže njegovo
»blago« dovoj visoko kvali-
teto,  da  ga dobro proda.
Ivan bi rad prodal tud
mleko, vendar je najbližji
zbiralnica predaleč, da bi si
to izplačalo. Lahko bi posta
vili zbiralnico bliže njihov
domačiji, vendar je Ivan edi
ni interesent za to.
Prideluje tudi nekaj pšen
ce in koruze, vendar le za d(
mačo uporabo.
Ivan je kooperant kmeti
ske zadruge Slovenske K(
njice, ki mu je pred leti da]
posojilo za gradnjo noveg
sodobnega hleva. Ivan prav
če bi se danes odločil 2
gradnjo novega hleva, se 1;
najbrž posojilu odrekel, kei
so obresti previsoke. Zelo p
mu koristi strokovna pomoi
zadruge. ^ p
Širjenje inovacij na področju
Industrijske opreme in prodor elektronike
To so nove usmeritve v TOK MEGA Žalec
TOK Mega je temeljna or-
ganizacija kooperantov, ki
obstaja od 1980 leta. V svoji
proizvodnji povezuje že nad
200 nosilcev samostojnega
osebnega dela iz vse Slove-
nije in tudi iz drugih repu-
blik.
Tem obrtnikom, njihovim
kooperantom, nudijo lastne
proizvodne programe in sto-
ritvene aranžmaje za tehno-
loške procese proizvodnih
delovnih organizacij.
Med seboj povezujejo tudi
obrtnike kooperante, ki proi-
zvajajo delovne naprave, pri-
prave, opremo in orodje za
potrebe kmetijstva in goz-
darstva. Tudi vse tiste, ki iz-
delujejo drobne predmete iz
kovine, plastike, papirja, le-
sa in drugih materialov za ši-
roko potrošnjo po naročilu
kakor tudi za neznanega
kupca.
Pri TOK Mega pripravlja-
jo aranžmaje pri izvajanju
gradbenih del na objektih
visokih gradenj, vse vrste
adaptacijskih del in vzdrže-
vanje industrijskih tirov,
izvajajo zaključna obrtni-
ška in inštalacijska dela,
nudijo tudi vso pomoč pri
pripravi tehnične doku-
mentacije.
Za različne dejavnosti nu-
dijo poslovne obratovalne
prostore v obrtnem centru v
Novem Celju.
Megovi kooperantje so
pretežno iz drugih občin,
najmanj jih je iz žalske. Pre-
dnost dajejo tistim članom,
ki so že vključeni v njihov
tozd, v kolikor se pa kažejo
potrebe, vzamejo tudi takš-
ne, ki imajo lastne tehnične
zmogljivosti.
Stroke, ki jih v okviru Me-
ga kooperanti razvijajo, so
zelo različne. Prevladuje ko-
vinsko predelovalna, sledi
predelava lesa, plastičnih
mas ter grafična in tiskarska
stroka. Imajo tudi obrtnika,
ki pripravlja računalniške
aplikacije, vključno s kreaci-
jo proizvodnje obrazcev.
Zelo se širijo inovacije na
področju industrijske opre-
me, predvsem pri filterskih
napravah za proizvodnjo
električnih aparatov ter naj-
novejša inovacija iz področja
računalništva - inštrument
za tekste psihoanalize.
Precej je tudi inovacij na
medicinskem področju, za
humanizacijo bolnikov in-in-
validov (ležalna blazina.
V Tok Mega se ukvarjajo
tudi z elektroniko na področ-
ju kmetijstva, gozdarstva in
lovstva. Skonstruirali so
aparaturo, ki se že uporablja
večnamensko in služi vsem
zgoraj naštetim dejavnostim.
To je naprava, elektronsko
vodena, ki služi za ograjeva-
nje živali ter tudi ščiti kme-
tijske površine pred divja-
čino.
Vse te nove proizvodne
programe načrtujejo v tok
Mega v Žalcu v tesnem sode-
lovanju z znanstvenimi insti-
tucijami.
V letošnjem letu razvijajo
v Tok Mega novo dejavnost:
obrtna gradbeno inštalacij-
ska dela, največ na rekon-
strukcijah industrijskih ob-
jektov, pretežno v maribor-
ski občini.
TOK MEGA se predstavlja tudi na letošnjem 17. mednarodnem sejmu obrti.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Tehnik Mičo Tatarevič in napovedovalka Silva Železnik med oddajo, katere gost je bil
družbeni pravobranilec samoupravljanja.
starost nI vselej
porok za kakovost
Ta ugotovitev še posebel vella za opremo, s katero še
vedno oddaja druga najstarejša lokalna radijska postaja v
Sloveniji - Radio Celje
Radio Celje, ki praznuje
te dni 30-letnico, je začel de-
lovati kot druga lokalna ra-
dijska postaja v Sloveniji,
19. septembra 1954. Kolek-
tiv je naredil v tem času ve-
liko razvojno pot, tako v
programskem smislu kot v
obsegu oddajanja, zato smo
se odločili, da vam predsta-
vimo, kako in kje nastaja
naš program in kdo ga
ustvarja.
Sporeda Radia Celje si da-
nes ni mogoče predstavljati
brez tehnikov Janeza Klanj-
ška. Bojana Piška m Mitje
Tatareviča, ki gospodarijo v
studiu in skrbijo za nemote-
no oddajanje sporeda. S tem
pa imajo zadnje čase nemalo
težav, kajti tako mešalna mi-
za kot posamezni magneto-
foni in gramofoni so že od-
služili svojo dobo. Tehniki
zaradi tega porabijo skoraj
polovico rednega delovnega
časa za vzdrževanje in popra-
vila aparatur. Kot zaenkrat
kaže, pa se tudi njim obetajo
boljši časi, kajti še letos bo
dobil radio novo mešalno
mizo. Zahvala za to gre zdru-
ženemu delu celjskega ob-
močja, ki je prispevalo potre-
Delo tehnikov ni vezano le na studio, kajti v programu
Radia Celje so tudi Javne radijske oddaje. Izvedba le-teh
je še posebno zahtevna, če jih prenašamo v živo. Tako je
bilo tudi lani pozimi v Marija Reki. Na sliki so: tehnik
Bojan Pišek, novinar Janez Vedenik in Avgust Dobriha,
predsednik krajevne konference Socialistične zveze Pre-
bold.
ben denar. S tem pa se odpi-
rajo tudi nove možnosti za
kvalitetnejše in zanimivejše
oblikovanje radijskega pro-
grama. Ce bo dovolj denarja
za nakup kombija, bo na-
mreč na razpolago dovolj
opreme za reportažni avto.
To pa pomeni, da bo v spore-
du Radia Celje še več kon-
taktnih in živih oddaj.
Za oblikovanje radijskega
programa je odgovoren glav-
ni urednik Miran Korošec, ki
oblikuje večino govornih od-
daj, predvsem pa urejuje in-
formativni del programa, po-
ročila in kroniko. Seveda mu
pri tem pomagajo vsi novi-
narji, ki so iz dneva v dan na
terenu in prinašajo sveže no-
vice. Spored radia pa bi bil
dolgočasen brez glasbe. Za-
njo in sploh za vrsto glasbe-
nih oddaj skrbi glasbeni ure-
dnik Franček Pungerčič. Fo-
noteka je poleg studia in je
zaradi številnih plošč in tra-
kov s posneto glasbo že kar
premajhna. Zato je pri tem
izredno pomemben skrbno
urejen arhiv, kajti drugače bi
bilo nemogoče najti želeno
glasbo.
Del radijskega programa
so tudi čestitke in pozdravi
ter ekonomska propaganda,
ki je glavni vir dohodka. Za
to skrbijo Majda Klanjšek,
Jožica Dajčar, Manja Zohar
in propagandisti tednika in
radia. Jožica in Majda spreje-
mata čestitke in pozdrave,
pri tem pa irrjata večkrat te-
žave, ker marsikdo želi izbra-
ti pesmi, ki so že tako stare,
da zaradi dotrajanosti plošč
niso več primerne za poslu-
šanje. Stranke to razumejo
in skupaj z Majdo ali Jožico,
izberejo drugo pesem. Manja
pa sprejema in oblikuje eko-
nomsko propagandna sporo-
čila.
Vse skupaj pa, poleg novi-
narjev, posredujejo poslušal-
cem Radia Celje napovedo-
valci: Janez Vedenik, Bo-
gdana Grobelnik, Nada Bo-
žič, Tone Skerbec, Mateja
Podjed, Alfonz Kumer, Silva
Zeleznik, Dominika Berk.
Ernestina Popovič in Miha
Macur. Tudi njihovo delo ni
enostavno, saj velikokrat do-
bijo vesti ali poročila v roke
zadnji hip in jih morajo pre-
brati, ne da bi imeli čas, da se
vsaj malo pripravijo. Poleg
tega skušajo tudi smiselno
povezovati program, kar za-
radi izredno različne vsebine
sporočil in oddaj ni niti malo
preprosto. Zato prihajajo v
studio mnogo prej, kot se za-
čenja njihov delovni čas in
redno poslušajo radijski pro-
gram. Delo pa jim tudi omo-
goča, da so vedno na teko-
čem z dogajanjem na celj-
skem območju in bogatenje
lastnega znanja, saj so na va-
lovih Radia Celje velikokrat
na sporedu strokovne in pro-
blemske oddaje.
VILI EINSPIELER
Foto: EDI MASNEC
Majda Klanšek in Jožica Dajčer v pisarni, ki jo mnogi
poslušalci dobro poznajo, saj tu sprejemata čestitke poslu-
šalcev. ]
Tehnik Janez Klanšek v bodočem drugem studiu, med
popravilom enega od studijskih magnetofonov.
MoJ dan v studiu I
Čeprav je minilo že trideset let, odkar je začel
oddajti Radio Celje, naši tehniki še vedno ne mo-
rejo shajati brez žag, pil, cvikcang, macol, letkol-
na, drejpanka in podobnih pripomočkov.
Tako je bilo tudi to jutro, ko sem prišel z belež-
nico v studio in zalotil tehnika Mičota, kako se
dere: »Cepec, kam si spet založil pilo«. No ta cepec
je bil tokrat Bojči, maher med tehniki, kot to rad
pravi radijski šef. Od nekod je le privlekel pilo in
Mičo je lahko opravil eno svojih najnujnejših ju-
tranjih opravil. Eden izmed magnetofonov ga na-
mreč ne jemlje resno, če ga Mičo k temu ne pripra-
vi s pilo. Nad tem zastojem se ježe začel pridušati
uglasbljeni Franček: »Pohiti, vrag te pocitraj, kaj
ne vidiš, da imam na vezi Veselo jesen«. Sicer pa
je Franček dokaj uravnotežena prisebnost, če slu-
čajno ni kdo izmed sodelavcev preveč nepazljiv in
ne zahteva od njega, da mu poišče katero izmed
plošč. Ce zanemarimo te male nevšečnosti, je čas
pred začetkom rednega sporeda minil dokaj mir-
no. V studio je pridrvel le še radijski šef Miran, ki
pa tokrat ni imel časa za neumestne pripombe, saj
je prva poročila uredil in prinesel le nekaj sekund
pred osmo.
Jutranji program Radia Celje se je tako začel
brez posebnih stresov, veliko zaslug za to pa ima
pila, ena redkih aparatur v studiu, ki nikoli ne
odpove. In že je napovedovalka Ernestina odbrze-
la povedati poslušalcem, da je zunaj megla, kar pa
še ne pomeni, da bo meglen tudi program naše
osrednje lokalne radijske postaje. Začel se je tudi
Petkov mozaik in Mičo je ves ta čas vneto stikal
po gumbih, menjaval plošče, kijih tokrat ni izbral
sam, z enim uhljem poslušal ljubljanski radijski
spored, z drugim pa Ernestino, ki jo je vedno
utišal v pravem času, ne da bi ga pri tem kakorko-
li motil vrvež in živžev, ki se je odvijal za njego-
vim hrbtiščem. Našel je tudi čas, da je mimogrede
zalotal nekaj žic in s kleščami obračunal z enim
izmed neubogljivih potenciometrov. Šef je nekoč
dejal: »Ni ga pod soncem, ki bi s takim veseljem
opravljal svoje delo.« Bojči pa takoj vodo na svoj
mlin: »In to za tako nizko plačo.«
Čeprav radio med deseto in petnajsto uro ne
oddaja, se šele takrat začne za tehnike pravo gara-
nje, kajti snema se vse mogoče, še bolj pa nemogo-
če. Zato je bil Janez, tehniški veteran, še kako
dobrodošel, ko je okoli ene ur« popoldne ves čil tn.^
sit
Boi
la p
najl
dV9,
hliii
nači
Miči
staj
sko^
z »tt^
se!,
vrsti
so v
dr/a,
km,
vali.
Ijub^
Ni
diu,
kot
rekt
zabt
heta
Ali I
tam
nuje
ni n
moj
kiloi
igra
cij..
opn
kjer
pir.
Vi
dop6
duet
stud
pa, i
izmt
gnai
Sic«
mlai
gosi
vel <
»Z vsako mil
Na pogorišču pri Jerebovih na Resniki
V soboto dopoldne
Pri Jerebovih na Resniku
pod Roglo se je tistega 25.
avgusta zdramilo jutro v vsej
svoji lepoti. Visoke smreke,
ki obdajajo majhno domači-
jo in ji dajejo zavetje, so pele
skupaj s pticami. V hlevu se
je oglašala živina. Gospodar
Anton in gospodinja Leopol-
dina sta hitela, da bi v jutra-
njih urah čimveč postorila,
kajti kasneje ju je čakala še
kopica opravil pri gradnji
njihovega novega doma. De-
kleti, Jožica in Dragica, sta
brez zle slutnje sanjali o...
kdo bi vedel o čem. Potem je
mama pripravila zajtrk in bi-
la malo slabe volje, ker že pol
noči in tudi dopoldne ni bilo
električnega toka.
Na fratah Rogle so se ogla-
šale krave s paše. Utrip vsak-
dana v tem lepem kotičku na
skoraj tisoč metrih je za ne-
kaj trenutkov zmotila le tu-
ristka, ki je povpraševala za
pot do domačije s kmečkim
turizmom. Jerebovi so jo
vljudno pospremili kos poti,
potem pa so kazalci na stari
budilki že naznanjali čas ko-
sila.
Ura brez kazalcev
Gospodar Anton se je bil
ravno namenil k delu pri no-
vi hiši, saj je moral izrabiti
lepo prosto soboto, kajti si-
cer je kot gozdni delavec
Gozdnega gospodarstva Slo-
venske Konjice cesto na de-
lu po pohorskih gozdovih
dvanajst ur in še več, če je
potrebno. Tako je vseh dvaj-
set let, kolikor se je bil zapi-
sal temu poklicu. Medtem je
ura tik-takala v sobotn
poldne. Bilo je trinaj
petnajst minut, tega si
ton še vedno dobro s]
nja, ko je zgoraj nad hiš
je bila električna nape
zahreščalo, siknilo in
plamen skočil na hišo. ■
lo se je v trenutku," je
dnevi še ves pretresen r
gorišču svojega doma i
vedal Anton. Mamo so <
solze in še danes skoi
more verjeti, da jim je 2
lo vse, kar so imeli. Pra\
"Gori!" je zaklical d
je bil le nekaj kol
vstran, pri novi hiši. 1
grozi ga vendarle ni :
panika. Spomnil se je ti
čudnega brska v elek
napeljavi in vedel, da b
življenjsko nevarno se
vedru vode. Leopoldini
stal dih, jela je klicati n
moč. Jerebova domačij
stoji na samem. Njene
je nosil veter v doline ir
ge. Ogenj pa je vse bolj
ral njihov dom. Dim, ki
jel viti nad vrhovi mog'
smrek je kmalu priklic
sede. Potem je nekd^
klopil električno napelj
se spominja Anton in
potem smo hiteli gasiti
klicali smo gasilce. Prii
kolikor hitro so mogli i
redili, kar je bilo v nj
moči. A kaj, ko je to
skoraj tisoč metrih p
vode zelo slab, treba j'
kopati v spodnjem j
Medtem smo gasili kai
bolčnikom, ki smo ga ii
sodu. Zdi se mi, da so i
te bliskovito min'
Ogenj je medtem že pr
čil na hlev, lizal je zido^
ve hiše, ki so jo branili

NOVI TEDNIK - STRAN 13
\ Celje
ttudio. .\o lačna tudi Mičo in
A sta tned snemanjem pospravi-
Lvadne klobase, ki je Bojčiju
^tia. Prigospodita pa tudi ona-
popoldne. Začelo pa se je pri-
r^plesalka Gordana je na vsak
^0 reči: -Oprosti« in ker sta
pjii ravno tako sentimetalna,
to težko in zapleteno besedo
l^/iiia. Nato je prišel radijski šef
, in Bojči je zinil: »Kakšne no-
I sta noge vzela v studio mimo
pije šef odpeljal »Rdeči križ«,
URoman z Ali babo, Mateja, ki
^rati« Konus, Milena, ki je »iz-
filmsko pregledani Brane,
Škerbec in še bi lahko našte-
tulili tudi telefoni in grmel je
fettki poslušalec, ki bi bil v stu-
fodlje izluščil nekaj podobnega,
^3 ni več, ti je žal, da mu nisi
f pes, imam strašno gužvo... ker
\\iientje odstop generala Pinoc-
\ katerem Rdeči križ izgublja...
kje imaš letkoln, da zalo-
gi sejem obrti v Celju ...ki praz-
večjih socialnih pomoči... ker
t so na vadne klobase... Andžele
že prišel na vrsto za... nekaj
iga zrelega paradižnika... ki
itt je... nova žrtev demonstra-
)pirci pri Petelinšku... ki jih
lidariju Pokrajinskega muzeja,
lenico zavijemo v časopisni pa-
rna poslušamo Radio Celje...
I, tako je minilo tudi to naporno
je popoldne delal družbo le še
\na. Znajo pa biti popoldnevi v
ivi. Recimo ko reče Fonzi: »Pe-
» si skuhala« ali pa, ko se kdo
Bikov odloči: »Za tak majhen
p garal. Fantje, dajmo štrajkat!«
pnski oddaji, ki jo vodijo rosno
taice, nekaj deset let gor ali dol,
ti^Qvatebriga. In tako sem preži-
kadia Celje.
VILI EINSPIELER
Na kmečki tomboli je bilo deset tisoč ljudi
Ciani turističneRa društva z
Vranskega so letos izguliili že
kar precej živcev. Zaradi vre-
mena. Večina prireditev je
namreč v poletnih mesecih na
dvorišču grada Podgrad,
kakšno pa je letos vreme, tako
vemo.
Ko so organizirali festival
zimzelenih melodij, je prene-
halo deževati dve uri pred za-
četkom. Ko so organizirali pri-
reditev Kdor išče, ta najde, je
sonce kot za stavo sijalo ves
teden, na dan prireditve pa je
deževalo. Ko so preteklo nede-
ljo organizirali tretjo kmečko
tombolo, je prav tako deževalo
vse dopoldne in vrli organiza-
torji niso vedeli, kaj naj store.
Potem so rekli, kar bo pa bo in
odločili so se, da tombola bo.
Za takšno odločitev jim sedaj
prav gotovo ni žal. kajti na
Vranskem se je zbralo kakšnih
1 ().()()() obiskovalcev, ki so
vztrajali in preizkušali svojo
srečo. Vmes je sicer nekajkrat
pričelo deževati, vendar to do-
bre volje ni skalilo. Tombolo
so izpeljali do konca in veseli
preštevali dobiček.
O dobitkih seveda vse lepo.
Konj lipicanec, krava, tele,
prašiči, grozdje, sodi, kokoši,
zajci, ozimnice, vreče krompir-
ja, koši, grablje... Vse zares v
kmečkem stilu, v teh časih pa
so takšni dobitki še kako do-
brodošli! Kot zanimivost velja
zapisati, da je enega glavnih
dobitkov - kravo prejel fant iz
Latkove vasi. ki je imel srečo
že na tomboli pn Šempetru v
Savinjski dolioK kjer je dobil
avtomobil Zastava 101. Tisoči
obiskovalcev so sicer žvižgali,
toda fant se zaradi tega ni niti
malo sekiral. Pripomnil je, da
je mnogo bolje, če so drugi nje-
mu nevoščljivi, kot pa da bi on
bil drugim. Pa še verjamemo
mu.
Ppred.sednik turističnega
društva Vlado Rančigaj pravi,
da bodo takšne tombole tudi v
bodoče in to mu radi verjame-
mo. Dobitki bodo ostali takšni
kot letos in prejšnja leta in
prav v tem je čar te tombole.
Za zaključek je igral ansambel
Henček ter v dobro voljo spra-
vil še tiste, ki so ostali praznih
rok.
Sezona večjih turističnih pri-
reditev je tako na Vranskem
končana. Prepričani smo, da
bo tudi prihodnja, naslednje
leto, prav tako pestra. Sicer pa
v takšne ljudi, kot so Vrančani,
ne gre dvomiti.
J. V.
Fotografiji: EDI MASNEC
nas Je bilo manj!«
kuje solidarnost
p tako široke pomoči«, pravijo Jerebovi z Resnika, ki jim je ogenj do tal upepelil dom,
Mžčas obupali že tistega usodnega dne. Nič nam ni ostalo. A občutek, da nismo ostali
V>je veliko vreden.«
Ožgani zidovi, budilka brez kazalcev, v ozadju pa novi
dom, ki bo po zaslugi vseh, ki so priskočili na pomoč, za silo
nared do prvega snega.
I^^bla smrek v gozdu in
vse, kar nam je bilo
l^ga in dragocenega v
domu. Rešili smo dve
j^^lji, mizo in nič več. Z
minuto nas je bilo
^j- Iz hleva smo rešili živi-
Idve kravi, svinje so kot
^ Uma   letale  naokrog,
'""^li so stroji, obleka, šol-
' '^'ijige, ozimnica, osem-
tisoč dinarjev za elek-
napeljavo v novi hiši,
•^og, krma... vse. Samo
J^^Ji   smo   v   pogorišče,
r^^ali smo staro budilko,
sta kazala pol tri po-
Potem sta odpadla.«
I* Jerebovih se je čas za
nekaj dolgih trenutkov usta-
vil. Niso vedeli ne kod ne
kam. Se spomini so zgoreli.
Človek človeku
človek
Naslednjega jutra so smre-
ke okoli pogorišča vršale
isto, vsakdanjo pesem. Dru-
žina je tedaj prvo noč spala
pri najstarejši hčerki, 25 mi-
nut hoda od nesrečnega kra-
ja. In Jerebovi so še vedno
pri Jerici, preko dne pa hitijo
z deli pri novem domu, da bi
do zime lahko imeli vsaj za
silo urejeno sobo in kuhinjo.
Da sami vsega ne bodo
zmogli in da so še kako po-
trebni pomoči, so takoj do-
umeli sodelavci in kolektiv
Gozdnega gospodarstva, so-
rodniki, sosedje, nekatere
delovne organizacije v obči-
ni, predvsem pa občinski od-
bor Rdečega križa Sloven-
ske Konjice, Občinski sindi-
kalni svet in tudi izvršni svet
skupščine občine. Akcija za
pomoč je stekla nemudoma,
ko so v dolini izvedeli za ne-
srečo. Na pogorišče so prišli
predstavniki štaba za civilno
zaščito in Rdečega križa, ki
pa so bili o požaru obveščeni
šele v torek, 28. avgusta. S
predsednikom krajevne
konference SZDL in krajev-
ne skupnosti so se dogovori-
li o akciji za pomoč Jerebo-
vim.
Družina je dobila oblačila,
obutev, posteljnino, odeje,
opremo za kuhinjo, ki jo je
po široki akciji Rdečega kri-
ža darovala vdova Kopriva iz
Maribora, sicer tudi dolgo-
letna aktivistka Rdečega kri-
ža. In tudi sosedje niso stali
križem rok. Ne samo da so
pomagali pri gašenju in reše-
vanju tistega, kar se je rešiti
sploh še dalo, stopili so sku-
paj in zbrali les za ostrešje
hleva za prašiče in ga tudi
pomagali prekriti. Delovni
organizaciji Elektro Sloven-
ske Konjice in Slovenske
Konjice sta že brezplačno
uredili napeljavo instalacij v
novo hišo. Poleg lesa, ki ga
bodo pri Jerebovih rabili za
dograditev hiše, so okoliški
kmetje ponudili sosedu v ne-
sreči v uporabo še travnike
za košnjo in pomoč pri spra-
vilu krme. Pomagali jim bo-
do tudi pri vseh ostalih de-
lih, so sklenili. Občinski od-
bor sindikata je družini kot
enkratno pomoč namenil sto
tisoč dinarjev, prav toliko so
zbrali sodelavci, ki so se od-
jHudi-JLudi. na dvodnevno.
udarniško akcijo pri novo-
gradnji. Tudi občinski sindi-
kalni svet je priskočil na po-
moč s 30 tisoč dinarji, občin-
ska skupnost socialnega
skrbstva s 50 tisoč dinarji, od
Zavarovalne skupnosti pa so
Jerebovi prejeli celotno vso-
■Zdaj mi je iažjc pri
srcu," pravi gospodinja
Leopoldina, -saj vidim, da
v nesreči nismo ostali sami.
Do zime bomo s tako široko
pomočjo prav gotovo že
sedli v zakurjeno kuhinjo
novega doma. Kravici bosta
do spomladi vhlevila sose-
da, pomagali pa nam bodo
tudi pri nadomestni gradnji
gospodarskega poslopja. Ce
bo dobila zaposlitev še sta-
rejša hči, ki je zdaj doma in
ji manjka le še nekaj izpitov
s Pedagoške akademije, pri-
jela pa bi tudi za kakšno
drugo delo, verjamem, da
bomo zmogli. Težko bomo
preboleli nesrečo, marsikaj
smo izgubili. Pretreseni
smo, a vendarle ne osamlje-
ni. Hvaležni smo vsem.«
to, za katero so bili zavarova-
ni, in sicer 270 tisoč dinarjev.
Za krampe in lopate ter dru-
ga dela so na treh udarniških
akcijah poprijeli tudi domači
mladinci. Pri LIP-u in Kme-
tijski zadrugi so Jerebovim
dobavili ves potresen mate-
rial za gradnjo, ki so jim ga s
svojimi prevoznimi sredstvi
pripeljali sosedje.
Preden bo vrhove smrek
na Resniku pod Roglo pre-
kril prvi sneg, bodo Jerebovi
zavoljo tako široke, tople
človeške solidarnosti v do-
mačem kraju in občini, brez
dvoma pod streho novega
doma. V njem bo odmerjala
čas tudi druga ura. Spomin
na staro, zoglenelo uro brez
kazalcev in na kup pepela,
bo počasi zbledel. Življenje
na Resniku 32 bo steklo da-
lje.
MATEJA PODJED
14. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEMBER 1984
Izpolnitevvaših želja v naših prodajalnah:
Veleblagovnica T, Salon T, Novost, Oblačila,
Melodija, DOM in Posrednik
Ernest Tiran
Razbojnik
Guzaj
37
Upirala pa se je korenjaško še kar na-
prej, to bi ji moral priznati vsak, ki bi jo
bil videl. Žal je nihče ni. Potem je šlo
počasi naprej, sicer res počasi, pa ven-
darle. Še vedno je kljubovala, kolikor
se je le dalo, bila pa je že sedaj vsa
upehana. Šlo ji je po glavi, da bo Šent-
jurčan gotovo prikhcal pomoč in jo bo-
do prišli rešit. Napela je vse moči, sa-
mo da bi ostali bliže cesti, no, njeni
ugrabitelji so postajali vedno nestrp-
nejši in tudi vedno brezobzirne]ši. Pe-
hali so jo naprej in vlekli, poganjali
kakor mesarji živinče v mesnico, čim
se je hotela spet ustaviti, jo je eden
izmed njih pritisnil z gorjačo čez pleča,
po zadnjici, po rami, kamor je že padlo,
prav nič ni izbiral, sicer se niti videlo
ni, kam pada, tema je bila v hosti še
bolj gosta kakor na cesti. Zraven in
povrh tega pa so se že norčevali iz nje
in jo obkladali z nelepimi, naravnost
grdimi priimki, vsakega zase, in pose-
bej bi bilo čez glavo dovolj za vnaprej
dobljeno tožbo za razžaljenje časti.
Tako so se počasi premikali naprej,
že pol ure, če ne več. Klan carici se je
seveda zdelo, da že celo večnost. Čim je
le malo obstala in si hotela oddahniti,
so jo s tepežem pregnali spet naprej,
čim se je prestopila, so jo gnali še hitre-
je. Pot je šla vedno bolj navkreber, za-
čelo ji je zmanjkovati sape, pa še robec
je imela čez usta, da ni mogla do zraka.
Pri srcu jo je začelo tako hudo zbadati,
da se je zgrudila in padla na kolena. Še
bunka ni več pomagala. Pa so jo za
trenutek le pustili oddahniti se. Lovila
je sapo, pihala kakor star kovaški meh.
Zdaj ji je eden od njih le odvezal ruto z
ust. Ni več vpila, samo zjokala se je, da
bi se bila zemlji zasmilila, le onim trem
se prav nič ni.
Niso je pustili dolgo počivati. Očivi-
dno se jim je mudilo. Morala je spet
vstati in znova nastopiti svoj križev
pot. Hodila je kakor v omotici, se spoti-
kala, padala, spet vstajala, spet hodila,
sunkov in udarcev skoro čutila ni več.
Končno so potem menda le prilezli,
kamor so hoteli. Veleli so ji, naj se use-
de. Do snvii trudna se je sesedla v
borovničevje, ki je na gosto pokrivalo
tla. Odvezali so ji roke, zato pa zavezali
noge, da niti pošteno prestopiti ni mo-
gla. Obležala je na vlažnih gozdnih
tleh. -
Nato so oni trije zginili, čutiti je bilo
nekaj časa samo še šistenje med gr-
movjem, skozi katero so se plazili, nato
pa še tega ne več. Bila je sama.
Prej ji je bilo od nevajene hoje vroče,
da je bila vsa mokra, zdaj jo je pričelo
mraziti, da je začela šklepetati z zobmi.
Korenine so jo tiščale v bok, pa se je
prevalila na drugo strah. Ni videla dru-
gega, kakor nejasne obrise velike buk-
ve pred seboj. Iz megle je čisto drobno
pršelo, obleko je imela že vso vlažno.
Najhuje pa je bilo to, da sploh ni vede-
la, zakaj so jo odvlekli tu sem. Če bi jim
bilo za denar, bi ji ga bili lahko vzeli že
na cesti. Saj res. Denarja ima precej pri
sebi, vzela ga je s seboj, da bi dala aro,
če bi bilo le prišlo do kupčije. Ponudila
jim bo odkupnino! Za njo samo jim
menda ni, drugače bi bili ugrabili rajši
Mici, ki je dvakrat mlajša, pa se zanjo
še zmenil ni nihče. Torej jim je le samo
za denar. Le kako, da je ni nihče vpra-
šal po njem. Ni si vedela odgovoriti. Če
bi se bil kateri od užaljenih ljubimcev
hotel pošaliti z njo? To je pa že malo
čez mero neslana šala! Tega mu ne bo
kar tako odpustila! Bosta že prišla sku-
paj. Sicer so bili sami boljši ljudje, ki bi
od njih ne bila pričakovala takih beda-
stih norčij - pa kdo ve?! Kaj pa, če bi
mož - ji je preblisnilo, ta prav gotovo
ne. Njemu kaj takega niti prej ne bi
prišlo na misel, nikar zdaj. - Ugibala je
in ugibala, ni prišla do kraja. -
Naenkrat je v grmovju za njo spet
zašumelo, pa niso bili oni trije od prej,
čisto drug moški glas je bil, ki jo je
zdramil iz razmišljanja.
»Ana Klančar z Dobrne!« je siknil in
stopil tik pred njo, da je videla njegov
obris.
»Si ali nisi?«
Glas je bil oster, rezek, pa ne surov.
»Sem,« je odgovorila. »Kajpa hočete
od mene? Kaj naj vse to pomeni?«
»Nič.«
»Zakaj pa ste me potem privlekli
sem? Tožila vas bom! Sramota, da si
upate s pošteno žensko -«
»Hahahahaha!«, jo je prekinil porog-
ljiv glasen smeh. »Poštena ženska! Ti,
pa poštena! Hahahaha!«
Smeh je bil kakor da prihaja iz pekla.
»Če si ti pozabila, - jaz nisem. Ana
Klančar z Dobrne, spomni se!«
Zdaj se ji je zazdel glas nekoliko
znan, nekje ga je bila že cula, samo kje?
Kdaj?
»Se ne moreš spomniti? Ti bom po-
magal, da se boš. Jaz sem - GUZAJ!
Včasih si mi rekla kar Francelj. Služil
sem pri tebi. Zdaj veš? In veš tudi to,
zakaj si zdajle tukaj? Zdaj veš?!«
Mrzlo jo je spreletelo po vsem telesu.
»O, - o, - ti si - ti si razbojnik?!«
»In ti si tista, ki me je za razbojnika
naredila! Se spomniš, kaj sem ti oblju-
bil, takrat, ko si v Celju po krivem pri-
segla? Da te bom dobil? Zdaj te
imam!«
Šele zdaj se je Klančarici do kraja
posvetilo. Tisti njen hlapec, ki jo je
tako v dno duše užalil, ko je zavi-nil
njeno ljubezen, katero mu je ponujala!
In ki se je zato maščevala nad njim! Saj
ni bila mislila tako hudo. pravzaprav
ga je hotela samo nekoliko kaznovati,
pokazati mu svojo moč in oblast! Ni si
bila mislila, res ne, da bo za tiste žlice
dobil sedem let, saj ga ni ona sama
sodila! Zdaj se je spomnila čisto na-
tančno: ko je bila sodba razglašena, se
je obrnil obtoženec proti nji in ji pred
vsemi v sodni dvorani zagrozil, da se
bosta še videla in takrat gorje njej! Tu- \
di to je seveda slišala, da je pozneje \
ušel, in da se klati po spodnjih krajih.
Drugače ga je pa čisto pozabila. Iz zdaj |
je v njegovi oblasti! '
»Odpusti mi - glej, na kolenih tepro- \
sim! Prizanesi mi!«
Samo porogljiv smeh ji je odgovoril
iz teme.
» Vsa ta leta sem kakor odrešenja ča-
kal samo te ure, ko te dobim v roke...
Prekleto se motiš, če misliš, da se boš
tako poceni odkupila! Veš, da je razpi-
sana nagrada name? Vsak me laliko
ubije, kjer me dobi in še plačano dobi
za to! Ti je kdaj prišlo na misel, kdo je
kriv, da sem postal to, kar sem pač
postal! Ti si, ki si mi uničila moje življe-
nje, da se moram skrivati kakor divja
zver in da ne smem med poštene Iji :di,
da me imajo za ubijalca. - Res sem
ubil, branil sem se svojih zalezovalcev, ,
boril sem se za tisti borni košček življe-
nja, ki ima zadnji črv pravico do njega!
In ti, zakaj si ubila ti? Ana Klančar z
Dobrne, pripravi se! Zdaj boš stopila
pred sodnika, stokrat bolj pravičnega
sodnika, kakor so bili oni v Celju!«
Klančarica je medlela od strahu, s
sMenjenimi rokami prosila milosti in
usmiljenja.
»Ama Klančar, priznaš, da si kriva?
Da si kriva za moje življenje?«
Klančarica je sklonila glavo, komaj
da je zašepetala:
»Priznam.«
»Kakšno kazen si zaslužila? Sama
povej!« i
SEPTEMBER 198»
NOVI TEOMK - STRAN 15
riznanje
jterinarju
L avgusta se je pri kmetu
gmohorju oglasil veteri-
Jakob Kolman, da bi
,^enil telico, težko 400 do
I kilogramov. Kmet Vid
u je pripeljal telico iz hle-
I ta pa je podivjala, ker je
J prvič izven hleva in mu
|g Zbezljala je po bregu,
ijla in se tako grdo odkota-
I da smo vsi mislili, da je z
iconec. Dobila pa je le
jfne udarce, krvavela je iz
ja in ušes in padla v neza-
&na zelo strmem terenu,
grmovjem, Telico smo
teli kar na hitro zaklati.
Irat pa je pristopil tovariš
Jitian in s svojim velikim
injem pomagal cele tri ure
Uvati telico. Uspelo nam
jj) spravili smo jo nazaj v
fv.
^id Lah in vsi, ki smo po-
|gali reševati, izrekamo
llmanu javno zahvalo in
1 želimo pri njegovem na-
Ijnjem delu mnogo uspe-
Pokazal je veliko znanje
listo, kar je vredno še več,
^jo veliko sično kulturo.
P.P., Laško
Inartinskemu
ku na rob
. septembra je tri različno
ge proge na prvem šmartin-
em teku v Celju preteklo za-
Voljivo število tekačev. Za
ganizatorje boljšega povrači-
za vložen trud ni, kot je po-
td na skupino zagnanih te-
fev.
Kajprej želim pohvaliti prav
lačice in tekače, ki so prišli
Celja in še iz sedmih bližnjih
daljnih krajev. Posebna
hvala velja trenerju in varo-
ncem, naraščajnikom smu-
rskega društva Toper, ki so
ini organizirano tekli v okvi-
priprav za nastope v zimski
;oni. Zahvala velja tudi od-
ku za SLO skupščine obči-
Celje, ki je omogočil start in
teka v čudovitem okolju in
arabo dela njihovih pripo-
»čkov. Pomagala je tudi
insko predelovalna indu-
ija, ki je tekačem ponudila
li svoj nov izdelek Šport
te". ZTKO Celje je z nalep-
ili in diplomami izkazala
igoceno podporo.
)rganizatorjem samim bodo
iili drugi, lahko le ugotovi-
D, da je bilo sodelovanje s
fD Partizan Lopata in s kra-
sno skupnostjo Ostrožno
fepotrebno, brez njih bi bilo
reditev težje speljati.
3ilo je tudi nekaj po-
injkljivosti, predvsem ne-
orazum pri datumu priredi-
ki je dopuščal premalo ča-
za ureditev vseh podrobno-
Lokacija starta je bila pre-
bo označena, krajša, 10 kilo-
■trska proga je bila v drugi
lovici prav tako slabo ozna-
'la, saj so nekateri lastniki
Tiljišča preprosto izbrisali
podrli smerne puščice. Gro-
' so celo s tožbo. Tudi proga
bila takšna, da ni dopuščala
skega tempa v vsej dolžini,
\]e po mnenju aktivnih te-
čev dobro za rekreativno te-
IJie. manj pa za tek na čas.
^'sem, ki so tek zamudili, naj
•^■"očim le, da so zamudili le-
' priložnost za preizkus svo-
' sposobnosti. Kaže, da bo
e Več rekreativnih tekmo--
j|) m da dosegamo napre-
ker nas vspodbuja želja,.
^Ji bili prihodnjič boljši. Za-
^^J že zdaj vabilo za bližajoče
na smučeh, pa tudi za dru-
šmartinski tek. ;
RUDI SKAPIN,
Celje
daj kulturne
^nčne usluge?
^'ije dolžinski metri banč-
*83 pulta so na voljo gospo-
"^^ko   najbolj    razvitemu
(beri krajanom Roga-
Slatine) v šmarski obči-
' r^ed pultom gneča, ki se
I'-Pljuje v hodnik, za njim
'bančni delavci, ki se z za-
^■^0 vljudnostjo in ustrež-
^^sto uspešno trudijo, da
'^a  kar najboljši  način
''■■^gli   številnim   več  ali
manj uvidevnim čakalcem -
imetnikom čekovnih raču-
nov, hranilnih knjižic itd.
Ko tako stojiš v gneči in se
počasi pomikaš proti pultu,
se s filmsko kronologijo
zvrste vprašanja: zakaj vse
to, kdo je temu kriv, kaj so
mislili načrtovalci o rešitvi
tega problema, kaj z obljuba-
mi, ko smo združevali denar
za bančne prostore, kaj meni
o tem najbolj množična orga-
nizacija - socialistična zveza,
svet potrošnikov, delegati v
krajevni skupnosti in v ob-
činskih samoupravnih orga-
nih. Veliko je zadolženih
udeležencev, tembolj gvišno
se rešitev časovno oddaljuje.
Vrste pred šalterji pa se
daljšajo in zapravljajo delov-
ni čas čakajočih. Turisti za-
čudeno gledajo v to ponižno
premikajočo se gmoto samo-
upravljalcev. Tej proceduri
s-9 mora podvreči - da bi
prišla do svojega z znojem
prisluženega denarja.
Na dopustu na morju sem
bil priča neljubemu inciden-
tu. Nemškemu turistu, ki je
čakal v vrsti (vrste so naša
neizbežna folklorna poseb-
nost) na telefonski razgovor,
je receptor pojasnil, da z zve-
zo ne bo nič. Naj poskusi v
poštnem uradu. Čakajočemu
je z vulkansko silo vzkipelo
preko roba potrpežljivosti.
Jaz vam prinašam denar.
Na vas je, da ga z dobrim
servisom zaslužite. Zapo-
mnite si to enkrat za vselej! •.
Hud in skeleč nauk. Pa mu
moramo slediti, če smo že
pričeli malikovati devizo, se
stabilizacijsko obnašati, uva-
žati energijo in tujo pamet,
odplačevati zunanje dol-
gove ...
Naj se povrnem k naši gne-
či pred trimetrskim bančnim
pultom. Tujčev skeleč nauk
bi kdorkoli v vrsti čakajočih
takole zdeklamiral: Jaz
združujem iz svojega dela
sredstva in z njimi uprav-
ljam. Na vas je, da jih upravi-
čite. Zapomnite si enkrat za
vselej izročila iz let 1950 in
1974!..
Gornje misli naj ne izzvene
demagoško. Njih namen ni v
tem. Namenjene tudi niso
prizadevnim bančnim delav-
cem. Naj pa bodo v premi-
slek onim, ki zavlačujejo z
lokacijo za gradnjo banke.
Vizija o kulturnem bančnem
servisu gineva na obzorju in
se utaplja (ne zadnja v po-,
plavi številnih in neuresniče-
nih samoupravno sprejetih
obljub iz preteklosti.
STANE CUJEZ
Stari oglasi
Stari oglasi in obvestila v
izložbah in za okni javnih lo-
kalov se ne odstranijo, ko so
prireditve že davno mimo.
Tako lahko na raznih koncih
mesta še vedno beremo vabi-
la na dan žena. Teden doma-
čega filma in podobno. To
kaže na zanikmost uporab-
nikov teh lokalov.
Nekateri prireditelji že
spet poskušajo na divje lepi-
ti svoje lepake na stebre ar-
kade v Prešernovi ulici. Za-
kaj vendar teh stebrov ne
očistijo starih lepakov, ki so
jih razni prireditelji nedo-
pustno lepili. Zakaj občinski
stražarji ne nadzorujejo tega
kraja in ne prijavljajo sodni-
ku za prekrške? Držimo se
reda!
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
No, zdaj pa začenjamo čisto zares. Naša počitnišlia
zgodba se je iztelila in zdaj je tale kotiček - včasih
večji, drugič manjši - namenjen spet samo vašim
izdelkom. Tisti, ki so bili lansko leto najbolj pridni,
so se nam tudi to jesen prvi oglasili. Moja mapa se
tako hitro polni, da res ne vem, če ne bo do počitnic
postala že pretesna. Nič hudega, kar pridno pišite in
ne jezite se, če vašega prispevka ni že v tej številki.
Saj veste, kako je s prostorom.
Pa še nekaj vas moram prositi. Spet imam v mapi
kopico izdelkov za katere ne vem, kam sodijo. Zelo
mi boste olajšali delo, če boste prav vsak prispevek
označili ne samo s svojim imenom in priimkom, am-
pak tudi NASLOVOM ŠOLE, ki jo obiskujete. Saj ne
bo pretežko, kaj? Lep pozdrav in veliko svežih domi-
slic za pisanje v naš vrtiljak vam želi
vaša Nadja
Bila sem nerodna
Nekega dne mi je mama naro-
čila, naj 'grem v trgovino po na-
kupih. Odšla sem. Ko sem prišla
v trgovino, sem kupila kompot,
ki ga imam najraje. Med potjo
sem bila nerodna. Prišla sem na
hodnik, gledala sem po zraku in
mahala z vrečko. Ko sem šla po
stopnicah, sem z vrečko udarila
ob zid. Hitro sem šla po mamo.
Povedala .sem ji, da sem razlila
kompot. Mama mi je dala krpo in
vedro. Mene je bilo zelo strah,
zato sem hitro počistila.
MARJETKA OBROVNIK, 4. b
OS 3. bataljon VDV
VITANJE
MoJa Pika
Jaz imam od vseh živali najraj-
ši muco. me ji je Pika. Zelo rada
se igra. Včasih me opraska.
Kljub temu jo imam zelo rada in
je ne bi zamenjala za nobeno dru-
go žival.
SONJA HROVAT
SKOMARJE
Na svidenje ptičice, narisala PETRA KOLAR, 2. r OŠ STRANICE
Mlatili smo pšenico
v ponedfljfk smo pn nas mla-
tili pšenico. Najprej smo na voz
naložili žito. Voz smo postavili k
mlatilnici. Sla sem na voz in
odvezala snope. Stari oče jih je
dajal v mlatilnico, kjer se je zrnje
ločilo od slame. Zrnje je padalo v
vreče. Polne vreče smo odnašali
in zamenjali s praznimi. Slamo
smo odmetavali na določen pro-
stor. Ko smo z mlatenjem konča-
li, smo okoli mlatilnice vse lepo
pospravili. Delo je bilo težko, saj
se je zraven zelo kadilo.
SUZANA KOSiC, 3. a
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Prvi šolski dan
Počitnice so se končale in na-
počil je prvi šolski dan. Ko sem
se zbudila, sem pogledala skozi
okno. kjer se je na obzorju prika-
zalo sonce. Umila sem se in oble-
kla ter odšla po sošolko Natašo.
Skupaj sva odšli v šolo in se po-
govarjali o doživetjih med počit-
nicami. Prišli sva na šolsko dvo-
rišče, kjer je bilo že veliko učen-
cev, zraven prvošolčkov pa so
prihajali starši. Cez nekaj minut
so na dvorišče prišle tovarišice in
tovariši. Naš razred je dobil novo
tovarišico. Ime ji je Branka, piše
se pa Cernezl. Prvi šolski dan
smo si napisali urnik in odšli po
kosilu domov. Tako je minil prvi
šolski dan v katerem je bilo veli-
ko lepih doživetij.
BERNARDKA
MESTINSEK, 5. b
COS Fran Roš
CELJE
Veseli spomin
Sest dni sem preživela ob
Zbiljskem jezeru. Drugi dan je
bil zame najsrečnejši. Tekmovala
sem v nagradnem tekmovanju,
ki ga je organiziral dnevnik
DELO.
Po startnem znaku smo morali
z enim veslom in parom plavutk
priveslati do točke, ki je označe-
vala sredino Zbiljskega jezera, jo
obkrožiti, se vrniti do pomola,
privezati čoln ter se z veslom in
plavutkami zglasiti pri tekmoval
ni komisiji.
S prijateljem sva nalogo opra-
vila najhitreje. Dobila sva Delov
dežnik, Delovo šampijonsko ma-
jico, par plavutk, tehtnici ter ve-
čerjo v gosti.šču Jezero. Za prijet-
no razpoloženje je poskrbel an-
sambel 12. nadstropje. Zal se je
med veselo druščino prikradel
nepovalDljen gost - dež, ki je ne-
kaj obiskovalcev tudi razgnal, a
kljub temu je prireditev lepo
uspela.
IRENA SKURNSEK, 8. b
OS Vera Slander
POLZELA
Naš praznik
Občina Šmarje pri Jelšah praz-
nuje letos svoj .štirideseti občin-
ski praznik, na dan, ko je bilo
osvobojeno Kozje, ena najmoč-
nejših nemških postojank v oko-
lici Celja.
0. septemlH-r 1944 je bil za oko-
li 200 sovražnikovih vojakov v
utrjenem župnišču usoden. Eno-
te partizanske brigade heroja
Mirka Bračiča so skupaj z deli
Kozjanskega odreda napadle
skoraj nepremagljive bunkerje
okoli župnišča in jih po dveh
dneh hudih bojev premagale.
Za pionirje osnovne šole Kozje
je bilo letošnje praznovanje še
posebej svečano, saj smo razvili
svoj pionirski prapor, naša šola
pa je dobila ime po brigadi Mirka
Bračiča, po naši osvoboditeljici.
Pionirji smo bili nestrpni, saj je
bil letošnji praznik bolj naš kot
doslej. Sprejeli smo naše drage
goste, preživele borce naše briga-
de, jim priredili kulturni pro-
gram in se jim skušali zahvaliti
za junaštva izpred .štiridesetih
let. S ponosom bomo nosili naš
prapor in ime herojske brigade,
ki je sodelovala tudi pri osvoba-
janjih drugih krajev v Sloveniji.
Naš kraj je ob prazniku, za šti-
rideset let svobode, dobil tudi
nekaj drugih daril: novo žago,
motel, avtobusno postajo in cest-
no razsvetljavo. Ti delovni uspe-
hi še posebej povdarjajo pomen
praznika, ki ga praznuje vsa naša
občina.
TOMAŽ BIZJAK. 7. r
OS KOZJE
Pionirji fotografirajo
Prvi, ki nam je v tem šolskem letu poslal fotografije in
zraven pripisal tudi osnovne podatke (čas snemanja, občutlji-
vost filma, zaslonka), je naš stalni sodelavec Teni Ortl iz
osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem.
Tem bo moral v bodoče paziti predvsem na fotokemijsko
obdelavo, saj je posnetek očitno preeksponiral. Tako se prijate-
lja na posnetku manj vidita. Sklepal pa bi, da bo posnetek, ki ga
je napravil z fintj^rnatem filmom 17 din, veliko kontrastnejši.
Sicer pa je izbral pravilen izrez, le ozadje bi bilo lahko spreme-
njeno (mogoče ob zajčniku), Fotolik poklanja Teniju nagradni
kupon, ki ga bo prejel po pošti. Za vse ostale, ki bi tudi želeli
sodelovati v naši akciji, pa se ne morete naučiti iz določenih
razlogov fotografirati oziroma izdelovati slike priporočamo, da
se pismeno prijavite na foto tečaj, ki ga organizirajo naši sode-
lavci v Foto kino društvu Celje. Tečaj se bo pričel 28. septembra
in je brezplačen. Prijavite se na naslov Foto kino klub, Cankar-
jeva 11, njihov telefon pa je 22-523. Naš naslov pa tudi poznate -
Novi tednik, pionirji fotografirajo, Trg V kongresa, 3 a.
Atkina zanka
No, pa je tudi Atka tu. Prav lahko zanko vam je
pripravila za začetek. Naloga pa je takšna: z eno samo
vodoravno črto moraš povezati vse že narisane črtice.
In kaj se bo pokazalo? Geslo današnje Atkine zanke!
Le malce domišljije moraš imeti, pa ga boš zlahka
prebral, čeprav so črke tokrat bolj oglate, kot si vajen.
Rečeno-storjeno! Si že rešil nalogo? Brž jo izrezi,
nalepi na dopisnico in jo pošlji na: NOVI TEDNIK, trg.
V. Kongresa 3 a, 63.000 Celje. Pri žrebanju bomo upo-
števali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do torka,
25. septembra. Pa ne pozabi pripisati svojega naslova,
kajti mogoče boš prav ti dobil lepo nagrado Aera Celje.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEMBER W
2alčanom ni uspelo
v Sutomoru v Črni gori se
je končalo prvenstvo v dru-
gi zvezni šahovski ligi za-
hod, v kateri so letos nasto-
pale tudi tri slovenske eki-
pe: Žalec, MIP Ptuj in Iskra
iz Ljubljane. Žalec in MIP
Ptuj, ki sta zasedla enajsto
oziroma deveto mesto, sta
izpadla iz lige (iz druge lige
zahod je izpadlo pet mo-
štev, ljubljanska Iskra pa je
zasedla četrto mesto).
/žalska ekipa je od 110
možnih osvojila 45 točk, po-
kopali pa so jo porazi v prvih
kolih (7,5:2,5 z Iskro iz Bu-
gojna, in Nikico Pavlic ter
8:2 s PTT , medtem, ko so
kasneje premagali tudi neka-
tere močnejše ekipe (Iskro iz
Ljubljane, Titograd in Rudi
Cajevec).
Poznala se je neizkušenost
žalske ekipe, ki je sicer igrala
zelo borbeno, vendar pa so
kar v 17 partijah naredili v
zelo dobrih pozicijah večje
napake, ki so jih pokopale.
Boljši del ekipe so bile člani-
ce, ki so osvojile 15,5 točk od
22 možnih, žal pa je bila eki-
pa premajhna in je imela sa-
mo dve zamenjavi (eno pri
članih in eno pri članicah),
tako da so morali nekateri
Igralci, ki so igrali prekinje-
ne partije, že precej utrujeni
ponovno za šahovnico.
Kljub temu so strokovnjaki
zelo dobro ocenili igro žalske
ekipe, v kateri sta sicer
manjkala dva dobra šahista;
Franc Brinovec mlajši je na
Rezultati žalske ekipe:
Rudi Osterman 5,5 točke,
Vojko Zorman 3,5, Marjan
Crepan 5,5, Branko Halik
2,5, Franc Brinovec 3, Jože
Zorko 4, Vilma Lap 6 (iz
osmih srečanj), Bojana Zor-
ko 1,5, Suzana Ogrizek 1,5,
Grosar 7 in Dušan Brinovec
4,5.
služenju vojaškega roka,
Marjan Slak pa ni dobil do-
pusta v svoji delovni organi-
zaciji.
Slovensko prvenstvo bo
ob Dnevu republike, na
njem pa imajo precejšnje
možnosti tudi celjski šahisti,
če bodo igrali v popolni po-
stavi.
NA KRATKO
Za zaključelc sezone
zmaga Kopitarja
v Karlovcu se je jugoslo-
vanska atletska reprezentan-
ca pomerila ob zaključku se-
zone proti vrsti Velike Brita-
nije. V naši reprezentanci je
nastopil tudi Rok Kopitar, ki je
bil eden boljših jugoslovan-
skih predstavnikov in je zma-
gal v teku na 400 m z ovirami
in skupaj s kolegi osvojil v te-
ku na 4 x 400 m drugo mesto.
Dosegel je rezultat 51,52.
Povedll rokometaši
Šoštanja
v drugem kolu republiške
rokometne lige so največji
uspeh dosegli igralci Šošta-
nja, ki so povedli, saj so pre-
magali doma ekipo Jeklote-
hne iz Izole 22:18. Zal so igralci
Minerve, kljub dobri igri izgu-
bili v Ajdovščini 23:26. Po
dveh začetnih kolih je torej ob
vodečem^ Šoštanju Minerva na
solidnem, sedmem mestu. V
ženski rokometni ligi je ekipa
Smartnega premagala Veto iz
Ljubljane z 18:15 in obdržala
četrto mesto.
Uspeli košarkarje
Rogaške
Ob praznovanju občinskega
praznika so v Rogaški Slatini
priredili večji mednarodni
košarkarski turnir na kate-
rem so dosegle lep uspeh
igralke Rogaške. Zmagale so
pred Savarijo iz Madžarske,
Spartakom iz Cehoslovaške in
Pomurjem iz-Murske Sobote.
Obe srečanji proti Spartaku
in Pomurju so igralke Rogaške
gladko dobile, le proti Savariji,
ki je bila ob koncu druga, so v
regularnem času igrale neodlo-
čeno 52:52, toda pozneje v po-
daljšku zmagale 60:58.
Peti celjski
kolesarski maraton
V nedeljo ob 9. uri se bodo
podali na 90 kilometrov dolgi
že peti celjski kolesarski ma-
raton številni prijatelji re-
kreacije in kolesarjenja. De-
jansko je to zelo priljubljen
maraton, ki je letos pod po-
kroviteljstvom Uniorja iz
Zreč.
Letos bodo kolesarili v
obratni smeri in proga poteka
takole: Celje-Sentjur-Smarje-
-Podplat-Poljčane-Slovenske
Konjice-Zreče-Celje. Startno
mesto je v Celju pri dvorani
Golovec, kontrolna mesta pa v
Šentjurju pri motelu Merx,
Šmarju pri Jelšah pri avtobu-
sni postaji, v Poljčanah pri čr-
palki Petrol, v Slovenskih Ko-
njicah pri marketu in v Zrečah
pri hotelu Dobrava.
Na kontrolnih postajah v Ce-
lju in Zrečah bosta tudi okrep-
čevalnici. Startnina je 200 din.
Vsi udeleženci pa morajo svojo
nalogo opraviti do 14. ure. Za-
nimivo je, da imajo udeleženci
brezplačen ogled celjskega
obrtnega sejma.
DrevI Medveščak v
Celju
Rokometaši Aera se bodo
drevi ob 18. uri pomerili v
športni dvorani Tehniškega
centra proti prvoligašu Me-
dveščaku iz Zagreba. To bo
eno od zadnjih resnih srečanj
pred prvenstvom. Obe moštvi
sta izredno kvalitetni in obeta
se nam dober rokomet.
Rezultati prvega
šmartinskega teka
Pionirji in pionirke (2,4 km):
L Simon Koražija, 9.49.43; 2.
Aljoša Robič; 3. Grega Marko-
vič; 12. Snežana Vignievič, 13.
Tinka Renko.
Ženske do 30 let (10 km): 1
Andreja Albreht, 48.48.35; 2.
Jasna   Bratanič;   3.   Marina
Mavc.
Ženske nad 30 let (10 km): 1.
Vida Zupan, 61.24.89:
Moški do 35 let (10 km): 1
Milan Jankovič, 32.27.41; 2.
Franjo Sparaš; 3. Peter Milova-
novič.
Moški nad 35 let (10 km): 1
Maks   Klemen,   43.06.10;   2.
Stanko Mučič; 3. dr. Franc Za-
bukovšek.
Moški do 35 let (20 km): 1.
Ivan Skof, 66.16.55; 2. Borut
Podgornik; 3. Spasoje Tešano-
vič.
Ženske nad 35 let (20 km): 1.
Fani Koklič, 118.57.70;
Moški nad 35 let (20 km): 1.
Jože Kek, 89.43.74; 2. Roman
Kodelič; 3. Anton Zimšek.
Veliovec prvi
Ob 20-letnici mesta Žalec je
teniška selekcija pri Partizanu
pripravila odprto prvenstvo
Žalca v tenisu za mladince. Na-
stopilo je 26 mladincev iz raz-
nih klubov Slovenije. Zmagal
je Borut Vehovec (Slovan),
najboljši Zalčan Diklič pa se je
uvrstil v četrtfinale. Zmagova-
lec je prejel pokal, najboljši tri-
je pa kolajne in praktične na-
grade. T.TAVCAR
STRELSTVO
Gneča v vrhu
v Ljubljani je bilo re-
publiško pokalno tekmo-
vanje z malokalibrsko
puško 40 strelov leže.
Nastopilo je rekordno
število ekip, in to iz 37 ra-
zličnih krajev Slovenije.
Borba za pokal je bila
izredno izenačena, saj je
prvo in sedmo uvrščeno
ekipo ločilo le 15 krogov.
Celjani, ki še vedno držijo
slovenski rekord v tej dis-
ciplini, so se morali to pot
zadovoljiti šele s 5. me-
stom. Nastopili so Tone
Jager 336, Mladen Petro
VIČ 346, Ervin Seršen 347
in Jože Jeram 357 krogov
in hkrati sedmo mesto
med posamezniki. Strelci
Kovinarja iz Stor so se
uvrstili na 7. mesto v po-
stavi: Franc Hočevar 337,
Branko Malec 344, Vili
Dečman 350 in Ivan Ko-
če var 352.
Pokal Laškega
Celjanom
V Rečici so tekmovali
za pokal občine Laško.
Streljali so z malokalibr-
sko puško 40 strelov leže.
Zmagali so Celjani v
postavi: Vesna Cučei.
323, Tone Jager 348, Bar-
bara Jager 352 in Jože Je-
ram 363. Domačini so bili
drugi prod Hrastnikom in
ostalimi. Med posamezni-
ki je zmagal Jože Jeram.
Med Rečičani je bil naj-
boljši Damjan Pader, ki
se je s 350 krogi uvrstil na
5. mesto.
Dobri rezultati
upokojencev
Prizadevni Rečičani so
organizirali tudi prven-
stvo občine Laško za
upokojence. Streljali so
deset strelov leže z malo-
kalibrsko puško v neko-
liko večje tarče.
Ekipno so zmagali upo-
kojenci Laškega pred Ra-
dečami in Rimskimi To-
plicami. Med posamezni-
ki je zmagal Rečičan Viki
Jeran z odličnim rezulta-
tom 96 krogov. Sledita
Franc Gorišek - Rimske
Toplice 91, Jože Košir -
Laško 91 itd. Med ženska-
mi so nastopile le posa-
meznice, med katerimi je
bila najuspešnejša Majda
Gospodaric. T. J.
Matjaž Murgelj drugi v državi
Po nekaj letih je bilo član-
sko državno prvenstvo v
kajaku in kanuju na divjih
vodah spet pri nas, v Slove-
niji. Veliko število tekmo-
valcev iz vse Jugoslavije se
je zbralo na brzicah Save
pri Hrastniku.
Celjani so na to prvenstvo
odšli dobro pripravljeni in
največ so pričakovali od
moštvene vožnje (3xK-l), saj
so bili Matjaž Murgelj, Sandi
Jelene in Zdravko Seničar
med favoriti za najvišjo uvr-
stitev, vendar je zadnji tre-
nutek zbolel Sandi Jelene in
ga je moral zamenjati mladi
in neizkušeni Joži Ivačič. Od
tako oslabljene ekipe pa ni
bilo moč pričakovati meda-
lje, čeprav so bili na dobri
polovici še tretji z minimal-
nim zaostankom za poznejši
mi zmagovalci Soškimi elek-
trarnami iz Nove Gorice. V
zadnjem delu proge, kjer se
največkrat odloča o meda-
ljah, pa se je pokazalo, da
J. Ivačič ne more več slediti
tempa, ki sta ga narekovala
M. Murgelj in Z. Seničar in
so se na koncu uvrstili na
šesto mesto med 12 ekipami.
Drugače kot v moštvenih
vožnjah pa je bilo v posa-
meznih, kjer je najboljši celj-
ski kajakaš Matjaž Murgelj
dokazal, da ni bil zastonj
med favoriti za medaljo. Z
izredno vožnjo, zlasti v zad-
njem delu proge, bodren od
velikega števila prijateljev,
ki so prišli iz Celja, je prive-
slal v cilj kot prvi. (Startal je
tretji in je oba tekmovalca
pred sabo prehitel!)
Dolgo časa je vodil z veliko
prednostjo in Celjani so se že
potihem veselili morebitne-
ga največjega uspeha, ki bi
ga Murgelj dosegel s to uvr-
stitvijo. Skoraj do konca tek-
me je na tabli za rezultate
visel kartonček z Murglje-
vim imenom na prvem me-
stu, dokler ni v cilj pripeljal
večkratni državni prvak in
državni reprezentant Zlatko
Oblokar iz Nove Gorice.
Tako je Matjaž Murgelj že
drugič osvojil naslov vicepr-
vaka Jugoslavije, ponovno
kot leta 1982 za Z.Oblokar-
jem, le da tokrat s precej
manjšo razliko. Časi ostalih
reprezentantov so bili precej
za najboljšima. Čeprav bi
Murgelj z nekoliko več sreče
lahko stal tudi na najvišji
stopnici, z drugim mestom
ni bil nezadovoljen ij,
iskreno čestital zmagov,
ki ie bil tokrat pač boljš.
Se mladinec Zdravko
ničar je vozil, kot je pač
bolje mogel in je na ko
osvojil solidno 16. mesto
V ženski konkurenci
zaradi težke proge ni
najbolj številna, je Ziva(
kar osvojila drugo mestc
državno reprezentantko
to Denša iz Ljubljane.
Dve srebrni medalji n
žavnega prvenstva sta vs(
kor lep uspeh in spodb
tem mladim in obelavi
tekmovalcem.
DUSAN KON
20GA JE OKROGU
V 4. kolu republiške nogometne lige je tokrat usp(
le celjski Kladivar, ki je v srečanju proti Brežicai
preko razpoloženih Žukiča in Savica dosegel štii
zadetke in zmagal s 4:1 (4:1).
Ekipa Smartnega je doma izgubila proti Kovinarji
kar ni bilo pričakovati, z rezultatom 0:1. Rudar iz Tit(
vega Velenja pa je gostoval v Mariboru in pri Zeljezn
carju izgubil 1:2.
Na lestvici je Rudar po 4. kolu na petem mesti
Kladivar je šesti in Šmartno enajsto. V prihodnjej
kolu igra Rudar doma proti Kopru, medtem ko Klad
var gostuje pri Iliriji in Šmartno pri Slovanu v Ljuli
Ijani.
V medrepubliški ligi malega nogometa je tokra
ekipa Aera presenetljivo premagala Gold Transforma
tor 7:1 (4:1), medtem ko je Penal izgubil proti zagreb
škemu Handau 2:4. Strelci za Aero so bili Videnšek,1
Kos, Reberšek in Periša, za Penal pa Naprudnik ii
Stancer. V prihodnjem kolu igra v Celju Penal prot
Talcem iz Maribora, medtem ko iga Aero v Zagrebi
proti Handau.
Lep uspeb Libeie
Košarkarji Libeie so dosegli
nov uspeh. V Cel^u so na veli-
kem košarkarskem turnirju
za pokal Casino Velden zma-
gali in osvojili lep velik po-
kal.
V finalu so namreč premaga-
li avstrijsko ekipo Regenrin iz
Celovca z rezultatom 106:85
(57:54).
V polfinalu tega tekmovanja
bi se morali Celjani pomeriti
proti Smelt Olim.piji iz Ljublja-
ne, toda do srečanja ni prišlo,
ker so Ljubljančani predali
tekmo brez borbe.
Trije naslovi ostali v
Celju
v zelo dobri organizaciji
celjskega kluba za dviganje
uteži Partizan je bilo v Celju
letošnje mladinsko republi-
ško prvenstvo na katerem je
nastopilo 31 mladih dvigal-
cev. Med njimi so Celjani
osvojili tri naslove prvaka in
eno četrto mesto.
Zmagali so Marko Urankar z
najboljšim rezultatom tekmo-
vanja - 275 kg v biatlonu, Adi
Kundih in David Skornik. Če-
trto mesto je osvojil Daniel
Kranjc, medtem ko je dvigalec
iz Titovega Velenja Tomšič
osvojil drugo mesto v svoji ka-
tegoriji.
V soboto in nedeljo je v Udi-
nah tekmovanje za pokal Alpe-
Adria in selektor republiške
reprezentance Jože Urankar je
povabil v našo najboljšo repu-
bliško selekcijo kar štiri celj-
ske dvigalce - Marka Urankar-
ja, Marjana Kranjca, Davida
Skornika in Adija Kundiha.
Skromno v dvojicah
Celjani so letos pripravili
prvo tekma za republiško pr-
venstvo moških dvojic v keg-
ljanju. Med najboljših dva-
najst pa se bo z našega območ-
ja uvrstilo zelo malo predstav-
nikov. Trenutno sta med finali-
sti Urh-Nareks iz Celja s 1808
keglji in Kačič in Jakopovič iz
Prebolda, ki sta porušila 1755
kegljev. Upamo, da bo bolje
pri ženskih dvojicah.
1600 športnikov
obrtnikov v Celju
V soboto je bilo v Celju
okrog 1600 športnikov obrt-
nikov in delavcev drobnega
gospodarstva, ki so nastopi-
li v balinanju, kegljanju,
malem nogometu, namiz-
nem tenisu, streljanju, vle-
čenju vrvi, atletiki in šahu.
Športniki z našega širšega
območja so dosegli lep
uspeh in so bili v vseh pano-
gah med boljšimi. V skup-
nem vrstnem redu so ob
koncu zmagali predstavniki
sekcije avtoprevoznikov iz
Maribora, Žalčani so bili
drugi in Celjani tretji. Med
najboljših petnajst so se še
uvrstili Laščani na štirinaj-
sto in Slovenske Konjiči
petnajsto mesto.
V moški atletiki je zma|
ekipa Celja in med posan
niki Zlatko Bezjak. Ei
uspeh so dosegle stre
celjskega obrtnega zdri
nja z zmago v streljal
medtem ko je bila Saška
mut najboljša posamezn
V kegljanju so bile najbo
predstavnice Obnove iz
Ija. Žalčani pa so s svoj
ekipami bili vedno med i
boljšimi, v atletiki celo (i|
gi, kakor tudi Mozirjafl
šahu.
Zmagal je Kasparov
Za prejšnjo šahovsko igro je prišlo 63 odgovorov, večina
bralcev) pa je ugotovila, da je na velikem mednarodnem šal
skem turnirju, ki je bil lani v N^kšiču, zmagal Kasparov. Zr«
nagrade prisodil:
1. nagrada: Slavka Bučar, Čopova 16, Celje
2. nagrada: Ana Atanič, Pot na Lavo 9a, Celje
3. nagrada: Danilo Stropnik, Dobojska 24, Celje
Med poslušalci je bil najuspešnejši Stane Senica iz Celja,
nagrajenci lahko nagrade dvignejo v oglasno naročniškem
delku našega časopisa Trg V. kongresa 3a in sicer najkaS
mesec dni po objavi izidov žrebanja.
SEPTEMBER 1984
NOVI TEDMK - STRAN 17
NOjCNE
CVETKE
• V samskem domu
Cinkarne v Ribarjevi ulici
sta se stepla Marko P. in
Uroš P. Vročekrvneža sta
se spoprijela nekaj pred
polnočjo v petek, vzrok
prepira pa miličnikom še ni
znan.
• V Roški ulici pa sta se
v soboto zvečer spoprijela
Slavko V. in Julijan M. Ka-
že, da z rokami nista opra-
vila kaj prida, zato sta ste-
kla vsak po svoj nož v sta-
novanje, pretep pa se je
končal, ko je pritekla kri:
Julijan je ranil Slavka.
• V nedeljo zvečer je na
celjski avtobusni postaji
razgrajal Muho A. Lotil se
je tudi potnikov Toma P. iz
Lobardinov in Nazorja B. iz
Karlovca in ju lažje ranil.
Žrtvama so nudili prvo po-
moč, Muho pa se bo kesal
pri sodniku za prekrške.
• V torek zjutraj ob 1.
uri so miličniki pridržali do
iztreznitve Franca V. iz Ko-
vmarske ulice. Franc se je
opogumljen z zaužitimi
maligani stepel že pred
Dvorano Golovec, kaže pa,
da tam le ni uspel potešiti
vseh svojih pretepaških
strasti, zato je razbijal še
doma.
• Prejšnji četrtek pa je
na Postaji milice prespal
tudi Rade B., ki je razgrajal
v bifeju Ingrada ob Ljub-
ljanski cesti. Rade se je zelo
razjezil, ker mu močno vi-
njenemu niso več stregli z
alkoholnimi pijačami, po-
miriti pa so ga morali milič-
niki.
S. S.
Ponovno soienle
Janku in Emi i\fieli
Na .sodišču v Titovem Ve-
lenju se je začelo ponovno
sojenje obrtnikoma Janku
in Emi Meh iz Podkraja pri
Titovem Velenju. Oba sta že
bila obsojena na prvosto-
penjskem sodišču zaradi
utaje davščin in izkorišča-
nja dopolnilnega dela: Jan-
ko Meh na enotno kazen 7
let in tri mesece zapora, nje-
gova bivša žena Ema Meh
pa na 3 leta in tri mesece
zapora. Obema je sodišče
izreklo tudi ukrep zaplem-
be premoženja in plačilo de-
narne kazni.
Po pritožbi obeh obtožen-
cev je Višje sodišče iz Celja
razveljavilo sodbo in odredi-
lo ponovno sojenje, na kate-
rem naj bi predvsem ugoto-
vili ali sta pn svojem poslo-
vanju res prikazala davkar-
jem za blizu šest milijonov
dinarjev   namišljenih  stro-
škov. Na ponovnem sojenju
naj bi sodelovali tudi novi
izvedenci finančne stroke.
Janko Meh je še vedno v
ZRN, zato mu tudi tokrat so-
dijo v odsotnosti. Prvi dan
obravnave ni bilo finančne-
ga izvedenca, obtožnica, ki
jo je prebral javni tožilec, pa
je ostala enaka. Umaknil je
le obtožbo o utajenih pri-
spevkov v letu 1981 in sicer v
višini 40.564,95 dinarjev.
Senat je odločil, da naj
izvedenec gradbene stroke
izdela analizo stroškov pri
gradnji farm v Pazinu. Na
razpolago bo imel dokumen-
tacijo, ki je že v sodnem spi-
su in tisto, ki jo imajo v obrt-
ni zadrugi v Slovenj Gradcu.
V primerih, ko bo dokumen-
tacija pomanjkljiva, pa bo
izvedenec ocenil stroške na
podlagi veljavnih gradbenih
norm.
Preložena
obravnava
Na celjskem temeljnem
sodišču so preložili
obravnavo proti Ruži Ra-
dovanovič iz Lokrovca
pri Celju, ki je obtožena
kaznivega dejanja posku-
sa umora. Lani, 24. aprila
je namreč poskušala s se-
kiro vzeti življenje svoje-
mu bivšemu možu Vese-
linu, pri tem pa ga je huje
ranila. Veselin ji je kljub
poškodbam uspel iztrgati
sekiro iz rok. Obtožnica
bremeni Ružo poskusa
umora v stanju bistveno
zmanjšane prištevnosti.
Obravnavo so preložili,
ker oškodovanca, Veseli-
na, ni bilo na sodišče.
Pred časom se je namreč
odselil, tako da mu niso
mogli pravočasno vročiti
vabila na sojenje, ker so-
dišču ni sporočil svojega
novega naslova.
Prileli vlomilca
Prejšnjo sredo zjutraj ob 3. uri so v
prostorih Avtomotorja v Miklošičevi
ulici v Celju miličniki prijeli vlomilca
Janka Cafuto iz Celja. Miličnikom je
priznal, da je vlomil, ker je iskal denar.
Ker pa ga je opazil neki občan in še
pravočasno obvestil Postajo milice, so
ga uspeli prijeti na kraju dejanja.
Toča v Zalogu in
Medlogu
Čeprav se že bliža jesen, toča še ve-
dno klesti na njivah. Tako je prejšnjo
nedeljo naredila precej škode v Zalogu
in Medlogu, medtem ko so v Žalcu
padala bolj drobna zrnca. K sreči je
večina hmielja že bila pod streho, tako
da je največ škode v sadovnjakih in
vinogradih ter na njivah s koruzo, uni-
čena pa je tudi solata in druga zele-
njava.
Neprevidno z
orožjem
Na Postaji milice v Kozjem se je po
nesreči sprožilo avtomatsko orožje.
Gre za neprevidnost enega izmed de-
lavcev. Ena izmed krogel, ki so zletele
skozi okno stavbe je zadela v nogo
Marijo Brglez iz Kozjega 37. Brglezova
je raznašala mleko, sicer pa je zaposle-
na v Dekorju Kozje. Ranjenko so pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
PROMETNE
NESREČE
Neupoštevanje
sveUoiine
signalizacije
Do železniškega prehoda
na Kidričevi ulici v Rogaški
Slatini je pripeljal voznik ko-
lesa na pomožni motor
STJEPAN DRASKOVIC,
20, iz Rusnice pri Humu na
Sutli. Ob prehodu so gorele
rdeče luči, česar pa Draško-
vič ni upošteval in je zapeljal
na tire v trenutku, ko je mi-
mo pripeljal motorni potni-
ški vlak. Vlak ga je zadel in
potiskal še 22 m. Draškovič
je obležal mrtev.
Izsiljevanje
prsdnosti
Po magistralni cesti v Koš-
nici, je vozil proti Laškem
motorist ZDENKO POD-
BEVSEK, 20, iz Rečice pri
Laškem. Nenadoma je s
stranske ceste zapeljal pre-
denj voznik osebnega avto-
mobila DUSAN BERNARD,
33, iz Celja, ki je trčil v mo-
tor, tako da sta Podbevšek in
sopotnik padla in se težje po-
škodovala.
Vožnja po levi
strani
Voznik osebnega avtomo-
bila NED20 KUPRESEK,
26. iz Titovega Velenja je vo-
zil po Koroški cesti v Šošta-
nju po levi strani. Takrat je
nasproti pripeljal voznik ko-
lesa ne pomožni motor IZ-
TOK VIDMAR, 21, iz T. Ve-
lenja in prišlo je do trčenja.
Kolesar in sopotnica NATA-
LIJA STROPNIK, 20. iz T.
Velenja sta padla in se po-
škodovala.
Zanašanje zaradi
hitrosti
ZDENKO MEDJA, 28, iz
Ljubljane je vozil z osebnim
avtomobilom skozi Rogaško
Slatino. V levem ovinku pa
je zaradi prehitre vožnje za-
peljal na desni pločnik, od
tam pa čez cesto in trčil v
nasip, kjer se je avtomobil
prevrnil. Sopotnica na
sprednjem sedežu se je huje
poškodovala, voznik in dva
druga sopotnika pa imajo
lažje p(jkodbe.
Pretesno
prakltovanjo
Motorist J02E SKET, 23,
iz Grajske vasi je v Kapli do-
hitel voznika kolesa na po-
možni motor JANEZA PO-
TOČNIKA, 46, iz Trnave, in
ga zaradi prehitre vožnje in
slabe vidljivosti zadel. Oba
sta padla in se poškodovala,
škoda pa je za okoli 260.000
dinarjev.
Poskušali so
tihotapiti
Trije vozniki iz Celja - Ljubiša
Ungurjanovič, Branko Vidaček
in Valentin Kvas - ki so v cister-
nah vozili kislino iz Cinkarne v
Italijo, so kar sami poskrbeli, da
se nazaj niso vračali brez tovora.
Tako so miličniki pri kontroli,
ki so jo naredili prejšnji petek,
našli 100 kilogramov kave, vr-
talni stroj, dve vodni črpalki in
nekaj jeansa. Pretihotapljeno
blago so seveda zaplenili.
zavarovalna skupnost triglaii^
OBMOČNA SKUPNOST CEUE
ZavarovalHlca Triglav sledi
sodobneniR razvoju eleldronlkel
Pogoji gospotJarJetUa so Iz Uneva v aan ipžJI In Zavarovalnica nrlUoblva na pomenu
Zavarovalnica Triglav se zaveda, da
vse bolj pridobiva na pomenu, kajti eko-
nomski pogoji gospodarjenja so vse težji
in standard občanov nenehno pada. Za-
to se skušajo približati zavarovancem
na ta način, da jim vedno znova ponudi-
jo nove ugodnosti.
Tako so nazadnje uvedli novosti tudi na
področju str^ojelomnega zavarovanja, ki je
še posebno interesantno za obrtnike in
izdelali splošne pogoje za zavarovanje
elektronskih računalnikov in podobnih
naprav. Na ta način pa sledijo tudi sodob-
nemu razvoju, saj si danes marsikatere
proizvodnje ni več mogoče predstavljati
brez računalnikov.
Zavarovanje orodnih delov
strojev
Strojelomnega zavarovanja so se obrt-
niki že doslej veliko posluževali, tako da
ga domala ni med njimi, ki ne bi poznal
Vseh splošnih pogojev. Veliko jih pa še ne
Ve, da je Zavarovalnica prisluhnila in ure-
sničila njihovo željo, da bi lahko zavaro-
vali tudi razna orodja, ki so nemalokrat
dražja od samih strojev. To namreč po
novem omogoča klavzula .št. 603, po kate-
ri se izplača zavarovanje orodnih delov
takrat, če do loma ali poškodbe omenje-
nih delov pride zaradi strojelomne škode
stroja, na katerega je bil montiran orodni
del. V kolikor ni dogovorjeno drugače,
jamči zavarovatelj izplačilo škode le do
Višine dogovorjene zavarovalne vsote po
Vsakem orodnem delu. Važno pa je tudi
to, da amortizirana vrednost pn orodnih
delih ni zavarovana in je tudi ni mogoče
zavarovati. Pri obračunu škode se odbi-
tek amortizirane vrednosti ugotavlja po
številu izdelkov, ki jih je orodje izdelalo
ali obdelalo, glede na predvideno količino
izdelkov za katere je bilo orodje projekti-
rano, po številu obratovalnih ur, po izrab-
ljenosti in po tehnični ter ekonomski za-
starelosti. S strojelomnim zavarovanjem
pa je možno zavarovati: stroje, strojne na-
prave, električne naprave in njihovo pol-
njenje, napeljave ter podstavke, težišča in
temelje strojev, če so zajeti v vrednost
strojev.
Zavarovanje elektronskih
računalnikov In podobnih
naprav
Razvoj sodobne tehnologije je vse hitrejši
in računalniki so pomemben del tega raz-
voja. Medtem ko jih v gospodinjstvih pri
nas še ni veliko, skoraj ni več proizvodne
dejavnosti, ki bi lahko shajala brez njega,
če želi ostati konkurenčna. Ravno tako
kot vsak drug stroj ali naprava, pa tudi
računalniki niso neranljivi in škoda, ki
lahko nastane, ni mala. Zato se je Zavaro-
valnica Triglav odločila, da zavaruje tudi
računalnike, vendar je to zavarovanje še
tako novo, da mnogi, ki jih to zanima, zanj
še ne vedo.
Zavarovalnica po novem zavaruje elek-
tronske računalnike in podobne naprave
v primerih: požara, strele, osmojenosti,
saj in ožganosti kot posledice požara ali
strele, eksplozije, viharja, toče, padca leta-
la, manifestacije in demonstracije, zemelj-
skega plazu, odtrganja zemljišča, snežne-
ga plazu ter potresa na območju občin, ki
so z zakonom predpisale obvezno zavaro-
vanje potresa. Računalnik pa je možno
zavarovati tudi proti nezgodam kot so:
napake v konstrukciji, materialu in izde-
lavi, nezgode zaradi električnega toka,
mraz in vročina, zatajitve varovalne na-
prave in drugih naprav, ki so sestavni del
računalnika, padca, prevrnitve, udarca ali
zdrsa, nespretnosti, malomarnosti ali zlo-
namernosti delavcev ali drugih oseb in za
nezgode, ki jih povzroči voda ali para.
Poleg že omenjenega pa je možno zava-
rovati tudi materialno vrednost zunanjih
pomnilnikov podatkov kot so magnetni
trakovi, ploščice in podobno. Doslej vre-
dnosti zunanjih pomnilnikov podatkov ni
bilo mogoče zavarovati. Prav tako ni bilo
možno, da bi lastnik računalnika zavaro-
val stroške, ki nastanejo zaradi najema
drugega računalnika, ko nastane na nje-
govem računalniku škoda. V Zavaroval-
nici so uvideli, da zaradi tega nastaja izre-
dno velika škoda, kajti velikokrat proiz-
vodnja za nekaj časa obstoji, zato si lahko
po novem lastnik poškodovanega raču-
nalnika sposodi drugega in stroške, ki pri
tem nastanejo krije Zavarovalnica. To je
zlasti ugodno takrat, ko je lastnik poško-
dovanega računalnika pogodbeno vezan
na delo, kar pomeni, da mora v dogovorje-
nem roku izdelati določeno količino izdel-
kov.
Petnajst let Obrtnega združenja Celje
v obdobju petnajstih let,
kolikor Obrtno združenje v
Celju obstaja, se je v drob-
nem gospodarstvu v celjski
občini marsikaj spremeni-
lo. Predvsem so odstranjeni
^dvomi glede njegove upra-
vičenosti, razvijanja in
vključevanja osebnega dela
v naš socialistični samo-
upravni sistem.
Prevladalo je tudi spozna-
nje, da je drobno gospodar-
stvo kot pojem velikih proti-
slovij prešlo iz dolgoročne
stagnacije v impulziven raz-
voj, v načrtno in dolgoročno
opredelitev neštetih možno-
sti, ki se na tem področju od-
pirajo.
Iz vrst samostojnih obrtni-
kov v celjski občini so pri-
tegnili najsposobnejše za
opravljanje različnih funkcij
v okviru obrtnega združenja
Celje, kakor tudi v organe
Zveze obrtnih združenj Slo-
venije.
Ob petnajstletnici združe-
nja obrtnikov iz celjske obči-
ne, smo se o vlogi te dejavno-
sti in o njenem nadaljnjem
'azvoju pogovarjali z Leo-
poldom Drametom, pred-
^dnikom obrtnega združe-
nja Celje.
V okviru združenja nas je
^edno vodila misel, kako po-
'^agati obrtniku v njegovih
težavah, s katerimi se spopri-
jema in kako v njegovo ko-
''•st razreševati razna sistem-
ska neskladja, ki zavirajo
■^^zvoj samostojnega osebne-
ga dela...
Kakšna je naloga obrtnih
^druženj pri uveljavljanju
fazvoja obrti?
Prelomnica pri nalogah
obrtnih združenj v posamez-
nih občinah, ki zagovarjajo
interese obrtnikov v njiho-,
vem stanovskem položaju, je
nastala z reorganizacijo pri
gospodarski zbornici Slove-
nije leta 1977. Takrat je obrt-
no združenje postala temelj-
na samoupravna organizaci-
ja, v katero se obvezno zdru-
žujejo delovni ljudje, ki na
podlagi obrtnega zakona sa-
mostojno opravljajo gospo-
darsko dejavnost kot redni
poklic s sreds vi v lastnini
občanov ter zadruge in dru-
ge oblike združevanja dela in
sredstev, ki so jih ustanovili
ljudje, in sicer za območje
občine Celje.
Združenje je pravna oseba
s pravicami, ki jih določa
obrtni zakon, zakon o zdru-
ževanju organizacij združe-
nega dela v splošna združe-
nja in gospodarske zbornice
in statut obrtnega združenja
Celje.
Glavni cilji v tej reorgani-
zaciji so bili: obrtniške zvrsti
se obravnavajo enotno za
vso Slovenijo in le ob taki
organizaciji ne pride do od-
stopanj v določenih sredi-
nah. Tako se občinsko obrt-
no združenje povezuje v nad-
gradnji v zvezo obrtnih zdru-
ženj Slovenije. Ta pa je član
gospodarske zbornice med
ostalimi splošnimi združe-
nji...
Katerim oblikam dela da-
je obrtno združenje največji
poudarek in kako se vklju-
čuje v stabilizacijska priza-
devanja v dani ekonomski
situaciji?
Naša enotno načrtovana
politika je sejemska dejav-
nost, izvozne usmeritve slo-
venskih obrtnikov, urejanje
politike cen za samostojno
obrtništvo, v zadnjem času
pa je zaživelo tudi delo sek-
cij. Po statutu imamo sekcijo
avtoprevoznikov in gostin-
cev.
Kažejo pa se potrebe tudi
po ustanavljanju dodatnih
sekcij: frizerjev, lesarjev, ke-
mičnih čistilcev in še nekate-
rih (cementninarstvo, avto-
mehanika).
Zelja tako občinske zveze
kot tudi zveze obrtnih zdru-
ženj je, da se obrtna dejav-
nost in njen razvoj vključi v
srednjeročne programe ob-
čin in republike, ker le tako
bo razvojna pot drobnega
gospodarstva dolgoročno za-
črtana. Zelena luč je že priž-
gana s sklepi republiške
skupščine letos maja mese-
ca, ko so bile sprejete smer-
nice za oblikovanje naše
obrtniške dejavnosti.
Tako je prišlo do spre-
memb in dopolnitev obrtne-
ga zakona, zakona o davkih
občanov ter še nekateri spo-
razumi s področja osebnega
dela.
Obrtno združenje kot orga-
nizacija je na razpolago obrt-
nikom pri reševanju vsako-
dnevnih problemov, tako
preko strokovnih služb pri
združenju in njenih orga-
nov.-.
Veliko uspehov pri dose-
danjem delu ste našteli. Kaj
pa vam ni uspelo realizi-
rati?
■Nagrajevanje obrtnikov
ter njihov status še vedno ni
zadovoljiv. Sedanja progre-
sivna davčna lestvica obrtni-
kom njihov lastni napredek
celo ovira. Tako tudi še ni
dorečena socialna varnost
obrtnika, ker še vedno ni do-
sežena enakost pri pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju z delavcem v združe-
nem delu. Neurejeno je
odvajanje sredstev za inve-
sticije, oprema je dostikrat
neustrezna in tehnološko za-
starela. Tudi prostorsko pla-
niranje za izgradnjo obrtnih
delavnic ne poteka po začr-
tani poti. Nedorečena je še
politika kreditiranja, ki ni
naklonjena nadaljnjemu
obrtnemu razvoju, kajti ra-
zmah obrti zavira previsoka
stopnja obrtnikove soude-
ležbe. Tudi obrestne mere
niso ravno vzpodbudne. Se
vedno ni načina, kako bi s
kreditom omogočili manj
akumulativnemu obrtniku,
da bi zlezel na zeleno vejo.
Zaposlovanje v obrti še
vedno ni takšno, kot bi žele-
li. Kako načrtujete bodoče
kadre in kakšne možnosti se
jim nudijo?
Pri obrtnikih se pred-
vsem zaposlujejo ljudje z
nižjo izobrazbo, ki so zaradi
trenutne ekonomske politi-
ke usmerjeni predvsem v za-
služek, niso pa zaiteresirani
za dodatno izobraževanje.
Sredstva za izobraževanje
imamo naložena pri poseb-
nem skladu.
V zadnjih letih je priliv
mlajših ljudi v obrtne pokli-
ce izredno skromen. Tako
nekatere obrti celo izumirajo
pri nekaterih pa bi bilo po-
trebno očitno pomlajevanje.
Tudi prelomnica v usmer-
jenem izobraževanju še ni
dala primernih rezultatov.
Ta sistem bo potrebno še do-
graditi in to tako, da bodo
imeli učenci več praktičnega
pouka pri mojstrih, kjer se
bodo po končanem šolanju
zaposlili-
Bo za mladino, ki se odlo-
či za obrtniški polic, dovolj
prostih delovnih mest?
• Zaenkrat bolj malo, kajti
vsako delovno mesto je po-
vezano z velikim finančnim
vlaganjem, ki ga ne zmore
vsak obrtnik. V nekaterih
obratovalnicah ima samo-
stojni obrtnik komaj po ene-
ga zaposlenega, v nekaterih
dejavnostih pa še to ne.
Za konec še pogled v pri-
hodnost. Kakšne možnosti
razvoja v obrtni dejavnosti
vidite?
Usmeritve so smele,
osebno delo posameznika
dobiva svoj prostor pod son-
cem, o njem se v zadnjem
času veliko govori in piše.
Pripravlja se vrsta spre-
memb in dopolnitev doseda-
njih predpisov, ki bodo bolj
naravnani v korist posamez-
nika. Ta hitrejši impulz pri
razvoju obrti bo osebno delo
bolje ovrednotil. Zaposlo\a-
nje pri obrtnikih bo tako
večje in zmanjšala se bo defi-
citarna dejavnost. Bela lisa.
ki je bila v srednjeročnem
programu razvoja gospodar-
skih dejavnosti načrtovana,
bo s tako usmeritvijo zapol-
njena.
Obrtno združenje Celje je temeljna samoupravna organi-
zacija, v katero se obvezno združujejo delovni ljudje, ki
na podlagi obrtnega zakona samostojno opravljajo go-
spodarsko dejavnost kot redni poklic s sredstvi v last-
nini občanov ter zadruge in druge oblike združevanja
dela in sredstev, ki so jih ustanovili delovni ljudje in
sicer za območje občine Celje.
Združenje je pravna oseba s pravicami, ki jih določa
obrtni zakon, zakon o združevanju organizacij združe-
nega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice in
statut obrtnega združenja Celje.
m. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEMBER 198^
MODNI NASVElt
Japonci prihajajo
Juponci zavzemajo v svetu mode vse višje
meslo in kot kaže. bodo postali vodilna sila v
svetu mode. Nekdaj so bili le posnemalci
zahoda, sedaj pa se zahod vse bolj podreja
vplivu močnih modnih tokov iz dežele vzha-
jajočega sonca. Japonce je treba vse bolj upo
števati, saj so izredno domiselni in prodorni.
Po njihovi zamisli se uveljavlja lahek poli-
ester, uveljavljajo pa se tudi povsem nove
strukture bombaža.
Modela, ki sem ju danes narisala, sta name-
njena prehodnemu času.
Črtasto široko krilo, z vodoravno in navpič-
no postavljenimi črtami, se spredaj zapenja
Pripravlja Duška Sorn
na obeh straneh z gumbi. Poleg krila je ravno
krojena bombažna bluza, povrhu pa širok
ohlapen blazer.
Drugi model sestavljajo široke, ravno kro-
jene 3 4 hlače in brezrokvanik s podaljšanimi
rameni, ki se zapenja na eni strani; pod njim
pa je široka srajčna bluza.
JLMAJ|iO
Zelenjava v kisu
10 rdečih paprik, 10 zelenih paprik, 10 rdečih para-
dižnikov, 10 zelenih paradižnikov, 6 čebul, 3 del kisa za
vlaganje, 2 del olja, 2 žlici sladkorja, sol po okusu.
Očiščeno zelenjavo zrežemo na kocke. Vse skupaj ku-
hamo s kisom 5 do 10 minut, da spremeni barvo in
polnimo vroče v kozarce ter zapremo.
Tri kilograme zelenih in rdečih paprik, 6 čebul in
strok česna, zrežemo na tanke rezance ročno ali
strojno. Pol litra vinskega kisa, pol litra vode, 2 žlici
soli, 4 žlice sladkorja in 2 lovorja prevremo. Dodamo
na rezance zrezano zelenjavo in kuhamo 5 minut. Nato
na cedilu odcedimo in ohladimo. Ohlajeni zmesi prili-
jemo 1/4 litra olja, dodamo pol kilograma gorčice in po
okusu mleti poper. Polnimo v manjše kozarce. Na
vrhu lahko damo kak milimeter olja in zapremo ko-
zarce.
4 kilograme rdečih paprik zmeljemo na stnjj za
meso. Dodamo 7 del olja, sol in pol litra vinskega kisa.
To kuhamo 20 minut. Vmes mešamo. Potem dodamo 8
mletih hrenovih korenin in kuhamo še 5 minut. Ohla-
jeni zmesi dodamo 1 kilogram gorčice in vložimo v
manjše kozarce.
2 kilograma in pol stročjega fižola (kifeljček) zreza-
nega na 1 cm, skuhamo v slani vodi do tri četrt. 2
kilograma rdečih in zelenih paprik, 2 kilograma para-
dižnika, 2 kilograma čebule, zrežemo na rezance. Do-
damo 1 liter kisa, 2 litra vode, 2 drobni pesti soli, 2 pesti
sladkorja, lovor in cel poper. To kuhamo 5 do 10 minut
in vroče polnimo v kozarce.
ZORJUnUlE RASTUNS
Jelka
Jelka (Abies excelsa D je do 50 metrov visoko drevo s
piramidasto krošnjo ter z deblom, ki ima sivo. gladko
skorjo. Korenine ne segajo globoko v zemljo, temveč da-
leč naokrog. Zato raste tudi po skalnatem svetu. Deblo je
navpično in vitko ter se ne deli v več glavnih vej, ampak
raste naravnost kvišku, do vrha piramidaste krošnje.
Veje so postavljene v vretenih. Listi - iglice - so ozke in
stoje v dveh redih. So ploščate, na koncu izrobljene in na
spodnji strani imajo dve beli progi. Iglice odpadajo zelo
počasi in je zato jelka vedno zelena. Prašni cvetovi so
zbrani v mačicah, ki so sprva rdeče barve, nato pa poru-
menijo, pestiči pa sestavljajo temnordeče storžkaste ma-
čice, ki so na vrhu vejic. Iz njih se razvijejo storži, ki so pri
jelki pokončni.
Jelka cveti v maju. Raste povsod pri nas. posamezno pa
tudi v mešanih in iglastih gozdovih. Pri jelki nabiramo
spomladi mlade pogaiijke ter lubje in smolo čez celo leto.
Mladi brsti morajo biti pokriti z rjavimi luskolisti in če jih
zmanemo med prsti, dišijo po smoli in balz^m.u in so rez-
kega in grenkega okusa.
Glavni in najpomembnejši zdravilni snovi pri jelki sta
smola in terpentin.
Iz mladih iglic in vršičkov pripravljamo preliv in sicer
tako, da žlico čaja poparimo s skodelico vrele vode in
pustimo, da se ohladi. Nato precedimo m z.asladimo z žličko
medu. Dobimo napitek, ki olajša kašelj pri nadležnem ka-
tarju, gripi, ljudska medicina pa priporoča lak čaj spomladi,
kol čistilni čaj za kri. Preganja spomladansko utrujenost in
pospešuje izločanje škodljivih snovi, ki so se nabrale v telsu
čez zimo.
Najpomembnejše je terpentinovo olje. To olje draži in če z
njim namažemo kožo, postane ta rdeča, lahko pa pride celo
do vnetja in nastanejo laliko tudi mehurji. Terpentin po-
speši prekrvavitev kože in deluje tudi v globino. Zato upo-
rabljajo terpentinovo olje za vtiranje pri revmatizmu, vnetju
sklepov, prolinu. Prav tako uporabljajo sm.rekov špirit, ki
ga dobijo tako. da mladike in mlade storže namakajo v
alkoholu. Tepentinovo olje olajša tegobe pri dihanju m se v
majhnih količinah lahko vdihava pri vseh kroničnih in
gnojnih boleznih dihalnih poti, bronhialnem katarju, bron-
hitisu, vnetnih pljučnih boleznih, itd. V ta namen vzam.emo
eno čajno žličko lerpenlinovega olja na en liter vrele vode.
Lahko pa skuhamo kar vršičke in vdihavamio soparo. Jel-
kine iglice uporabljamo tudi za kopel in sicer si naberemo
približno dva kilograma iglic, mladih storžev in jih sku-
hamo, precedimo, ter dodamo kopeli Takšna kopel krepi
živce, dobro prekrvavi vse telo in poveča se presnova, od-
pornost, telesna zmogljivost in tudi olajša težave pri revma-
tizmu in protinu
BORIS JAGODIC
RECEPT TEDNA
Domači rezanci
Za približno 500 g rezancev potrebujemo: 350 g ostre moke, 2
jajci, 1,25 del vode in malo soli.
Na mesilno desko presejemo moko in naredimo v sredi
kupčka jamico. Razžvrkljamo jajci, vodo, eno do dve žlici moke
in sol ter naredimo redkejše testo kakor za palačinke. Vlijemo ga
v jam:co v moki in zmesimo testo. Zgnetemo ga na deski,
pokrijemo s prtič^m in pustimo, da pol ure počiva. Uležano testo
razvaljamo v tn liste, ki jih nato Osušimo. Med sušenjem jih
moramo večkrat obrniti. Paziti moramo tudi, da se nam testeni
lisli preveč ne osušijo, ker se nam bodo sicer pn rezanju lomili.
Pravilno osušene liste zrežemo z ostrim nož^fri, ki ima široko
in gibko rezilo. Tako lahko naredimo tanke ali bolj debele
rezance, trakove, kvadratne krpice ipd. Skuhamo jih v primerni
količini slane vode, v katero damo žlico maščobe da se rezanci
ne sprimejo med seboj. Ko so kuhani, jih odcedimo m spla-
knemo s toplo vodo ter postrežemo same ali s kakšno omako.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
20. SEPTEMBER jjJ
III Usmilil iiii^ji^iiig ^liiig
Med njimi tudi 0$ »Marija Broz" iz Bistrice ob Solil
Celjska turistična zveza
je lani pričela z akcijo, kate-
re namen je med mladino
vzbuditi več zanimanja za
lepo urejeno okol.ie. Akcija
je sicer izrazito kulturne,
vzgojne narave, posredno
pa si organizator od nje obe-
ta kasnejše turistične učin-
ke, če gledamo tudi na turi-
zem kot na sestavni del na-
šega obnašanja.
Lam je zveza razpisala tek-
movanje v urejenosti okolja
tistih šol na širšem celjskem
območju, kjer delujejo tudi
turistična društva. Strokov-
na komisija pri turistični
zvezi Celje je obiskala dvain-
petdeset osnovnih šol in
ugotovila, da je na Celjskem
veliko novih šol in prizid-
kov, da so stavbe sicer dobro
vzdrževane, ni pa marsikje
privlačna tudi bližnja okoli-
ca. Videla je divje razlaščeno
grmičevje, ki je ponekod
pravo skrivališče smeti, opa-
zila opuščene in zanemarje-
ne cvetlične grede ali pa še
večjo ravnodušje tam, kjer
cvetja sploh nikoli ni bilo.
Preveč je praznih okenskih
polic, preveč plevela, zlasti
okoli spomenikov in spo-
minskih obeležij. Seveda pa
povsod ni bil pogled na učil-
ne zidane tako klavrn in" za
nadaljnji razvoj turizma v
naših krajih slabo obetaven.
Med vsemi dvainpetdese-
timi šolami, ki jih je komisija
letos spomladi obiskala, pa
so vendarle le tri, ki so, po
sicer strogih kriterijih komi-
sije, ocenjene kot vzorno
urejene-. To so osnovna šola
•Vlado Bagat" iz Braslovč,
ki je od sto možnih točk do-
bila kar 95, na drugem mestu
je celodnevna osnovna šola
•Marija Broz- iz Bistrice ob
Sotli, (90 točk), na tretje me-
sto pa se je po vzornosti uvr-
stila osnovna šola Dušan
Jereb" iz Slovenskih Konjic.
Temu vrstnemu redu sledi
16 šol z •lepo urejenim- oko-
ljem, kakršno ima, na pri-
mer, osnovna šola • Bračiče-
va brigada- iz Kozjega, 14
osnovnih šol pa je s -še ure-
jenim okoljem-, med njimi,
na žalost, tudi osnovna šola
iz Podčetrtka, ki je še nedav-
no tega veljala kot vzor na
tem področju. Kar 19 šol je
Magda Dobrave, ravnate-
ljica šole, ne more skriti za-
dovoljstva ob laskavem
priznanju. Je pa to za nas
velika odgovornost, obvez-
nost za naprej, saj si ne sme-
mo privoščiti kakšnega več-
jega padca na lestvici naj-
boljših, " je dejala ob našem
srečanju. Seveda je še pri-
stavila, da skrb za lepo oko-
lje terja tudi dejstvo, da je
Bistrica ob Sotli kraj, ki so-
di v Spominski park Trebče
in da samo ime šole terja
veliko odgovornosti in po-
sluh.
na Celjskem, katerih okolje
je revno urejeno-, med nji-
mi COS Fran Roš iz Celja, ki
po oceni komisije daje vtis
dolgočasnosti in kjer je cvet-
ja bore malo.
Obiskali smo eno od treh
• vzorno urejenih- osnovnih
šol, celodnevno osnovno šo-
lo -Marija Broz- v Bistrici ob
Sotli. Takoj smo se prepriča-
li, da je bila komisija objek-
tivna in, nenapovedani, kot
smo prišli, srečali skupino
učencev, ki je del telovadne
šolske ure izkoristila za pre-
gled športnih oziroma tele-
snovzgojnih površin.
Na šoli že lep čas vneto de-
lujeta turistični in hortikul-
turni krožek. Da ima mento-
rica hortikulturnega krožka.
Karolina Kunej, največ za-
slug, da je šolsko okolje tako
rekoč brez lepotnih napak,
pa danes v Bistrici ob Sotli
ni prav nobena skrivnost.
Seveda so tu še učenci,
največ je deklet, ki jim je iz-
gled šolskega okolja, poleg
učenja, glavna skrb. Ker pa
se je opoldne že kar krepko
prevesilo v popoldanski čas,
smo na šoli našli le tri: Mojco
Ivačič, njeno sestrično Bre-
do Ivačič in Andrejo Gregi.
Mojca je hitela pripovedova-
ti, da imajo dekleta na skrbi
rože, da je ob presajanju tre-
ba poskrbeti za dobro zem-
ljo, nabaviti cvetlične lončke
in korita. Breda se vmeša in
pove, da je cvetje treba re-
dno in skrbno zalivati in da
je treba škodljivcem napove-
dati pravočasen boj, še prej
pa poskrbeti za dovolj prave-
ga škropiva. Andreja se je
spomnila na lansko pomlad,
ko so učenci okoli kipa Tito-
ve matere zasadili vse polno
prvega cvetja: trobentic,
zvončkov, žafrana.
Ti budni čuvaji vseh zele-
nih površin so že pravi stro-
kovnjaki v obrezovanju gr-
mičevja. Učenci od prvega
do osmega razreda prinašajo
v šolo cvetne poganjke, zem-
ljo za lončnice, se z metlami
Ugotovitve komisije turii
stične zveze Celje so v
osnovnih šolah na Celj-
skem, kajpak, različno spre-
jeli, če pa so se kje ob tem
zamislili, je akcija do neke
mere že uspela. Z rezultati
so se namreč seznanili v
prvih dneh septembra, torej
na začetku šolskega leta.
v rokah sprehajajo po šolski
ploščadi, skrbijo za gredice,
odganjajo požrešne kokoši,
ki zaidejo s sosednjih vrtov.
In tako se šola danes smeje v
cvetju, zelenju in čistoči.
Mladi vrtnarji so tudi že
pravi poljedelci. Lani je
šmarski Kmetijski kombinat
podaril šoli lep kos zemlje, iz
katere so učenci pred štiri-
najstimi dnevi izbrskali kar
dva tisoč kilogramov zdrave-
ga krompirja. Za šolsko ku-
hinjo ga bodo porabili, s tem
pa se stabilizacijski čas ne bo
tako zelo odrazil na žepih nji-
hovih staršev. In tu so še pa-
radižnik, zelje, fižol. S fižo-
lom so bile najprej skrbi, ki
pa so hitro m.inile. Tu zraven
so še starši, ki s šolo redno
sodelujejo, zato so bile tudi
fižolovke čisto zastonj, kot je
marsikateri kmet brezplačno
dostavil gomilo domačega
gnoja, prispeval kilogram in
več umetnega gnojila, sadi-
ke, cvetlične lončke in še
marsikaj.
In še čisto na koncu, ker je
nekje pač končati treba, naj
povemo, da je v Bistrici ob
Sotli čisto, da najdeš povsod
v trgu cvetlična korita in da
se hišna okna šopirijo v cvet-
ju in zelenju. Sola in dom, in
obratno. Tu pa ima prste
vmes še turistično društvo iz
Bistrice ob Sotli, vse pogo-
stejši pobudnik in organiza-
tor akcij, ki so v prid lepemu
izgledu kraja. Sedli smo na
novo klop v središču trga in
videli, da je takšnih klopi
okoli še več. Sploh pa je bilo
povsod veliko rož.
MARJELA AGREŽ   Tri skrbne šolske vrtnarice: Mojca, Breda in Andreja.
Branko Vivod evropski
rekorder
Titovo Velenje, sol>ota, 15. septembra, gle-
dalcev 4000, velika športno zabavna priredi-
tev, nogometna tekma Zlate selekcije z vete-
rani Rudarja, dirka kolesarjev, moped show
in nov evropski rekord v skoku v višino za
veterane.
Najprej pionirji tečejo na 100 metrov. Naj-
boljši dobi torto. Najboljši uživa, uživ'ajo gle-
dalci in malo kasneje velenjski rudarji, ki v
vlečenju vrvi premagajo nestabilne Gorcnjča-
ne. Nogometna tekma se prične, ko letalec iz
Lajš spusti žogo na igrišče. Zlata selekcija-Ve-
terani Rudarja - 4:3, ter, brez izgredov, n
športno se obnaša le sodnik. Temperatura J
rašča, 20 kolesarjev vozi 20 krogov na izpad
nje, zmaga - kdo drug kot Primož Cerin. G!
dalce spravi na noge plesna skupina Krik, V
lenjčan Popetru, zmagovalec na 1500 metrov
na koncu Branko Vivod, ki preskoči 190 ci
nov evropski rekord za veterane. Iranko i
skače na skakališču, v hladnem vremenu
prestavi na atletsko stezo, skače za gledal(
njegov svetovni izziv sta sprejela le Tof in Rili
ki družno preskočita 2 metra. Aplavz tisoče
ki so se zbrali, velja Branku, ki obljublja, dal
svetovni rekord preskočil še letos, nekje v
plejših krajih.
R. PANTELIC. foto: L.OJSTERSI
Nogometni derbi
na Skalni kleti
Nogometni ekipi naše-
ga časopisa in radia ter
Studia 3 sta tudi letos
odigrali že tradicionalno
prijateljsko srečanje v
malem nogometu na
igrišču na Skalni kleti.
Igrišče: preveliko (če-
prav smo gole postavili
precej skupaj
Dresi: nasprotnikovi
so bili beli, naši pa - raz-
nobarvni (vsak po svoje).
To je nazoren dokaz, da
gre zasebnikom bolje in
da danes gostilne bolje
nesejo kot pa časopis.
Ekipa: mi smo bili te-
hnično odlično podkova-
ni. Kondicijsko tudi:
skupaj z rezervami poka-
dimo na dan 15 škatlic
cigaret, tako da posebne-
ga treninga sploh nismo
potrebovali. Pri nasprot-
nikih je bila najboljša
srednja krilka, ki je go-
dna za možitev. Tako ni
mogel mimo nje prodreti
noben kandidat za ože-
nit.
Sodnik: Za te se ve, da
so v našem nogometu ve-
dno najslabši. Tudi Viki
Dom ni bil izjema, če-
prav se le nekoliko spoz-
na na rokomet, o nogo-
metu pa - nima blage ve-
ze«. Sodnik je s svojimi
nerazumnimi odločitva-
mi pripomogel, da je bila
tekma res pravi derbi,
kot smo jih vajeni v na-
šem, jugoslovanskem no-
gometu.
Gledalci: zelo discipli-
nirani, tako, da sodnik
po koncu tekme sploh ni
potreboval spremstva
miličnikov.
Sprašujete za rezultat?
Po vsem tem, kar smo za-
pisali, sploh ni pomem-
ben. Tako ali tako se ve,
da ga je zrežiral sodnik.
S. ŠROT
»Stari smo toliko,
kolikor se počutimo«
Celjsko društvo upokojencev je
prejšnji teden v dvorani Golovec od-
lično izvedlo republiško tekmovanje v
kegljanju Zveze društev upokojencev
Slovenije. Po mnenju Vikija Vanov-
ška. vodje tekmovanja in znanega celj-
skega tekmovalca, .se je športno borilo
9 moških in kar 11 ženskih ekip, pri
čemer je prevladovalo olimpijsko na-
čelo: važno je sodelovati, ne zmagati.
Mladostni zanos je preveval preko 110
nastopajočih, od katerih so tudi se-
demdesetletniki podirali keglje kot za
stavo.
Kegljanje je pač tista športna zvrst,
ki nastopajočih ne omejuje pri letih,
saj vsakdo lahko igro prilagodi svoji
telesni zmogljivosti in spretnosti, zato
je .še posebej privlačno med starejšii*
Spodbudno je, da je vse več keg'!
podirajočih med nežnejšim spolC
kar je pokazala tudi udeležb^ na ce'
skem športnem srečanju, čeprav je'
ženske to tekmovanje šele tretje,
tem ko so se moške ekipe pomerile^
devet ič.
MITJA UMNIK, foto: EDI MASN^