»DELO. IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA». KI GA JE LETA 19« USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK «UDIJANHUBA ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Dan človekovih pravic "-V pisani zgodovini človekovi so nekatere strani, ki se odlikujejo po svoji trajni vrednosti, ker vzbujajo občutek povezanosti med narodi in navdihujejo nova prizadevanja xa nove ideale. Združeni narodi so zgodovini podarili takšno stran, ko so pred desetimi leti razglasili Splošno deklaracijo o človekovih pravicah; zato je pravilno, da štejemo izdelavo in sprejetje te prve svetovne listine o človekovih pravicah med naj več j e pridobitve Združenih narodov«, je dejal Dag Hammarskjold, generalni sekretar Združenih narodov lani. ob deseti obletnici podpisa Splošne deklaracije. Misel o človekovih pravicah se je razvijala in izpopolnjevala, kot se razvijajo in izpopolnjujejo z'si drugi elementi medčloveških in meddružbenih odnosov. Po brutalnih spoznanjih, ki jih je prinesla druga svetovna vojna, je postala ta misel eden od temeljnih kamnov svetovne zgradbe miru. zgradbe, ki jo ob skrajnih naporih in z na j več jo potrpežljivostjo ter z različnim uspehom in različno prizadevnostjo grade vsi narodi sveta. Misel sama, ki je prerojena zatiranemu človeku že od pamtiveka, se je v stoletjih razvijala, od stihijskih uporov in puntov brezpravnih bitij preko delavskih stavk do Splošne deklaracije pred enajstimi leti, ki je v svojih tridesetih členih natančno določila, kakšne so pravice, ki jih je prinesel človek z rojstvom na svet, in je nedvoumno povedala. da je spoštovanje ali nespoštovanje človekovih pravic stvar vsega človeštva in ne morda notranja stvar posameznih držav ali visokoraz-vitih in »-civiliziranih-* narodov. Ta jasnost in univerzalnost sta element, ki uvršča Splošno deklaracijo med tiste trajne in najpomembnejše akte Združenih narodov, ki so, oziroma bi morali biti temelj novih odnosov med državami, narodi in rasami v svetu, ki ga nazivamo atomskega. Splošna deklaracija ni morda uresničeni cilj, stvarnost današnjega dne, marveč je visoko moralno -načelo, in idealni cilj, h kateremu je treba stremeti! Vsi »vemo«, kaj so človekove pravice, in vendar je lestvica njih pojmovanja in vrednotenja talco zelo različna. Kaj naj na primer pomeni prebivalcem dežela, ki so vedno ria robu lakote, kot se reče, pojem »pravice do politične svobode in političnega udejstvovanja« — ki sta skoraj izključni element človekovih pravic kot jih pojmuje meščan iz visoko razvitih dežel — ko pa čuti predvsem žejo po pravici do tega, da postane nekoč Človek, ki ga bodo razen pravice do elementarnega obstoja zanimale tudi pridobitve sodobne civilizacije ... Človekovih pravic torej ni moč omejevati na politične in državljanske pravice prebivalcev razvitih držat:, kot Splošna deklaracija razločno in nedvoumno opozarja, niti ne samo na človeka kot individua. Priče smo procesu, ko so se cela ljudstva in narodi domala dve tretjine prebivalcev našega planeta — prebudili in terjajo, ne samo lastno politično in državno individualnost. marveč tudi Človeka vredno življenje za vso nacionalno skupnost — prepad, ki loči razvite in nerazvite dežele z vsemi širokimi posledi-zami, ki jih ima za odnose med prvimi in drugim% pa je postal eden glavnih problemov današnjega dne, eden problemov. ki terja hitro in nujno rešitev, ker postaja z vsakim dnem bolj zapleten, položaj pa vsak dan eksplozivne j ši. Ko v današnjih razmerah govorimo o Splošn deklaraciji, moramo imeti v mislih predvsem globoki jaz. ki deli Človeka - subjekt od človeka -objekt, oziroma narode - subjekte od ljudstev - subjektov. Združeni narodi so pred enajstimi leti v Splošn; deklaraciji postavili moralna načela tudi za premostitev tana- prepada z ugotov'nujo. (Ja j* za upanje v ta načela bistveni element za bodoč° mednarodno sodelovanj* Moralna obveznost članir 07\' yr tn-: da v svoji » ? ’in r -i n rak s Stvarnost dana n iecn dne čifn Mi približajo temu visoko pSStmbtyenemu idealnemu cilju! S posvetovanja Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o problematiki socialistične politike na vasi Dozoreli so družbeno politični in ekonomski pogoji ki silijo k organizaciji kmetijstva na osnovi socialističnih odnosov Danes sta bila na dnevnem redu referata predsednika Glavne zadružne zveze Slovenije Jožeta Ingoliča m člana Glavnega odbora SZDL Slovenije Franca Simoniča LJUBLJANA, 9. dec. — Pod predsedstvom predsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariša Mihe Marinka se je danes dopoldne začelo v prostorih Ljudske skupščine LRS dvodnevno posvetovanje o problematiki socialistične politike na vasi v luči IX. plenuma Zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Predsednik Miha Marinko je pozdravil prisotne, tako člane Glavnega odbora in predsedstva GO SZDL ter predsednike okrajnih in občinskih odborov SZDL, strokovne zadružne delavce, člane komisij pri predsedstvu SZDL in LMS, predstavnike sindikatov in druge. Danes sta bila na dnevnem redu dva referata. »G problematiki socialistične politike na v&si v luči IX. plenuma SZDL Jugoslavije-« je poročal predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Jože Ingolič, član Glavnega odbora SZDL Franc Simonič pa je govoril »O vlogi in nalogah političnih in družbenih organizacij ter njihovem članstvu na vasi«. Posvetovanje se bo nadaljevalo jutri z razpravo, ki naj bi, kot je dejal ob zaključku današnjega posvetovanja predsednik Miha Marinko, opozorila na velik pomen kmetijstva za vso našo politiko. Gre za problem, ki se tiče nas vseh in je zato izredno važno, da naše politične, družbene in strokovne organizacije čimbolj vplivajo na ljudske odbore in njihovo kmetijsko politiko. Vprašanje kmetijske proizvodnje je tesno povezano s prehrano vsega prebivalstva, z življenjsko ravnijo delavcev in nameščencev. Taka posvetovanja zato niso stvar le enega dela našega političnega aktiva, nasprotno, to je naloga, ki se tiče prav vseh naših družbenih činiteljev. Nato je posebej opozoril, da je nujno potrebno zadruge usposobiti, da bodo pripravljene na vedno večji pritisk zasebnih kmetov, ki bodo hoteli oddajati zemljo družbenim kmetijskim organizacijam. Primitivni način proizvodnje bo slej ko prej predrag, nevzdržen za kmeta, zato bo pritiskal na zadrugo, da mu pomaga, da si izboljša položaj. Sedaj lahko že s primeri pokažemo, kako je moč organizirati socialistično kmetijsko proizvodnjo in bolje gospodariti kot je mogel zasebni kmet. Nujno je nadalje, da zlasti občinski ljudski odbori pravilno ocenijo položaj in ugotovijo, katera industrijska podjetja bi lahko del svojih sredstev odstopila tudi za kmetijske investicije, kar bi bilo v njihovem interesu. Razprava naj bi prispevala, da bi na posvetovanju sprejeli praktične zaključke, ki bodo napotilo v pripravah na novo kmetijsko sezono. Po kratkih besedah tovariša Mihe Marinka je bil današnji del posvetovanja zaključen, popoldne pa so si udeleženci ogledali nekatere obrate Zadružne poslovne zveze Slovenije v okolici Ljubljane. iOŽE INGOLIČ: O PROBLEMATIKI SOCIALISTIČNE POLITIKE NA VASI V LUČI IX. PLENUMA SZDL JUGOSLAVIJE m i i li h V začetku je tov. Ingolič dejal, naj današnji posvet sumira in pretrese izkušnje ter uspehe, ki smo jih že dosegli v socialistični graditvi kmetijstva, osvetli nekatere tendence, ki pospešujejo ali ovirajo naš razvoj na vasi, in tako pripomore k hitrejšemu ter pravilnejšemu reševanju problemov, s katerimi se pri svojem delu srečujejo organizacije SZDL in njihovo članstvo. To pa bo hkrati pripomoglo k razčiščevanju mnogih nejasnosti, ki večkrat predstavljajo objektivno prepreko za hitrejši dvig kmetijske proizvodnje in razvoj socialističnih odnosov. V Sloveniji so zadnja letu izredno dozoreli vsi tisti družbeno politični in ekonomski činitelji, ki ne le omogočajo, ampak celo silijo k intenzivnejšemu reševanju problemov, da nadaljnjo oganizirajo kmetijstva na podlagi socialističnih odnosov. Hiter splošni gospodarski razvoj, ki ga karakterizira zlasti hiter razvoj industrije in drugih panog socialističnega gospodarstva .odpira ne le široke poti razvoju kmetijske proizvodnje, ampak gia vse bolj in bolj zahteva posebno še zaradi nadaljnjega spreminjanja strukture prebivalstva, naraščanje kupne meči, vse večjega povpraševanja po potrebnih surovinah kmetijskega izvora in spričo čedalje večjih potreb delovnih ljudi zaradi postopnega zviševanja življenjske ravni. Dejstvo, da so industrijske kapacitete skoraj enakomerno razvrščene po vsej Sloveniji, ustvarja razen že omenjenih tudi že določene specifične pogoje za socialistično preobrazbo kmetijstva pri nas. Posledica take razporejenosti industrijskih objektov je namreč, dia se delavski razred formira na vseh področjih naše republike in se zelo prepletata kmečko in nekmečko pre- bivalstvo. S takšno razmestitvijo delavskega razreda obstajajo torej pogoji za zelo pozitivne vplive za napredek vasi. Tega dejstva pa v Sloveniji nismo doslej dovolj iz- V Sloveniji živi kmetijstva le še Takšno stanje najbolje ilustrira ugotovitev, da smo imeli konec leta 1958 dejansko le še okoli 33 odstotkov kmečkega prebivalstva, ki živi večinoma od zaslužkov iz kmetijstva. Tu je bistvo glorificiranja zaostale drobne blagovne kmetijske Predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Miha Marinko otvarja posvetovanje; desno sekretar GO SZDL Slovenije Franc Kimovec-Žiga Obisk iz Italije V Beograd sta včeraj prispela generalni sekretar socialistične stranke Italije Pietro Nenni in član centralnega odbora Nino Fogliaresi BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug). V Beograd sta danes prispela sekretar socialistične stranke Italije Pietro Nenni in član centralnega odbora stranke Nino Fogliaresi. — Med obiskom v naši državi bosta gosta zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Sskretaj italijanske sociali. I predsedstva . . čne stranke Pietro Nenni je otem, ko je stopil z letala, •-’’avil novinarjem: »V Jugoslavo sva prišla, da W navezala 'tike s predstavniki Socialistične zvf-:e Jugoslavije »n da bi 'kupno proučili probleme v /vezi z mednarodnim položajem. > posebnim ozirom na dežele, ki šo v sedanjem mednarodnem -v>Jožaju. kot je Jugoslavija, natno prispevale k stvari m\-II in k popuščanju mednarodne napetosti.« Dejal je tudi. da bo razgovorih 5 predstavniki Sori Kstičn e zveze Jugoslavije o n-stališče svoje stranke c • -č h mednarodnih vpraši-■ iih. Na zemunskem letališču sta italijanska gosta sprejela član Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Veljko Vlahovič in sekretar komisije za mednarodne stike zveznega odbora Sociali. st;r-ne zveze Aleksander Šoko-ras. Generalni sekretar socialistične stranke Italije Pietro Nenni in član centralnega odbora stranke Nino Fogliare* j sta v Beograd prispela na povabilo Socialistične zveze. Iz Rima sta odpotovala danes dopoldne z letalom JAT. Ob odhodu sta ju na letališču pozdravila Član centralnega odbora italijanske socialistične partije Paolo Vittorelli m tiskovni ataše jugoslovanskega veleposlaništva Bora Stoj adinovič v imenu obolelefto veleposlanika. Jože Ingolič proizvodnje in od tod pripovedka o njeni rentabilnosti. Edinole iz tega posebnega položaja drobnih kmetijskih proizvajalcev so lahko izvirale ir se branile iluzije o vlogi razdrobljenega kmečkega posestva, od tod zgrešeni pogledi in dvomi nekaterih posameznikov glede nujnosti modernizacije kmetijstva in zvečanja njegove produktivnosti. Uspehi družbenih posestev jn kooperacijske proizvodnje pa potrjujejo, da smo tudi v praksi razbili to koncepcijo, da nam- koristili za hitrejši socialistični razvoj kmetijstva. Mnogokrat so prav po mnogih od teh polkmetov in polde-lavcev prihajali v mesto negativni vplivi, izvirajoči iz mentalitete drobnolastnišike kmetijske proizvodnje, namesto da bi mesto s svojo politično zavestjo, ekonomsko močjo ter svojimi potrebami v večji meri vplivialo na vas. Prav zaradi te razporejenosti industrijske proizvodnje in prepletenosti nekmečkega in kmečkega prebivalstva lahko ugotavljamo, da je skoraj polovica naših delavcev neposredno povezana s kmetijstvom, mnogo delavcev pia ima celo zemljo in se pravzaprav ukvarja z dvojno proizvodnjo hkrati. To pa ima razen drugega za posledico, da je zelo razširjen trg s kmetijskimi pridelki, ki praktično obstoji skoraj pred vsakim kmečkim domom, kar omogoča realizacijo pičlih tržnih presežkov, ki jih pač lahko premore razdroblje-I na individualna kmetijska posest po povprečno znatno viš-I jih cenah. od dohodkov iz 33 % prebivalstva reč lahko v kmetijstvu napredujemo le in predvsem s pospeševanjem privatnega kmetijstva. Danes je že splošno znano dejstvo, da nam individualna, razdrobljena kmetijska proizvodnja nudi zelo omejene možnosti povečanja manjše proizvodnje in še možnosti povečanja tržnih presežkov. Ob sedanji družbeno-eko-nomski situaciji je le malokdo pripravljen nasesti raznim nasvetom nekaterih »dobronamernih« ljudi, ki še vedno sanjajo o vaški idili in kmečki romantiki. Toda proti takemu romantičnemu sanjarjenju danes niso več le naši aktivisti, temveč tudi mnogi kmečki proizvajalci, ki so se že prepričali, da jim vsako vračanje na staro v končni liniji samo škoduje, saj jim onemogoča, da bi sledili našemu splošnemu napredku i-n zadostili svojim potrebam in povečanim potrebam svojih otrok, ki si žele novega načina proizvodnje, ki nočejo biti prikrajšani v pogledu zadovoljevanja večjih potreb, od lepšega stanovanja, motocikla, počitnic itd., ki jih pač poraja in njih kritje iz dneva v dan v večji meri omogoča naša socialistična stvarnost. Že dosedanji rezultati kmetijske proizvodnje, zlasti proizvodnje v urejenih kmetijskih posestvih in no voformiranih farmah, ki temelji tudi na podobnih tehnoloških osnovah, potrjuje pravilnost naše politike, dokazuje, da se tudi v Sloveniji rešujejo stvari pravilno ne le v načelu, ampak da je praksa potrdila prednost- socialistične proizvodnje. Zaradi jasne orientacije naših subjektivnih sil, zaradi zrelosti delovnih kolektivov kmetijskih posestev in mnogih zadrug, ki se kaže med drugim tudi v novih načrtih in pobudah, ko imajo mnogi investicijske elaborate, ki jđh bodo lahko realizirali taikoj, ko bodo dane materialne možnosti, nas čakajo v prihodnjih letih nagle spremembe v obsegu in kvaliteti kmetijske proizvodnje. Zato bo treba pravočasno poskrbeti za tiste predelovalne kapacitete, ki mam bodo omogočile, da bomo racionalno izkoristili povečano kmetijsko proizvodnjo. Posebni napori bodo dalje potrebni za usposabljanje naše trgovske mreže, da bo oskrba I čim kvalitetnejša in cenejša. Splošni gospodarski razvoj omogoča znatnejša investicijska sredstva za kmetijstvo Naš splošni gospodarski razvoj že omogoča znatnejša investicijska sredstva tudi za hitrejši napredek kmetijstva, saj je bilo samo na območju Slovenije v zadnjih treh letih investirano na socialističnih kmetijskih posestvih in v zadrugah skoraj 19 milijard dinarjev. Uspehi izdatnejšega in hitrejšega investiranja so očitni. Kmetijska posestva in organizirana proizvodnja kmetijskih zadrug ter družbenih produkcijskih sredstev kažeta vse bolj svoje prednosti namreč v večjih in stalnih tržnih presežkih, ki že marsikje določajo okvir formiranih cen na nižji ravni. Letos je bil v tem pogledu dosežen že večji napredek, ki ga vse bolj čutijo individualna kmečka gospodarstva. Hitra modernizacija kmetijskih posestev in povečani obseg kooperativne proizvodnje z nekaterimi pridelki že pomembno vplivata na trg. To povzroča, dia tudi sami kmečki proizvajalci, čeprav imajo pri vrsti pridelkov še vedno monopolni položaj na trgu, vedno bolj razmišljajo o nujnosti razvijanja naprednejših oblik kmetijske proizvodnje iz lastnih ekonomskih interesov. To pomeni, da je mogoče v sorazmerno kratkem času doseči tak ekonomski položaj, ki bo bolj in bolj odločilno vplival na ekonomski interes kmečkih proizvajalcev za hitrejši napredek v kmetijstvu. Prvi rezultati torej že v praksi kažejo, da je ekonomski interes neposrednih proizvajalcev v našem sistemu zelo važen fektor, da ga je mogoče stopnjevati in da postaja eden osnovnih gibal boja za moderno, na sociali- stičnih osnovah temelječo kmetijsko proizvodnjo. V Sloveniji nimamo več takih virov sorazmeroma nezaposlene in cenene delovne sile, s katero so v stari Jugo-(Nadaljev&nje na 2. strani) Predsednik Tito tovarišu Leskošku Beograd, 9. dec. (Tanjug).— Predsednik republike Tito je čestital podpredsedniku Zvezne ljudske skupščine Francu Leskošku k 62. rojstnem dnevu z naslednjo brzojavko: »►Dragi tovariš Franc, ob Tvojem 62. rojstnem dnevu prejmi moje in Jovankine prisrčne čestitke ter najboljše želje zia skorajšnje ozdravljenje, dolgo življenje in plodno delo v naših naporih za popolno uresničenje idej, ki si jim posvetil vse svoje življenje.« De Gaullova zahvalna brzojavka Titu Beograd. 9. dec. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel brzojavko predsednika francoske republike Charlesa de Gaulla, ki se mu zahvaljuje za sožalje ob katastrofi v Fréjusu. Tovariša Stambolič in Kardelj v Makedoniji Sveti Nikola, 9. dec. (Tanjug) Predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič in podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, ki -se mudita na obisku v Makedoniji, sta prispela danes dopoldne v kraj Sveti Nikola. Spremljajo ju predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koliševski, predsednik republiškega izvršnega sveta Ljupčo Arsov in član Izvršnega sveta Makedonije Metodija Mitevski. Med bivanjem v tem kraju so se gostje seznanil: z delom šole zn kvalificirane traktoriste. potem pa so se udeležili posvet.ivanja aktiva ZK. Potlej sta se Petar Stambolič in Edvard Kardelj skupaj z makedonskimi voditelji vrnila v Skopje. V DANAŠNJI ŠTEVILKI str. 1-3 _ s posvetovanja SZDL Slovenije o problematiki socialistične politike na vasi str. 5 _ Anouilhov »Omiile« v ljubljanski Drami - Srečanje generacije str. 6 - Ne samo stroj, marveč človek - Lovski kotiček str. 7 _ Najdihojca str. g - ob zborih volivcev v Ljubljani ? B E M E Stanje 9. dec.: Nad Biskajskim zalivom se je zgradilo ob frontalnih motnjah globoko področje nizkega zračnega pritiska, ki ee počasi pomika prot: vzhodu ln bo že jutri zvečer deloma vplivalo na naše kraje. Napoved za četrtek: Spremenljivo oblačno. Ponoči in dopoldne v ; nižinah megla oziroma nizka -d»-: lačnost Proti večeru je možno ▼ sferainem zahodnem delu Slovenile ponovno nekaj padavin. Tem* I perature ponoči nekaj pod 0, J Primorju 5. naj višje dnevne de 4 1 u Primorju do ll stopinj C. S POSVETOVANJA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JOŽE INGOLIČ: O PROBLEMATIKI SOCIALISTIČNE POLITIKE NA VASI V LUČI iX. PLENUMA SZDL JUGOSLAVIE (Nadaljevanje s ] strani) da bi si v njenem okviru in s]nvMi ramoiaaaia nekatera I z njeno P0™0«0 usta.-arili so-BH3 .j. razpolagala nekatera , db kmetijske obrate, ki via Kot r.a nrimer Ha- J ’ bodo sposobni nuditi urejene soc Mistične delovne pogoje in jim omogočiti uresničenje teženj po višjem življenjskem območja, kot na primer Haloze, Slovenska gorice, Prekmurje, Dolenjska in nekateri drugi manjši predeli. Ob spremenjeni sestavi prebivalstva nastopa delno pomanjkanje delovne sile celo v teh območjih in se odpravlja zlasti v nekaterih panogah gospodarstvu, kot so gradbeništvo, gozdarstvo in rudarstvo, z zaposlovanjem delavcev iz drugih predelov Jugoslavije. Mladina vse bolj želi zaposlitev izven kmetijstva. Zato ostajajo na vasi starejši ljudje in večina le tista mladina, ki vidi v večjih osnovnih sredstvih kmetijskih zadrug in družbenih kmetijskih posestev materialno osnovo, kakršno edino lahko pripelje do večje produktivnosti tud: v kmetijstvu. Niso več redki primeri, ko predvsem mladi napredni gospodarji dajejo zemljo zadrugi v najem, standardu, kakršnega naša socialistična spupnost nudi delavcu v industriji. To pomeni, da naš splošni gospodarski razvoj čedalje hitreje vodi v take družbene ekonomske odnose, ki bodo terjali povezovanje drobne kmetijske proizvodnje na višjo na ven, ki naj omogoči napredno kmetovanje, sloneče na sodobnih družbenih proizvodnih sredstvih. S takim razvojem bo tudi sam kmečki proizvajalec preraščal v delavca, se uveljavljal kot samoupravljialec družbenih proizvodnih sredstev ter v skladu s svojo storilnostjo uresničeval svoje življenjske potrebe. To bo vodilo k postopnemu odpravljanju razlik -med mestom in vasjo. Kmetijska posestva in zadruge so prevzele 5000 hektarov zemlje polkmeiov - poldelavcev Doslednejše uveljavljanje socialističnih načel, nagrajevanje po učinku v industrijskih podjetjih in na dragih področjih socialističnega gospodarstva kakor tudi prvi večji uspehi na socialističnem sektorju kmetijstva (na posestvih in po kmetijskih zadrugah organizirani proizvodnji), ki pozitivno vplivajo na odnose mesto — vas z večjo količino cenejših tržnih presežkov, imajo za posledico, da se čedalje več pol-kmetov — poldelavcev prav zaradi našega razvijanja smotrne gospodarske iniciative odloča za svojo osnovno dejavnost. Z oddajanjem zemlje kmetijskim zadrugam in posestvom v najem — trenutno je take zemlje po oceni v Sloveniji okoli 5000 ha — pol-kmetje — poldelavci razbremenjujejo sebe kot garaško in malo produktivno delovno silo na svojih i«iztresenih parcelah in se dokončno odločajo za industrijske proizvajalce, za kar jih naš razvijajoči se ekonomski sistem tudi stimulira. Temu delu prebivalstva se zaradi stimulativnega načina nagrajevanja čedalj bolj zvišujejo dohodki iz osnovne dejavnost? izven kmetijstva, s tem pa izgublja ekonomski interes do kmetovanja. Hiša in vrt pa mu postajata i Naše subjektivne sile mo-čedalje bolj le za delo in ve- j rajo torej budno spremljati selje ob prostem času. j razvoj ekonomskih pogojev, Na rako pot razvoja stopajo j jih razumeti in v skladu z nji-tud: razni mali in nekateri j mi razvijati svojo socialistič-bolj razgledani srednji kmetje, j no akcijo na vasi. Taka dejav-Prv:. ker želijo zapustiti svojo | nost naših subjektivnih sil bi revno naturalno proizvodnjo, j imela zelo važen vpliv na še drugi, ker vidijo, da si lahko hitrejšo preobrazbo vasi. ¥ zadnji!! letih smo močno napredovali v kmetijski proizvodnji in razvijanju socialističnih odnosov V nadaljevanju svojega re- j nih presežkih, v krepitvi druž-ferata je tov. Ingolič poudaril, ' bene materialne osnove kme-da smo v zadnjih letih moč- J tijskih organizacij in končno no napredovali v razvijanju i v vse večjem družbenem vpli-kmetijske proizvodnje in so- ; vu teh organizacij na razvoj cialističnih odnosov. Naša ; socialističnih proizvodnih od-kmetijska posestva so iz za- j nosov na vasi. ostalih in deficitarnih pose- j Družbena kmetijska posestva štev, ki so bila v glavnem ; so na primer v zadnjih letih vsem v spotiko, že razvila v j s prevzemanjem še neorgani-pretežno močne in napredne ; ziranih zemljišč SLP in naje- zagotovijo boljše življenjske pogoje v modemi, visoko produktivni kmetijski proizvodnji. Ti pojavi in težnje najbolj zgovorno potrjujejo pravilnost naše pot: pri preobrazbi vasi. Ta mora stalno upoštevati razvijajoče se družbeno-eko-nomske pogoje in interese samih kmečkih proizvojalcev. j Kakršnokoli pretiravanje v ; naši konkretni socialistični ak-; ci j : na vasi, ki ne bi računalo ! s tem. bi nas nujno vodilo k ! vnašanju birokratskih tendenc ! v razvoj kmetijstva in k nje-' govi stagnaciji. Tovariš Kardelj opozarja ob tem vprašanju takole: »Mi se moramo zavedati, da moramo s tehnično rekonstrukcijo našega kmetijstva, ki je podlaga vse naše politike za pospeše-I vanje kmetijstva, brezpogojno postopoma zajeti čedalje širše površine zemlje kmečkih gospodarstev. To pa seveda ni samo ekonomski in tehnični, marveč tudi važen družbeni in politični problem, ki lahko povzroči zelo hude posledice, če bi ga obravnavali forsirano, e ; kampanjsko ali sploh v kakršnikoli obliki vsiljevanja odnosov, ki jih kmet s svojo zavestjo v danem trenutku i ne more razumeti in sprejeti.« gospodarske organizacije z ! razmeroma visoko produkcijo j in produktivnostjo dela. Tak i razvoj je bil dosežen pred- 1 vsem po zaslugi razvijanja : našega gospodarskega sistema, sistema delavskega samo- : upravljanja, ki se rudi na ; kmetijskih posestvih vse bolj j razvija hkrati z uveljavlja- i njem sistema nagrajevanja po ! učinku. Velik razvoj pa so j dosegle tudi mnoge kmetijske j zadruge, ki vse bolj posegajo ' v napredno kmetijsko proizvodnjo z družbenimi proiz- : vodnimi sredstvi. Tudi v zadrugah je pokazal sistem druž- , benega upravljanja vse pred- ; nosti, saj se okoli zadrug vse bolj zbirajo tista individualna kmetijska posestva in tisti posestniki. ki vidijo možnosti, da lahko skupaj s kmetijsko zadrugo razvijejo večjo in cenejšo tržno proizvodnjo in s manjem zemlje okrepila svoj zemljiški sklad za’ okoli 4000 ha. V tem času so podvojila strojni park in letos že razpolagajo s 630 traktorji in ustreznim številom priključnih strojev, tako da imajo že na 54 ha obdelovalne zemlje po en traktor. Tak strojni park jim ob uveljavljanju sistema nagrajevanja po učinku in razvijanju delavskega samoupravljanja hkrati omogoča, da stalno izboljšujejo organizacijo dela, da nadaljujejo z uvajanjem modernih tehnoloških procesov in da razvijejo najširšo iniciativo vsakega posameznega člana svojih kolektivov za veliko, moderno in ceneno proizvodnjo. Letos. ko v Sloveniji nismo imeli tako ugodnih podnebnih pogojev kot v drugih predelih Jugoslavije in ko je proizvodnja zasebnega sektor- tem ob razv:janju materialne ! ja kmetijstva v sadjarstvu in osnove in družbenega mehanizma kmetijske zadruge povečajo svoje dohodke. Napredek, ki smo ga dosegli v zadnjih treh letih izvajanja petletnega plana, se v kmetijstvu kažs predvsem v nadaljnji ekonomski in družben: utrditvi kmeta ’* h posestev in zadrug, v narra • iu ne novih tehnoloških osnovah organizi svoje velike prednosti tudi pri drugih pridelkih. Tako so ju pridelala na ha povprečno 210 q krompirja in 52 q koruze, zasebni sektor pa le 130 q krompirja in le 24 q koruze. Pri pšenici*, je družbena proizvodnja v primerjavi z zasebnim sektorjem večja za nad 60 odstotkov; tudi povprečna molznost bo letos znašala na družbenem sektorju rekordni pridelek 29001 mleka, medtem ko znaša na zaseb- kmetijsfca posestva v povpreč- I nem sektorju le 16501, itd. Rekordni pridelki na družbenih posestvih Tovariš Ingolič je nadalje omenil še nekatere primere rekordnih pridelkov na nekaterih posestvih. Tako je na primer letos pri pridelovanju koruze dosegel najvišji hektarski pridelek kolektiv posestva Haloze, in sicer 100 q, naj večji pridelek krompirja kolektiv Mala Loka — 304 q, največ mleka na krmni ha sta pridelala kolektiva Pšata in Kočevje, oba v proizvodnem poskusu. Prvi 9556 kg, drugi 9702 kg. Posestvi Zadobrova in Starše sta dosegli ha pridelek 15 vagonov silaže. S takim hektarskim pridelkom lahko prehranimo na hektar nad 10 glav goveje živine. Posestvo Dobrovo je , tudi letos nadaljevalo intenzivno delo. da zrveča pridelek grozdja. Vzlic slabšim vremenskim razmeram, se je kolektiv uvrstil med prve v Jugoslaviji s hektarskim pridelkom 169 q povprečno na 10 ha vinograda. Se večje prednosti pa kaže družbena proizvodnja glede storilnosti. Pri popolnoma mehaniziranem proizvodnem procesu in uvedenem plačilu po učinku je na primer posestvo Rakičan pridelalo 59 q pšenice. Za vsak pridelan: stot pšenice je posestvo porabilo le 1 uro 20 minut, tako da je znašala PLC 20 din za kg; isto posestvo je pridelalo HO q koruze s povprečno uporabo dela 3 ur in 30 minut za vsak q in doseglo potno lastno ceno 14,70 din za kg. Posestvo Pšata je n. pr. doseglo 9500 kg mleka na 1 krmni hektar po 15,20 din polne lastne cene. Ce bi bila na tem posestvu že uvedena strojna molža, b; znašala poraba delovnega časa le 1 minuto na vsak liter mleka. Pri pridelku 16 q, kolikor znaša povprečno hektarski pridelek pšenice na privatnem sektorju, se potroši na stot pridelane pšenice 14 ur, polna lastna cena pa znaša, seveda v kolikor računamo tudi v celoti porabljeno nepotrebno delo, nad 30 din za 1 kg. To pomeni, da je poraba delovne sile na zasebnih kmetijah povprečno za nad desetkrat večja. Pri koruzi znaša uporaba delovne sile na privatnem sektorju v povprečju 27 ur ali 9-krat več, pri mleku 10-krat več, pri drugih glavnih pridelkih pa povprečno 7-krat več. 2e dosedanje izboljšanje organizacije dela, uvajanje novih tehnoloških metod ima za posledico, da so kmetijska posestva od leta 1956 dvakrat povečala dohodek na zaposlenega, tako, da je konec leta 1958 znašal 723.000 dinarjev. Takšen porast dohodka, ki pa bi bil lahko še večji, če bi delovni kolektivi hitreje odpravljali razne pomanjkljivosti, kakršne še vedno spremljajo njihov razvoj, je lani opozoril na določene akumula- cijske sposobnosti kmetijskih posestev, računamo pa, da bo-, do letos doseženi še boljši uspehi. Ena največjih tehničnih pomanjkljivosti pa je brez dvoma še vedno premalo razvita živinoreja na kmetijskih posestvih. Povprečje je konec leta 1958 na posestvih znašalo le 0,50 glav goveje živine na ha obdelovalne zemlje. Tudi v tem pogledu pa so že zavladala na kmetijskih posestvih nova gledanja, ki se kažejo zlasti v dejstvu, da so kmetijska posestva predložila na sedanjem investicijskem natečaju zahtevke za 28.000 stojišč za krave in goveda za pitanje in ki naj bi bila zgrajena do leta 1981, zadružne organizacije pa za 10.900 stojišč za pitanje govedi. Lep napredek pa je tudi v tem, da si prizadevajo bistveno poceniti graditev hlevov, uvajati bolj racionalne načine krmljenja in na sploh zootehničnih postopkov. V zadnjem letu je bil dosežen bistven napredek na posestvih glede sistema nagrajevanja in v zvezi s tem celega kompleksa organizacije planiranja itd. Sistem nagrajevanja je odprl pot in dal kolektivom perspektivo za razvijanje moderne proizvodnje. Kolikor bolj se uveljavlja sistem stimulativnega nagraje\’anja, toliko hitreje preraščajo posestva v najnaprednejše gospodarske organizacije z industrijskimi metodami proizvodnje. Uspeh je predvsem vtem, da je sistem nagrajevanja vzbudil nove pobude v delovnih ljudeh in strokovnih kadrih, tako, da delavec vse bolj prerašča v gospodarja-upravljalca. Sistem nagrajevanja pa mo-, ra prihodnje leto preiti na široki fronti na kompleksno nagrajevanje za znižanje polne lastne cene. Ob tem pa je nujno nadalje razvijati specializacijo proizvodnje, izboljšati predelavo, razvijati iniciativo za pocenitev stroškov poslovanja, v prometu itd. V vsem tem se skrivajo nadaljnje možnosti skokovitega razvoja. Delež kmetijskih investicij v skupnih investicijah LES stalna narašča Posledica vsega tega je tudi nov odnos kolektivov do investiranja. Na osnovi letos razpisanih natečajev je že vloženih samo. za živinorejo in agromelioracije investicijskih zahtev v višini nad 11 milijard din. V celoti pa bodo znašali okoli 28 milijard dinarjev. Jasno je, da ne bo mogoče realizirati vseh načrtov, vendar pa ti kažejo, da so delovni kolektivi začeli misliti in razpravljati o možnostih, ki jih za nadaljnji napredek omogoča naša socialistična stvarnost. Že sama priprava ureditvenih načrtov in investicijskih programov je bila izredno koristna, saj se je ob tem razčistilo marsikatero strokovno in družbeno politično vprašanje, to pa bo že samo po sebi važna in nova vzpodbuda za nadaljnji napredek. Upoštevajoč vlogo in sposobnosti družbenega sektorja za razširjeno reprodukcijo, je družba že v sedanjem razdobju izpolnjevanja perspektivnega načrta vlagala v tiste ključne pozicije, ki zagotavljajo začrtani razvoj. Tako so se gibale investicije v kmetijstvo za potrebe družbenih posestev in KZ takole: milijard din 1958 6,4 1959 7,7 Leta 1957 4,8 predvideno za 1960 9,1 proizvodnje, v večjih trž- ! sektor pa je letos pokazal vinogradništvu parila v prime-r: z lanskim letom celo za nad 40 odstotkov, so imela družbena posestva skoraj enak pridelek. Delovni kolektivi so namreč lahko kljubovali sla-b:m vremenskim razmeram* z dobro organizirano zaščitno službo, katere prvi 'predpogoj s a tehnična podlaga in potrebno strokovno znanje. Družbeni Težišče teh investicij je bilo na povečanju mehanizacije in gospodarskih objektov, v zadnjih dveh letih pa tudi v obnovi nasadov in v zadnjem letu predvsem na akciji za povečanje živinorejske proizvodnje, to je mesa in mleka. Tudi delež kmetijskih investicij v skupnih investicijah LRS stalno narašča. Tako je znašal Danes lahko ugotavljamo izredno pozitivno dejstvo, da celo industrijska podjetja s svojimi skladi podpirajo graditev določenih modernih objektov, ki bodo omogočili boljšo preskrbo njihovih kolektivov. Tako so n. pr. železarji Raven in Jesenic pripravljeni dati sredstva za zgraditev novih farm brojlerjev. Tem predlogom kmetijskih organizacij se bodo pridružili še novi elaborati za melioracijska in izsuševalna dela na velikih območjih, dalje načrti za modeme plantažne sadovnjake itd. Razumljivo je, da družba ne bo mogla naenkrat ugoditi vsem tem predlogom, temveč jih bo mogoče izpolniti postopoma. Omejene možnosti investiranja zahtevajo od nas največjo preudarnost pri presojanju, kaj moremo in moramo napraviti takoj in kaj moramo odložiti. To pa ne pomeni, da ne bi še nadalje z vso intenzivnostjo proučevali možnosti za ureditev posameznega proizvodnega območja ali objekta-. Kajti sčasoma bo mnogo laže uresničevati marsikateri načrt in poglobljeni študij bo jasneje pokazal pravilni vrstni red vlaganja. Sposobnost zadrug za organizacijo kmetijske proizvodnje v odstotkih 1958 8,8 1959 9,9 Leta 1957 7,4 predvideno za 1960 10,5 Ob vse večjem investiranju pa vse bolj narašča udeležba lastnih sredstev kmetijskih organizacij, kar kaže na večjo usposobljenost posestev in zadrug za razširjeno reprodukcijo. Lastnim sredstvom se bolj kot nekoč pridružujejo tudi lokalni investicijski skladi. V letih Leta 1957 so vložila v milijonih din KG in KZ 1.078 medtem ko OLO, ObLO 446 1958 1.210 569 1959 2.910 850 Za leto 1960 pa predvidevamo, da bodo vložila KG in KZ 3.320 milijonov in OLO in ObLO 1.500 milijonov din. Zatem je tovariš Ingolič poudaril, da se modema kmetijska proizvodnja čedalje bolj uveljavlja tudi v razvijanju najrazličnejših oblik kooperacije. Tudi na tem področju smo priča učinkovitemu prizadevanju za večje količine tržnih presežkov, hkrati pa se utrjuje vodilna vloga kmetijskih zadrug in naraščajo družbena proizvodna sredstva. Čeprav so se zadruge okrepile, pa še zmeraj močno zaostajajo za nalogami, ki jim jih omogoča in nalaga naš buren gospodarski razvoj. Po stanju iz septembra letos je v Sloveniji delovalo 505 kmetijskih zadrug s povprečno 239 člani. V zadrugi je bilo v tem času vključenih 96.625 j kmečkih gospodarstev ali 66%. To pomeni, da se je število vključenih gospodarstev od leta 1957 povečalo za 2.281 ali nekaj nad 2%. Kmetijske zadruge so leta 1958 upravljale z dvakrat večjimi osnovnimi sredstvi kot v začetku leta 1956. Njihova vrednost je konec leta 1958 znašala 7.350 milijonov dinarjev ali povprečno 18,4 milijona dinarjev na kmetijsko zadrugo. V tem pogledu pa so seveda velike razlike. Tako znaša n. pr. vrednost osnovnih sredstev povprečno na eno zadrugo v Celju 31,4 milijona din, v okraju Gorica pa le 13,3 milijona din. V zvezi s spremenjeno strukturo osnovnih sredstev KZ je zanimivo, da neposredni kmetijski proizvodnji in predelavi kmetijskih pridelkov služi že 53% osnovnih sredstev. Od leta 1957 je narasla tudi akumulacija kmetijskih zadrug. Od 1.136 milijonov na 1.600 milijonov din. Tovariš Ingolič se je v nadaljevanju dotaknil tudi velikosti kmetijskih zadrug in njihovih sposobnosti za organiziranje sodobne kmetijske proizvodnje. Pri tem je dejal, da je praksa zadnjih let pokazala, da preveč razdrobljene kmetijske zadruge ustvarjajo ko- maj toliko dohodka, da s težavo plačujejo le nujno potreben kader, da pa jim skoraj ničesar ne ostane za snovanje lastnih skladov, s katerimi naj bi krepile svoje gospodarske dejavnosti. Zato imajo take zadruge največkrat zelo šibek strokovni kader. In kar je zelo važno, take zadruge žive pod močnim drobno kmečkim vplivom, kajti v njih ni vpliva delovnih kolektivov. Razvite KZ imajo pa delovne kolektive, zato tudi laže premagujejo take vplive. Iz teh razlogov bo treba proučiti velikost KZ, ki bo po posameznih območjih različna, in priporočiti takim slabotnim zadrugam, da se spoje z močnejšimi. Take kmetijske zadruge pa lahko poteg hitrejšesa razvijanja svojih ohraitov bold e in ceneje organizirajo tudi blagovni promet, ki ga je velikokrat podraževala in zavlačevala pot, ki je držala še k poslovnim zvezam, kar je bilo sicer večinoma nujno i zaradi šibkih zadrug i zaradi kritja stroškov posoeševalne službe in vodstva raznih akcij. Ob manjšem številu močnejših in samostojnih kmetijskih zadrug bo mogoče bolje rešiti tudi problem strokovnega kadra, ki bi ga zadruge lahko sprejele od sedanjih območnih poslovnih zvez. Kljub temu bomo občutili pomanjkanje strokovnih kadrov v zadrugah vsaj še nekaj časa. Vendar je poskrbljeno. da bo v dveh. treh letih lahko dobila vsaka zadruga potreben strokovni kader. V ta namen se letos šola v posebnih oddelkih Srednje kmetijske šole 1.000 srednjih kmetijskih tehnikov. Prav tako oroučujemo možnost ustanovitve Agronomske fakultete v Mariboru, ki naj bi dala že v naslednjih dveh letih obratne kmetijske inženirje, v nadaljnjih letih pa tudi diplomirane inženirje. S tem bo omogočen večji dotok visokokvalificiranega kadra, ki ga zdaj zelo primanjkuje. Ko je govoril o velikosti za- drug, je tov. Ingolič poudaril, da mora biti združevanje kmetijskih zadrug povezano z materialno krepitvijo in z razvijanjem s konkretnimi pogoji za socialistično preobrazbo kmetijstva potrebnih dejavno-j sti. Kjer teh možnosti in po-I gojev ni. bomo tudi v pri-j hodnje pač za tako zadrugo, I ki- danim pogojem in možno-I sti m ustreza. Prvi resnejši napredek v kmetijskem zadružništvu Vzlic nekaterim slabostim pa smo vendarle tudi v kmetijskem zadružništvu dosegli prvi resnejši napredek v kmetijski proizvodnji. Prav zato stalno narašča tudi delež organizirane proizvodnje in tržnih presežkoi*. Medtem ko je delež socialističnih obratov in kooperacije znašal v vrednosti celotne proizvodnje leta 1358 le 9%, znaša letos že 17,5%, v tržnih presežkih pa je letos narasel že na 35%, medtem ko je znašal lani le 19%. Vidimo, da že dosedanji rezultati kažejo dovolj razveseljive izglede, čeprav so še preveč rezultat aktivističnih prijemov. Vemo pa, da bo kooperacija lahko prerasla v odločilno materialno silo našega prehodnega obdobja le, če bo predvsem rezultat ekonomskega interesa zadrug in kmečkih proizvajalcev. To se pravi, da mora osnovni mobilizator v prihodnje ostati predvsem ekonomski interes. Tu pa je seveda potrebna zadruga kot sila. ki naj povezuje in razvija ekonomske interese ter težnje, ustvarja potrebno zaupanje, da bo mogoče izpolniti zahtevane naloge kooperacije, ki jih prevzame zadruga, da ustvarja optimistično razpoloženje in se pri vsem tem sama usposablja. Pri tem mora paziti in dobro pretehtati objektivne možnosti, kajti določen uspeh kooperacijske proizvodnje, ki jo rame v program, mora ob realizaciji pokazati nedvomen uspeh tako v ekonomskem, kakor tudi v družbeno-političnem pogledu. Vse dosedanje kooperacije pa niso tega dosegle. Ena velikih slabosti letošnjih kooperacij, ki so sicer glede hektarskega pridelka daleč nad povprečjem druge privatne proizvodnje, je, da so bili v ekonomskem pogledu pridelki še vedno premajhni, da bi ustrezali velikim vlaganjem in učinkoviteje vzpodbujali tako zadrugo kakor zadružnike. Tovariš Ingolič je zatem govoril sè o posameznih izkušnjah in oblikah kooperacije. V kratkem lahko znatno izboljšamo prehrano Z nadaljnjo modernizacijo socialističnih kmetijskih posestev in proizvodnih procesov v kooperaciji, kakor tudi z ustanavljanjem novih specializiranih farm, se ob večji in kvalitetni proizvodnji med drugim razmeroma hitro rešujejo problemi preskrbe. Kmetijski trg je vse bolj založen in stabiliziran. V tej smeri bodo imeli zlasti velik vpliv živinorejski obrati, ki bodo že od sredine drugega leta dali za preskrbo Ljubljane dodatnih 25.000. Maribora 20.000, Celja 10.000. Kranja 5.000 in Kopra 15.000 litrov mleka dnevno. V vsej Sloveniji pa računamo z dnevnim povečanjem 90—100 tisoč litrov tržnih količin mleka samo iz družbenega sektorja. To pomeni, da bodo kmetijska posestva in farme v letu 1961 podvojile proizvodnjo mleka, tržne presežke pa kljub večji porabi mleka za pitanje pa več kot potrojile. - Razvoj živinorejskih farm bo dalje omogočil, da že v letu 1950 povečamo potrošnjo mesa za nadaljnjih 4—5 kg na osebo. medtem ko bo konec leta 1961 možno dati na trg toliko mesa, da ga bomo lahko porabili okrog 35 kg na osebo. To pa pomeni, da lahko v razmeroma kratkem času znatno izboljšamo prehrano tudi glede beljakovin, ki jih sedaj v sestavi prehrane primanjkuje. Veliko izboljšanje prehrane lahko v tem času pričakujemo tudi z rodnostjo novih sadnih plantaž in novih nasadov namiznega grozdja. Znatno pa še zaostajamo v proizvodnji vrtnin. kjer ie naš trg v celoti odvisen od drobnoblagovne proizvodnje. Zato imamo tu še tudi največja nihanja tako glede preskrbljenosti kakor tudi glede cen. Zato tudi smatramo. da bo naša skupna naloga, da se še letos pripravimo s potrebnimi študijami in načrti, da bi tudi v tej vrsti proizvodnje na novo organiziranih družbenih vrtnarskih obratih in z razvitejšo kooperacijo čimpreje dobili nov vir kvalitetnih proizvodov za izboljšanje prehrane in stabilizacije trga. Skupni ekonomski interesi — temelj odnosov ¥ koepemdji Vidimo, da pomenijo naši napori v kmetijstvu dokaj hitro spreminjanje razmer na trgu kmetijskih pridelkov. S tem pa bo raslo zanimanje drobnolastniških proizvajalcev za kooperacijo in modernizacijo kmetijstva. To pomeni, da se bližamo času. ko bo ekonomska nuja narekovala delovnim kmetom, da bodo v svojo korist, to je zaradi boljšega življenja, na lastno pobudo. a podprti z družbenimi sredstvi svojih zadrug, vse hitreje zapuščali svoje naturalno gospodarstvo in se oprijemali ali graditve socialističnega kmetijst-a. ali pa se vključevali v druge dejavnosti družbene proizvodnje ter tam pomagali graditi novo lepše življenje. Temu nrocesu smo priča že danes. Zlasti letos pa je ta proces dobil še večji zamah in se kaže v povečanem zanimanju za kooperacijo ter v najemanju večjih površin obdelovalne zemlje s strani zadrug in družbenih posestev. Ti pojavi so v nadaljnji pre- , obrazbi kmetijstva za razmere v Sloveniji sicer novi. so pa razumljiva posledica celotnega našega razvoja in dokaz njegove družbeno politične in ekonomske rasti, o kateri sem govoril uvodoma. Zato nas ne smejo zbegati niti ne smejo povzročati kakršnihkoli zaletavanj v naši socialistični akciji na vasi. Naloga naših subjektivnih sil je zlasti v tem, da ob vsem napredku kažejo pravilno perspektivo našim drobno-kmetijskim proizvajalcem in pomagajo usposabljati naše kmetijske zadruge in družbena posestva, da bodo kos takemu razvoju, ki mora biti tudi vnaprej samo .sestavni del izvajanja naše ekonomske politike. Zato morajo organizacije Socialistične zveze ne samo budno spremljati, kakšni odnosi se bodo ustvarjali med našimi kmetijskimi gospodarskimi organizacijami in posameznimi lastniki, ki so pripravljeni dati zemljišča v zakup, ampak morajo s svojim vplivom zagotoviti, da bodo ti odnosi temeljili na skupnem ekonomskem interesu. Biti morajo torej taki, da bodo zadovoljili ekonomski interes kmetijske gospodarske organizacije, kakor tudi ekonomski interes lastnika zemlje. Kakršno koli drugačno re- ševanje teh problemov bi nas gotovo vodilo bodisi do raznih socialnih- bodisi drugih problemov, ki bi zavrli naš nadaljnji razvoj. Tudi v tem pogledu moramo v bodoče pustiti kmečkim proizvajalcem, da se v celoti sami na osnovi lastnih izkušenj in interesov svobodno odločajo. Verjemite, da se bodo odločili za tisto svetlo perspektivo, ki jo tudi delovnim kmetom lahko v vsakem pogledu zagotovi le naša socialistična družba. Da je temu tako. so se naši kmetje lahko v vsej dosedanji politiki tedi prepričali. Ves razvoj naše socialistične družbe gre v smeri, da zavaruje delovnega človeka in zato tudi delovnega kmeta. Vsi ukrepi tedi na področju kmetijstva, od agrarne reforme, zemelji-škega maksimuma, davčnega sistema, velike pomoči kmetijskemu zadružništvu, regresne politike, zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, do zakona o zdravstvenem zavarovanju, so imeli poglavitni namen zaščititi delovnega kmeta in mu nuditi vse tiste ugodnosti. ki jih dandanes lahko da naša družba glede na razvitost svojih proizvajalnih sil. Ob našem sistemu socialistične demokracije, delavskega in družbenega samoupravljanja. našega ekonomskega sistema. katerega del je tudi razvijanje kooperacije, imajo vsi naši ukrepi namen, da se vsi naši delovni ljudje z delovnimi kmeti vred lahko čutijo in napredujejo kot svobodni državljani in aktivni graditelji jugoslovanske socialistične družbe. Nagrajevanje po učinkn v komunalnih podjetjih Beograd, 9. dec. (Tanjug) Na današnji seji odbora Stalne konference mest. ki se ukvarja s problemi komunalnih služb, so ugotovili, da je mogoče tudi v komunalnih gospodarskih organizacijah uveljaviti sistem nagrajevanja po enoti proizvoda. Ljudskim odborom so priporočali, naj z instrumenti svojih planov za prihodnje lato omogočijo nagrajevanje po enoti proizvoda v teh podjetjih SLOVENIJE O PROBLEMATIKI SOCIALISTIČNE POLITIKE NA VASI FRANC Simonič: o vlogi in nalogah POLITIČNIH IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ TEK NJIHOVEM ČLANSTVU NA VASi Tovariš Simonič je v začetku »vojega referata poudaril, da sta osnova in cilj naše politike na vasi rekonstrukcija kmetijstva z velikim: socialističnimi proizvajalnimi enotam!, ki so sposobne organizirati družbeni proces dela s pomočjo sodobne tehnike in znanstvenih izsledkov ob postopnem podružblje-nju zemlje. Pri tem pa je treba seveda stalno stremeti za tem, da se bo gospodarska moč družbenih proizvajalnih sil krepila ob nenehnem razvijanju in poglabljanju socialističnih odno-*cv, ker bodo le-ti največji meri omogoča!:; še hitrejše razvijanje proizvajalnih sil. Vsa naša politika socialistične preobrazbe vasi temelji na ekonomska perspektivi samih proizvajalcev. Pritegovati jih je treba torej predvsem z ekonomskim; dosežki na področju organizirane in moderne kmetijske proizvodnje. Vsaka kampanja in vsak ukrep, ki ne bi upoštevala objektivnih pogojev družbene zavesti in ekonomskih interesov kmetov, bj nujno porajala občutek nesigurnosti in odpor delovnih kmetov. To pa bi negativno vplivalo na naše napore za pospeševanje kmetijstva. Za to ‘-mamo z®io konkretne dokaze v svetu, v drugih ! socialističnih deželah Pa tudi svoj lastni dokaz imamo, da socializma na vasi, oziroma da kmečkega vprašanja ni moč rešiti s kolektivizacijo zemlje pa tudi ne z investicijami, z materialno preskrbljenostjo zadrug. Tega tudi n! moč doseči samo z dobro organizacijo upravljanja oziroma vodstva v zadrugah in kmetijskih gospodarstvih. Kot povsod in vedno tako je tudi v tej smeri napredek odvisen'v veliki meri od človeka. Sam naš sistem socialist iòne demokracije in družbenega upravljanja je Pa še posebej tak, da je hitrejši ali počasnejši napredak neposredno odvisen od vsakega posameznika oziroma njegovih pozitivnih lastnosti. Zainteresiranost vsakega proizvajalca pa je seveda predvsem odvisna od konkretnega položaja posameznika v proizvodnji in razdelitvi dohodka, od njegove materialne zainteresiranosti ter od njegovega vpliva na ekonomski položaj podjetja ter na splošno družbeno dejavnost. Prav v letošnjem letu imamo nešteto dokazov ne samo v industriji, temveč že tudi v kmetijstvu na osnovi stimulativnega načina nagrajevanja, da stopnja produktivnosti dela ni manj odvisna od teh činiteljev kot od proizvodne tehnike. Ekonomska zmaga socializma nad kapitalizmom pa pomeni dejansko zmago z večjo produktivnostjo dela ne samo v industriji, temveč tudi v kmetijstvu, ne samo v gospodarstvu, temveč na vseh področjih družbene dejavnosti. Zato bomo tudi socializem na vas: morali meriti z doseženimi ekonomskim', prednostmi socialističnega sektorja nad privatnim — kapitalističnim, to je meriti ga z mestom in vlogo socialističnega sektorja v skupni proizvodnji in še zlasti v tržnih presežkih. te za nadaljnji razvoj kmex.j- stva in socializacijo v«*si. Večinoma so ti programi rdsev rea’-n-e analize in ocene stania v posameznih občinah oziroma zadrugah. ponekod oa še vedno rezultat površin, ki tih imcjc na razpolago, ter pretiranih fe-lja in politične akcije. Doka/ za nerealno planiranje pa ore malo pomoči za izpolnjevanje in spremljanje konkretnih planov je tudi izpolnjevanje sprejeli! planov tako v lanskem kot v letošnjem letu, ko mnoge občine oziroma zadruge viso dose, gle niti polovico predvidenih nalog in obveznosti. Pri tem se jasno vidi, da smo precenjevali materialne zmogljivosti v zadrugah, da nismo dovoli upoštevali pomanjkanja strokovnih kadrov ter da smo v glavnem planirali, upoštevajoč «amo po. Občine ne smejo stati ob strani Razumljivo je, da sama volja in žeija ljudi p:i sprememoi ekonomskih odnosov ne pomeni vse, vendar Pa je prav tako gotovo :n očitno, da j c h:trejši ali počasnejši napredek na ekonomskem, kulturno prosvetnem in na vsen družoenih pocročjih odvisen od človeka, od njegovih sposobnosti, njegove zhdntere-s-ranosti, od jasnost; njegove perspektive in dobre organizacije. Tudj napredek kmetijstva oziroma dokončno reševanje kmečkega vprašanja n; samo stvar gospodarskih čin-teljev m državnih ukrepov, temveč vsen drugih, iako poi.ličnih, socialnih in kulturno prosvetnih činiteljev. Zato dajemo že ves čas tako močan poudarek politični, strokovni, vzgojni, soc-alni in kul-turnoprosvetni akciji komune in vseh drugih družbenih orga-nizac.j, ki imajo kakorkoli s/oj napredn: vpliv na vasi. Vse naše dosedanje izkušnje kažejo, da ’ smo najveći e rezultate na vasi in najboljše uspehe v kmetijstvu dosegli tam, kjer je razen smotrn h materialnih sredstev in vlaganj, bila pravilna orientacija in kjer so vložili ustrezne napore vsi zavestni činitelji socialistične izgradnje. Taki uspehi pa nam meč) drugim tudi dokazujejo, da hodimo po pravilni poti pri rekonstrukciji vasi. Istočasno pa nas prav taki poz!kivni dosežki najbolj opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti in probleme, na katere smo doslej premalo mislili. Predvsem vedno bolj spoznavamo, da je kr.operaci j a mnogo bolj zapleten m težavnejši problem, kot smo sprva mislili in kot ponekod še vedno mislijo. Prav ta težina in zapletenost problemov pa terjata, da se s problem, napredka in razvoja vasi, še zlasti zadrug in kooperacije mnogo bolj kot doslej ukvarjajo vsi odgovorni činitelji v obrini oziroma v komuni. Doslej je razen nekaterih izjem to bila še vedno predvsem skrb komitejev ZK, občinskih odborov SZDL in zadružnih zvez ter zadružnih uprav. Spočetka pravzaprav drugače ni mogio biti. Toda sedaj, ko mnoge zadruge že postajajo močne in sposobne gospodarske organizacije, ki razpolagajo z velikimi družbenimi sredstvi, ko postaja hitrejši razvoj posameznih občin odvisen predvsem od njih. ko je pr pravijenost delovnih kmetov za napreden in socialistični način kmetovanja vedno večja, je nemogoče, da b: problemi kmetijstva in problem: zadrug ne bili hkrati *udj problemi in naloge vseh odgovornih č niteljev v komuni, od političnih organizacij do ljudskih odborov in njihovih organov. Pri tem je seve potrebno izvesti pravilno delitev dela-Zadruga mora urejati probleme moderne proizvo « .je. pomagati pri procesu industrializacje kmetijstva in razvoju gospodarstva na vasi ter v zvezi z vsem tem, a predvsem v zvezi s Proizvodnjo najuspešneje vpi' vati na nove odnose, ki se u stvar JaJo na vas. Z° samo /a-a.d tega občina ne more stati ob »tran!, čeprav, je še sedaj pogosto tako. Ker Pa so zadruge še pogosto prepuščene samim sebi, prav to stanje omogoča, da se uvel javijo v njih ozKe, drobnjakarske,' šušmarske težnje in tudi posamezniki, ki niso razumeli bistva in vloge zadrug v našem razvoju, nam često nekoristno In nesmotrno izgubljajo sredstva, ki jih zadruge s težavo ustvarjajo :n ki bi lahko omogočala hitrejši napredek. V mnogih zadrugah, zlasti v tistih, ki so brez pomoč: in sodelovanja občin dosegle določene uspe-i he, smatrajo, da nima nihče j pravice, da bi se vmešava- v I notranje delovanje zadrug ne glede na to, kako delajo. K temu I jih -pogosto navajajo stališča I nekaterih odgovornih ljudi v , občinah, ki menijo, da je vse. kar se v zadrugah In kmetijstvu dogaja, le stvar zadruge ! oziroma njihovih vodstev. Ce bi ocenili realne Pogoje, 04 ; jih imamo trenutno za napredno i kmetijstvo na Slovenskem :n ! upoštevali dejstva, k: jih je na. ; vedel tov. Ingolič, potem bi j predvsem morali naši občinski j ljudski odbori veliko bolj po-j magati pri materialnem in or-i gsnizaciiskem utrjevanju druž-! benih kmetijskih gospodarstev : in KZ. zlasti ekonomij do stop. i nje, ki bo omogočala zares moderno in rentabilno proizvodnjo na njih. V letošnjem letu so občine že drugič izdelovale skup j no s kmetijskimi zadrugami in zadružnimi zvezami akcijske programe in perspektivne načr. vrši ne zemlje in našo dobro voljo. To pa ima seveda izredno i negativne posledice. Ker mnoge zadruge ne morejo izpolnjevati prevzetih obveznosti do zadružnikov, se zmanjšuje gospodarski učinek, prihaja celo do izgub, i kar najbolj diskred^ira tako j zadrugo kot kooperacijo, na ki. j tero se v celotni rekonstrukcij: 1 vasi najbolj opiramo. Vedno močneje se uveljavlja praksa, da kmetijske načrte in akcijske piograme sprejemajo zbori volivcev in pa novoizvoljeni za-diužni s\*eti. Tj v glavnem sprejemajo predložene načrte, ki največkrat temeljijo ”mo na splošno razpoložljivih površinah, realizacija teh planov pa je pozneje taka. da jemlje perspektivo in onemogoča pravilno orientacijo ne samo ljudem v zadrugah, temveč tudi odgovornim ljudem in celotnim organizacir jam v občinah. Občine 5 celotnim svojim aparatom in vsemi družbenimi organizacijami morajo mnogo bolj kot doslej, skupno z zadrugami in družbenimi kmetijskimi gospodarstvi delovati v tej smeri, da bodo plani realno postavljeni ter da sc bodo kot taki tudi v celoti izvajali. ? kmetijstvu bomo potrebovali čedalje več kvalificiranih ljudi V nadaljevanju svojega referata je tov. Simonič dejal, da se bodo morale občine mnogo boi.j kot doslej angažirati v zvezi s šolanjem in vzgojo strokovnih kadrov. Doslej je bilo -vomjaki, osebni avtomobili, kopljejo cesto, da je .na njej kotanja pri kotanji, uničujejo vozila, a nihče še ni dosegel, da bi jo katerakoli uprava cest priznala za svojo ln jo uredila Vsak. kdorkoli pride v Dol, priznava, da i« treba nemudoma nekaj ukreniti, ker je cesta strašna, a vsak odide in pozab’ ali pa res ne more storiti ničesar. Na zboru volivcev pravijo: »Cesta je republiška, repubii. ških cest pa je mnogo in marsikatera je važnejša od ceste Litija — Ljubljana. Okrajne ceste pa so vse popravljene.« Nato volivci: »Dobro, pa spremenite to in dosezite, da našo cesto preimenujejo v okrajno, ka-r tudi je po svojem pomenu.« Odgovor pa je jedek: »Kdo, lepo vas prosim, pa bi bil med kmeti, ki hi vzel na svoja pleča sosedov zavoženi grunt? Tako je tudi z vašo cesto.« »Prav,« pravijo volivci. »Na cesto bomo počakali, da pridemo na vrsto, toda dosezite, da dobimo redne avtobusne zveze. Imam0 otroke, imamo starce, ki zbolijo. Do zdravnika je 12 kilometrov. Ce pelješ zdravega na kolesu k zdravniku, do tja oboli.« »Kdo vam ho pa riail avtobus na tako cesto!« se glasi odgovor. V tem krogu se vrti vsa ta leta. Na cesti uničujemo zdravje, cesta nam zmanjšuje delovno storilnost, na njej uničujemo kolesa, vozniki uničujejo avtomobile. Preklinjamo jo, cesta Pa je od dne do dne slabša. Na občini pravijo: »Dam0 6 milijonov zraven.« Ljudje tudi: »Vsi homo prispevali.« A tistega, ki bi rekel: »Cesto je treba urediti!« in bi pod to pritisnil svoj pečat, tistega pa ni. Tako, vidite, je z relacijo Ljubljana—Litija, ki je edina naša zveza s svetom. A v Dolu je še mnogo drugih težav. Kruh! Najvažnejše živilo j* in Doi je brez kruha! Ne samo Dol. Tudi Beričevo, tudi Dolsko, tud; Senožeti. Od časa do časa ga k nam vozijo zdaj i* Ljubljane, zdaj iz Sneberij. Sanitarna inšpekcija bi ee zgrozila, če bi videla ta naš kruh. Vozili so ga k nam na odprtem kmečkem vozu. Mimo so vozili vozniki a vpregami, kamioni, avtomobili in prti na košarah So plahutali, na kruhu pa se je nabiralo vse, kar je mogoče najti n a cestah. Prah, živinski odpadki... Po vsej državi plačujejo ljudje kruh po določeni, enaki ceni. V Dolu. 12 km od Ljubljane plačujemo kruh tri dinarje draže. To je zaradi prevoza. Pekarna je zaprta. Razmere v njej so bile več kot obupne 1 Toda druge pekarne ni. SZDL se trudi. Seje, se dogovarja: Prezidajmo to, prezidajmo ono stavbo. A vselej se izkaže, da starih stavb za pekarno nima smisla predelavati. In tako ostajamo brez kruha in bomo brez njega še v nedogled. Trgovini, ki sta v Dolu in Beričevem, nimata ustreznih prostorov. Pošta se stiska v stari, razpadajoči hiši. Nimamo ambulante, nimamo zdravnika. Nimam0 zvez ne v to, ne v ono stran. To so bila vprašanja, k; so jih volivci obravnaval; na zadnjem zboru volivcev. Toda vprašanja ostajajo že leta in leta odprta. Asfaltna cesta Zagreb-Bjelovar Začeli so graditi asfaltno cesto Zagreb—Bjelovar. Deli t* ceste so že zgrajeni, ko pa bo po dveh letih zgrajena vsa cesta, bo združeno z glavnimi cestami v državi tudi eno izmed naj večjih mest v velikem področju med Posavino in Podravino. M. B. !!ill!!«li!lll!!llil!!!l!l!i!lii!li!!!!ll!l!!!il!!!!!ll!!ii!!lill!i ESP wLm?*n ČAS PA HITRO TEČE Polno jo dogodkov, ki nas 1 vsak dan zaposle. Tako pritegnejo našo pozornost, da na čas kar pozabimo. Nekje v preteklosti je že oktober, pred vrati je novo leto. 2e pripravljamo bilance, vsi važnejši podla tki so že znani. Tudi lovski. Lovska sezona se je namreč že močno nagnila. Jerebu, jerebici. in srnjaku se v decembru že ni več treba bat; lovske puške. Marsikatera lovska družina ima v načrtu le še ta ali oni lov; tudi lovska letina je v glavnem že pospravljena. In lovska bilanca, kakšna bo? Prav gotovo se ne bom zmotil, če zapišem, da bo, v celoti vzeto dobra, boljša kot pretekla leta. Posebno tiste lovske družine. ki so poskrbele, da je v loviščih red, Lovile pa so pravilno in smotrno, bodo prav gotovo zadovoljne. Plen je večji kot katero zadnie 'eto. Družinske biàgaJ ne niso prazne. V vrsti lovskih družin se je posebno dvignila postavka -faza-M"? še pred nekaj letd niso Sto&e v levižču nobenega faza- na, letos pa so uplenile po sto in več teh lepih ptic. Podobno je z jerebicami. In zajec? Marsikje je že popolnoma propadlo čudno mnenje, da dobro leto , zajca pač da; slabo pa ne, pa če : ga loviš malo bolj ali malo manj. Seveda s to modrostjo ni n:č! Kjer so leto ali dive zajca zaščitili, so na letošnjih lovih pač spoznah, kaj to pomeni: i zajec je tekel povsod, na nobenem stojišču ni bilo dolgčas — j tako da dobiva človek vtis, da : je bila doslej poglavitna zajčja ; bolezen puška, ne pa razni za-! jedalci. Da imamo danes v šte-I vidnih loviščih srnjadi že kar dovolj, lahko opazi tudi človek, ki se za lov ne zanima. Podobno je tudi z jelenjadjo in gamsi. Letos pa je bilo v naših lovišč. lih še posebno veliko divjih golobov, tako da so prišli na svoj račun tudi lovci, kn i maljo posebno radi lov na golobe. Tako lahko ugotovimo, da lovišča hitro napredujejo. To se seveda ni zgodilo kar samo od i sebe, za to je bilo treba velikih 1 naporov in vztrajnosti, dogled- ne lovske politike in večkrat, tudi borbe lovske organizacije. ! Uspehi, ki so tu, bodo pač I vzdramili še listih nekaj lov- ! skih družin, ki se prepočasi i prebujajo in trgajo iz zaos-ta- j losti, kajti sicer bodo večno revne. Prej ali slej bodo morale spoznati, da lovske demokracije ni v anarhiji, v samovoljnih lovih posameznikov, spoznati pa tudfi to, da se lovsko tovarištvo lahko razvija samo v družinah, kjer je red. Tu pa je tud.i začetek napredka lovišča. Značilni za letošnje lovsko leto pa sita še dve stvari: večja lovska škoda, kot smo jo imel: zadnja leta, in zelo hitro se razvijajoči lovski turizem, ki prehaja sem pa tja že kar v naval tujcev na naša lovišča Da je lovske škode letos več —samo v Lovski zvezi Ljubljana znaša čez dva milijona dinarjev — je več vzrokov. Prvi je brez dvoma v večjem staležu dlvjadfi, več divjadi več porabi. I drugi, morda še važnejši, pa je j v tem. da letos gozd spet n: i obrodil in tako ne nudi, pred-: vsem divjim prašičem, dovolj hrane. Da so se divji prašiči p: lanski izredno mili zimi in ob bogati hrani — želod! — zelo razmnožili, smo že poročali Naslednji vzrok, da je "škodo večja-, pa iščemo seveda lahko tudi v odnosih med lovci in kmet- ter gozdarji; kjer so odnosa dobri, ni tofldlko tožba in ; prijav, kj«r pa n5ao dobri* Je vsaka Škoda, pa če tudi ni občutna, boleča. Naša, že kar bogata lovišča privabljajo vsako leto več tuj-ceV; .prihajajo na medvede, jelene, gamse, srnjake, velike in male peteline, pa tudi na poljski lov. Vsi so zadovoljni, vsi priznavajo* dia take možnosti za lov, kot je pri nas, pri njih doma ni, povedo pa tudi, da je pri nas lov cenejši. Tako imamo vse osnove za lovski turizem, težav, ki nastajajo sem in tja, pa ni težko odpraviti. Lovski turizem bo prinesel letos samo Sloveniji precej čez deset milijonov deviznih dinar-' jev, finančno stanje marsika- j tere lovske družine pa je rešil i en sam obi&x skupine tujih lovcev. Čas pa teče in ponuja se sneg. : Pokril bo polja, da jerebica in fazan ne bosta našla ne zrna : hrane. Zato jima je lovec ob j robu gozda pripravil krmišča. : DA poljski lov v letvi IMP Potresel jih je s slabšim žitom, vanje je obesil storže koruze. Ko bo huda zima, bo morala biti miza pripravljena vsak dan. Če bo zima zelo huda, bo treba pomagati tudi vsej ostali divjadi. Ko pa bo čez dva, tri tedne običajnih jesen škili lovov konec, lovske puške seveda ne bodo romale v kot; začela se bo najboljša sezona za lov na divje prašiče. Sled bo pokazala, kje so, in malokatero grmovje bo še vedno tako nepregledno, da bi lov bistveno oviralo. Letos bodo lovci lovili divje prašiče ne samo zaradi lovskega veselja, lovili jih bodo zato, da zmanjšajo škodo, ki jo dela ta divjad. Čas pa hitro teče in kmalu bo tudi zime konec; kmalu bo april in takrat se bo začelo novo lovsko leto. Letošnja Frata Tud: letos so se, že šestič, dolenjski lovci in njihovi gostje na Dan republike zbral; na Frati. Počastili praznik in se cb tabornem ognju spomnili padlih parlizanov-lovcev. Naslednji dan je bil lov, ki je le-os lepo uspel, saj je bilo med tenom pet divjih prašičev; ’slega, obstreljenega, »o naili po lovu. Letos je bilo na Trsti >2 lovcev, med njimi tudi prod»» sednrk O LO Novo masts ÉMt Nik© Belopavlovič. I t t TELESNA KULTURA IZ NAŠIH KRAJEV OB ZBORIH VOLIVCEV’ V LJUBLJANI Načela uresničujmo tudi v praksi V torek zvečer so bili v nekaterih ljubljanskih občinah prvi zbori volivcev, ki razpravljajo o stanovanjski reformi. Značilnost vseh teh zborov je ta, da so bile dvorane povsod polne volivcev, ki so tudi v razpravi sodelovali v razmeroma precejšnjem številu. Razprave pa so tudi to pot spet jasno potrdile, da volivci soglašajo z osnovnim ciljem stanovanjske reforme, da vskladimo stanovanjsko politiko s celotnim družbenoekonomskim sistemom. Volavo! so na torkovih zborih razpravljali večidel o nekaterih konkretnih problemih oziroma predlogih okrajnih in občinskih organov, s katerimi so jih seznanili ljudski odborniki- Tako srt se, denemo, v volilnih enotah Tabor in Ajdovščina nekateri zanimali, s v-dikšnčmi sredstvi bodo v prihod r.’e razpolagali hišni sveti. Razmeroma pičla je bila razprava o amortizacijski dob: hiš, če ne upoštevamo vprašanj, kako bo z amortizacijsko dobo pri hišah, starih nad 100 let, kar kaže, eh ?i nekateri s to zadevo ":so na jasnem. Skoraj povsod pa so pr^c^j razpravljali o pređ-;ogu za uvedbo cone oziroma o IRV3 conskem dodatku. Na Po-•'nah in na Prulah so preduga'.' manjši conski dodatek za ;:redele. kjer so slabše komunalne naprave in higienski pogoji; j : ; tem gre predvsem za neka-:era področja Stare Ljubljane. Volivci na Taboru niso soglašali 5 conskim dodatkom, nasprotno pa so v Novem Vodmatu (k: je izven predlagane cone) sodili, da je predlagani odstotek celo premajhen. Kaže pa, da oba ta dva predloga izhajata iz preozkih gledišč ;e svojega območja. Ce prisluhnemo večini volivcev na drugih torkovnih zborih, bi morda lahko ugotovili tole: vo- livci načeloma ne odklanjajo uvedbe cone oziroma conskega dodatka, imajo pa pripombe glede obsežnosti te cone, oziroma meril, po katerih naj bi določili conske meje ter glede višine odstotka conskega dodatka na posameznih področjih. Skoraj na vseh zborih so volivci razpravljali o problemu podnajemnikov. Iz ore dl o go v volivcev, da kaže podnajemnike zaščititi s predpisi ljudskih odborov, je čutiti, da javnost obsoja izkoriščanja človeka po jemniškega problema Spričo novih najemnin bodo t*sti, ki lahko oddajo kak prostor v podnajem, bolj zainteresirani, oa dobijo podnajemnika. Povečani ponudbi pa nujno sledijo ustreznejše cene oziroma v teh primerih, zmanjševanje .možnosti za izkoriščanje. Nasprotuo pa, če se odločimo za administrativno zaščito, lahko povzročimo to, da se bodo podnajemnikov bolj otresali kot pa jih vzeli k sebi. Sodeč po predlogih nekaterih zborov volivcev o uvedbi pred- je prav, da je v ožjem mestnem področju čimveč drevja. To je samo nekaj odlomkov iz razprav Šele prvih zborov volivcev, ki ne morejo prikazati mnenj večine ljubljanskih volivcev. Ta mnenja in stališča se bodo dokončno lahko izluščila šele potem, ko bodo za nami vsi ali vsaj večina zborov volivcev v ljubi jamskih občinah. Vendar je že zdaj zelo očitno to, da volivci pozdravljajo stanovanjsko reformo kot nujno družbeno potrebo. Gre.za to, da tudi pri praktičnem Z zbora volivcev na Taboru v Ljubljani človeku. Vsekakor )a treba vsakršno okoriščanje na račun podnajemnikov v prihodnje še bolj razkrinkavati 'n zatirati. Vendar pa kaže hkrati imeti pred očm:. ugotovitev, ki ie b'.Ia v zadnjem času večkrat ooudar-jena, da prav stanovanjska reforma prinaša možnost za doslednejšo rešitev tudi podna- Danes bodo začeli ocenjevati stanovanja Občinske komisije za valorizacijo stanovanj na obmocii ljubljanskega »kraja bodo zače-ie danes — razen ObLO Lub-Ijana-CenteT, kjer so točkovali že včeraj, — ocenjevati odnosu j točkovati stanovanja. Po skrb- i fivtomobilska nesreča blizu Ivančne gorice NOVO MESTO, S. dec. Na avto-mo&iisKi cesti v bližini Ivančne gorice se je včeraj popoldne okoli 15.40 pripetila huda nesreča, iraškega diplomatskega uslužbenca g. Muso i.egatoleslami»a so našli ob močne poškodovanem avtomobila ter so ga nezavestnega prepeljali v novomeško bolnišnico. Tam -o ugotovili, da je dobil pri nezgodi hude poškodbe na glavi, vendar po izjavi primarija dr. Bajca njegovo življenje ni v nevarnosti. Ponesrečenca je popoldne obiskal predsednik OLO Niko Belopavlovič in se zanimal za njegovo zdravstveno stanje. Musa Legatoleslami je potoval z avtomobilom Volkswagen 213-Z-7680 iz Ljubljane proti Zagrebu. Vozil je sam z veliko hitrostjo in je na omenjenem kraju iz neznanih vzrokov zapeljal v desno ter se nekajkrat prevrnil po pobočju. Tedaj je padel iz avtomobila in dobil hude telesne poškodbe. Na vozilu je nad milijon dinarjev škode. Voz so z vso prtljago prepeljali na postajo Ljudske milice v Ivančni gorici. (r) 'doM&t iJrUiti El ObLO Ljubljana Rdnik je potrdil predlog prebivalcev občine Velike Lašče, da bi se del te občine priključil občini Ljubljana Rudnik. Predlog je potrdil tudi OLO Ljubljana. Ce bo predlog odobrila tudi Ljudska skupščina LRS. se bo že v začetku prihodnjega leta priključilo okrog 3.200 prebivalcev s področja bivše občine Velike Lašče k občini Ljub-Ijana-Rudnik okrog 900 prebivalcev velikolaške občine pa bo spadalo pod občino Ribnica. ■ V Porodniški kliniki v Ljubljani se je v ponedeljek rodilo osem deklic in dvanajst dečkov, med njimi dvakrat po dva dvojčka. in sicer bratec in sestrica in dva bratca, v Mestni porodnišnici pa niso imeli ta dan nobenega poroda. V torek pa se je rodilo šest dečkov in štiri deklice. 18 Trgovsko podjetje »Špecerija« je letos dogradilo, oziroma preuredilo prehrambena skladišča na Stepanjski cesti 11. kjer so bila prej skladišča »Ruečcga križa« in »Higienskega zavoda*. Z adaptacijo in dozidavo so pridobili okrog 500 kvadratnih metrov sklad^č, pisarn, garaž itd. Načrte je izdelal ing. arch. Dore Martinjak. adaptacija pa je stala okrog 10 milijonov dinarjev. Bi V nedeljo dopoldne bo v dvorani Doma sindikatov mlad liska konferenca za mladino s področja občine Ljubljana-Center. Razpravljali bodo o vlogi mladine v komuni »n o programu dela za prihodnje leto. ■ Prvi redni občni zbor Ljub- i ljanske turistične zveze bo v četrtek ob 9. ur. dopoldne v dve rani okrajnega Zavoda za soc alno zavarovanje v Ljubljani .na Mikl «-fcčevi 24. Naj omenimoj da eouo S»ed dTfigim razpravljali tudi o de-fcyyugjn programu za leti 1960-1961. r.ih pripravah so komisije razdelile svoja območja na popisna okoliše. Stanovanja v določenem okolišu bo točkoval popisovalec, ki bo pravočasno obvestil stranke, kdaj bo prišel. Stanovalci naj pripravijo vse stare dokumente, izmerijo površino stanovanja in pripravijo gradbene načrte. Na območju OLO Ljubljana bodo morali oceniti okni« 40 tisoč stano\ranj. Naj omenimo, da lahko stranke v primeru nesoglasja s popisovalcem pokličejo kontrolorja, ki bo spor rešil. Če tudi kontrolor ne bi rešil spora, se lahko lastnik oziroma najemnik stanovanja pritoži občinski komisiji za valorizacijo stanovanj. V. C. pisav, ki naj zaščitijo podnajemnike, bi bilo mec reči, da smo sicer osvojili in pozdravljamo bistvena načela stanovanjske reforme, da pa piri njihovem konkretnem uresničevanju tu in tam nanje spet, pozabimo ter se kaj radi ponovno vračamo k preživelim administrativnim težnjam oziroma ukrepom, ki pa so v sedanjih pogojih ne le brez koristi, mar» več celo škodujejo. Podobno velja reči tudi okrog nekaterih predlogov o uvedbi dodatne najemnine za presežni stanovanjski prostor. Tudi tu, kot .vse kaže, se naprednejša hotenja srečujejo v praksi s še ne preživelimi administrativnih^ težnjami, ki si nadevajo videz »sociale«. Zanimivo pa je glede tega stališče zbora volivcev v Mostah II. Ta zbor volivcev je predlog takega odloka kritiziral, češ da je neživi jenski. Glede predlogov o posebni odškodnini za uživanje vrta ali sadovnjaka na torkovih zborih volivcev še ni bilo obširnejših razprav, ker so bili ti zbori v glavnem v občini Center. Kolikor so volivci o tem razpravljali, so v glavnem predlagali znižanje odškodnine za uživanje sadovnjakov, ker bi bila sicer nevarnost, da bi nekateri drevesa posekali, medtem ko uresničevanju te reforme, na vsakem koraku in pri vsakem predlogu ali ukrepu skrbno presodimo, kaj je v skladu z bistvenimi načeli reforme, da bj se laže izognili preživelim administrativnim težnjam, ki se nam tu in tam vsiljujejo v hišo pri zadnjih stranskih vratih. Z. 0B NfiJNOVEJŠEM SKLEPU PLENUMS SZJ Protest zveznega kapetana za teke Tovariš Gregor Klančnik o neenakovrednem položaju smučarjev-tekačev, ki jim niso dali niti možnosti, da bi na mednarodnih t ekmah poizkušali — tako kot skakalci in alpski smučarji — izpolnili pogoje za Squaw Talley Ljubljana, 9. dec. Sinoči nas je obiskal v uredništvu tovariš Gregor Klančnik, zvezni kapetan za smučarski tek. »►Moj obisk in moja izjava za »►Delo« — je dejal tovariš Klančnik — ima povsem jasen smoter: protest proti sklepu nedavnega plenuma (ki se ga zaradi službenih razlogov nisem mogel udeležiti) Smučarske zveze Jugoslavije, s katerim je sicer dal alpskim smučarjem in skakalcem možnost, da si na mednarodnih tekmovanjih ob določenih pogojih zagotove udeležbo na zimskih olimpijskih igrah, smučarje - V sredo 9. t. m. ob 8.45 je vozil iz Ljubljane v smeri proti Ježici tovorni avto S- 10581, last gradbenega podjetja »Tehnika«, za njim pa avtomobil »Elektrosignala« S-15545. Ko je pred gostilno Kačič prvi avtomobil hotel zaviti r*a levo, se je drugi zaletel vanj. — (Foto: S. Jerala) SAMO Dl BO LEP MARIBORSKI drobiž Združevanje prosvetnih sredstev v okrajnem investicijskem skladu naj tudi prihodnje leto zagotovi udeležbo podjetij za investicije. V ta namen je bil v torek na okraju sestanek s predstavniki okraja, predsedniki občinskih odborov in predstavniki podjetij. Dogovorili so se, da bodo prihodnje leto vse gospodarske panoge — razen gradbeništva — posodile v okrajni družben: investicijski sklad 10 odstotkov čistega dohodka, kar bi znašalo okoli 300 milijonov dinarjev. ki bi jih uporabili predvsem za deleže pri najemanju investicijskih kreditov za manjša podjetja. Ta odstotek čistega dohodka pa so namenili za ureditev zdravstvene službe, predvsem za adaptacije bolnišnic v Slovenjem Gradcu. v Ptuju in Ormožu. Pravtako so sklenili, da bodo 60 odstotkov sredstev iz sklada za kadre prispevali za dokončanje Centra strokovnih šol. kjer bo že februarja dobila prostore Tehniška visoka šola. Delavski svet Tovarne avtomobilov je pripravil za svoje zasedanje, ki bo te dni, predlog proizvodnega načrta za leto I960, po katerem bo kolektiv Tovarne avtomobilov Maribor izdelal 3200 vozil, med njimi tudi nove tipe kamionov — cistern. V občini Tabor so končali letne konference LMS, ki so bile dobro obiskane. Ugotovili so. da Je bil dosežen lep porast članstva v mladinskih organizacijah, saj je v vseh aktivih vključenih nad 3000 mladincev. Najboljše med njimi so sprejeli v organizacijo ZK, ki se je s tem povečala za 230 novih članov, do konca leta pa jih bodo sprejeli še okoli 100. Pri občinskem komiteju bodo v kratkem ustanovili predavateljski aktiv, ki bo skrbel za večerno mladinsko politično šolo. Gledališki svet SNG Maribor je pred dnevi obravnaval delo mariborskega gledališča in odobril nekaj gostovanj mariborske Drame v drugih krajih ter gostovanja tujih ansamblov v Mariboru. Se ta mesec, 16. in 17. bo gostovalo v Mariboru Narodno pozorište iz Tuzle in s tem vrnilo obisk mariborski Drami, Ki je gostovala v Tuzli lani. Uprizorilo bo Kneževo »Gospoda Glembajevi« in komedijo B. Nušiča »Doživljaji Ni-koletine Bursača«. Prihodnji mesec bo gostovalo v Mar5boru Celjsko gledališče, med vidnejšimi gosti pa bo nastopila v Fisherjevem »Prostem dnevu« Elvira Kraljeva, ter Pavle Kovič in Mihaela Novakova. (j p) Transverzala in transverzale: Planinski društvo Ljubljana — matica šteje "ooo članov, izmed katerih je lepo število zelo aktivnih planincev. Med te štejemo tudi tiste, ki so prehodili transverzalno pot od Pohorja do Slavnika ozir. Kopra. Teh je doslej samo 40. pretekle dni je predsednik društva tov. Stajdohar slovesno izročil dvanajstim spominske značke. Lepo število članov še nosi s seboj transverzalno knjižnico, med temi so tudi takšni, ki bodo že drugih prehodili to zanimivo planinsko pot. -ič. Sovjetski košarkarji v ZDfl Denver, 9. dec. V nadaljevanju gostovanja po ZDA je moška košarkarska reprezentanca SZ premagala ekipo Denver Trackers 96:93 (49:37). Uspešno je bilo tudi žensko zastopstvo SZ, ki je z zmago proti »Wesleyan u« 52:46 zabeležilo že peto zaporedno zmago. RIGA — Na mednarodnem šahovskem turnirju v Rigi vodita mednarodna mojstra Mi-kenas (SZ) in Teschner (Zah. Nemčija), ki sta dobila vse partije. Sledita Spaski in Gips-lis s po 3 točkami, za njima pa Klavinius, Talj in Toluš s po 2,5 točke itd. tekače pa sploh ni upošteval. Čeprav so pogoji, ki so jih zastavili skakalcem in alpskim smučarjem zelo težavni in bi bili prav tako za tekače, pa ne morem kot zvezni kapetan dovoliti tega zapostavljanja oziroma krivice. Nisem za določanje ;men vnaprej, vendar ne morem razumeti, da se naš najvišji smučarski forum ne zaveda pomena smučarskega teka, ki je pravzaprav osnova za vse smučarske discipline, Fa tudi rezultati tekačev — te nadaljeval tov. Klančnik — na mednarodnih tekmah, ki so bili v celoti vzeto glede na suhe zime slabi, ne more bit: izgovor za tak postopek v primerjavi s skakalci in alpskimi smučarji. Ali ni bila Mam Rekar na vseh večjih- mednarodnih tekmovanjih na drugem če že ne na prvem mestu med srednjeevropskimi tekmovalkami? Ali naj imamo zmago Janeza Pavčiča v prvi predaji štafetnega teka za pokal Kurikkala, za neuspeh? Ne moremo prezreti tudi uspeha v letošnjem marcu, ko so naši tekači: brata Pavčič in Roman Seljak v konkurenci z najboljšimi vzhodno in zahodnoevropskimi tekači v teku na 30 km zaostali za zmagovalcem le za 2 oziroma 2,5°/o. Res je, da so naši tekmovalci sredi in v začetku, pa tudi sredi sezone doživljali relativne neuspehe, toda s tekmami se je hkrati tudi začel njihov trening na snegu. Ce bi jim ta trening omogočili pravočasno, če bi bili naši smučarji deležni takšne gmotne in moralne podpore (namesto nenehnih ciničnih izjav) kot tekmovalci nekaterih dragih zvrsti, ki vrhu vsega nimajo težav z naravo, potem bi šele lahko razumel take in podobne sklepe smučarskega foruma. Le-ta bržčas tudi pozablja, da imajo olimpijske igre — neglede da so blizu ali daleč — razen tekmovanja (vsi tud? ne morejo biti prvi) še nek drag smoter in pomeni Tovariš Klančnik nam je še dejal, da je poslal pismo s približno enako vsebino kot jo ima njegova izjava za naš lis^ predsedn;ku SZJ Ivu Frolu. DVE ROKOMETNI TEKMI ZA TRENING ZMAGI BREZ PRIGOVORA LJUBLJANA, 9. dec. Sinoči sta bili tukaj dve rokometni tekmi. V glavnem srečanju je rokometna reprezentanca Jugoslavije, ki se pripravlja za nastop proti Romuniji, premagala drugoplasirano ekipo v slovenski rokometni ligi, kranjsko Mladost 38:14 (24:7). Izbranci so zaigrali prav dobro, posebno v prvem polčasu. V reprezentanci so se odlikovali Stefanovič, Karadža, Rodin in Šimenc. V predtekmi, ki je veljala prav tako za trening, je ženska reprezentanca Jugoslavije premagala prvaka Slovenije ljubljansko Svobodo 20:1 (7:1).. Po teh tekmah sta zvezna kapetana Snoj in Flander sestavila ekipi za srečanje z Romunijo. V državnem moštvu bodo nastopili: Jandrekovič, Jovič, Karadža, Perovič, Stanivukovič, Rodin, Šimenc, Stevanovič, Bašič, Stan- REPUBLIŠKO EKIPNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO IŠK ALI MARIBOR? V nadaljevanju moštvenega šahovskega prvenstva Slovenije sta bila odigrana še dva dvoboja, in sicer: KRANJ : MARIBOR 3,5 : 6,5. (Na prvi deski je Puc premagal Cudermana, na drugi pa Ziherl Ger-meka. Dvoboj sta pravzaprav odločili v korist Mariborčanov ženski deski, ker sta bili v obeh partijah uspešni.) KRANJ : LSK 3,5 :6,5 (Cuderman in Pirc sta remizirala, prav tako tudi Stupica in Ziherl na drugi deski.) Danes bodo nastopili v Kranju proti domačemu moštvu šahisti ljubljanske Olympije, ostali dvoboji v tej konkurenci pa se bodo zvrstili od sobote dalje po naslednjem razporedu: najprej bodo dva dni gostovali v Mariboru Ljubljančani in se srečali z obema tamkajšnjima ekipama, potem bosta mariborski moštvi igrali v ponedeljek oz. torek na domačem terenu z Jeseničani, nato gostujejo Jeseničani prihodnjo sredo oz. četrtek še v Ljubljani, zadnja tekma pa bo prihodnji petek na Jesenicah med obema gorenjskima moštvoma. Zanimivi dvoboji LSK : Maribor, Maribor : Jesenice in Je- senice : LSK so torej še pred nami. Dotlej pa je vrstni red ekip takle: LSK 14 (iz 2 dvobojev), Kranj 13,5 (3 dvoboji), Maribor 13 (2 dvoboja), Branik 7 (2 dvoboja), Olympi-ja 2,5 (1 dvoboj) in Jesenice 0 točk (še brez nastopa). kovič, Djuranec, v žensko vrsto pa so bile uvrščene: N. Ljubič, Išta-novič, D. Ljubič, Ruka\*ina, Erde-ljič, Nikler, Mihalič, Horak, Tom-ljenovič, Kolar in Jevričič. Romuni o današnjih tekmah Pred današnjima tekmama med romunskimi in jugoslovanskimi rokometaši piše »Sportul popular« iz Bukarešte, da je romunska moška ekipa dobro pripravljena za gostovanje po Jugoslaviji. »Na tekmi za trening je bilo opaziti dobro vigranost moštva, hkrati pa tudi nekaj zanimivih taktičnih podrobnosti. Tudi učinkovitost in prodornost sta bili zadovoljivi.« Manj pohval je »Sportul popular« namenil ženski ekipi, ki je v tekmi za trening le deloma ugajala. Zanimivo pa je, da so Romunke odigrale to tekmo z moškim nasprotnikom, ekipo šole za telesno kulturo. MHhm BOGOTA. — Nogometno moštvo Spartak iz Moskve in Milionaris iz Bogote sta igrala nerešeno 1:1 (1:0). ERNACULAM. — Nogometna reprezentanca Izraela je premagala Indijo 3:i (1:0). BORAS. — Namiznoteniški prvak Skandinavije je postal Kitajec Cuang Ce Tung. ki je v finalu premagal Štipka (CSR) 3:1 (21:18, 21:14, 19:21, 21:17). Koczianova (Madž) je v finalu premagala Ag-nesovo (Niz) 3:1. Prvo mesto v igri moških dvojic sta zasedla Cuang Ce Tung — Li Fu Jung (NR Kitajska), ki sta bila v finalu boljša od Cehov Štipka in Vychnanov-skega 3:1 (21:7. 31:29. 12:21. 21:19), Po domačih krajih V Osijeku so se pomerili italijanski boksarji iz Piemonta in domače Mladosti. Tudi tokrat so bili Jugoslovani ooijši in so zmagali 12 : 8. Rokometašice zagrebške Lokomotive,. državne prvakinje, bodo ob koncu decembra odpotovale na turnejo po Nizozemski. Med drugim se bodo udeležile tudi velikega mednarodnega turnirja v Utrechtu, na katerem bo nastopilo 20 ženskih ekip. • V XI. kolu kvalifikacijskega šahovskega turnirja v Opatiji s » bili doseženi naslednji izidi: Vospernik-—Minić prek , Zavila— Bulat remi, Nemet—Bavdek 1 : 0. Sokolov—Djantar remi, Ostojič—Rodič 0:1, Karaniac— Janoševič 0 : 1, Bojadžijev— Longer prek., IlijevSKi je bil prost. Po XI. kolu ie stanje ta- kole: Janoševič 8 (+), BulaDEL0« — Ljubljana, Tomšičeva ulica številka 1-3 — sprejme takoj KURIRJA za uredništvo. PONUDBE POŠLJITE NA SEKRETARIAT PODJETJA. TOVARNA FRANCK PRIREJA II. nagradno žrebanje dobitkov DNE 31. DECEMBRA 1959 NAGRADE: ŠIVALNI STROJ »Bagat«, ELEKTRIČNI SESALEC, DVA SERVISA ZA KOSILO, DVE GARNITURI JEDILNEGA PRIBORA, DVA ELEKTRIČNA LONCA in 10 PAKETOV KOLEKCIJ PROIZVODOV FRANCK. CE POŠLJETE DESET ALI VEČKRAT PO DESET PRAZNIH VREČK JUHE BISERKA ALI KOKA, LAHKO TUDI VI SODELUJETE. — POŠLJITE NA NASLOV: FRANCK — ZAGREB 6567 Sanatorij za tuberkulozo »Pohorski dvor« — HOČE PRI MARIBORU razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev; OSEBNI AVTO »Olympia« 1952 OSEBNI AVTO »Ford-Deilyx« 1948 KMETIJSKI TRAKTOR »Moline-Mineapoliis« 1956 s plugom KMETIJSKI TRAKTOR »Steyr« 1952 s plugom, škropilnico in kosilnico VRTNARSKA FREZA s plugom MLATILNICA »Zmaj 1070« 1957 INKUBATOR za valjenje piščancev, kombiniran na elektriko in petrolej SELEKTOR (trier) na električni pogon LUŠClLEC za fižol na električni pogon LUŠČILEC za kornzo na električni pogon »Saat-Mais Badenia« SAMOVEZALKA »Lana« IZRUVAC za krompir, vprežni KOSILNICA, vprežna GNOJNICNA ČRPALKA, motorna SEJALNI STROJ na 21 vrst, »Isaria-Feldstern«, traktorski SEJALNI STROJ na 19 vrst, vprežni SEJALNI STROJ na 12 vrst, »Moline«, traktorski SLAMOREZNICA »Tempo«, na motorni pogon MLATILNICA, rečna, »Ježek« STROJ ZA DELITEV TESTA (pekarski), »Brauner in Klasek« Prevozna sredstva so vsa v voznem stanju, ostala sredstva so uporabna. Licitacija za družbeni sektor bo dne 12. decembra ob 10. uri v prostorih sanatorija. — V primeru, da nima družbeni sektor potreb po nabavi osnovnih sredstev, bo licitacija za zasebnike dne 14. decembra ob 10. uri. 6537 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri LIP Ljubljana razpisuje delovno nesto ADMINISTRATORKE za Obrat Verd pri Vrhniki POGOJ: znanje strojepis-fa in splošne administracije. Ponudbe pošljite na; LIP Ljubljana, Parmova 37. 6534 Sporočamo sorodnikom in prijateljem, da je 31. oktobra 1959 1. umrl v Minneapolisu. Minn. USA IVAN’ JAGER od srčne kapi v 89. letu svoje sta- ČESALNICA »ZORA« - CELJE prodaja odvisna’ osnovna sredstva: 1. moped v brezhibnem stanju; 2. dve motorni sušilni kapi, električni bojler, ventilator, ' aparat za parno trajno; 3. plišaste zavese, navadne zavese, novo sobno peč, garnituro z mizico in 6 stolov, kabinske stene, stensko polico, omarice, stole Itd. Interesenti si omenjena osnovna sredstva lahko ogledajo do vključno dne 14. decembra 1959, ko bomo odprodajo zaključili. 6565 Sklepamo pogodbe za izdelavo in tiskanje v eno in dvobarvnem tisku v vseh velikostih in dimenzijah za polietilenske in sikron vrečke in čreva za 1960. leto Telefon 45-66 — Teleks 024 Smini7 -21 Radničko šetalište 40 Žalujoča vdova brat Luka. Umri nam je naš dragi brat JANEZ KOLAR-JOHAN upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 10. decembra 1959, ob 15.30 uri izpred pokopališča v Dravljah. Žalujoči; Viktor, Marinato Marjana z družinami. Ljubljana. Dravlje. 8. decembra 1959. Vsem. ki ste spremili mojega nepozabnega moža JANKA KOMARJA na njegovo zadnjo pot, ki ste darovali cvetje in sočustvovali z na» mi v teh bridkih dneh, iskrena hv-la! Žalujoča žena Mila ln aa» rodniki. Ljubljana, 9. decembra 1960. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega inž. STANKA BLOUDKA nama je bilo v veliko uteho sočutje, ki ga je pokazala vsa naša javnost ter mu tako izrazila priznanje za njegovo nesebično delo na športnem področju. Zahvaljujeva se Izvršnemu svetu LRS — Komisiji za telesno kulturo ter njenemu predstavniku članu Izvršnega sveta tovarišu Mitji Ribičiču za globoko občutene poslovilne besed« ob njegovi krsti. Posebno zahvalo izražava Športni zvezi Slovenije in »Partizanu« Slovenije — Z. pz: vzgojo, ki sta mu oskrbeli tako veličasten pogreb in počastili njegov spomin na posebni žalni svečanosti. Iskrena hvala za tople ln ganljive poslovilne besede tov. inž. Borisu Bakraču, predsedniku Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, dr. Danilu Douganu, predsedniku Smučarske zveze Slovenije, prijatelju Tonetu Kosu, dr. Jožetu Gogali in Tjaši Ahdrée, kakor tudi prijateljem iz Rateč, ki so mu prinesli zemljo z njegove velike planiške skakalnice. Globoka zahvala smučarskim reprezentantom - skakalcem, ki so ga ponesli v zadnje počivališče, športnikom, ki so mu izkazali zadnjo čast s stražo ob krsti, vsem, ki so položili vence in cvetje na njegov grob, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in kakorkoli pripomogli k tako veličastni počastitvi najinega dobrega brata. Hvala vsem. ki so nama osebno ali pismeno izrazili sožalje! Sestri Edka Budal in Milena Švajger. Dotrpela je moja ljuba žena, sestra, teta in svakinja BETI CERAR roj., HLEBCE Pogreb bo v petek dne 11. decembra ob 14. uri iz Marijine mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: mož Alojz, brata Gustelj in Jože, sestre Angela, Mici in Lojzka ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 9. dec. 1959. ZAHVALA Vsem iskrena hvala, Id so mojega dragega očeta FRANCA GAČNIKA spremili na njegovo zadnjo pot, izrekli sožalje in darovali cvetje. Iskrena hvala tudi kolektivu »Meso Piran«, vaščanom in vsem, ki so z nami sočustvovali. Sin Lojze z ženo Marico »ŽELEZO«, TRGOVINA Z ŽELEZNINO sporoča žalostno vest, da je preminil ANTON REMŠKAR uslužbenec naše trgovine Dobrega, vestnega in neumornega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v petek dne 11. decembra ob 15.30 izpred pokopališča na Viču. — Do pogreba leži na Zalah v Antonovi mrliški vežici. KOLEKTIV »ŽELEZO« .LJUBLJANA Sporočamo žalostno vest, da je umrl moj mož, naš oče, stari oče in tast JANEZ VRHUNC (ŽVEGELNOV ATA) iz Grada štev. 25 na Bledu Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 11. decembra ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče na Bledu. Žalujoči: žena Valka, hčerke Katrca, Zalka, Rezka, Lojzka, sinova Ivan in Stanko ter ostalo sorodstvo. Bled, Žirovnica, Sarajevo, Mostar, 9. decembra 1959. ZAHVALA vsem, ki ste spremili našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA KRALJA Posebna zahvala kolektivu kemične tovarne Moste, kolektivu podjetja Odpad, Zvezi borcev, gasilcem, SZDL, sorodnikom in mnogim prijateljem. Hvala vsem darovalcem vencev in govornikom za iskrene poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi pevcem in godbi. Žalujoča žena in hčerka z družino. Sneberje, 8. decembra 1959. Dne 8. decembra 1959 smo pokopali v Skocijanu pri Turjaiku našo ljubo mamo v 96. letu starosti MARIJO PETERLIN ROJ. BREGAR Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, ki ga je tako zelo ljubila, za izražena sožalja in tolažilne besede, vsem, ki so nam pomagali med njeno boleznijo in jo spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoče družine: Jarec, Kranjc, Goršič in Peterlin. Dotrpela je naša najdražja, ljubljena mama FRANCKA FINŽGAR ROJ. ROPRET POSESTNICA IN GOSTILNIČARKA NA BREZJAH Pokopali jo bomo dne 11. decembra 1959 ob 15.30. Žalujoči: hčerke Mira z družino, Minka z družino, Iva, Frana, sin Jože z Ireno, sestra Ana Papier z družino in ostalo sorodstvo. Brezje, dne 9. decembra 1959. UMRL JE NAS CLAN P EMERIK LANDERGOTT BISEROMASNIK POKOPALI SMO GA 9. DECEMBRA 1959 V MARIBORU. CIRIUMETODUSKO DRUŠTVO KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV LR SLOVENIJE KOLEDAR Četrte:-:. ’o decembra. Smiljan. Za osemdesetletnico življenja Olge Slebnger v Gornji Radgoni se pr družujejo čestitkam otroci, vnuki sorodniki in vsi poznani. Se na mnoga leta ostani med nami! Tvoji domač; ZDRaUiiiŠHBeeZORflR NOČNA zdravniška dežurna SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA ! BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—L ; uri: zjutraj, ob nedeljah 1 IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC, Dr. Gorazd Zavrnik, tel. 20-438. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Lobe Franc, Njegoševa 25 tel. 21-541. V odsotnosti zdravnika ni č te tel. LM 20-500 Zdravstveni dom CENTER: Dr Jerše Marjan. Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Dolenc Anton. Černetova 31. tel- 22-831. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-800. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. S:rks Zinaida. Lavričeva 5 a, tel. 31-285. V odsotnost; zdrav-nika ki.čite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom MOSTE; Dr. Paunovič Milan. ZD Moste. Prvomajska H. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Spomeniki NOB v Ljubljani. V proslavitev 40-ietnice KPJ prireja Tur suòno društvo Ljubljana Jutri pe::..-; ob sedmih zvečer v dvora:’.. K: dr: j : va 5 — pritličje, počasi.tveno predavanje o spomenikih NOB v Ljubljani. Predava prof. Žganjar. Barvn; diapozitivi. Vstop prost. Botanični večer bo v petek. 11. t. m. ob 20 ur; v Botaničnem ini’ tulu Predavanje; doc. dr. W. Rossier (Graz). Botanično potovanje po Korziki (z bavmimi diapozitiv:). Vabljenil V počastitev spomina svojega peki' reca tovariša Alberta Kobala je ooklonu delovni kolektiv časopisnega podjetja »Delo« 4.750 d-n ža slepo mladino Ravnateljstvo Z v Ja se v imenu slepe mladine iskreno zahvaljuje. Namesto -enea na grob pok Franca Kosit lača je poklonil v *ktov ljubijanske- ga že le z niš k •:;t vozlišča na stano- vanjsko-koni anainem centru Vil- barje va 3. j c jiodaljšana do vkijuč- no nedelje. 13. t. m. vstop prost. Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija-Francija bo imelo svo, občni zbor dne 15. decembra ob 20. uri v dvorani hišnega sveta Kidričeva 5. pritličje. Ciani ln prijatelji društva ter izseljene: — površin :k: :z Francije — vabljeni! ... • :t M M Lik s. EK (Gelée Rovale) Dobite pri Medex na Miklošičevi cesti 30. Brez preparata za čiščenje ma- : dež e v ne sme bit: noben«, gospodinja. Zanesljivo neškodljiv Z3 tkanine, n: vr.c-tliiv, in ekonomičen ie sa- j mo »FLEX«. Informativna služba Združenih | držav pri Ameriškem generalnem j konzulatu v Zagrebu pripravlja vrst.) del za spominsko proslavo I obietrvce smrt- ameriškega pisate- lja Marka Tvvaina, marca 1960. le-I ta. Posebej želimo zbrati spom ne o Tv.ainovem delu in njegovi dejavnosti. ki se morda nahajajo v Jugoslaviji. Hvaležni borno vsakemu, ki bi nam mogel dati podatke o takih spominih če jih ima ali ve za i nje m sicer njegove fotografije ! ali risbe, pisma, katere je Twain pisal osebam, ki žive v Jugoslaviji ali primerke prvih izdaj Twaino-vih knjig v jugoslovanskem jeziku i Prosimo, pošljite vaše odgovore ! na naslov: Raymond E. Benson. Direktor Informativne službe USA. Zagreb. Brač* Kavurića 2 eisemišce REPERTOAR DRAMA LJUBLJANA Četrtek, 10. dec. ob 20.; Fischer: »Prosti dan«. Abonma Tš. (Stojišča so v prodaji.) Petek, li. dec., ob 15.30- Rose-Budjuhn- »Dvanajst porotnikov« Abonma Petek popoldanski. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Ob 19.30: De’aneyeva. »Življenje v zagati«. Abonma A. (Josephine igra M. Novakova. Preostale „ vstopnice so v prodaji.) Sobota, 12. dec., ob 19.30: Anouilh: •Ornille ali Sapica«. Izven in za podeželje (Grofico igra S. Severjeva. Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja 13 dec., ob 15; Golia: »Sneguljčica« Izven ;n za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 13.30: Delaneyeva; »2ivljenje v zagati«, izven in za podeželje (Josephine igra M. Benkova.) (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 20: Rose-Budjuhn: »Dvanajst porotnikov«. Gostovanje ljubljanske Drame v Izoli. Ponedeljek. 14. dec. ob 19.30: De-laneveva: »Življenje v zagati«. Abonma E. (Josephine igra M. Novakova. Vstopnice so že v prodaji.) Ob 16. in ob 20: Rose-Budjuhn: Dvanajst porotnikov. Gostovanje ljubljanske Drame v Kopru. OPERA Četrtek 10. dec. ob 19 30 Egk. »REVIZOR«. Abonma D (Vstopnice tudi v prodaji). Petek. U. dec. ob 15 Egk: »REVIZOR«. Zaključena dijaška predstava za Tehniško šolo in Gimnazijo Jesenice. Sobota, 12. dec. ob 19.30 Puccini: »TOSCA«. Gostovanje Attilia Planinška Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji) Nedelja. 13. dec. ob 10.3o Smetana: »PRODANA NEVESTA«. Za I. beij mladinski abonma. (Stojišča v prodaji po polovični ceni) MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana. Gledališka pasaža Cel : ’ek 10 dec. ob 20: Weigel. »Namišljeni zdravnik«. Abonma red četrtek. Vstopnice so tudi v predaji. Petek. ll. dec. ob 20: Max Frisch. »Dobrnik in požigalci« Abonma TSS II. Sobota 12 dec ob 20; Torkar. »Delirij«. Abonma Kolektivi d. Nedelja. 13 dec. ob 15; Vandot-Moder »Kekec« Premiera. Izven, cb 20- Weigel. »Namišljen» zdravnik« Izven. V nedeljo ob 15. uri bo premiera mladinske igre »Kekec«. Po Vandotovi povesti in Rabadanovi dramatizaciji priredil Janko Moder. Delo je zrežiral Jože Tiran. Nastopajo: Simčičeva, Hlastec. Bezlaj. Jeiočn.k. Prus in otroci — Joško Barbara in Barbka. Glasbena oprema Marjan Kozina, osnutke za sceno je izdelal Jože Cesar, za kostume V. Ilovarjeva. KAMBOSKA PLESNA FOLKLORA pomeni posebno lepoto in pr-vlačnost. Folklorna skupina iz Kambodže nas bo tudi danes seznanila s pisanim programom najbolj značilnih kamboških plesov Popoldanska predstava, namenjena dijakom. Je razprodana. Ob 20. uri sklepna predstava, tudi v Festivalni dvorani. Vstopnice po 50 din dobite pri blagajni Festivalne dvorane od 18. ure dalje. Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom Sobota. 12. dec ob 20: Br. Nušič: »Ujež«. veseloigra. Izven. Nedelja 13 dec. ob 16; Létraz: »Cipa-. m- (B chon) kome- dija Gostovanje v Podpeči — . Prodaja vstopnic v trgovini Zadružni dom v Podpeči. Ob 16: Br. Nušič: »Gospa mini- j strica«, veseloigra Popoldanska j predstava. Izven. Ob 19.30: Br. Nušič; »Ujež«. veseloigra Večerna predstava Iz- i ven. Predprodaja vstopnic pn gleda- i liški blagajni v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860 MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov trg št. 2 Četrtek. 10. dec. 0b N url: J Malik: »Žogica Marogica«. Sobota, 12. dec oh 1' url; J. Pen-gov-N. Simončič: »Zlata ribica«, ob 20.30 uri: ZAPRTOl Nedelja. 13. dec., ob U. in 15 uri: J. Dobeic: »Dva DOtepina«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 35 Nedelja. 13 dec. ob 17. un. W. Karsch-J Pengov*. »Težave Pe-teršUjčkove mame«. Prodaja vstopnic na upravi Resljeva cesta štev 36 od 10. ure do 12. ure tn pol ure pred začetkom predstave pri gledaliških blagajnah. Rezervacije na telef 32-020 (od 10.—12 ure) PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek. 10. dec ob 16 un B Nušič — »2alujoči ostali«. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj Petek 11 dec. ob 20 uri Lutow-ski: »Dežurna služba« — izven. Prijave za zaključene predstave Golijevega »Jurčka« s prihodom Dedka Mraza po znižanih cenah sprejema uprava Prešernovega gledališča do 20 dec 1959 GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE Sobota, 12. dec., ob 19.30 uri L. Lahola: »Madeži na soncu«. Za Red premierski. — Ostale vstopnice v prodaji. Nedelja, 12. dec. ob 19.30 uri L. Lahota: »Madeži na s.oncu«. — Za Red nedelja zvečer. — Ostale vstopnice v prodaji. Zveze z vlaki, ugodne — Režija: Jože Tomažič — Scena: Bojan Čebulj. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek. 10. dec. ob 16. tn 20. url — VI. Levstik-H. GrUn: »Kastei-ka« (Gadje gnezdo) Gostovanje u Trbovljah. Sobota. 12. dec. ob 16 un - P. Golia*. »Sneguljčica« — Izven — Vstopnice so v prodaji. Nedelja. 13 dec. ob 10. uri — P. Golia: »Sneguljčica« — II. nedelj, dopoldanski abonma ln izven. Ob 15JO uri — VI. Levstik-H. GrQn: »Kastelka« (Gadje gnezdo) izven. Vstopnice so v prodaji. »MALI ODER« SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Ponedeljek. 7. dec. ob 18. uri — Erwin Sylvanus: »Korczak ln otroci« — Gostovanje v Zrečah. Za izven predstavo »Sneguljčice«, ki bo v soboto, 12. dec. ob 16. uri in za Izven predstavo »Kastel-ke« ki bo v nedeljo. 13. dec. ob 15.3Ò url, imajo skupine najmanj 30 obiskovalcev ki se prijavijo en dan pred predstavama, pismeno ali po telefonu (26-60) na upravo gledališča znaten popust Koncerni V nedeljo, 13. t. m. b0 ob 17. uri v veliki dvorani GR drugi koncert za ljudski abonma. Na sporedu: Tajčevlč-Leskovic, Bal- j kanski plesi; Gershwin, Koncert za klavir in orkester; Strauss, Ne-I topir — uvertura. Pomladni zvoki. Pizzicato polka. Na lepi modri Do-! navi in Netopir — finale z zborom • SF in solisti Sonjo Hočevarjevo, Milko Ef tirno vo. Majdo Leskovško vo, Silvo Intiharjevo. Marušo Pestotnikovo, Gogom Trajanovim. Francem Puharjem. Sodeluje pianist Aci Bertoncelj, dirigent Bogo Leskovic. Zbor pripravil Jože Hanc. Vstopnice še lahko dobite pri blagajni SF k Upravni odbor KZ Sežana razpisuje delovno mesto kmetijskega tehnika. Pogoj: popolna srednja šola z najmanj 2-letno prakso ali pa : kmetijska šola in 5-letna praksa, j Plača po tarifnem pravilniku za-I-druge. Samsko stanovanje priskrb-[ ljeno. ! Prijave pošljite na upravo kme-i tijske zadruge Sežana v 15 dneh ’ od dneva objave z življenjepl-I som in opisom dosedanjih zat>)sh-tev. R j Razpisna komisija Bolnišnice za ! duševne in živčne bolezni Ljub-ljana-Polje razpisuje delovno mesto Sefa biokemičnega laboratorija Prošnje z dosedanjim opisom : dela pošljite do 25. decembra 1959 ; na upravo Bolnišnice za duševne Ì in živčne bolezni Ljubljana—Po-j lie Nastop službe do dogovoru Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri Splošnem trgovskem podjetju Črnomelj. razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE Pogoji: srednja strokovna šola z 8 let prakse ali Ekonomska srednja šola z 2 leti prakse. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe s 1. II. 1960. Vlogo pošljite na upravo Splošno trgovskega podjetia Crnomell do 10. I. 1960 R ^KOMPAS« STE SE ZE ODLOČILI kje boste veselo in prijetno SILVESTROVALI? KOMPAS vabi na veselo in prijetno SILVESTROVANJE v domu na KOMNI, v BOHINJU (hotel »Bellevue»), na BLEDU (Grand hotel »TOPLICE«) in v OPATIJI (hotel »Slavija«). Zahtevajte program v najbližji poslovalnici KOMPASA, ki sprejema tudi prijave HITRO, UDOBNO, VARNO ln POCENI boste potovali na rednih avtobusnih prograh. ki jih vzdržuje KOMPAS. LJUBLJANA — NOVO MESTO—ZAGREB in obratno vsak dan z odhodom iz Ljubljane ob 5.10 url: LJUBLJANA — ZAGREB (direktno ekspresna) in obratno vsak delavnik z odhodom iz Ljubljane Ob 6.30 uri; LJUBLJANA— ZAGREB — BEOGRAD in obratno vsak dan z odhodom iz Ljubljane ob 10. uri. Vozne karte lahko kupite ZE V PREDPRODAJI NEKAJ DNI PRED POTOVANJEM! s kupljeno vozovnico Je ZE REZERVIRAN SEDE2 v modernem in udobnem turističnem avtobusu! SMUČARSKI IZLET z avtobusom na POKLJUKO v nedeljo 13. decembra. Odhod iz Ljubljane ob 7.30 uri izpred poslovalnice KOMPAS na Titovi cesti. Vozovnice so samo v PREDPRODAJI v poslovalnic* KOMPASA v Ljubljani. mPII.OElBSl ZA DOPOLDANSKO DELO v gospodinjstvu nudim opremljeno sobo in oskrbo. Večna pot 41. 16559-1 HONORARNEGA MATERIALNEGA knjigovodjo sprejme takoj tovarna -Zmaj-«, Ljubljana, Smar-tinska 28. 16547-1 RAZPISNA komisija pri Zadružni hranilnici ln posojilnici v Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto bančnega uslužbenca (lahko tudi začetnik). - Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na sekretariat hranilnice, Ljubljana, Miklošičeva 4-1. 16544-1 GOSP. POMOČNICO išče zdravniška družina brez otrok. Dr. Kru-šič, Levstikova 22. 16537-1 RAVNATELJSTVO Srednje glasbene šole v Ljubljani razpisuje mesto administratorke-ja. Prejemki po zakonu o javnih uslužbencih. Nastop službe po dogovoru. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in znanje strojepisja. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom pošljite ravnateljstvu. 16536-1 PODJETJE -Planlca-Sport-, Ljubljana. Likozarjeva 7. sprejme v službo lesnega in strojnega tehnika, lesnega manipulanta, prodajnega referenta in več priučenih šivilj. 16534-1 SKLADIŠČNIKA za radijski material sprejmemo v ročno skladišče. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe na poštni predal 264 RTV servis. 16328-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne -Titan-»*, Kamnik, razpisuje naslednja delovna mesta: dveh strojnih tehnikov, metalurškega tehnika, stenodaktilograf-ke in korespondenta z znanjem nemškega ln angleškega jezika, dveh kurjačev parnih kotlov. -Plača po tarifnem pravilniku podjetja, samska stanovanja so zagotovljena. - Prosilci morajo imeti že odslužen vojaški rok. Prošnje z opisom dosedanjega dela in dokazi o strokovni izobrazbi pošljite do 20. decembra 1959 Komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne “Titan-«, Kamnik. K 6559-1 OPREMLJENO SOBO oddam čisti, pošteni upokojenki za pomoč v j gospodinjstvu. Ponudbe pod “Takoj - nujno- v ogl. odd. 16567-9 1 MLADO DEKLE, administrativna moč, išče zaposlitev. Obvlada strojepisje. Ponudbe pod “Začetnica- v ogl. odd. 16540-2 PSIČKO špic, mladička in orglice Hohner (register) poceni prodam. Eipprova 19. vrata 39, Trnovo- 15553-4 FIAT 600, italijanski, prodam — 29.000 km. Dr. Tekavčič. Poljanska 20. 16543-4 FIAT 600 ln fotoaparat Flexarcto prodam. Ogled: Kotnikova 12 -dvorišče. . 16350-4 POCENI PRODAM malo rabljen električni števec. Slomškova 3. niš-nik. 16533-4 OPEL CARAVAN, zelo dober, prodam ugodno. Naslov v ogl. oddelku. 16525-4 FIAT 500 C, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 16524-4 ODSTOPIM lokal tistemu, ki odkupi čevljarski inventar. Naslov v ogl. odd. 16565-7 HIŠO v Piranu, 5-sobno, vseljivo, primerno za počitniški dom, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod “Morje«. 16541-7 ŠTUDENTKA germanistike išče sobo, inštruira nemščino. Ponudbe v ogl. odd. pod “Cimprej-. 16542-9 28. 11. sem na Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje izgubila denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, naj vrne dokumente - proti nagradi - na naslov, ki je v njih. 16523-10 NASLA sem 7. 12. ob 7. uri zjutraj zapestno uro. Naslov: Carman Marija, Podgora 31. 16545-10 NAPROŠAM poštenega najditelja, da proti nagradi vrne žensko uro “Dulfi«, izgubljeno 8. XII. na Igriški, Erjavčevi. Prešernovi. -Meglič Vera, Igriška 3. 16535-10 KOMISIJA za sprejemanje in odpovedovanje delavcev pri Tovarni čipk in vezenin, Bled, razpisuje delovno mesto normlrca — moškega. Pogoj: tekstilna ali podobna srednja šola. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje preskrbljeno. — Prijave pošljite do 10. 12. 1959 na naslov: Tovarna čipk in vezenin, Bled. K 6356-1 KLJUČAVNIČARJE, pleskarje, čistilko in navadne delavce za delo v skladišču in v proizvodnji sprejme tovarna v Ljubljani. -Mogoč je takojšnji nastop službe. Stanovanj nimamo. Naslov v ogl. odd. K 6448-1 KEMIJSKA TEHNIKA sprejme tovarna v Ljubljani s takojšnjim nastopom službe. Pogoj : dokončana tehniška srednja šola. Stanovanj nimamo. Naslov v ogl. Odd. K 6447-1 NAVADNE DELAVCE za delo V proizvodfiji in skladišču sprejme združeno podjetje Teol-Oljarna v Ljubljani. Možen takojšnji nastop službe. Stanovanj nimamo. K 6253-1 RAZPISNA KOMISIJA Kmetijske zadruge Motnik pri Kamniku razpisuje mesto samostojnega knjigovodje. - Pogoji: večletna praksa v samostojnem knjigovodstvu. Plača po dogovoru oziroma tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanje službe pošljite na naslov: Kmetijska zadruga Motnik pri Kamniku do 20. 12. 1959. K 6540-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za 2—3-krat tedensko potrebujem. -Naslov v ogl. odd. 16508-1 GENERALNA in tekoča popravila avtomobilov hitro opravi: “Avtomehanika« Primožič Ciril (s Celovške ceste). 16520-2 PRODAMO obstoječi strešni stol v izmeri 200 m2, rabljena okna, vrata, lončeno peč. - Graditelj, Smartinska c, 46-b. 16518-4 PRODAM nov hladilnik »Linda« in nemško novo moško športno kolo. Ogled po 15. uri. Naslov v ogl. odd. 16509-4 GRUNDIG. 7-cevnl, 1957 izdelan, ugodno prodam. Lovšin, Vide Pregarčeve 37. 16505-4 POHIŠTVO, rabljeno, prodam. -Ogled od 14.—17. ure. Naslov v ogl. odd. 16500-4 MONTAŽNO BARAKO 13^6 m, novejšo. primerno za počitniško kolonijo za jedilnico. 11 šotorov z lesenimi stranicami, pogradom, podom in električno napeljavo prodamo. Licitacija in ogled v Novem Vinodolskem. Povile št. 53. dne 13. XTI 1959 nd 6.-18. ure. 16457-4 SMREKOVE deske 20 mm, suhe, nujno iščemo. Karoserija. Ljubljana, Kamniška, tel. 31-047. 1C513-5 STUDENT tehnike išče prazno sobico. Pogoji no dogovoru. -Inštruira. Ponudbe pod “Hitro« v ogl. odd. 1G503-9 OBŽALUJEM neresnične besede, katere sem govoril o Petriču Karlu. železničarju iz Borovnice in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. - Govekar Lovro. Borovnica 112. 16502-11 NAJBOGATEJŠI PO OSVOBODITVI JE LOTERIJSKI PLAN NOVOLETNE LOTERIJE 1960 s Premije: 4,ooo.ooo - 3,ooo.oos -2,ooo.ooo - l,ooo.ooo dinarjev itd. najmanjši Dobitek i.mo din U i 0 Q SPORED ZA ČETRTEK KINO UNION: amer Darvni film »NAJVECJA PREDSTAVA NA SVETU« Tednik F N 49 Predstave ob 15. 18 -n 21. Ob 10 matineja amer. barvnega filma »AVTOBUSNA POSTAJA«. KINO KOMUNA: amer cinemasc film »ULICA FREDERICK št. 10« Tednik F N 49 Predstave ob 15 17. 19 ln 21 KINO VIC: ameriški barvni film »AVTOBUSNA POSTAJA«. V glavni vlogi Marlyn Monroe. Predstave ob 15 17. 19 m 21 url. KINO SLOGA: amer barvni film »BAGDADSKA SIRENA« Predstave ob 15 17 19 ln 21. KINO SOCA; amer. barvni film »Čarovnik iz oza«. predstave ob 15 17. 19 ln 21 KINO SISKA; tranc. kriminalni film »ULICA SANJ«! Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in ln U dalje TRIGLAV; mehiški film »DIVJA STRAST«. Tednik. V glavni vlogi: Maria Felix Jorge Mistral Predstave; nb IS. 18 in 20 Prodaja vstopnic od 15. dalje Danes zadnjikrat. »LITOSTROJ«; Ital. film »LUCI VARIETEJA« ob 20. Predproda-1a vstopnic uro ored pričetkom predstave. Zadnjič. ŠENTVID »Svoboda«: franc film »KO BI VSI FANTJE SVETA«, ob 17 in 19. ČRNUČE »Svoboda«: jugosl film »CRNI BISERI«, ob 19,30. VEVČE; amer. barv film »AFRIŠKI LEV«, ob 19. DOMŽALE: angl barv film- »BODIMO SREČNI«, ob 18 in 20. KAMNIK »DOM«: amer. vistavl- sion film »ARTISTI IN MODELI« DUPLICA: franc, cinemasc film »VSI ME LAH*KO UBIJEJO«, ob 19. KRANJ »Storžič«: premiera ltal.-jugosl. filma »DUBROVSKI«. ob 15, 17. 19 m 21. KRANJ »Triglav«; ital. film »KRIK«, ob 17.30 in 19.30. KRANJ »Svoboda«; jugosl. film »SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO«. ob 19. RADOVLJICA: ital.-jugosl. barvni cinemasc. film »BELI VRAG«, ob 20 BLF.D: japonski film »POSLEDNJA ŽENA Z OTOKA SAIPAN« Ob 20. JESENICE »Radio«; franc, barvni film »MOJ STRIC«, ob 18. in 20. JESENICE »Plavž«: češki film SOLA OČETOV«, ob 18 ln 20. DOVJE: ital barvni cinemascope film »TOSCA«. NOVO MESTO »Krka«; japonski barvni film »NESMRTNI KONJ«. VIDEM-KRSKO »Svoboda«: amer film »MATA HARI«. VIDEM-KRSKO »Partizan«; ital. film »siromašni toda lepi« ZAGORJE o/S »Triglav«: jugosl film »TRI KORAKE V PRAZNO«. ob 17 ln 19 TRBOVLJE: Del. dom* jugosl film »TRI KORAKE V PRAZNO«. TRBOVLJE II »Svoboda«* amer film »VIVA VILA«. HRASTNIK »Svoboda n«: amer barv cinemasc. film »7 NEVEST ZA 7 BRATOV«, ob 19. CELJE »Union«: franc. barv. cfc-nemascnpe film »NOTREDAMSKI ZVONAR«. CELJE »Metropol«: amer. barv. cinemasc. film »DEŽEVJE PRIHAJA«. Šempeter v sav. dolini »Svoboda«; amer. film »UPOR NA LADJI B A UNTI«. ŽALEC; egipč barv cinemascope film »DEŽELA SANJ* ROG. SLATINA: amer. barv. cinemascope film »VELIKAN« n. de!, ob 19.30 PTUJ Mestni kino; jugosl film »VIZA ZLA«, ob 18 ln 20 M. SOBOTA »Park«: amer barv film »PUSCAVA ŽIVI«, ob 17.30 in 20. VRHNIKA »Cankarjev dom« ob 17. poljski film »SREČANJE«, ob 20. franc, barvni cinemascope film »SAKRAMENSKA FRKLJAc. POSTOJNA »Zarja«; amer. cinemascope film »POTEMNELI ANGELI«, ob 18 in 20.15 PIVKA: španski film »SMRT KOLESARJA«. ŠEMPETER pri Gor. »Svoboda«: franc film »PARIŽANKA«. IZOLA »Zvezda«: ital film »SEDMI RAZRED«, ob 17.30 in 20. PIRAN »Garibaldi«: amer. barvni cinemascope film »BODIMO SREČNI«, ob 16. 18 m 20.15 PORTOROŽ: amer. barv cinemascope film »BODIMO SREČNI«. Ob 17.30 in 19.30. RTV Ljubljana SPORED ZA ČETRTEK 5.00— 8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 8.05 Francoski, italijanski, španski m južno ameriški napevi; 8.4o Poje Akademski pevski zbor p. v. Radovana Gobca Dolga nočka (R. Simoniti) — Ena tička priletela (Z. Prelovec) — Pa se sliš (K. Pahor) — Ko b’ jaz vedeva (P Kern jak) — Čukova ženitev (S. Mihelčič) — Prelepa je Selška dolina (R. Gobec) — Prleška himna (A. Wemgerl); 9.00 Iz naše glasbene preteklosti — Jurij Mihevec: Planeti uvertura. Janez Krstmk Novak: Figaro. Leopold Ferdinand Schwerdt* Simfonija v Es- duru; 9 45 Zabaval vas bo pianist Jack Dieval: 10.10 Samospevi skladateljev L. M. Škerjanca, D. Trbojeviča. J. Ježa m P. Sivica. Izvajajo: Marija Bitenc, Zlata Gašperšič, Dušan Popovič. Janez Lipušček; 10.35 V ritmu 2 orkestroma Roberto del Gado in Herbert Bock; 11.00 Leoš Janaček: Tretje dejanje opere »Jenufa«. V glavnih vlogah Stepanka Jeluikova. Beno Blachut :n Marta Krasova; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Gustav Strniša: Lepa zgodbica za vas. b) Glasbena slikanica; 12.00 Janez Jeršmovec poje slovenske narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti— Milko Štolfa: Delavke na družbenih posestvih; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Ansambel Srečka Dražila igra pesmi jugoslovanskih narodov; Obvestila in zabavna glasba; 13 30 Edvard Grieg: Koncert za klavir m orkester. (Solist Arthur Rubinstein, čikaški simfonični orkester dirigira Fritz Reiner); 14.OQ bovjetska zabavna glasba; 1425 Sport in športniki; 14.40 Naši poslu-ffvL1 111 pozdravljajo; iš'Jn Se?anle ln zabavna glasba; -O.40 S knjižnega trga; 16.00 Solistična glasba P. Ramovša, L M Škerjanca m Iva Petriča P Ramovša* Andante (Srečko Zalokar: viola. Jelka Suhadolnik Zalokar: klavir) — L M. Škerjanc; 8 nokturnov (pri klavirju avtor) _ 1 Petrič: Variacije na Bartokovo temo za violino in klavir (Dejan Bravničar: violina. Leon Engelsi' 16-20 °d tu tam; 17.10 Belokranjske otroške pesmi Karla Pahorja poje Mariborski ko-morni zbor p. v. Rajka Sikoška; £Jub3Janski jazz ansambel; 17.*5 Pevca Gabi Novak ln Pat Boone; I8.00 Turistična oddaja; ~-_SpoznavaJmo naše umetnike pc. Tenorist Miro Brajnik; 18.45 Radijska univerza — Dr. Zelenko Rajh; Energija in gospodarski razvoj; 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Za- ?,aLnl o°IkwSter RTV Ljubljana; 21.00 Sodobna italijanska lirika; 21.40 Komorni intermezzo; 22.10 Reportaža tekmovanja moških in ženskih reprezentanc Jugoslavije in Romunije v malem rokometu; 22.25 Po svetu jazza »Sprehod po svetu jazza«; 23.20 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 23 40 Boris Papandopulo; Concerto da camera (Komorni ansambel RTV Zagreb dirigira Miran Horvat, solistka Melita Kunc); 24.C0 Zadnja naročila in zakliuček oddaje warms» Dežurna iekarna: Četrtek. 10 dec. 1959 lekarna »Ta-'bor«. Trg revolucije 3. Od 21 ure zvečer do S. ure zju-traj izdajamo zdravila na zdravniške recepte napisane istega dne ali noči. KINO: U5?ON: ,tal- angleški barvni cin. • film: »SPOMINI IZ ITALIJE« PARTIZAN: jug. češki barv. film: »ZVEZDA POTUJE NA JUG« UDARNIK: amer. film; »LJUBEZEN POPOLDNE«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE: Četrtek. 10. dec. ob 19.30 uri': Osborne: »TUKAJ POČIVA GEORGE DILLON«. Red LMS — BELI Petek. ll. dec. ob 16. uri: Puccini-»LA BOHEME«. Reo izdelovali večinoma vajenci gli mlad- pomočniki kot izpitno dalo. Karlovški mestni muzej i dvoje lepih ogrodij iz ko_ a. Eno izmed njiju 1820, viselo pa J® Obleko »sari« nosijo Ženske malone v vsej I-ndiji. To je platneno ali svileno — tudi nylomsko — tekstilno blago, 6 m dolgo '-fr široko 120 cm-Sari je včasih preprost, vreden kakih 20 rupij (1300 din), najdejo pa se tudi obleke, ki stanejo 5000 rupij (350.000 din). Te so šivane z zlato nitjo. Sari si ženska ovije okoli života, oblikuje ga kot neke vrste krilo, z ostankom si pokrije prsi in si ga vrže čez levo ramo, tako da se ji tez glavo spušča Po plečih. Pod sari jem nosijo posebna krila in bluze s kratkimi rokavi. Starejše ženske :n na podeželju tudi mlajše te obleke ne nosijo, zato se jim vidi desna rama in del prsi. Sari daje Indijk: videz lepote in dostojanstvenosti. Indijke uporabljajo najrazličnejše okraske, ki so znamenje kaste, stanu in kraja, kij er živijo. Skupna vsem je rdeča ali črna pika nad »osom med očmi. Tej pikii pravijo »bindi« ali »tika«, pomeni pa blagoslov- Razne druge črte in barve na čelu označujejo pripadnost tej aii oni verski skupnosti. Rdeča pika n» preči označuje poročeno žensko. Crne, lesketajoče ee lase si Indijke po navad: počešejo gladko nazaj in }Hh povežejo ▼ Urok, ploščat svitek. Okoli njega si v slavnostnih dneh ovijejo gost venec dišečega jasmina. Vse Indijke nosijo uhane. Ti -so pogosto veliki, težki in umetniško oblikovani. Ponekod so sestavljena iz več zlatih ali pozlačenih kockic, ki so tako težke, da se ušesni mešiček podaljša skoraj do ramen. Uhani pa niso znamenje ženskosti, kot jih pojmujemo v Evropi, ker tudi mnogi moški nosijo te okraske. Simbol ženskosti je nakit v nosnicah. Indijke imajo luknjo v eni ali obeh nosnicah, vanje sl pritrdijo večji ali manjši okrasek iz zlata, biserov ali diiaman-tov. V Kašmiru na primer je tak okrasek podoben obročku s premerom 20 cm. Da ne opleta, si ga Kašmirka z verižico pritrdi k uhljem ali v lase. Indijk» % bisernim okratkom ▼ nosnioi Na obeh rokah nosijo prstane, ki jih vidite tudi na prstih na nogah. Na njih so kovinski obeski, ki žvenketajo med hojo. Ti prstani so vedno srebrni, ker jč pripadnikom mnogih verskih sekt prepovedano nositi zlato od pasu navzdol. Na marsikateri ženski roki opaziš po 20 in več zapestnic ali obročkov, izdelanih iz kovine, iz steklenih biserov, pa tudi iz pisane plastične snovi. Obročki pogosto pokrivajo U>ko od zapestja do komolca, kupovati pa jih sme ie mož, ki ženi hkrati tudi dovoli, da jih zamenja z drugimi. Okoli gležnjev ima Indijka težak srebrn obroček ali pa splet drobcenih verižic, ki žvenketajo med hojo. Okoli vratu ima le dva obeska. Enega ji dajo starš: kot poročno darilo, drugega pa tašča. Te verižice sme Indijka sneti le. če postane vdova. V takem primeru pa sname tudi vse druge okraske in celo rdečo piko, ki jo ima na čelu. Namesto pisanega sarija se potem ogrinja le v bèlega iz preprostega platna. Vdova torej nima več pravice do lepote, vendar je to manjše zlo, kot je bilo tisto, ko so se nekoč vdove dajale, zažigati na grmadi. Ti bor Sekelj »V spomin« Anglež; skrbno varujejo tradicije in omenjajo svoje prednike še dolgo po njihovi smrti. Vendar je oglas v »Timesu«, objavljen v spomin ua davnega prednika, zbudil posmeh celo pri konservativnih Angležih. Takole se je glasil: »V spomin na Harolda Angleškega, ki je 14. oktobra 1066 padel v boju za obrambo domovine«. Drago zadovoljstvo Neki potnik ekspresnega vlaka, ki vozi na progi Frankfurt—Numberg je potegnil za ročico zasilne zavore, da bi, kakor je pozneje povedal, »v miru izpraznil steklenico piva«, Sodišče Pa ni imelo razumevanja za lo njegovo domislico, zato mu je odmerilo globo, ki znaša 170.000 din. Kdo največ teletonira? Po podatkih francoske poštno - telefonske službe telefonirajo povprečno na prebivalca največ Kanadčani, potem pa se zvrstijo Švedi, Američani, Švicarji in Argentinci. V ZDA imajo okoli 7.5 milijona telefonskih govorilnic ali eno na dvajset prebivalcev. Med razvitimi industrijskimi deželami ima Francija najmanj telefonov (3.5 milijona) [n p0 eno telefonsko celico na tisoč prebivalcev. Zaradi preslabe teie-gonsk© mreže niso mogli v letu 1958 zagotoviti prve pomoči ponesrečencem pri 10.000 prometnih nezgodah na cestah. VODORAVNO: 1. Ime dveh mest: v vzhodni Argentini in upravno središče države ZDA Now Mexico, 8. zmes azbesta, cementa za strešne plošče, 9. polopica s velikimi očmi, ki živi v Malajskem arhipelagu, 10. glasbena nota, ligi a vn o pristanišče zahodne Afrflte, 13. vez. okov, 15. vprašalnica, 14. korenine vej v deblu. 19. spret«», pripraven, 21. ropotija. NAVPIČNO: 1. prednik Secnfr-tov, 2. oče, 3. nedoločni zaimek, 4. glasbeni Instrument v obliki Jeklenega trikota, 5. nemški predlog. 6. smokva, 7. lahko hlapljiv» tekočina, 12. vstopnica, zemljevid, 13. največji kopenski sesalec, 14. ločilo, 17. vrednostni papir, 1*. števnik, 20. dva soglasnika. REŠITEV PREJŠNJE KRI2ANKR VODORAVNO: 1. bazuka, 7. krepost. 9. pista, 10. tep, 32. mek, S3, one. 14. Ant. 15. Polet, 17. sSttMk 20. ananas. NAVPIČNO: 1. B(ranko) ■*■»> manovič). Z Ul OLITIKA Eisenhower v New ® <3 Predsednik IDR je včeraj zjutraj odpotoval iz Karačija v Kabul, od tam pa nskej ur kasneje v New Delhi — V Indiji bo ostal štiri dni NEW DELHI, 9. dec. (Reuter). Predsednik ZDA Dwight Eisenhower, ki potuje po afriških in azijskih deželah v misiji -miru in prijateljstva«, je danes opoldne prispel v New Delhi, Na obisku v Indiji bo ostal štiri dni. Na letališču so ameriškega predsednika sprejeli indijski predsednik Prasad, ministrski predsednik Nehru, podpredsednik Radakrišnan in drugi ugledni funkcionarji indijske vlade. Eisenhower se je v družbi predsednikom Prasadom in premierom Nehrujem v odpr- pet ur. potem pa ie odootoval v New Delhi. i tem avtomobilu odpeljal z leta. j Y K^-a^u- od Av»c_r ie od .... potoval v Afganistan, se ji- I lisča. Na vsej pot so Indij« £led5ednik E^.r,,w..r m Jv Predsednik indijske republike Razendra Prasad 'e p.edsedn:-ka Eisenhowerja ob prihodu v New Delhi pozdravil z besedami: »Upamo, da se boste med vašim kratkim ob»skon v Indiji prepričali, da dela*no za m»r, da iskreno žeiimo, da b: til ohranjen mir ne samo v Indiji, ampak tudi na vsem svetu.« Indijski predsednik ie izrad' se je ZDA za pomoč. k; so nudile Indiji. Predsednik Eisenhower jc v odgovoru indijskemu predsedniku Prasadu dejal da njegov obisk v Indiji dokazuje, da sc voditelji Indije in ZDA skuuno prizadevajo zagotoviti mir. Indija si je pridobila neodvisnòsi po miroljubni poti in je pri tem postala deležna občudovanja željo, da bo Eisenhowerjevà 1 vsega sveta,« je dejal Eisenho-misija miru uspešna. Zahval-1 I wer. Delegacija ZAR v Beogradu Včeraj je v Becgrad prispela delegacija prosvetnih delavcev ZAR BEOGRAD, 9. dec. (Tanjug). Iz Kaira je danes prispela na 14-dnevm obisk v našo državo prosvetna delegacija ZAR. ki jo vodi rektor damaške univerze Hikmet Hašem. V delegaciji so še generalni direktor centralnega ministrstva za prosveto Mohamed Roba, direktor oddelka v prosvetnem ministrstvu Mohamed Salem in načelnik oddelka za kulturne stike Ahmed el Zajet. Na zemunskem letališču to fi-ane delegacije sprejeli pomočnik sekretarja Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Ivo Frol, seica ar sve’a Adam Asi Karali pri Krstu Buicjiću Beograd. 9 dec. (Tanjug) Predsednik Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov Krsto Bula-jič in generala; sekretar Lige Miroslav Vitorovič sta danes dopoldne sprejela predsednika nacionalnega odbora za osvoboditev Slonokoščene obale Adama Asija Kamila. Adam Asij Kam:l bo ostaj v Jugoslaviji kakih 15 dni kot gost Jugoslovanske lige za mir. neodvisnost in enakopravnost narodov :n se bo v tem času seznanil z družbenim, gospodarskim in političnim sistemom naše države. za kulturo Srbije Sveta Djurič dekan fakultete za arhitekturo Djurdje Bošković :n predsta/. niki sekretariata Zveznega izvršnega sveta za prosveto m kulturo. Na sprejemu je bil tu d: veleposlanik ZAR v Beogradu Sabet Aris s člani ^eleooslan— štva. Vodja delegacije Bašem je na letališču izjavil, d3 so on in čiani delegacije zelo zadovoljni., da imajo priložnost obiskati prijateljsko Jugoslavijo m se pobliže seznaniti z njo. Dejsi ie. da ga zanimajo vse oblike napredka ki ga ie dosegla Jugoslavija. zlasti oa ijen univerzitetni sistem. Med obiskom v Jugoslaviji bodo članj delegacije obiska.*! nekatere prosvetne, znanstvene in kulturne ustanove v Beogra. du. Zagrebu. Sarajevu m Ljubljani. Prav tako se bodo razgovarali s predstavniki sekre. tariata Zveznega izvršnega sve ta za prosveto in kulturo. ameriškega gosta navdušeno pozdravljali. Kolona se je morala večkrat ustaviti, da je lahko nadaljevala pot. Sodijo, da je bilo na sprejemu Eisenhowerja okoli milijon ljudi. Na vsej 20 km dolgi poti z letališča v mesto so vihrale ameriške in indijske državne zastave, postavljeni pa s0 bili tudi mnog; slavoloki z dobrodošlicami predsedniku Eisenhower ju. Eisenhower je prispel v New Delhi z letalom iz Kabula, prestolnice Afganistana, .‘jer je bil nekaj časa na uradnem obisku. Eisenhower je prispel v giav-no mesto Afganistana danes zjutraj iz Karačija. Ta^oj po prihodu v Kabul se je estal z afganistanskim kraljem Moba. medom Zahirom. Afganistanski suveren je sprejel Eisenhower-j a na letališču Bagraro, nedaleč od Kabula. Oba državnika sta se potem odpeljala v kraljevsko palačo Chiltoon. kjer je afga nistanski kralj priredil kos:.o m čast ameriškemu predsedniku. Pred kosilom rta imet? predsednik Eisenhower in arali Mohamed Zah ir razgovore. Eisenhower je ostal v Kabulu 47 ur- Poučeni krog: p da je Eisenhower oov.ibil Darri, stanskega predsednika Ajuba Kana, naj pride na uradni Obisk v ZDA. Predsedn.K Ajub Kari je povabilo sprejel. Kakor pravijo, pa v bližnji prihodnosti verjetno še ne bo potova, v ZDA. Predsednik Eisenhower je ob odhodu iz Karačija izjavil, da re imel s pakistansk m oredsed-nikom Ajubom Kanom ’elo zanimive razgovore Po razgovorih, ki j'h je imel predsednik Eisenhower v Kabulu, je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je rečeno, da sta predsednik Eisenhower n afganistanski kralj Mohamed Zahir podprla načelo miroljubnega udejanja sedanjih mednarodnih problemov ter Izjavila, da si mnogo obetata od konference predsednikov vlad dežel Vzhoda 'n Zahoda. Sporočilo izraža upanje .da bo obisk predsednika Eisenhowerja v Sovjetski zvezi prav tako nadalje prispeval k zagotovitvi svetovnega m-; ru. ZDA so potrdi e pripravljenost, da nadalje gospodarsko pomagajo Afganistanu. DELO GENERALNE SKUPŠČINE OZN nepotrebno razpihovanje Delegati so sprejeli resolucijo o »madžarskem vprašanju«, ki jo je predložilo 24 zahodnih držav — Poziv Južnoafriški uniji NEW YORK. 9. dec. (Reuter-AFP). V generalni skupščini OZN se je včeraj začela razprava o osnutku resolucije o »madžarskem vprašanju«, ki ga je predložilo 24 zahod-aih dežel; V začetku razprave je posebni odposlanec OZN za Madžarsko, novozelandski predstavnik Leslie Munroe. pedal poročilo misije, katere voditelj je. lviunroe je med drugim .ziavil ds. se »zaveda dejstva, da nekateri predstavniki v OZN podcenjujejo njegovo misijo«. Madžarski predstava k Janos Peter ie v daljšem gc-’o:u pojasnjeval delovanje edanie vlade, potem pa ie st>rego/rril o tem. da so v OZN >prož.li »madžarsko vprašanje«, ler je odrekel OZN pristojnost, da razpravlja o tem vprašanju V zvezi z dogodki na Madžarskem leta 1956 je Peter med drugim poudaril da so se madžarska Veleposlanik Hvalič pri ds Gauliu Pariz, 9. dec. (Tanjug) Predsednik francoske republike de Gaulle je danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Franciji dr. Radivoja Uvaliča. Razgovarjala sta se 0 naj novejšem razvoju odnosov med Francijo in Jugoslavijo. De Gaulle je veleposlanika Uvaliča sprejel po njegovj vrnitvi iz Beograda, kjer 'ga je sprejel predsednik republike Josip Broz Tito. Problem deželne sitonomlie prekrižali roke tudi pekovski delavci. Njihova stavka bo trajala dva dni. Toda tako prva kot druga stavka se bosta P°“ navlja51i. dokler ne bodo izpolnjene delavske zahteve. Izmed političnih vprašanj, ki jih tržaški politični krogi te dni pozorno spremljajo, je zopet na dnevnem redu problem Odiosi med Indijo in Kitajske so zgodovinskega pomena tudi za ostali svet — je izjavil premier Nehru NEW DELHI, 9 decembra — (Tanjug). Ob zaključku debate v Zgornjem domu indijskega Parlamenta o k tajsko-indijskih odnosih je premier Nehru izjavil, da je treba gledati v bodočnost in skladno s tem usmer- Telegrami DŽAKARTA. — Indonezijska so-d:sča so obsodila več kitajskih državljanov na zahodni Javi, ker se niso hoteli pokoriti vladni odredbi o prepovedi delovanja tu-j‘h trgovcev v indonezijskih vaseh. Okrog 100 Kitajcev .je bilo obsojenih na časovne kazni od enega do dveh mesecev. HIROSlMA. — v Hirošimi so odkrili spomenik 20j zdravnikom in bolničarjem, ki so izgubili življenje med atomskim bombardiranjem tega mesta. Slovesnega odkritja spomenika se je udeležil predsednik mednarodnega Rdečega križa Andre Durand. KJOBENHAVEN. — Centralni mednarodni astronomski urad v Kjobenhavnu je objavi, da je astronom Mrkos 3. decembra v češkoslovaškem observatoriju v Skalnate Plezu odkrit nov komet. Kometa ni moč videti s prostim očesom. Dali so mu ime po tem znanem češkoslovaškem astronomu ki je doslej odkril že več kometov. MOSKVA — Sovjetska zveza bo v prihodnjih šestih letih is-krat povečala pridobivanje diamantov ln ji tako sploh ne bo treba več uvažati industrijskih diamantov. V Jakutsku so odkrili dve novi nahajališči. kjer bodo začeli pridobivati diamante. BUDIMPEŠTA. — v Budimpešti se je začela sodna obravnava proti organizirani roparski tolpi 27 članov, obtoženih, da so ropali po Budimpešti in po deželi Vodjo te tolpe Jožefa Bupcza so obtožili razbojniškega napada na neko pošto v Budimpešti, ki so jo napadalci oplenili in odnesli 314 0M forintov. PARIZ. — Visoki komisar za turizem Jean Santeni minister Zoisa in predstojn k budističnega svetišča v Kelan*. j Badarakita Tero. Število beguncev v DR Nemčijo se veča Berlin, 9. dec. (Tanjug) Kakor pišejo tukajšnji listi, prihaja v Vzhodno Nemčijo vedno več beguncev in ljudi, ki se vračajo iz Zahodne Nemčije v Vzhodno aa vnesla nekoliko več jasnosti izjava, ki jo bo ca.1 o tukajšnji avtonomiji predsednik vlade Segn: kot odgovor na vprašanje, ali je res to, kar je v Trstu izjavil Almirante. Dušan Fortič Tiskarska stavka v Italiji Rim, 9. dec. (AFP). Zaradi splošne enodnevne stavke stavcev v tiskarnah časopisov ter telefonistov in telegrafistov v tiskovnih agencijah jutri v Italiji listi ne bodo izšli. Stavko so organizirale vse sindikalne centrale v Itoli ji v protest proti sklepu delodajalcev. da bodo prekinili pogajanja o obnovitvi kolektivnih pogodb. Stavka se je začela danes popoldne. Kongres K? ZDA Washington, 9. dec. (Tanjug) V New Yorku se bo jutri začel 17. kongres KP ZDA. Pričakujejo. da se bo kongresa udeležilo 225 delegatov iz 40 ameriških držav Kongres bo zasedal 4 dm; za zaprtimi vrati in se g3 ne bodo udeležili tuji delegati. Glavni referat bo podal sekretar K P ZDA Eugene Dennis. Koliko članov .ima K P ZDA. ni natanko znano. Glasilo partije -Daily Worker« izhaja v nakladi 14.000 izvodov. oblasti »morale s težkim srcem zateči k intervenciji sovjetskih čet. ker so se bale. Ć3 Madžarska ne bi postala n'va vojns smodn:šn;ca in noža Korejo« »Za nas ie bilo to vprašanje življenja ali smrti.« je poudar.I Nadalje ie Peter menil, da ZDA odkrito težijo k ciliem. ki so v nasprotju s popuščanjem mednarodne napetosti. Ce se ameriška vlada ne bo nettala vmešavati v notranje zad=v*-Madžarske, potem ho ivomljiva niena iskrenost v zavzemanju za ublažitev napetosti na sv=.u Peter ie tudi Kritiziral đe'o misije Leslieja Munroeja kj ga ie obdolžil. da siriemalimo pači dejstva v poročilu, predio, ženem generalni skupščini Ko je Peter govoril o navzočnosti sovjetskih čet na Madžarskem, je dejal, da 4o ni posledica notranjega položaja, marveč da sovjetske čete »tam niso samo zato, da bi zaščit le Madžarsko pred nevarnostjo iz tuj.je ampak tudi zato, da bi zaščitile druge socialistične rie/ele. k jih ogrožajo sile Atlantske zveze«. Na koncu je Pejer -yz'fd. delegate v generalni skupščin: nai ne zastrupljajo mednarodnega vzdušja s polemiko o tsm vprašanju, ki io preveva mržnja. Vodja ameriške delegacije Cabot Lodge je v imenu 24 -ahodnih dežel predložil osnutek resolucije, ki izraža oDžalovani* da »Sovjetska zveza in Madžar, ska ne spoštujeta esoluc it OZN o madžarskem vprašanju« Zahteval je, da naj madžarske oblasti dovolijo predstavnikom OZN obiskati Madžarsko Meni' je tudi. da bi se morn le so vjetske čete umakniti iz Madžarske. Nizozemski delegat Schur-mann ie podprl Munr jejevo ročilo in je dejal, da duha Camp Davida ne bi smeli po. vezovati s tem vprašanjem- Munroejevo poro*, lo ie 00J-prl tudi britanski delegat D.xun Pearson, ki je dejal, da to ni dokument hladne vojne, kot :e to v svojem govoru trdil mai-žarski delegat Janos Peter. Na podobno stališ'e sc *» v_ stavil tudi francoski delegat Armand Berard. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznecov ie me nil. da odvračajo pozornost delegatov od zares važnih vprašanj. Potem je govoril o dogodkih na Madžarskem leta 1956 -n dejal, da so prot:ljudski eie-menti dobili orožje 7 Zahoda in so se polastil: oblasti «/ Bud- n pesti. Sovjetsko zvezo je Madžarska prosila za oomoč m nit smo se odzvali, je dejal Kuznecov. Ce se ne bi odzvali, bi morda fašisti prevzel: oblast na Madžarskem. V današnji debati so predstavniki Filipinov, Španije, Danske, Avstralije, Urugvaja Pel pomorskih nesreč Med dragimi se je v neurju potopila tudi 1700-tonska norveška ladja »Elfrid« — Kritičen položaj na švedskem — Zveza med Firencami in Kirnom pretrgana zaradi poplav LONDON, 9. dec. (AFP). V viharnem rreracno n: | enzami in Rimom je deloma obalah Velike Britanije je izgubilo življenje nad 20 mor pod vodo. Ogrožene so zlasti narjev, osem z neke reševalne ladje. 12 pa z neke ribiške ladje Člani posadke reševalne ladje so si na vse naeme prizadevali, da bi resili ogrožene mornarje, toda pri ton jih je doletela smrt. Ta nesreča je povzročila v Veliki Bn-taniji veliko žalost. Neurje na Atlantiku še- nadalje povzroča nesreče. Blizu Aberdeenshira v Angliji je nasedla finska ladja -Ana«. Mornarji so se rešili, kapitan pa ladje ni hotel zapustiti. Celo velika čezoceanska ladja «■Queen Elizabeth« je prispela v luko Southampton s 36-urno zamudo. Na Severnem morju^ so klicali na pomoč z nemške 500-tonske ladje »Murkur« in norveške 1700-tonske ladje -Elfrid«. Ničesar še ne vedo o usodi 21 mornarjev z norveške in 6 mornarjev z nemške ladje. Telegrafist z ladje »Elfrid« je sporočil zadnjo vest. da so mornarji zapustili ladjo in se vkrcali v reševalne čolne, ker se je ladja začela potapljati. Menijo, da se je tudi nemška ladja »Merkur« potopila, ker jo je njena posadka zapustila Švedska ladja »Raunala«. ki je odplula na pomoč tem ladjam, je rešila enega mornarja z ladje »Merkur«. Tudi na Baltiškem morju gospodarijo viharji tako da lahko po njem. čeprav z največjo težavo, plovejo samo ladje z jeklenim trupom in močnimi stroji. Ob obalah Švedske se je že napravil led. ki sega 25 milj daleč od obale proti morju. V vsej Skandinaviji še nadalje pritiska mraz in snežni meteži niso ponehali. V južnih delih dežele je položaj še vedno kritičen in je skoraj popolnoma ustavljen ves cestni in železniški promet. Južni del otoka Eland na Baltiku je že štiri dni popolnoma odrezan. Prebivalcem ogroženega področja skušajo zdaj priskrbeti najnujnejše potrebščine in zdravila s helikopterji. Na Finskem stoje v zaledenelih pristaniščih številne ladje. Na Norveškem nadalje iščejo ribiško ladjo »Kermit«, ki se je izgubila v viharju z 12 člani posadke. Telefonske zveze med Oslom in centralnimi deli dežele so pretrgane. V srednji in severni Italiji so sinoči velike poplave, ki lih je povzročilo močno in nepretrgano deževje, onemogočile promet. Glavna cesta med Fi- PiceiF*^ 7M T*KHQČ Frsiusu Nica, 9. dec. (Reuter) Pablo Picasso je sinoči pozval vse francoske slikarje, nai ustanove sklad za pomoč žrtvam katastrofe v Fréjusu. Zahteval je od teh slikarjev, da oodare eno ali več svoiih naiboljših del. ki bi bila naprodai v neki oa-riški galeriji, ves denar, ki bi ca izkupili zanje, pa bi šel v sklad za pomoč ponesrečencem v Fréjusu. vasi, kjer je ostalo več prebivalcev brez strehe. To so največje poplave v Italiji zadnjih osmih let. Poljsko je prav tako zajel mraz z močnim vetrom. Omejili so potrošnjo električne energije. V železniškem in cestnem prometu je nastal zastoj, v Varšavi pa je tudi začelo primanjkovati vode. Voditelje v industriji kot tudi vse prebivalstvo so pozvali, naj se strogo drže navodil o omejitvi potrošnje električne energije' Zaradi mraza in ledu je reka Visla tako upadla, da je varšavska elektrarna izključila vse turbine z vodnim hlajenjem. Hruščev v Lvovu Lvov, 9. dec. (TASS) — »Pri-pcičan sem, da bomo zagotovili mir, ker vsi ljudje na svetu žele mir,« je izjavil danes predsednik sovjetske vlade Hruščev na mitingu v tovarni avtomobilov v Lvovu. Hruščev je pozval delavce, naj vlože vse svoje napore za razvoj industrije in povečanje proizvodnje. da bi ljudje v socializmu bolje živeli in da bi čimprej ustvarili pogoje za izgradnjo komunistične družbe. Predsednik sovjetske vlade je svoj govor končal s pozivom na prijateljstvo med narodi, da b; tako zagotovili mir v svetu. DAMASK. — Irak in Vzhodna Nemčija sta izmenjala ratifikacijske listine sporazuma o kulturneift in znanstvenem sodelovanja, ki so ga podpisali ▼ aprila letos. in Venezuele podprl; resolucijo 24 dežel, medtem ko sta bolgarski in romunski delegat očitala ZDA. da v tem vprašanju ne kažejo duha Camp Davida. Na popoldanski seji je bila s 53 proti lo in 17 vzdržanim glasovom izglasovana resolucija zahodnih dežel. Proti so glasovale Brigar ja. Češkoslovaška, Bela Rusija. Jugoslavija, Madžarska. Poljska. Romunija, Albanija. Ukrajina in ZSSR. Glasovanja so se vzdržali Afganistan. Cejlon. Etiopija Finska, Gana. Gvineja. Irak. Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Saudova Arabija, Sudan. ZAR in Jemen. Predstavnika Maro-ka in Haitija pr j glasovanju nista bila navzoča. Posebni politični odbor Generalne skupščine je danes sprejel resolucijo, ki ponovno poziva Južnoafriško unijo, naj se začne pogajati z Indijo in Pakistanom 0 položaju Indijcev v Južnoafriški uniji. Delegacija JLA v Sudanu Kartam, 9. dec. (Tanjug) Jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom državnega podsekretarja za narodno obrambo generalpolkovnika Otmarja Kre-ačića je bila včeraj v Gez.ri, najbolj plodnem področju Sudana. ki se razprostira južno od Kartuma med Modrim in Belim Nilom V mestu Vadi Madam, središču pokraj ne Modr; Nil in področja Gezire, je delegacijo sprejel guverner pokrajine Abdel Aziz Omar, ki je pozdravil jugoslovansko delegacijo m izrazil upanje, da se bedo jugo-slovansko-sudansk. odnosi še okrepili. Sporočil je jugoslovanskim narodom pozdrav sudanskega ljudstva Generalpolkovnik Otmar Kreačič se je zahvalil guvernerju Omarju za sprejem in je izrazil prepričanje, da bo ob.sk naše vojaške delegacije prispeva: k okrepitvi prijateljskih stikov med Sudanom in Jugoslavijo. Jugoslovanski veleposlanik v Kartumu Zivadin Simič je sinoči priredil slovesen sprejem na čast jugoslovanski vojaški delegaciji, ki je na prijateljskem obisku v Sudanu. Na sprejemu so bili pomočnik vrhovnega poveljnika sudanske vojske general Hasan Bešir, več članov vrhovnega vojaškega sveta in sudanske vlade ter več višjih oficirjev sudanske vojske kakor tudi predstavniki raznih jugoslovanskih organizacij v Kartumu. Jugoslovanska vojaška delegacija bo jutri dopoldne odpotovala na obisk v Etiopijo. DOMAČA KRONIKA Proslava Dneva človekovih pravic Ljubljana, 9. dec. V dvorani Delavskega odra v Ljubljani je bila nocoj proslava dneva človekovih pravic, katere so se udeležil- predstavniki javnega in kulturnega življenja in drugi. Proslavo je otvoril predsednik Društva LRS za Združene narode dr. Joža Potrč in pozdravil navzoče. O pomenu dneva človekovih pravic pa je govoril dr. Rudi Kyovsky. Razstava italijanske knjige v Kopru KOPER, 9. decembra (Tanjug) Danes je bile v koprskem muzeju odprta razstava italijanske knjige. Razstavljenih je bilo tisoč knjig s področja klasične in moderne literature, filozofije ter tehničnih in znanstvenih izdaj. Dve predstavi kamboškega baleta v Ljubljani Ljubljana. 9. dec. — V Festivalni dvorani v Ljubljani je manjši ansambel kraljevskega baleta iz Kambodže Uvedel danes popoldne dva usoela nastopa pred polno dvorano občinstva, ki je njihove piese zelo toplo pozdravilo. Prva predstava ie bila namenjena dijaški mladini, druga pa delovnim kolektivom. zlasti tovarni Litostroj. Poslanec njihovega paria, menta Auk Cim Khoau. ki vodi skupino, ie izjavil, da Dohaja ta balet v Ljubljano na posebno željo predsednika S.-harnika, kot izraz prijateljske zahvale za gostoljuben grejem v Ljubljani. Rudniška nesreča brez hudih posledic Zagorje, 9. dec. (Tanjug). Danes ob pol dveh ponoči se je na obratu zagorskega rudnika v Kisovcu pripetila nesreča. Zaradi nenadnega pritiska ie prišlo na širokem čelu do zruška ki ie zasul tri rudarje Po i7-urnem napornem delu le usp®lo reševalnim ekipam odstrani olast. k; je rudarjem zapirala izhod Vsi trije so ostali nepoškodovani. materialna škoda pa ni velika.