/Primor i • $ št. 181 (15.909) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je zciCel izhajati v Trstu 13, maja 1945,‘njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž • "•'Tmnnžen na ciklostil. Od 5. do ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 'j096 AA 001 KOPER 40090201 OPČINE - Tel. (040)21491 " ': TRST - NABREŽINA , flll SESLJAN - BAZOVICA h**** ČETRTEK, 31. JULIJA 1997 Odraz nove poMčne volje Bojan Brezigar V evropskem kontekstu je ratifikacija okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin za Italijo vsekakor'pogumno dejanje. Ta konvencija je namreč nastajala in nastala v času,.ko je Zahodna Evropa določala pravila, katerih izpolnjevanje naj bi bilo pogoj za vstop v »demokratično« evropsko druščino. V razliko od Evropske listine o manjšinskih in regionalnih jezikih, ki je bila sestavljena ozirajoč se predvsem na probleme znotraj tedanje Evropske skupnosti, je bila torej okvirna konvencija predvsem dokument namenjen navzven, novim Članicam, Id naj bi s pristopom in z ratifikacijo sprejele te minimalne evropske standarde in, kar je najpomembnejše, dopustile nad temi standardi tudi mednarodni nadzor. Vzhodnoevropske države so lekcijo razumele in nalogo sprejele: od devetih držav, kolikor jih je pred Itali-jo ratificiralo to konvencijo, so namreč samo tri z Zahoda, Španija ter žepni San Marino in Oper, na Vzhodu Pa so jo poleg Madžarske, kjer so manjšinska vprašanja zgledno urejena, ratificirale tudi Estonija, Moldova, Slovaška, Romunija in Makedonija, ki so s tem pokazale dobro voljo, da se lotijo reševanja problemov, ki so v teh državah vse prej kot enostavni. Na Zahodu pa so v glavnem čakali. V Evropski uniji razen Španije ratifika-dj ni bilo, Belgija, Francija m Grčija pa listine sploh Se niso podpisale. Italija se je odločila, da ne bo Čakala skupaj z ostalimi.' 2 ratifikacijo je celo prehitela obe sosedi, s katerima una največ stikov na podro-rju manjšin, Slovenijo in Avstrijo, pa tudi Hrvaško, s katero je sicer sklenila dvostranski sporazum o zaščiti manjšin. Zapisafi smo, da je slo za Pogumno dejanje: to trdimo predvsem zato, ker Italija odnosov s svojimi manjšinami Se ni uredila, kar velja tako za slovensko manjšino, kot tudi za Številne jezikovne skupnostim od Albancev na Jugu do Furlanov na severu. To pa pomeni, da mora sedaj država pohiteti s sprejetjem ustreznih zakonskih določil, sicer se bo v tre-tiutku, ko bo konvencija stopila v veljavo (tri mesece potem, ko jo bo ratificiralo dvanajst držav), znašla v zelo neprijetnem stanju, saj bo ■ upoštevajoč, da je v Španiji manjšinska zaščita urejena -edina Članica Evropske unije, ki bo izpostavljena kritikam zaradi nespoštovanja te listine. Prav zaradi tega lahko domnevamo, da včerajšnja ratifikacija ni naključno de-lonje, ampak je odraz politične volje vlade in parlamenta, da Italija spremeni odnos do manjšin in ubere pot njihovega vrednotenja in njihove zaščite. | ______ ITALIJA / ZELO ŠIROKA PODPORA SENATNE SKUPŠČINE_ Rimski parlament je ratificiral evropsko listino o manjšinah Poročevalec je bil slovenski senator Darko Bratina - Molk zastopnikov desnice [-flŽRAEL / PRED OBNOVO' BLIZNJEVZHODNIH MIROVNIH POGAJANJ j Samomorilski atentat terjal trinajst življenj JERUZALEM - Trinajst mrtvih je zveCer prevzela vojaška stru- Palestinska oblast pa je sporo-in 157 ranjenih, od katerih je pet ktura Hamasa Ezedin el Kas- čila, da so med preiskavo o aten- oseb v kritičnem stanju, je tragi- sem. Zagrozila je tudi z novimi tatu na tržnici agenti njene varčni obračun včerajšnjega atenta- atentati, če ne bodo osvobojeni nostne službe aretirali nekaj in- ta na tržnici Mahaneh Jehuda v voditelji organizacije, ki so bili tegralističnih skrajnežev v Ci- Zahodnem Jeruzalemu (na sliki v Izraelu obsojeni na dosmrtno sjordaniji in v Gazi. AP) . Odgovornost za atentat si ječo. Na 7. strani Zelo slabi izgledi za deželni statut RIM - Zaradi nesklepčnosti je senat spet odložil spremembo statuta Furlanije-Julijske krajine, ki bi odprl pot novi deželni volilni zakonodaji. Za odsotnost Številnih predstavnikov večine in opozicije niso krivi le dopusti, ampak tudi in verjetno predvsem politični problemi, ki zavirajo kakršen koli sklep o tem vprašanju. Sprememba deželnega statuta je spet na. dnevnem redu današnjega zasedanja senata, sodec po razvoju dogajanj pa je malo verjetno, da bo o tem sploh tekla razprava. Na 3-strani Matej Černič v odbojkarski Al ligi Slovenski odbojkar bo oblekel dres prvoligaša. Mladi igralec OK Val in državne mladinske reprezentance Matej Cemic je namreč uradno elan bolonjskega moštva Pencus Zinelli, ki nastopa v najvišji Al ligi. Ustrezni dogovor o prestopu so včeraj v Gorici sklenili predstavniki obeh klubov, Cemic pa je z bolonjskim prvoligašem podpisal triletno profesionalno pogodbo z možnostjo podaljšanja Se za eno sezono. Pred uradnim krstom v Al ligi bo Černič nastopil Se na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bahreinu. Na 9. strani FIRENCE / NEOBIČAJNA NESREČA Letalo ATM7 s pristajalne steze končalo na avtocesti FIRENCE - Potniško letalo ATR-47 neke francoske letalske dražbe, ki je imelo na krovu 14 potnikov in tri elane posadke, je včeraj med pristajanjem na florentinskem letališču Vespucci prebilo zaščitno ograjo ob koncu pristajalne steze in s kljunom obtičalo na odstavnem pasu avtoceste Firence-Pisa (na sliki AP). Razen obeh pilotov, od katerih je eden v globoki nezavesti in so si zdravniki pridržali prognozo, so ostali le v Soku in s podplutbami. Na 2. strani RIM - Italija je polno-. pravno osvojila Listino o varstvu in o zaščiti narodnih ter jezikovnih manjšin, ki jo je februarja leta 1995 sprejel Svet Evrope. Ratifikacijski postopek se je začel v poslanski zbornici, konCal pa v senatu, kjer je komisija za zunanje zadeve poverila vlogo poročevalca slovenskemu senatorju Oljke Darku Bratini. Slednji je o listini naprej poročal v pristojni zunanjepolitični komisiji, kasneje pa še na plenarnem zasedanju senata. Parlamentarni postopek je v imenu vlade spremljal podtajnik za zunanje zadeve Piero Fassino: Listina je bila odobrena s široko večino ob tihem vzdr-žanju desnice. Bratina je kolegom obrazložil vsestranski pomen tega dokumenta. Izpostavil je probleln narodne identitete, ki jo je primerjal z zdravjem. Ko ga imaš, mu ne pripisuješ velikega pomena, ko ti zdravje popuSCa pa ga začenjaš vrednotiti in ceniti. Na 3. strani . Pridi tudi ti v Zadrugo Primorski dnevnik! Kdor se vpiše do 1. avgusta, bo lahko izvolil novi upravni svet Zadruge na prvem občnem zboru, ki bo novembra. Včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik V DOLINI do konca meseca v osmici pri Pepiju Sancinu (Šarneku). Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Danes v Primorskem dnevniku SSk o zaščitnem zakonu Deželni tajnik SSK Brecelj je imel v Rimu vrsto sestankov o parlamentarnem postopku zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Stran 3 Spadaro in sprava med sosedi Corriere della Sera je objavil intervju s tržaškim tajnikom DSL Spadarom o spravi med Itabjo in Slovenijo. Stran 3 Z nožem nad sostanovalko . V torek zveCer je v Trstu 29:letni Sergio Franceschi-nis resneje ranil svojo dvajset let starejšo sostanovalko Luciano Rebuttini. Ranjeno žensko so prepeljah v bolnišnico, moškega pa v zapor. , Stran 4 Posvet o vlogi scenarista V okviru že tradicionalnega goriškega festivala »Amidei«, osredotočenega na scenarij, so letos pri-predih tudi simpozij. Stran 6 Fojbe pustimo zgodovinarjem Goriška pokrajina je sklenila, da ne bo nastopala na rimskem procesu o fojbah, pac pa bo za poglobitev preteklosti ustanovila komisijo izvedenecev. • Stran 8 GLOSA Iskanje dialoga. z desnico Jože Pirjevec Postaja že tradicija, da tajnik tržaške Demokratične stranke levice Stelio Spadaro vsakega avgusta poskrbi za temo, s katero v Času, ko ni pisati o drugem kot o pošasti iz Loch Nes-sa, lahko Časnikarji napolnijo stolpce svojih listov. Ker pri nas razen človeških ribic nimamo drugih zmajev, jih Spadaro klice iz zgodovine. Lani so bile to fojbe, zaradi katerih naj bi se levica morala pokesati, ker da jim je v preteklosti posvetila premalo pozornosti. Letos so spet fojbe, toda tudi fašizem, o katerem naj bi spregovorila v znak sprave predsednika Scalfaro in Kučan na slovenski soli v Trstu oziroma italijanski Soli v Kopru. Čeprav je treba Spadam priznati, da je - morda tudi pod vplivom lanskih kritik s slovenske strani - letos bolje ciljal, je pa treba vendar reci, da spet ni zadel v Cmo. Da se o tem prepričaš, je dovolj prebrati članek, ki ga je o njegovi pobudi v torek objavil Corriere della sera pod naslovom: »O fojbah naj Scalfaro in Kučan (sic) priznata krivice zgodovine«. Fojbe in še„ fojbe torej, fašizma pa nikjer. Pri tem pa je treba jasno in glasno pribiti, da oba fenomena nista primerljiva: prvi je epizoda na robu druge svetovne vojne, kakršnih je bilo veliko povsod, kjer se je razmahnilo odporništvo, začenši z Italijo. Drugi je ideološko in politično gibanje, ki je ostalo na oblasti dvajset let in je s svojo agresivno nacionalistično ideologijo odločilno prispevalo k tragediji druge svetovne vojne. Kljub temu bi bilo kar lepo, Ce bi oba predsednika res spregovorila na zastavljeno temo. Kučanu verjetno to ne bi delalo velikih težav, saj je že ob spravni slovesnosti za pobitimi domobranci leta 1990 izrekel znamenite bi- blijske besede: »Je Cas vojne in je Cas miru. Sedaj je Cas miru«. Težje bi bilo priznati krivdo fašističnega kulturnega genocida v naših krajih Scalfaru, toliko bolj, ker demokratična Italija po letu 1945 ni naredila skoraj nic, da bi s svojim odnosom do slovenske manjšine popravila storjeno krivico. Spadarove izjave in pobude pa ne bi bile vredne dosti besed, Ce bi ne bile izraz operacije, katere je on sam pobudnik v Trstu, se pa vključuje v širši vsedržavni manever. Gre za iskanje dialoga z desnico in to ne toliko z njenimi zmernimi krogi, temveč s tistimi neofašističnega izvora. Pri tem so fojbe kar imenitno sredstvo: kaj je primernejšega namreč, kot postaviti fojbe in fašizem na isto tehtnico, razglasiti, da gre za dva enakega obsojanja vredna pojava, ter s tem temeljito oprati Črno srajco. Dejstvo, da je fašistična in nacionalistična miselnost v vrstah stranke kot je Nacionalno zavezništvo še kako živa, paC ne more motiti nikogar. Gre za višji cilj, ki se mu pravi oblast in partitokracija, in proti kateremu s polnimi jadri pluje italijanska barka. Le da ne bo nasedla na isto Cer, na katero je že, ko je bil na krmilu, tovariš Bet-tino Craxi. Pri tem se dramatično postavlja vprašanje angažiranosti Slovencev v strankah, ki so se odločile za politiko najbolj klasičnega italijanskega transfor-mizma/ Tistega, ki trdi * z Lampedusovim »gattopardom«, da je treba vse spremeniti, Ce naj vse ostane po starem. Bodo slovenski politiki, zajeti v mrežo strankarske discipline in lastnih ka-. rier, molče pritrjevali takšni nenačelni in dolgoročno pogubni praksi? Ce je tako, se nam slabo piše. DC belgijski frank 46,16 48,16 francoski frank danska krona 283.00 250.00 293.00 260.00 norveška krona 230,00 240,00 * 3 L_ < *-Z TJ IM m švedska krgna 220,00 230,00 kanadski dolar 1273,00 1313,00 portugalski eskudo 9,14 . 10,04 2 n oc nizozemski gulden 849,00 874,00 avstrjski šiling 136,00 140,50 o španska pezeta 11,06 12,16 grška drahma 5,93 6,73 M irski šterling japonski jen 2583,00 14,60 2663,00 15,50 avstralski dolar 1286,00 1356,00 jM j madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,75 RIM / PROCES ANDREOTTI FIRENCE / NEOBIČAJNA NESREČA Brusca obtožuje tri sodnike, da so sodelovali z mafijo Demanti obtoženih - Berlusconi broni bivšega predsednika vlade RIM - Eden od elanov sodnega senata, ki so vodih ma-ksiptoces prod malijskim veljakom, naj bi o dogajanju na sodišču poročal veljaku Cose nostre Bernardu Brusci. Tako je včeraj med pričevanjem-na procesu proti Giuhu Andreottiju povedal sin Giovanni Brusca, eden od najokm-tnejših morilcev mafijske organizacije. Dodal je, da je šlo za prisednega sodnika Alberta Libertina Russa, ki je sedaj svetnik kasacijskega sodišča. Giovanni Brusca je v odgovor na vprašanje Andreotti-jevega branilca navedel še imeni dveh sodnikov, ki naj bi bila povezana z mafijo. Gre za Salvatoreja Curtija Giardi-no in že preminulega Vincenza Paina. Posrednika med njima in mafijo naj bi bili nekateri odvetniki. Vsi, ki jih je navedel Brusca, so odločno demantirah in poudarili, da gre za nesprejemljive laži. S pričevanjem Giovannija Bmsce je bil prekinjen proces proti Andreottiju. Nadaljeval se bo septembra po poletnem dopustu. -Bivši premier je medtem dobil zagovornika tudi v Silviu Berlusconiju. »Zakaj bi morali verjeti morilcu, ki ima na vestu.tudi umor 14-letnega deCka, ne pa človeku, ki je kot premier in zunanji minister zastopal Itafijo v vseh mednarodnih forumih,« je poudaril lider Kartela svoboščin. Pietro Polena, ki v DSL vodi resor pravosodja, ga je takoj zavrnil, naj bo previdnejši in naj omogoči sodnikom, naj avtonomno tehtajo verodostojnost pričevanja skesancev. Po pristajalni stezi na avtocesto Razen obeh pilotov, od katerih je eden v globoki nezavesti, ni bil nihče težje poškodovan Konzorcij za zbiranje olja in finančni stražniki si prizadevajo za varstvo okolja GRADEŽ - Finančna straža in Konzorcij za zbiranje rabljenega olja sta včeraj v Gradežu na zaključni novinarski konferenci predstavila pobudo »Circoliamo mare ’97«. Gre za vrsto informativnih srečanj, s katerim Konzorcij in finančna straža želita predstaviti svoje delo in obenem prispevati k zaci-ti morja. Prva novinarska konferenca je bila pred časom v Imperii, med potjo do Gradeža pa so predstavniki obeh ustanov obiskali še 25 turističnih in ribiških porticev. Predsednik Konzorcija za zbiranje uporabljenega olja Getuho Cjir-zi je poudaril, da zbiranje olja ne pomeni samo odstranjevanja onesnažujoče tekočine, ampak ima tudi pomembne ekonomske aspekte, saj se del olja lahko prečisti, da je znova uporabno, del pa lahko služi kot gorivo. Finančna straža pa vključuje med svoje naloge tudi zaščito okolja in to zadolžitev uresničuje dnevno z izvidniškimi Čolni in letati. Na Tržaškem in na Goriškem je v tem letu dosegla pomembne rezultate pray na področju varstva okolja, saj je v gradeški laguni zaplenila 58 nedovoljenih privezov. Poleg tega je zaplenila in onesposobila pret ilegalnih avtoodpadov in skupno 6.000 kvadratnih metrov površine, na katerem so zbirafi nevarne odpadke. Med preventivnbimi akcijami je ob tržaški obali odkrila in zaplenila 10 arheoloških predmetov precejšnje vrednosti in prijavila v tem okviru sodišču 12 oseb. Prispevki za nakup avtomobilov RIM - Vlada bo tudi po septembru ohranila prispevke za zamenjavo starih avtomobilov, vendar jih bo zmanjšala na 1, 5 milijona lir (prav toliko naj bi prispevala industrija). Prispevki bodo veljali do 31. januarja 1998, po tem datumu in do julija 1998 pa bodo uvedli prispevke za avtomobile, ki porabijo manj goriva in so okolju prijaznejši. Prispevek vlade bo odslej enak za vse avtomobile ne glede na gibno prostornino motorja. 0’Dellovo truplo v Italiji RIM - Truplo Josepha 0’Della, ki so ga prejšnji Četrtek usmrtili v Virginiji, je od včeraj v Italiji. Posmrtne ostanke sta pospremila vdova Lori Urs in nuna Helen Prejean (na sliki AP) , ki ju je na avdienci sprejel papež Janez Pavel II. Papež se je namreč kot toliko drugih evropskih državnikov zaman vsestransko zavzel, da bi 0’Della'po-milostili. Včeraj dopoldne so truplo z letalom premestili v Palermo, kjer bo danes pogrebna svečanost. Uresničile se je torej 0’Dellova želja, da bi bil pokopan v Palermu. FIRENCE - Potniško letalo ATR-47 francoske letalske družbe Air Litto-ral, ki je imelo na krovu 14 potnikov in tri elane posadke, je vCeraj med pristajanjem na. florentinskem letališču Ameri-go Vespucci y Perentoli prebilo zaščitno ograjo ob koncu pristajalne steze in s kljunom obtičalo na odstavnem pasu avtoceste Firence-Pisa Sever (na sliki AP) . Razen obeh pilotov, od katerih je eden v globoki nezavesti in so si zdravniki pridržali prognozo, jo ni resneje nihče skupil. Vse pa so vseeno pridržali v bolnišnici na opazovanju, saj so potniki v šoku in s podplutami. Nesreča pa je že-sprožila poleg samoumevne preiskave tudi hude polemike. Desna opozicija je že zahtevala odstop florentinskega župana Maria Primiceri-ja in odgovornih za letališče, »ki iz lokalisticnih razlogov vztrajajo pri letališču, ki ne jamči varnosti«. Resnici na ljubo je edina pristajalna steza res prekratka, saj meri le 1.650 metrov, kar pa bi moralo zadostovati za ATR-47, ker tako letalo lahko pristane na 1.000 metrov dolgi pristajalni stezi. Zakaj se letalo ni -pravočasno ustavilo, bo morala ugotoviti preiskava. . 30, JULIJ 1997 v LIRAH 30. JULIJ 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni . valuta povprečni ameriški dolar 1774,00 1804,00 ameriški dolar 1797,380 nemška marka 966,00 984,00 EKU. 1922,120 francoski frank 284,00 294,00 nemška marka 974,980 nizozemski gulden belgijski frank 850,00 46,44 875,00 48,24 francoski frank funt šterling nizozemski gulden 289,250 2921,640 865,750 funt šterling 2867,00 2947,00 belgijski frank 47,222 irski šterling 2582,00 2677,00 španska pezeta 11,558 danska krona . 252,00 262,00 danska krona 256,000 grška drahma 6,04 6,64 . irski šterling 2615,190 kanadski dolar 1272,00 1307,00 grška drahma 6,233 švicarski frank 1163,00 1188,00 portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen 9,649 1299,620 15,121 avstrijski šiling 136,22 140,72 slovenski tolar 10,30 ■ 10,60 švicarski frank 1179,230 avstrijski šiling 138,570 „ norveška krona 235,580 švedska krona 224,880 finska marka 328,650 •J MILANSKI BORZNI TRG 30. JULIJ 1997 INDEKS MIB-30: +1,25% delnica cena var. % delnica cena var. %_ Alleanza Ass. 15.624 -2,09 Montedison 1.172 -0,42 Bca di Roma 1.543 +2,72 Olivetti — - Bca Fideuram 6.116 +0,49 Parmalat 2.512 -0,75 Benetton 27.807 -0,25 Pirelli Spa 4.891 •0,99 Comit 4.191 -1,20 Ras 15.421 -0,91 Credit 3.541 +0,22 Rolo 22.458 +0,25 Edison 8.393 +1,37 Saipem 9.154 -0,18 Fiat 6.025 -2,19 San Paolo To 13.729 -1,58 Generali 36.988 -1,51 Sirti 9.885, -0,06' Imi 17.537 -0,59 Štet — — Ina 2.614 -1,61 TIM 6.118 -0,17 Italgas 6.536 -0,41 Telecom Ita 11.327 -1,10 La Fondiaria 9.105 +0,02 Mediaset . 8.188 +0,40 Mediobanca 12.022 -0,17 - Mediolanum 22.010 -o;o9 ITALIJA / S SKLEPOM SENATNE SKUPŠČINE Rarioment ratificiral listino o zaščiti manjšin Poročevalec je bil slovenski senator Darko Bratina Senator levosredinske koalicije Oljke Darko Bratina RIM - Italija je z dokončnim sklepom senatne skupSCine polnopravno osvojila Listino o varstvu in o zaščiti narodnih ter jezikovnih manjšin, ki jo je februarja leta 1995 sprejel Svet Evrope. Ratifikacijski postopek se je začel v poslanski zbornici (tozadevni sklep je bil odobren konec maja), končal pa, kot reCeno, v Palači Madama, kjer je komisija za zunanje zadeve poverila vlogo poročevalca slovenskemu senatorju Oljke Darku Bratini. Slednji je o listini naprej poročal v pristojni zunanjepolitični komisiji, ki ji predseduje Gian Giacomo Migone-Oljka, kasneje pa še na plenarnem zasedanju senata. Parlamentarni postopek je vseskozi v imenu vlade spremljal podtajnik za zunanje zadeve Piero Fassino. Listina Sveta Evrope je bila odobrena s široko večino glasov. Predsedujoči Domenico Conte-stabile (Kartel svoboščin) je čestital Bratini za poseg, ki mu ni nihče osporoval, pomisleke nad dokumentom je bilo slišati le v zunanjepolitični komisiji, kjer se je ob listino obregnil edinole ligaš Francesco Ta-bladini. Bolj kot za kritike pa je šlo za nesporazum, ki ni imel kasneje nobenih posledic nad ratifikacijo. Zanimivo je bilo ob tem »nenasproto-vanje« senatorjev Nacionalnega zavezništva, ki so v Palači Madama bolj občutljivi do problemov narodnih manjšin kot kolegi v poslanski zbornici, ki so mnogokrat pod (negativnim) vplivom tržaškega poslanca Roberta Menie. Bratina je kolegom senatorjem obrazložil vsestranski pomen evropske listine. Izpostavil je problem identitete, ki jo je primerjal z zdravjem. Ko ga imaš, mu ne pripisuješ velikega pomena, ko ti zdravje popušCa pa ga začenjaš vrednotiti in ceniti. Podobno velja tudi za jezikovne in narodne identitete, ki jih mora zato država primerno zaščititi in obvarovati. Navzočnost manjšin predstavlja bogastvo za celotno skupnost, ki je dolžna zaščititi pisano jezikovno stvarnost in to na vseh področjih javnega življenja. Listina Sveta Evrope je namenjena predvsem zaščiti individualnih pravic pripadnikov manjšin, predstavlja pa vseeno zelo pomemben korak na poti preseganja »nacionalnih držav«, ki se bodo tako vse bolj razvijale v »države državljanov«. Goriški parlamentarec je nato z zgodovinskega vidika obnovil narodno vprašanje v Evropi po drugi svetovni vojni, vse do današnjih dni, ko se spet pojavlja problematika identitet, čeprav v povsem novih oblikah in razmerah. To je tudi sprožilo hude nacionalne konflikte (glej Bosno!), zato je treba stremeti po uveljavljanju resničnega jezikovnega pluralizma, ki naj mu bo nacionalizem tujek. Na tem področju - je še poudaril Bratina -smo v tem stoletju doživeli nekaj bridkih in tragičnih izkušenj; narodne in jezikovne skupnosti pa predstavljajo eden glavnih temeljev, na katerih mora sloneti nova Evropa narodov in državljanov. Glede tega nas Čakajo še številni zahtevni izzivi. Ob tako imenovanih parametrih iz Maastrichta imamo še civilne in kulturne parametre, ki jih moramo priznati in predvsem spoštovati. Evropska listina predstavlja pomemben korak na tej poti, je v senatu dejal še slovenski predstavnik. Codeglie ni več na tabli Italijansko-slovensko-hrvaški odbor za zgodovinsko pravico izraza zadovoljstvo, da je notranje ministrstvo zbrisalo iz uradnega seznama padlih policistov Giovannija Codeglio, čigar ime je bilo vklesano tudi na tabli v veži tržaške kvesture. Co-deglia je umrl v sedemdesetih letih v prometni nesreči. Prejšnji kvestor Lorenzo Cernetig je bil že seznanjen z dejstvom, da mnogi, ki so padli pod domnevnimi streli partizanov maja leta 1945, niso v resnici bili policisti, ampak pripadniki kolabora-cionisticnih edinic. Slednje so delovale pod poveljstvom nacistov. r CORRIERE PELLA SERA / INTERVJU S SPADAROM n Spravno dejanje predsednikov Scalfdra in Kučana Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro in slovenski predsednik Milan Kučan naj naredita korak za zgodovinsko spravo med narodoma in državama. V ta namen naj skupno obiščeta slovenski licej Prešeren v Trstu in italijansko šolo Carli v Kopru, da bosta tako obe manjšini neke vrste spodbujevalec sprave. Predlog je v intervjuju Corriere della Sera iznesel tržaški tajnik DSL Stelio Spadaro (na sliki), Članek pod naslovom »O fojbah, Scalfaro in Kučan naj priznata krivice zgodovine« je podpisal novinar Roberto Morelli. Za Spadara bi bilo tako spravno dejanje simbol življenja in ne smrti. Slo bi za skupni poziv predvsem mladim v teh krajih, ki so bili simbol nacionalizmov in nasprotujočih si totalitarizmov, za premostitev preteklosti, katere vsekakor ni treba pozabiti v neke vrste indiferentni spravni amneziji. Italija in Slovenija, dodaja še Spadaro, sta že veliko naredili za premostitev razkolov, sedaj je napočil čas ža veliko spravno gesto. Tržaški voditelj Hrasta bo v kratkem o tem vprašanju pisal obema predsednikoma. Morelli piše, da je po vsej verjetnosti o tej potezi predhodno sporazumel s Famesino in posebno s podtajnikom Pierom Fassinom, vse to v okviru nove »Ostpolitik« Oljke. »PalaCa Chigi je bila o tem informirana, ne potrebujem pa nobenega ”imprimaturja“«, rezko odgovarja Spadaro. Corriere della Sera je prepričan, da se s temi stališči za levico odpira novo obdobje razmišljanj o fojbah, pri čemer podčrtuje, da je prav Spadaro, lani ob tem času, objavil samokritično stališče o tem, kako je italijanska (ne tržaška) levica doslej obravnavala fojbe. Priložnost za to spravno dejanje so nedavne ustavne spremembe, s katerimi je Slovenija sprejela ti. »načrt Solana« in tako naredila velik korak k pristopu v Evropsko unijo. »To pomeni priznanje krivic, ki so jih doživeli begunci, ko so bili primorani zapustiti Istro«, ugotavlja še Spa-daro. Morelli pa ga dopolnjuje z ugotovitvijo, da je padel še en tabu, po katerem so na osnovi ideološke kon- trapozicije, ki je bila tukaj ostrejša kot drugod, do pred kratkim vsi ezuli bili »fašisti«, Italijani, ki so ostali v Jugoslaviji pa vsi »komunisti«. »Ne smemo pozabiti - ugotavlja še tajnik tržaške DSL, profesor zgodovine in filozofije - da je Trst edino italijansko mesto, ki je na lastni koži doživelo realni komunizem in to s štiridesetdnevno jugoslovansko okupacijo leta 1945. Trst ima sedaj vso pravico, da živi v miru s samim sabo«. Ne vemo, kaj je v resnici rekel Spadaro Morelliju, ta stavek, kot stalno sklicevanje le na fojbe, pa je sad enostranskih ugotovitev, ki povprečnemu italijanskemu bralcu gotovo ne pomagajo k objektivnemu poznavanju tukajšnje zgodovine. Spravno dejanje Scalfara in Kučana naj po Spadarovem prepričanju ne bi izpadlo kot muzejska poteza, ampak kot lekcija življenja, namenjena predvsem mladim, katere je treba poučiti z zgodovinskim spominom. Na levici smo naredili napako, zaključuje tajnik DSL, ker smo hoteli premostiti preteklost le z ekonomskim razvojem, zgodovinski spomin pa smo prepustili desnici. »To napako še plačujemo, povsod tam, kjer nismo obračunali z zgodovino«. K SENAT SPET NESKLEPČEN ZAGOTOVILO MARTINU BRECLJU / ZAKONSKI ZAŠČITNI PREDLOGI Malo možnosti za statut FJK Danes še zadnji poskus za spremembo deželnega zakona RIM - Zaradi nesklepčnosti je včeraj popoldne senat spet odložil spremembo statuta Furlanije-Julijske krajine, ki bi odprl pot novi deželni volilni zakonodaji. Za odsotnost številnih predstavnikov večine in opozicije niso krivi le bližnji dopusti, ampak tudi in verjetno predvsem politični problemi, ki zavirajo kakršen koli sklep o tem vprašanju. Sprememba deželnega statuta je spet na dnevnem redu današnjega zasedanja senatne skupščine, sodec po razvoju dogajanj pa je malo verjetno, da bo o tem sploh tekla razprava. Ge ne bo nobenega sklepa, bo deželni svet v skrajnem primera lahko le nekoliko spremenil sedanji volilni zakon, ki je proporCne narave, z minimalnim volilnim pragom in z možnostjo volilnih povezav. Na deželni ravni namreč narašča število strank, ki hočejo na volitve prihodnje leto s sedanjim sistemom. To velja predvsem za Nacionalno zavezništvo, zelene in SKP, katerim sta se pridružili še »For-za Italia« in Severna liga, medtem ko DSL in Ljudska stranka predlagata večinski sistem s proporCno korekturo. Ce ne bo parlament ničesar ukrepal, bo morala deželna skupščina samostojno vzeti v pretres tudi razne predloge, ki zadevajo izvolitev predstavnikov slovenske manjšine. Zakonske osnutke oziroma stališča o tem vprašanju so že napovedali Severna liga (prvi podpisnik bivši predsednik Dežele Sergio Cecotti), Ljudska stranka in Demokratična stranka levice (Miloš Budin in Renzo Trava-nut). »Nord libero« o zaščiti Slovencev TRST - Po mnenju indipendentistov »Nord libero« Slovenci v Italiji ne potrebujejo nobene zakonske zaščite. V to je prepričan tajnik gibanja Giorgio Marchesich, ki nanašajoč se na nedavni zakonski osnutek DSL, ugotavlja, da imamo za to že Mirovno pogodbo, ki priznava italijanščino in slovenščino kot uradna jezika Svobodnega tržaškega ozemlja. S tem bi odpravili vse politične nesporazume, špekulacije in podobno. Od Rima, pravi Marchesich, ne smemo zahtevati miloščine, ampak le naše pravice. Kmalu poenoteno besedilo Prihodnjega septembra bo izdelano poenoteno besedilo zakonskih predlogov za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Tako je poročevalec za ta zakon v poslanski zbornici Domenico Maselli zagotovil tajniku SSk Martinu Breclju (na sliki - f. KROMA) med srečanjem v torek, 29. t. m. v Rimu. Maselli je pojasnil, da se je doslej pristojna poslanska komisija za ustavne zadeve ukvarjala z zakonom za ladinsko manjšino in ga naposled odobrila prav 29. t. m., tako da se bo zdaj lahko pospešeno lotila zakona za slovensko manjšino. Pristavil je, da so doslej v komisiji čakali tudi na predložitev drugih zakonskih predlogov poleg onega, ki ga je podpisal poslanec Union Valdo-taine Luciano Caveri. In dejansko je na začetku junija skupina poslancev DSL predložila predlog, ki se veliko ne razlikuje od Caverije-vega, svoj predlog pa so napovedali tudi predstavniki gibanja For-za Italia. Namen komisije, da se pospešeno loti obravnave zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, je Breclju potrdila tudi predsednica Rosa Russo Jervolino, ki je pristavila, da jo je v tem smislu spodbudil sam predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Sicer pa je tajnik SSk med svojim torkovim obiskom v Rimu imel še vrsto pogovorov in stikov. O problemu zaščitnega zakona je govoril tudi s poslancema UV Ca-verijem in SVP Karlom Zellerjem. Z njima se je poleg tega dogovoril za predložitev nekaterih po- pravkov k predlogu ustavnih reform, ki ga je izdelala dvodomna parlamentarna komisija. Gre predvsem za popravke, s katerimi naj bi zagotovili zastopanost priznanih narodnih manjšin v reformiranem parlamentu. Brecelj je nadalje imel vrsto kontaktov z raznimi senatorji, v prvi vrsti s senatorjema Darkom Bratino in Fulviom Camerinijem, predvsem glede spremembe posebnega statuta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je bila prav v teh dneh na dnevnem redu senatne zbornice. SSk se zavzema, da bi deželni statut v bodoče omogočal odobritev takšnega deželnega volilnega zakona, ki bi predvideval minimalno zajamčeno zastopanost slovenske manjšine v deželnem svetu. Tajnik SSk je Bratini in Cameri-niju izročil tudi predlog popravka zakona o izobešanju zastav na javnih zgradbah, ki ga je pravkar odobrila poslanska zbornica in ki ga bo v kratkem obravnaval tudi senat. Popravek se zavzema, da bi zakon izrecno predvideval izobešanje zastav narodnih manjšin na njihovem naselitvenem ozemlju. NOVICE KRITIKA OBČINSKEGA SKLEPA OBČINSKI MUZEJI / RAZSTAVA IN VEČERI Prijetno letovanje v Fiesi »Ali veste, da imajo ribe ušesa? - Zakaj imajo nekatere ribe brke? - Ali hodijo ribe spat?« - Na vsa ta vprašanja že znajo odgovoriti otroci, ki so na letovanju v Fiesi v okviru poletnih pobud Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« iz Trsta. Vsak dan sami preverjajo na plaži in v morju, kar so se na zanimivih predavanjih o morskem življenju naučili. PotapljaCica Barbara jim je že predstavila potapljaško opremo, spoznali so kultumo-zgodovinske in naravne znamenitosti Pirana, si ogledali Akvarij in iskali kamnine s fosili. V naslednjih dneh pa si bodo z ribiško ladjo ogledali še priobalni pas in Sečoveljske soline. ZveCer pa bodo plesali v Portorožu, peli ob tabornem ognju, lovili ribe na pomolu in se zabavali na družabnih večerih v domu. Morski pozdrav vsem staršem in nasvidenje v sredo. Sporočilo KZ Kmečka zveza obvešCa svoje elane, da je še danes Cas za oddajo notoričnih aktov Trgovinske zbornice za revizijo seznama kmetov. Kdor tega še ni storil, naj to stori danes. Dražba za nakup šolske opreme Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno dražbo za nakup opreme za osnovne šole v občini. Celotno besedilo razpisa je objavljeno na občinski oglasni deski. Zainteresirana podjetja lahko prosijo za izvod navedenega razpisa in pogodbenih pogojev v občinskem Uradu za šolstvo - tel. (040) 6703208. Ponudbe, napisane v skladu s predpisi, ki jih vsebuje razpis, ter opremljene s predvideno dokumentacijo, morajo biti predložene Uradu za Protokol Občine Devin Nabrežina, Nabrežina Kamnolomi 25, do 12. ure dne 14. avgusta 1997. Ples v filmu V okviru poletnih prireditev v muzeju Revoltel-la bo danes ob 18. uri voden ogled Spacalove razstave, zveCer pa se bo nadaljeval kratek filmski niz posvečen plesu. Z začetkom ob 21. uri bodo drevi prikazali nekaj kratkometražnih filmov z začetka tega stoletja. Predvajanje posnetkov bo spremljal glasbeni trio, ki ga sestavljajo Giovanni Mayer (kontrabas), Andrea Cemecca (violončelo) in maria Ginaldi (flavta). Izbor filmov je pripravil krožek Cappella Under-ground. Praznik Triestine Na starem nogometnem igrišču se danes nadaljuje tridnevni praznik, ki ga je v sodelovanju z družbo Promoservice organiziralo tržaško nogometno društvo. Ker je v torek vreme ponagajalo organizatorjem in skupina Pitura fresca ni nastopila, so koncert prenesli na danes. Tako bo drevi po nastopu skupine Batista Coco ob 20. uri in uradne predstavitve nogometne ekipe Triestine ob 21.30, predvidoma ob 22. uri nastopila še skupina Pitura fresca iz Benetk. Praznik se bo kot ponavadi zaCel v prvih večernih urah. M m m ■ IB Gradbeniki o trebenskem odlagališču Poziv pokrajinski upravi Združenje industrijcev in kolegij gradbenikov iz Trsta se nista še sprijaznila z dejstvom, da je tržaški občinski svet zavrnil načrt za odprtje nekdanjega tre-benskega odlagališča. Verjeli smo v zdravo pamet, menijo tržaški industrijci in gradbeniki, in upali, da bo mogoče vsaj v tem primeru združiti gospodarski razvoj in varstvo narave, vendar smo se pošteno ušteli, kajti še enkrat je prevladala politična sebičnost posameznikov nad splošnimi koristmi mesta. V Trstu, nadaljuje tiskovno sporočilo obeh organizacij, postane celo navadno odstranjevanje kamenja, zemlje in gradbenega materiala z nekega prostora nepremostljiv podvig, kar je v drugih krajih dežele in države povsem preprosta zadeva. Industrijci in gradbeniki vsekakor še niso vrgli puške v koruzo. Glede na to, da so se o naCrtu ugodno izrekli deželna ravnateljstva za ozemeljsko načrtovanje, za gozdove, za okolje in zdravstveno podjetje, računajo, da bo prišlo ugodno mnenje vsaj s strani tržaške pokrajinske uprave, ki ji pritiCe zadnja odločitev. Zato pozivajo upravo, naj v skladu z zakonskimi določili ne jemlje sklepa tržaškega občinskega sveta za obvezujočega, temveč le za posvetovalnega. Kaj pa mnenje prizadetega krajevnega prebivalstva? S tem si industrijci in gradbeniki očitno ne belijo glave. H SESUANSKI ZALIV h Drevi Eddie Murphy kot »nori profesor« Filmske predstave v Sesljanskem zalivu, ki jih v sodelovanju z videmskim centrom Centro espres-sioni cinematografiche organizira devinsko-na-brežinska občinska uprava, so naletele na velik odziv občinstva. Pri tem imata še največ zaslug privlačna lokalicaji in pa dober izbor filmov, namenjen širšemu krogu gledalcev. Drevi bo na sporedu ameriški komični film, v katerem v glavni vlogi, norega profesorja nastopa Eddie Murphy. Film je leta ’97 režiral Tom Shadyac, v italijanščini pa nosi naslov II professore matto. Naslednji Četrtek pa na vrsti film Nirvana, ki ga je Gabriele Sal-vatores posnel lani, v glavnih vlogah pa nastopajo Christhoper Lambert, Diego Abbatantuono in Ste-fania Rocca. S tem naj bi bilo uradnega programa konec, vendar pa organizatorji za avgust napovedujejo vrsto prijetnih presenečenj. Car japonske umetnosti Razstavo v muzeju Sartorio odprejo jutri Ovrednotiti zbirke tržaških mestnih muzejev in razkriti manj poznane aspekte tržaške zgodovine: omenjeni vodili sta tokrat pripeljali do obsežnejše razstave japonskih lesorezov in sitotiskov, ki jo bodo v muzeju Sartorio odprli jutri popoldne. Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaškem županstvu, je v tržaških občinskih muzejih shranjenih veliko dragocenih japonskih starih grafik in drugih dragocenosti, ki jih občasno dajejo na ogled širšemu občinstvu. V Trstu pa se je nabralo toliko primerov vzhodnoazijske umetnosti (ob primerih japonske tudi kitajske umetnosti), ker je tržaško pristanišče med prvimi uvedlo stalne proge z daljnjimi azijskimi pristani. In neobičajne umetnine so seveda pritegnile pozornost takratnega bogatega trgovskega razreda, ki je zanimiva in draga dela pokupil, dediči dragocenih zbirk pa so jih naknadno darovali tržaški občinski upravi. Tako bo tudi razstava stare japonske umetnosti opozarjala na mecensko vlogo nekaterih starodavnih tržaških rodbin. O tem sicer priča tudi sam kraj razstave, palaCa Sartorio, ki so jo potomci plemiča darovali mestu. S Čarom daljnjega Vzhoda je zaznamovan tudi niz večernih prireditev, ki jih letos organizirajo že Četrtič. Kot že lani bodo prireditve osredotočene na muzej Sartorio Včeraj so predstavili razstavo in večere v Sartoriu (f. KROMA) in na njegov vrt, potekale pa bodo vsak torek in sredo v avgustu. Niz »Glasba z Vzhoda« so občinski muzeji pripravili v sodelovanju z združenjem Promusica in društvom Cappella Civica, program pa je izoblikoval Marco Sofianopulo. Kot je naglasil direktor občinskih muzejev Adriano Dugulin, so lani prireditve naletele na velik odziv pri občinstvu, kateremu so ob večernih predstavah nudili tudi vodene oglede razstav in zbirk, ki so v muzeju Sartorio. Prva prireditev, pravzaprav bodo program vsak veCer ponovili trikrat, in sicer ob 20.30, ob 21.30 in ob 22.30, bo v torek, 5. avgusta, posvečena pa bo jidiš glasbi. Naslednji veCer bo na sporedu grška ljudska glasba. Nato pa se bodo zvrstili štirje koncerti japonskih ljudskih motivov, ki jih bo odpel baritonist Ikuo Matsuyama (program bo vsakič raz- ličen). Zadnja dva večera bosta posvečena zahodnjaški predelavi kitajskih in japonskih motivov. Po uvodnih informacijah odbornika za kulturo Damianija in direktorja muzejev Dugulina je vCeraj podrobneje o razstavi japonskih starih grafik spregovorila strokovnjakinja Luisa Crusvar, ki je pripravila razstavo, uredila katalog in je tudi avtorica študij, ki bodo v kratkem izšle. Povedala je, da je razstava vsebinsko razdeljena v tri dele: v prvem so več-bravni lesorezi v stilu Ukiyo-e (od 17. do 19. stol.) in dragoceni sitotiski (od 18. do 19. stol.); drugi je posvečen suri-monom, imenovanim tudi pesniški tiski (ilustrirali so poezije); v tretjem predelu pa so razne posebnosti, kot so npr. stari japonski zmaji. Za občinstvo bo razstava odprta od 2. avgusta do 12. oktobra. (bip) VAŠKA ŠAGRA / KD JOŽE RAPOTEC V UL. CAPRIN 8 / V TOREK ZVECER Frajtonarce v Prebenegu V nedeljo mednarodno srečanje godcev na diatonično harmoniko Moški ranil sostanovalko Sredi najveCje vročine, ko poletno sonce sili ljudi k morju ali v znosnejšo senco, si v Prebenegu vihajo rokave: nocoj se namreč začenja tradicionalni vaški praznik, ki ga vsako leto v prvem tednu avgusta prireja domaCe Kulturno društvo Jože Rapotec. Poleg običajne šagrske ponudbe, ki gre od dobro založenih kioskov pijaCe in jedače do večerne plesne zabave, bodo vse do prihodnjega ponedeljka vabile v Pre-beneg tudi sočne breskve v vinu, ki jih vsako leto marljivo pripravljajo vašCanke. Ob tem se obeta tudi zelenjavna poslastica kot je ribano zelje z domačega vrta. Kot rečeno, bo vsak veCer na vrsti ples: igrali pa bodo ansambli, kot so Status Symbol, Adria kvintet in Happy Day. Posebno vabljiv in zanimiv je tokrat nedeljski kulturni spored. Pod okriljem poletnega praznika KD Jože Rapotec bo namreč letos na vrsti mednarodno srečanje godcev na diatonično harmoniko. 2e drugič po vrsti se bodo tako na skupnem koncertu, ki bo v nedeljo 3. avgusta z začetkom ob 16.30, srečali godci iz Italije, Slovenije in Avstrije. Lanskega avgusta so se ljubitelji frajtonarce zbrali v Presirju pri Brezovici, letos se na pobudo Tiberija Maurija, nekakšnega staroste naših godcev, in s pomočjo prebeneškega društva, srečujejo na naši strani meje. V predvidevanju pa je že koncert, ki ga bodo prihodnje leto priredili v Avstriji na Koroškem. Sodelovanje je odprto vsem godcem. Kdor bi rad nastopil, naj se enostavno javi v nedeljo popoldan na prireditvenem prostoru. Park prebeneškega društva Jože Rapotec, ali Gornji Plehnek, kot ga pozna mariskateri domačin, se ob letošnjem prazniku res bogato predstavlja oCem. V zadnjih mesecih so ga elani društva še dodatno uredili, ogradili so ga s kamnitim zidom in mu zgradili dostojanstven vhod. Iz leta v leto se tako lepša in boljša prostor, v katerega društveni elani oziroma vaščani Prebenega vlagajo svoje delo in prizadevanja za skupno družbeno kulturno dobrino. Dam Napadel je svojo starejšo sostanovalko, jo večkrat zabodel, ranjena ženska je ušla na cesto, storilec pa je mimo ostal v okrvavljenem stanovanju do prihoda policistov. Zgodilo se je v torek zveCer v stanovanjski hiši v Ul. Caprin 8, ranjeno 49-letno Luciano Rebutti-ni so sprejeli na zdravljenje na nevrološkem oddelku katinarske bolnišnice, dvajset let mlajši storilec pa je že v zapom. Pod obtožbo poskusa umora so agenti letečega oddelka namreč v torek zveCer aretirali Sergia Franceschinisa. Zensko je, kot vse kaže, večkrat zabodel z nožem oz. kakšnim drugim rezilom in jo udaril tako po glavi kot po telesu, da se bo morala zdraviti dober mesec. Preiskovalci so potek dogodkov morali obnovi- ti na osnovi raznih pričevanj in zaslišanja storilca. Ranjeno Luciano Rebutti-ni, rojeno leta ’48, so v torek okrog 22.45 ranjeno in krvavo opazili v bližini Trga Garibaldi. O odkritju so številni oCividci obvestili policijo po telefonu, kmalu po klicih so agenti ranjeno žensko našli v Ul. Raffineria. Tja je še pred njimi prišlo osebje RdeCega križa, ki ji je nudilo prvo pomoC, Prispevki za civilne invalide Občina Devin Nabrežina, v svojstvu glavne občine Področja 1 - 1 (Devin - Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor, Zahodni Kras), sporoča stalno bivajočim družinam na navedenem področju, ki oskrbujejo nepokretne osebe (civilne invalide), da lahko predložijo prošnjo za prispevek v roku do 31. 8. 1997 v uradih Socialne službe od 8.30 do 10.30; ob ponedeljkih: v Nabrežini in Zgoniku, ob torkih: na Proseku in Repentabm, ob Četrtkih: v Sesljanu in na Proseku, ob petkih: v Nabrežini in Zgoniku. Za informacije in pojasnila se lahko občani obrnejo na sledeče telefonske številke: Nabrežina -6703202, Zgonik - 229150, Repentabor - 327122, Prosek - 225956. Filutnena Marturano drevi v Zgoniku V okvim Poletnih večerov, ki jih prireja Kulturno društvo RdeCa zvezda iz Saleža pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, bo nocoj ob 21. uri v prijetnem okolju domačije pri Petelinovih v Zgoniku na vrsti igra Eduarda De Filippa »Fi-lumena Marturano«, v dramaturški priredbi in režiji Marija Uršiča. V igri, ki že veC mesecev žanje med zamejskim občinstvom velik uspeh, nastopata priznana igralca Miranda Caharija in Livio Bogateč. Kdor je še ni utegnil videti in kdor bi si jo rad še enkrat ogledal, ima tako nocoj se eno priložnost, da vstopi v svet kakovostnega gledališča. nakar so jo pospremili v katinarsko bolnišnico-Zdravniki so ugotovili; da ima Luciana Rebuttim veC urezov in udarcev p° celem telesu, zaradi katerih se bo predvidoma morala zdraviti mesec dni. Agentom je Luciana Rebuttini izjavila, da jo je v skupnem stanovanju v Ul. Caprin 8 napadel Ser-gio Franceschini, nakar je ranjena zbežala z doma. Po razgovoru z ranje no žensko so se agenti odpravili v stanivanjkso hišo v Ul. Caprin, kjer pa jim Sergio franceschinis dolgo ni hotel odpreti vhodnih vrat v stano vanje. Ko so ga agen 1 končno pregovorili s° opazili krvave lise vse povsod, po stanovanju pa so bili med razbitinaini razmetani razni man) 1 predmeti, s katerimi je kot kaže - Franceschini5’ udaril Rebuttinijev°; Franceschinis je tako) priznal, da je napade^ svojo sostanovalko in ) ^ ranil, nakar so ga pospre mili v zapor. - TRST Četrtek, 31. julija 1997 STARI OBIČAJI Praznik ob 350telnici rodiškega opašita V nedeljo, 27. t . m., prvo nedeljo po sv. Jakobu, je bilo v Rodiku tradicionalno opasilo. Tokrat pe je bilo Se bolj slovesno, tako da -se je mlado'in staro po slovesni maši še bolj navdušeno zavrtelo na »prvem ro-diskem« plesu, kot to terja že 35Q let stara navada. Pred tremi stoletji in pol je bilo na- sv. Jakob v vasi veliko slavje, saj so tedaj posvetili cerkev sv. Trojice in letos so ob tej obletnici poskrbeli za posejmo svečanost, obnovo cerkve in izid priložnostne knjige z naslovom Rodik med Brkini in-Krasom. Rodiski župnik g. Milan Pregelj in vaška skupnost sta poskrbela tudi za doživeto kulturno prireditev, ki je bila na predvečer slavja na dvorišču bližnje Linčeve domačije. Po pozdravih predsednika krajevne skupnosti Bernetiča, samega župnika Preglja in Zupana občine Hrpelje -Kozina Kreblja se je zvrstilo petje domačega cerkvenega zbora in novonastalega okteta Kres, ki ju vodi Edi Race ter Priložnostna recitacija gospe Otilije Cizi. Nakar so nekateri avtorji prispevkov priložnostne knjige predstavili svoje prispevke. Tako je dr. Bogdan Jurkovšek spregovoril o geološki zgradbi tal na področju Rodika. Dr. Božidar Slap-šak je predstavil arheološke raziskave na tem področju. O samem Rodiku in njegovih prebivalcih ter o tamkajšnjih običajih, praznikih ip drugih zanimivostih je v pristnem rodiškem narečju spregovorila Jasna Majda Peršolja, medtem ko je Primož Čepar po-‘ sredoval informacije o • pevski tradiciji v vasi. V knjigi so objavljeni tudi drugi Članki, tako je dr. Nace Sumi predstavil umetniško - zgodovinsko' podobo rodiške cerkve. Prof. Janez Zupet pa je prevedel Katapan, ki govori o dolžnostih župnika do župnije in faranov do župnika. Strokovno je predstavljeno tudi rodiško narečje. O tem je pisala prof. Mira Udovič Suman. O zgodovini župnije in cerkve pa je obsežno pisal sedanji župnik in urednik publikacije, g. Milan Pregelj. Nedeljsko proslavljanje obletnice se je zeCelo s slovesno mašo, pri kateri je domači zbor pod,vodstvom Edija Ra-ceta in ob orgelski spremljavi Tomaža SimCiCa pel 15. Trostovo mašo. Po maši pa je bil pred cerkvijo še krajši kulturni program. Ob domačem zboru in oktetu Kres, ki ju vodi Edi Race, so nastopili še godba na pihala od Sv. Antona pri Kopru, gledališki igralec Drago Razboršek in predvsem spontano še domačin Vitomir Počkaj, ki jq podal zgodovinski opis cerkve in se zahvalil vsem, ki so prišli na praznik. Kot veli običaj, so se udeleženci nato v sprevodu odpravili do prireditvenega prostora, kjer je bil na vrsti obvezni »prvi rodiški«. Ob veselih melodijah se je nato praznik zavlekel v rioC RodiCani so spet potrdili, da so ponosni in navezani na svoj kraj in da znajo vedno znova Črpati iz zdravih'korenin moC in ideje za svoje vedno nove pobude, ki naj ohranjajo, kot so nekajkrat poudarili, vrednote, kot so vera, dom in rod. tam VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 31. julija 1997 IGNAC Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.39 - Luna vzide °b 3.32 in zatone ob 18.39 Jutri, PETEK, 1. avgusta 1997 ALFONZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,9 stopinje, zračip tlak 1020,6 mb narašča, Veter 26 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 48-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Emanuele Auci in Giorgia Ra-bar, UMRLI SO: 89-letni Uiovanni Renier, 85-letni Ejnesto Grillanz, 73-letni Giuseppe Zancola, 54-let-ni Franco Pulsinelfi, 96-jntua Gisella Petronio, 78-jetna Tereša Pangos, 88-jctua Aliče Lehnert, 88-tetna Giuseppina Mania. L: LEKARNE . Od PONEDELJKA, 28. inlija do SOBOTE, 2. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn 0(1 8.30 do 13.00 in od l6-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od l3-00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 232253) FERNETIČI (tel. ‘16212)- s predhodnim tslefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od l9-30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Naselje ®v- Sergija - Trg 25. aprila m Ul. Combi 17, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centraja KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 (na prostem) »II clnb delle prime moli« r. Hug Wil-son, i. Diane Keaton, Bet-te Midler, Goldie Hawn. EKCELSIOR AZZUR-RA - Zaprto zaradi dopu- StlEXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. - CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta. ALCIONE - 18.10, 20.15, 22.00 »Ritorno a basa Gori«. Danes slavi svoj rojstni dan naša draga teta NAGLA. Kar korajžno naprej ji želita Vida in Marta z družinama ter vsi, ki jo imajo radi. Smo znali, da je naš FABIO RUZZIER hiter, a s tem svetovnim podvigom nas je kar presenetil. Iskreno mu čestitajo vsi v družini Miot - Gropazzi. S PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK: »Poletni večeri v zgoniški občini«, v sredo, 6. avgusta, ob 21. uri pri Petelinovih v Zgoniku: Jazz klasika in tango z glasbeno skupino »Evasion«. H________________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do '27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. S ŠOLSKE VESTI DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvč odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starše in šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu juliju in avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. E3 ČESTITKE dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK »Poletni večeri v zgoniški občini« danes, 31. julija, ob 21. uri pri Petelinovih v Zgoniku predstava Eduarda de Filippa Filumena Marturano dramaturška priredba in režija Mario Uršič v glavnih vlogah Miranda Caharija in Livio Bogateč V slučaju slabega vremena bo predstava v športno-kulturnem centru v Zgoniku KD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg prireja tradicionalno vaško od 31. julija do 4. avgusta Zabavali vas bodo ansambli STATUS SVMBOL, ADRIA KVINTET in HAPPY DAV. Poleg običajnih jedi na žaru in breskev v vinu,___________ _______________bo letos na voljo Se posebna specialiteta. OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« vabi na zaključni praznik dvojezičnega poletnega središča, ki bo jutri, 1. avgusta, ob 15. uri v prostorih doma v ul. Ginnastica 72. Toplo vabljeni vsi otroci, ki so ga obiskali in njihovi starši. TPK SIRENA vabi na tradicionalno KALAMA-RADO, ki bo od petka 1. do ponedeljka 4. avgusta. Za zabavo bosta igrala ansambla Zamejski kvintet (v petek in nedeljo), ter Status" Symbol (v soboto in ponedeljek). V okviru praznika bo razstava otroških risb »Morje in ribištvo« ter razstava ročnih izdelkov Združenja »Starši skupaj«. Da bi se izognili nevšečnostim vljudno naprošamo, da bi parkirali na Mir&marskem drevoredu ali v bližnjih ulicah. SAGRA V TREBČAH 2. in 3. avgusta, v borovem gozdičku pri nogometnem igrišču. Na razpolago bodo okusne jedi na žaru in izvrstna vina. Igral bo ansambel KRAŠKI KVINTET s pevcem BRACOM KORENOM. Organizira SZ SLOGA. Vabljeni! ZSKD obvešča, tla je tržaški urad zaprt do 14. avgusta zaradi poletnega dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo avgusta zaprta. SKLAD MITJA ČUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA. 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3. Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo zaceli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev)" in 213348 (Sossi) v večernih urah. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešCa, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31.8. pisarna odprta samo v-jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bb zaprta za-radni letnega dopusta. Loterija 30 JULIJA1997 BARI 29 58 64 59 8 CAGLIARI 47 5 9 . 36 83 FIRENCE 80 63 75 25 64 GENOVA • 89 51 77 78 50 MILANO 32 46 53 39 86 NEAPELJ J 9 90 46 55 73 PALERMO . 35 21 32 75 J8 RIM 23 40 55 5 54 TURIN 34 64 16 59 46 BENETKE 58 8) ENALOHO 42 86 24 1 X 2 2 X 1 X J X X 2 X MALI OGLASI tel. 040-7796333 ROVER VITESSE 216 letnik ’89 temno zelene barve prodam po ugodni ceni. Tel.: 040/200757 ali 0338/8780369. IŠČEM delo kot skladiščnik. Tel. št. 040/226113. V JAMLJAH pri Mariotu Krošelju, Čregorčičeva 14, prodajamo razne vrste krompirja, cena po dogovoru. Tel. (0481) 419948. IŠČEM STARE VESPE (od leta ’46 do ’57) tudi v slabem stanju. Tel. št. 040/228538. POLETJE je čas sprememb. Če si želiš afro frizuro, zelo praktično za plažo, pridi v frizerski salon Cecilia v Boljunec, kjer bodo po ugodni ceni ugodili tvojim željam, tudi če so tvoji lasje kratki. Tel. št. 228351. PRODAM TELETA (Draga 31). Tel. št. 228932. ZASTONJ POKOSIMO v bližnji okolici strojno primerne parcele (Draga 31). Tel. št. 228932. PRODAM skoraj nove bele kotalke št. 30/31. Za informacije tel. št. 040/211940 ali 212659. TRGOVINA MORIS v Nabrežini ima ugodne popuste na čevljih in torbicah. Pohitite ž nakupom! Nabrežina, 97. PREVAŽAMO karkoli kamorkoli, Ape Piaggio 50 cc. Klicati na tel. 040/44404 ali 040/225973. PODARIM box in stolček za otroke.Tel. 44631. PRODAM 150-litrski kotel za kuhanje žganja ter mize in stole rabljene za osmico. Tel. 231381. POGREŠATE PSA rdečkaste barve? Trenutno je pri nas na oskrbi. Tel. 040/225973. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, Črne barve, aluminijaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! 7 KM IZVEN MESTA na Krasu dajemo v najem enosobno opremljeno stanovanje samo nerezidenčnim. Tel. 040/225973. OSMICO ima Marko Kovic (pri Mihelči) v So-vodnjah. OSMICO je odprla Sonja Rebula, Veliki Repen št. 2. STEVO ZAHAR je v Borštu, št. 58 odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO je v Mavhinjah odprl Ivan Terčon. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Sa-matorca 17. OSMICO sta odprla Slavko in Magda Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. PRISPEVKI Ob 9. obletnici smrti Andreja Ražem daruje brat Fabio s starši 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 100-letnici rojstva drage mame Sofije daruje Mirella Urdih - Merku 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ado Cuk daruje Mirka Prašelj 25.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Za zvon cerkvice na Jezeru daruje Olga Guštini 100.000 lir. t Zapustil nas je naš dragi Josip Palčič Žalostno vest sporočajo sinovi N.eda, Klavdij in Miloš z družinami Pogreb bo jutri, 1. avgusta, ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 31. julija 1997 Žalovanju se pridružujejo Franko, Ana, Monika, Robi, Marko in Lea Ob smrti dragega očeta Josipa izreka Klavdiju Palčiču in svojcem iskreno sožalje Slovenska Jcultumo-gospodarska zveza Ob izgubi očeta izrekajo dolgoletnemu predsedniku založniške družbe Klavdiju Palčiču iskreno sožalje uslužbenci PR.A.E. Iskreno sožalje Klavdiju Palčiču izrekajo Dorica, Helena in Duško t Mirno nas je žapustila naša draga Natalia Kovacich por. Spanghero (Nada) Pogreb bo 'danes, ob 11. uri, iz mrtvašnice bolnišnice v Tržiču naravnost na pokopališče v Devinu. Žalostno vest sporočajo: mož Leopolde, sin Sergio, snaha Mariella ter vnuki Massimiliano in Sara. Devin, 31. julija 1997 31. 7. 1988 31. 7. 1997 Andrej Ražem Andrej, tvoj ljubljeni brat in starši te ne bodo nikoli pozabili. Bazovica, 31. julija 1997 MiTTELFEST / LANDARSKA JAMAH Sodobni zvok Rojačeve harmonike Velik uspeh koncerta Cedajski Mittelfest je tudi letos pritegnil pozornost številnega občinstva in medijev. Organizatorji letošnjega festivala so v devet dni trajajočem programu strnili najrazličnejša dogajanja. Tudi glasbeni oder je letos ponudil raznovrstne pobude, ki so bile največkrat prepletanje različnih umetniških zvrsti: ples in glasba v delu Apocalyptica, film in glasba v Der Golem ipd. V sklopu Mittelfesta pa je dobila svoj prostor tudi »čista« glasba. Zvrstili so se koncerti saksofonista Garbareka z vokalno skupino The Hilliard ensemble, videmskega univerzitetnega orkestra Collegium musicum, klavirskih duov Pinuccia Giarmana-Alessandro Lucchetti ter Helene Mercier-Anna-Maria Vera in še koncert skupine stotih flavt in štirih solistov. Zadnji dan, v nedeljo pa je nastopil tržaški harmonikar Corrado Rojac, ki je pri nas že dobro znan in se v zadnjih letih uspešno uveljavlja tudi na mednarodnih odrih. Njegov koncert, ki je bil le deloma solistični recital, se je odvijal v Landarski jami, ki je sicer turistična zanimivost. V vhodnem delu jame je mala kapela in pa leseni oltar 17. stoletja, ki ga je izdelal neznani mojster slovenske šole. V tako zanimivem okolju se je očitno Rojac dobro počutil in vidno užival- ob podajanju prve skladbe na sporedu, tj. kompozicije z naslovom De pro-fundis tartarske skladateljice Sofie Gubajduline. Sledilo je delo Rej slovenskega glasbenika Lojzeta Lebiča in pa večdelna VVhose song Uroša Rojka, skladatelja mlade slovenske generacije. V obeh delih je Rojac - kot sicer že večkrat v teh letih - s svojim izvajanjem dokazal, da je harmonika solistično glasbilo, ki se uspešno uveljavlja v sodobni glasbi. Predvsem v Rojkovem delu so bila namreč prisotna mnoga zvočna in tehnična »odkritja« tega glasbila; izvajalec pa jim je bil uspešno kos. Pravi poslastici nedeljskega sporeda pa sta bili dve praizvedbi. Najprej je Rojac odigral svojo skladbo Drammatico Ul za harmoniko in magnetofonski trak. Pri tem je uporabil seveda tudi zvočipke in odmev, ki ga je ponujala neobičajna koncertna dvorana. Koncert pa je zaključila skladba z naslovom Rifr-azioni, ki je nastala v sodelovanju z italijanskima skladateljema Carlom de Pirrom in Nicolom Oriom. Na človekovo ustvarjalnost je tu bistveno vplival tudi Computer s svojimi neštetimi možnostmi. Končni rezultat je bil vsekakor nadvse zanimiv, saj je bila ta skladba najkakovostnejša točka sporeda: ob Corradu Rojacu je na računalnik »igral« tudi De Pirro. Zvočna igra instrumenta in computerja, ki se je zaključila s skoraj neslišnim človeškim šepetanjem, je vzbudila veliko zanimanje tudi pri občinstvu: dokaz te- ' ga so bili Rojačevi avtogrami na koncertnih listih. Luisa Antoni GORICA / NAGRADA AMIDEI Na festivalu tudi simpozij o vlogi scenarista v filmu Nagrado za najboljši scenarij bodo podelili v soboto zvečer Da je Gorica filmsko aktivno mesto, je znano dejstvo. Obdobje zadnjih dveh desetletij je na tem področju doba uspelih pobud, v katera se vklapljajo prizadevanja kar lepega števila skupin in posameznikov. Tako je tudi poletni pregled filmov z nagrado, imenovano po odličnem italijanskemu scenaristu Sergiu Amideiu, že zelo odmevna prireditev. Lahko trdimo, da so se v Kulturnem društvu Sergio Amidei zbrali ljudibtelji filma, kar jih Gorica premore. »Festival je. zares vzletel«, je te dni komentiral njegov direktor Giuseppe Longo, nanašajoč se na občinstvo, ki vsak večer brez izjeme napolni šotorišče na gradu in na pozornost vseh deželnih in tudi nekaterih vsedržavnih italijanskih medijev. K odmevnosti pripomore tudi nastop kakšnega uglednega režiserja ali scenarista, še najraje pa s filmsko svetlobo ovenčanega igralca. Razlog za uspeh in širše priznanje pa je seveda tudi v kulturno utemeljenem izhodišču tega Mednarodnega festivala za najboljši evropski scenarij. Nagrada Amidei je edina italijanska nagrada, namenjena izključno scenaristom. Priznava jim torej samostojno avtorsko vrednost. Aktualnost pristopa se kaže tudi v tem, da šele letos italijanski parlament pripravlja zakon o priznanju scenaristovih avtorskih pravic tudi v tujini. Težko sprejemamo dejstvo, da je scenarist v Italiji (in še marsikje) zapostavljena figura in mu niso primerneje priznane umetniške zasluge. Se bolj je to nerazumljivo, če upoštevamo dejštvo, da so se med Italijani rodili nekateri mojsti scenarija, filmska lekcija katerih je oblikovala marsikaterega, tudi tujega filmskega mojstra. Se danes se najboljši ameriški filmarji, npr. Scorsese, ponašajo s tem, da so osvojili nauk italijanskega neorealizma, kateremu je dal dušo prav Sergio Amidei, Solkanec po materi, izreden človek, značajen, strog, jezljiv in vendar sposoben za film napisati tako občutljive strani, ki že sodijo v naš splošen iiftaginarij (pomislimo npr. na film Rim, odprto mesto). Njegovo delo je dokaz, da dober film predpostavlja dober scenarij; včasih je ta nenapisan, nazorno in natančno živi v avtorjevi misli in se med snemanjem piše neposredno na filmski trak. Tudi to sta povedala posebna gosta letošnjega festivala Amidei: scenarist Francesco Bruni, docent scenarija na rimski filmski šoli, in scernarist-režiser Franco Bemini, avtor v Gorici prikazanega filma Le mani forti (Močne roke). Pred zelo številnim občinstvom - glavnina je prihajala iz Humina, kjer so se mladi iz celega sveta udeležili vsakoletnega laboratorija v komunikaciji -sta jasno in strokovno opisala in izpovedala veselja in žalosti »čudovitega poklica« scenarista, kot sta ga oba enozvočno imenovala. Oba sta sodelovala z dobrimi italijanskim režiserji in jima ne manjka izkušenj ne anekdot. Bruni je lanski prejemnik an-grade Amidei za scenarij filma Ferie d’agosto (Avgustovske počitnice) in podpisal je tudi scenarij odmevnega Calopro-stijevega filma na temo italijanskih svinčenih let La seconda volta (Drugič) z Morettijem. Bernini pa je zaradi kompleksnega scenarija kar sam, prvič, pogledal skozi kamero in film Le mani forti (Močne roke) tudi posnel. Njuno pričevanje o pisanju scenarija je bil predvsem govor o rojstvu in rojevanju vsakega filma. Okrog neke ideje, čustva, intuicije ali posameznega lika pisec splete zgodbo, ki zaživi sama - kot je pustil zapisano Flaubert - »po stotih straneh«; -k temu je Tolstoj pridal, da ni hotel samomora Ane Ka-renine, sama se je umorila. Isto velja tudi za pisanje scenarija, sta povedala. In še: film bo intriganten, ko bo črpal motive iz mitologie in splošne kulturne zakladnice in jih obravnaval s sodobno govorico in sodobnimi slikami. Iz tega stika se rojevajo najboljše stvari. Zgled je npr. freska s Kristusovim bičanjem Piera della Francesca: v ozadju se dogaja bičanje, v ospredju pa stojijo in se med sabo menijo tri figure v kasnejših kostumih. Scenaristična lekcija Bruni j a in Ber-ninija je ob teh izvajanjih razkrila še marsikaj zanimivega o njunem poklicu, o odnosih z režiserjem in montažerjem. Prireditelji festivala Amidei na takšen način izpolnjujejo svojo obljubo, da bo Gorica postala središče za poglabljanje scenaristične kulture, pa čeprav bo to šlo le tako, da bomo prisluhnili pripovedim izkušenih scenaristov. Za naslednje leto si prizadevajo, da bi ob rob goriškemu festivalu priredili državni zbor in posvet scenaristov. Iz Gorice vstaja torej poziv 'filmskim piscem, naj izboljšujejo svoj poklic, naj se o njem pogovarjajo, naj se povezujejo v navdihnjene skupine, ki bodo sposobne pisati kakovostne filme! Igor Devetak Na sliki: Alessandro Gassman, prvi dobitnik goriške nagrade za najboljšega mladega igralca (f. Bumbaca). BREŽICE / OD SOBOTE Prvi festival stare glasbe O programu uveljavljenega radovljiškega festivala stare glasbe, ki so ga letos priredili že petnajstič, smo že pisali, tokrat pa predstavljamo novinca na področju festivalov stare glasbe. 1. Festival Brežice ’97 (organizator ARS RAMOVŠ) nam ob svojem nastanku obljublja “najlepše koncerte stare glasbe z vrhunskimi umetniki iz vse Evrope v najlepši dvorani moje dežele". In dejansko slovi brežiški grad (od leta 1694 pa vse do zadnje vojne v lasti družine Attems) tudi po veliki viteški dvorani, “največji in najbogatejši na Slovenskem". Festival začenja svoj spored v soboto, 2. avgusta, z otvoritvenim spektaklom pred gradom. Zanimivost predstavljajo popoldanski prikaz srednjeveške tržnice in običajev, viteške igre (ob 19.00) in ognjemet (ob 21.00). Ob 21.30 pa koncert ansambla Accademia Daniel Israel s kantatami J.S. Bacha. V nedeljo, 3. avgusta se bo ob 20.30 predstavil izraelski ansambel Mo- redom predstavnikov bodo izvajali zgodnjeba-dus Vivendi s pesmimi neapeljske in beneške ročna dela, ki so nastala in plesi židovske sku- baročne glasbe. Italijan- kot kontrast renesančne-pnosti v Španiji v letih ska glasba in njeni pred- mu večglasju, kjer je pre-1400-1500. Repertoar je stavniki so takrat veljali pletanje melodij naj-še posebno zanimiv za- kot vzor vsej Evropi, saj večkrat zabrisalo jasnost radi medsebojnih vpli- je edino francoski barok besedila, vov krščanske, arabske predstavljal enakovred- Koncert ansambla Mu-in judovske kulture. no alternativo Italijan- sica ad Rhenum (sobota, 9. avgusta ob 20.30) lahko predstavlja dopolnilo koncertu ansambla La Scatola degli Aghi, saj ima na sporedu skladbe značilnih predstavnikov francoskega baroka. Angleški ansambel Romanesca bo na gradu Brežice nastopil v nedeljo, 10. avgusta (20.30) z virtuozističnimi skladbami za violino. • Glasbeno popotovanje po Evropi bodo na brežiškem festivalu zaključili zadnji trije koncerti: Musiča Antiqua Koln v torek, 12. agusta z nemško glasbo; angleški ansambel Duffay Collective v četrtek, 14. V torek, 5. avgusta skemu stilu. avgusta‘z angleško gla- (20.30) bomo lahko po- Pariški ansambel Suo- sbo in italijanski ansam-slušali švicarski ansam- nare e Cantare bo v četr- bel iz Bologne v soboto, bel (sopran, kljunasta tek, 8. avgusta (20.30) .16. avgusta s srednje-flavta, arhilutnja, vio- predstavil Monteverdija veško glasbo Mediterana lončelo, čembalo) La in njegov čas. Vokalni in iz 13. stoletja. Scatola degli Aghi s spo- instrumentalni solisti Miloš Pahor Camiarmonie: pester program V različnih krajih Kamije odmevajo v tem muhastem poletju različni glasbeni zvoki prireditev Carniarmonie ’97. Kot je preizkušen in splošno koristen običaj, so se tudi v Kar-niji domači organizatorji povezali s prireditelji sličnih pobud v Furlaniji. Tako so lahko pripravili dokaj razvejan program na različnih, pretežno glasbenih področjih. Program klasične in jazz glasbe so pripravili v sodelovanju z videmskim centrom CSS, oblikoval pa ga je Claudio Mansutti. V soboto, 2. avgusta bo v Comegliansu nastopil zbor Diapason Cham-bers Chorus, ki ga vodi Fabiana Noro (na sliki), pevce pa bo na.klavir spremljal Giuliano Fab-bro. Program sobotnega koncerta sestavljajo v glavnem znani motivi Gershvvina in Bernsteina. Šestega v Ovaru in 16. avgusta v Arti bosta nastopila Mauro Vidoni (orgle) in Maurizio Mu-ne (trobenta). Devetega in 14. avgusta pa bo v sestavil Claudio Pelliz- Tolmeču in dveh oko- žari. liških naseljih nastopil Na tem področju bo v duo Serci-Vidoni (čem- naslednjih dneh vrsta balo). Organizatorji pa zanimivih koncertov: še posebej opozarjajo na drevi in jutri zvečer bo- nastop solistov orkestra do v parku Ville Santi- milanske Scale, ki bo v ne nastopile deželne Tolmeču 18. avgusta, za’ skupine in posamez- tem pa se bodo zvrstili niki. V soboto in ne- koncerta do konca av- deljo bosta koncerta v gusta. kraju Moggio Udinese, Za koncerte folk gla- »pravi« festival Ova- sbe so sodelovali s rock pa bo v Ovaru od Folkestom, medtem ko sedmega do desetega se »rock sekcija« odvija avgusta. Rock program pod okriljem festivala pobude Carniarmonie Ovarock, ki ga letos pri- ’97 obsega še koncerta v rejajo že trinajstič, pro- kraju Arta Terme (13.) gram rock koncertov je. in Paluzzi (22. avgusta). IZRAEL / DAN PRED PRIHODOM AMERIŠKEGA MIROVNEGA POSREDNIKA ZA BLIŽNJI VZHOD DENNISA ROSSA Samomorilski atentat v Jeruzalemu terjal trinajst življenj in 157 ranjenih Bombi na jeruzalemski tržnici koristita le izraelskim jastrebom in palestinskim skrajnežem JERUZALEM - Trinajst mrtvih, med katerimi tudi dva samomorilska atentatorja, in 157 ranjenih, od katerih je pet oseb v kritičnem stanju, je tragični obračun včerajšnjega atentata na tržnici Ma-hanehJehudav Zahodnem Jeruzalemu. Po prvi rekonstrukciji policije sta atentatorja, ki naj bi bila Palestinca, prispela k tržnici z avtomobilom in se nato vanjo napotila peš. Prvi atentator . se je ustavil pred neko trgovinico s Čevlji, drugi pa kakih deset metrov- daleč med zelenjavnimi stojnicami. Potem ko je prvi ob 13.17 po krajevnem Času sprožil razstrelivo, je drugi počakal nokaj sekund, da so prispeli prvi reševalci in še sam sprožil svoj peklenski stroj. Prvotno je policija navajala 18 mrtvih, ker so bila trupla strahotno iznakažena, kar velja predvsem za oba atentatorja. Sele kasneje so ugotovili, da je mrtvih trinajst, zdravniki pa se bojijo, da težko ranjeni ne bodo preživeli. Izraelski premier Neta-njahu je takoj v svoj urad poklical obrambnega ministra Jitcaka Mordechai-ja in zunanjega ministra Levija. Kot prvi ukrep, ki ga je sporočil šef izraelske policije Asaf Hefez, so do nadaljnjega zaprli vsa arabska ozemlja in Palestincem ukazali, naj nemudoma zapustijo izraelsko ozemlje in naj se vrnejo na svoje domove. Predsednik palestinske avtonomije Jaser Arafat je takoj po atentatu telefoniral premiera Netanjahuju jn mu izrazil sožalje. Kot je povedal Arafatov pred- stavnik za tisk Sai Bazak, je bil telefonski pogovor »zelo trd«. Netanjahu je Arafatu odgovoril, »da se ne zadovolji s_ sožaljem« in da mora palestinska avtonomna oblast »takoj sprejeti odločilne in energične ukrepe proti palestinskim teroristom«. Kot je povedal Bazak, se je Arafat s stem strinjal, Netanjahuju pa besede niso dovolj in zahteva odločnejše ukrepe. Nedvomno sta se tako Netanjahu kot Arafat znašla v težavah po včerajšnjem atentatu. Prvi je.z nepremišljeno gesto in z vztrajanjem na gradnji židovske Četrti Har Homa jasno pokazal, da se ne meni za palestinske in mednarodne proteste in da bo nadaljeval s svojo raznaro-' dovalno politiko v Vzhodnem (arabskem) Jeruzalemu in da je posredno kriv za obnovo palestinskega terorizma. Arafat pa. se boji, da bodo sedaj pobudo prevzeli skrajneži, saj je jasno, da je do sedaj od Izraela dosegel bore malo in da Netanjahu jeva vlada dobesedno izigrava Palestince. Do atentata je prišlo pred skorajšnjim prihodom ameriškega posrednika za bližnjevzhodna pogajanja Dennisa Rossa, ki bi moral z novimi predlogi vvashingtonske pogajanja spraviti z mrtve točke. Kot se je izvedelo, je Ross včeraj odložil, svoj prihod, ker bi bila sedaj pogajanja obsojena na neuspeh. Bombi na tržnici nista torej ugasnili le človeška življenja, ugasnili sta tudi upanje, da bi se po večmesečnem zastoju konCno obnovila bližnjevzhodna mirovna pogajanja. Ob tem je popolnoma jasno, da bodo imeli koristi od včerajšnjega atentata tako izraelski jastrebi kot palestinski skrajneži. Netanjahu bo seveda poskušal zvaliti lerivdo na Arafata, češ da daj a netiva palestinskim skrajnežem in jim daja alibi za nasilje, ko obsoja gradnjo židovskih naselij. Pomoč je kot običajno stekla brez zamud, tako da je uspelo zmanjšati število žrtev atrentata (Telefoto AP) Ves svet obsoja zločin VVASHINGTON - Ves omikani svet je včeraj najodločneje obsodil »barbarski in podli zločin« proti nedolžnim ljudem v Jeruzalemu. Ameriški predsednik Bill Clinton ni uspel skriti svojega ogorčenja, ko je na tiskovni konferenci poudaril, »da ni opravičila ob takih nečloveških dejanjih, ker je pokol imel za cilj nedolžne ljudi: vse Izraelce, Palestince in "Arabce, ki si želijo miru«. Ameriški predsednik je prepričan, da atentat »ne bo iztiril mirovnega procesa« in da je treba »premaga- ti nasprotnike miru«. Clinton je obenem pozval palestinsko avtonomno oblast, naj se še aktivneje bori proti terorizmu. Ob koncu je Clinton ponovil, da se bo vsestransko zavzel tudi v prvi osebi, da bo na Bližnjem vzhodu konCno zavladal mir. Podobne besede obsodbe kot Clinton s o . izrekli drugi zahodni državniki od Prodija, Tonyja Bla-irja do Chiraca in Kinkla. Zgovorna je tudi izjava Jordanije, ki je najodločneje obsodila atentat in poudarila, »da poskušajo storilci tega podlega in strahopetnega dejanja .proti nedolžnim ljudem ugasniti lučko upanja v nadaljevanje mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu«. Predsednik palestinske samouprave Jaser Arafat pa je navedel, da včerajšnji atentat »sovražnikov miru« poskuša izničiti mirovne napore na Bližnjem vzhodu. Evropska unija pa je ob besedah obsodbe Izrael pozvala, naj ne naseda na teroristično provokacijo ljudi, ki hočejo sabotiratri bližnjevzhodni mirovni proces. LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA Janša in Peterie zahtevata izredno sejo DZ o NATO LJUBLJANA - Predsednika Socialdemokratske stranke (-SDS) Janez Janša in Slovenskih jsršCanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle sta na skupni novinarski konferenci predstavila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora (DZ) o Natu, ki sta jo na podlagi podpisov 25 poslancev teh strank vložili poslanski skupini SDS in SKD. Kot je na novinarski konferenci dejal Janša, je glede na dosedanje izkušnje to edini način, s katerim lahko opozicija vlado prisili, da vsaj približno, Ce že ne v obliki pismenih gradiv, pokaže obrise zunanje politike v zvezi s posameznimi vprašanji. Med razlogi za sklic izredne seje SDS in SKD poudarjata enajst zadev, ki so jih navajali tuji diplomati, vladne organizacije držav clanic Evropske unije in tuji tisk. Ti razlogi naj bi preprečili, da Slovenija ni bila povabljena v prvi krog širitve Nata. Poslansld skupini SDS in SKD predlagata, da bi DZ na izredni seji sprejel štiri sklepe. V prvem ponavljata zahtevo, da vlada najpozneje do 1. oktobra parlamentu predloži poročilo o stopnji kompatibilnosti vojaške opreme slovenske vojske s standardi Nata in poročilo o nabavi vojaške opreme v letih 1995-1996 ter o predvideni nabavi do leta 2000. Ključni sklep, ki naj bi 'g9 DZ sprejel, je,, naj vlada najpozneje do 1. oktobra predloži DZ celovito strategijo z načrtom priprav za izpolnitev kriterijev za vključitev v drugi krog širitve Nata. SDS in SKD predlagata tudi naj bi se pristojno parlamentarno delovno telo opredelilo do predloga o zamenjavi predsednika odbora za mednarodne odnose Jelka Kacina, predsednik vlade pa naj bi se -opredelil do predloga, da zamenja zunanjega ministra, ki nosi velik del odgovornosti za nesprejem v Nato. Prav tako naj bi premier ugotovil odgovornost ministra za obrambo. (STA) LETALSTVO / POVEZAVA BOEING MCDONNEL Komisija odobrila združitev Ameriški koncern mora spoštovati sprejete obveze BRUSELJ - Evropska komisija je vCeraj v Bruslju na zadnji seji pred poletnimi počitnicami sklenila, da je združitev ameriških proizvajalcev letal Boeinga in McDonnell Douglasa v skladu s konkurenčnimi pravili skupnega evropskega trga, Ce bo Boeing spoštoval obljube, ki jih je dal komisiji. Komisija je ugotovila,, da se bo Boeingov že sedaj prevladujoči položaj na svetovnem trgu velikih komercialnih reaktivnih letal še povečal zaradi zmogljivosti'McDonnell Dougllasa na tem področju s sedanjih 60 odstotkov na 84 odstotkov vseh letal, ki jih uporabljajo v svetu. K prevladi Boeinga na trgu bo prispevalo tudi sklepanje dolgoročnih ekskluzivnih dobavnih pogodb z letalskimi prevozniki, kar je Boeing že storil z American Airlinesom, Continental Airlinesom in Delto. Boeingov položaj se bo utrdil tudi zaradi prevzema McDonnell Douglasove obrambne ih vesoljske dejavnosti, ki zaradi prenosa tehnologije in znanstvenih raziskav . povečujeta uspešnost sektorja komercialnih letal. Boeing je v intenzivnih pogajanjih z Evropsko komisijo, ki je ta primer raziskovala pet mesecev, ponudil veC rešitev za komisijine pomisleke na področju zaščite poštene konkurence. Med temi rešitvami so Črtanje določila o ekskluzivnosti iz dobavnih pogodb med Boeingom in letalskimi prevozniki, loCeno vodenje evidence o McDonnell Douglasovi aktivnosti na področju komercialnega letalstva, nudenje licenec za patente drugim proizvajalcem reaktivnih letal in letno poročanje Evropski komisiji o raziskovalnih projektih na področju vojaškega in civilnega letalstva, ki prejemajo državno podporo. Evropska komisija je te predloge sprejela kot zadovoljivo osnovo za razglasitev združitve za skladno s konkurenčnimi pravili skupnega trga EU. Komisija bo združeni podjetji strogo nadzorovala in b'o v primeru nespoštovanja sprejetih obveznosti proti Boeingu ukrepala v skladu s svojo zakonodajo o združitvah podjetij, so poudarili na komisiji. (STA) NOVICE Kmalu dvojezični napisi na Gradiščanskem ZELEZNO - Predsednik manjšinskega sosveta gradiščanskih Hrvatov Martin Ivancsics je na novinarski konferenci v Železnem delo sosveta v preteklih štirih letih označil za dobro. "Postavili smo nekaj pomembnih mejnikov, " je poudaril, obenem pa napovedal, da naj bi prve dvojezične krajevne table na Gradiščanskem stale že prihodnje leto. Ivancsics je poudaril, da so v preteklih štirih letih izvedli raziskavo o Hrvatih na Gradiščanskem, ki je med dragim pokazala, da se hrvaščina v družinah slabo prenaša na otroke. Tudi nov šolski manjšinski zakon na Gradiščanskem je po njegovih besedah velika pridobitev. Ivanicsics je še povedal, da je opaziti veliko spremembo v avstrijski manjšinski politiki. Predstavnik gradiščanske ljudske stranke (OeVP) za manjšine Niki Bedakovich pa je opozoril na dejstvo, da je Avstrija za društva gradiščanskih Hrvatov v tem obdobju namenila približno 85 milijonov šilingov. (STA/APA) Šest mrtvih na Mont Blancu CHAMONIK - Na najvišji evropski gori Mont Blanc je umrlo šest alpinistov. Kot so danes sporočili s policije v Chamonboi, sta v noči na sredo z višine 3.500 metrov v globino omahnila dva plezalca. Druga dva alpinista sta se ponesrečila vCeraj na višini 3.800 metrov. Med reševanjem pa so odkrili še dve trupli; najverjetneje gre za nizozemskega in britanskega alpinista, ki ju pogrešajo že od 10. julija. Konec tedna in v ponedeljek se je v francoskih Alpah smrtno ponesrečilo osem alpinistov. (-STA/dpa) Požar na Hvaru v glavnem omejen STARI GRAD - Po skoraj tridnevnem boju z ognjem na otoku Hvaru, ki je do sedaj uničil kakih 3000 hetarjev borovega gozda, vinogradov, in sivke, je bil požar ob približno 13. uri v glavnem omejen. V popoldanskih urah je otok obiskal hrvaški premi-,er Zlatko Mateša. Z ognjenimi zublji enega najvecjih požarov v Dalmaciji se je borilo približno 600 gasilcev iz raznih delov Hrvaške, 120 vojakov ter številni Hvarani. V pomoC so jim bila letala za gašenje požarov. Oblasti so v torek razglasile izredne razmere v mestih Hvar in Stari Grad. Boj z ognjem so dokončno dobili vCeraj, ko se je veter precej umiril. Požar je izbruhnil na zahodnem delu otoka, tako da je promet po edini cestni povezavi med Hvarom in Stari Gradom preldnjen. (STA/Hina) POKRAJINA / VEČINA ZAVRNILA RESOLUCIJO DESNICE O FOJBAH Raje kot politiki naj se izrečejo zgodovinarji FioreIH zahteval odstop Buttignoha, a gre za nesporazum Goriška pokrajina se ne bo predstavila kot civilna stranka na procesu, ki ga rimski sodnik Pititto pripravlja proti trem domnevnim krivcem za povojne deportacije in umore v fojbah. VeCina je z glasovi svetovalcev Oljke in SKP zavrnila osnutek resolucije, ki ga je v ta namen predložil načelnik Forza Italia Antonio Devetag. Razpravi o resoluciji je bil namenjen večji del predsi-nocnje dolgotrajne seje pokrajinskega sveta. Večinska koalicija je ob zavrnitvi resolucije opozicije predložila in odobrila drugačno resolucijo, ki predvideva ustanovitev posebne komisije za poglobitev kočljivih zgodovinskih vprašanj. Komisijo bodo sestavljali zgodovi- narji in drugi zunanji izvedenci in naj bi v o nekaj mesecih pripravila program študijskih dejavnosti in srečanj, namenjenih zlasti mladim, za boljše poznavanje preteklosti. Na tak naCin, so poudarili predstavniki večine, naj bi zgodovinsko problematiko ločili od vsakodnevne politike in vedno prisotnih skušnjav po zlorabi teh vprašanj v strankarske namene. Probleme preteklosti naj bi obravnavali s potrebno strokovnostjo in kritično distanco, ne pa skozi strankarsko-ideo-loška oCala. Predsednik Brandolin se je obvezal, da bo na osnovi poročila komisije sprejel nadaljnje ustrezne ukrepe, vključno z morebitnim sodelovanjem na procesih, ko bi se to izkazalo za umestno. Opozicija kljub ponudbi večine ni pristala na to kompromisno rešitev. Iz svoje resolucije so sicer izločili nekatere sporne, ideološko obarvane trditve, vztrajali pa so pri zahtevi o sodelovanju-na procesu. Pri tem pa je ostal Kartel svoboščin, saj se je Severna liga vzdržala. Začetni del seje je razgibal poseg Fiorellija, ki je zahteval odstop odbornika za okolje Buttignona (SKP). Dan prej je namreč Buttignon v odgovoru na neko svetovalsko vprašanje glede večmesečne neuporabe kombija s premičnim laboratorijem za analize onesnaženosti zraka dejal, da je vozilo v popravilu zaradi okvare. Zeleni so ugotovili/da je kombi v resnici parkiran na dvorišču šole Giacich v Tržiču. Fiorelli je menil, da je odbornik (predsinoci ga ni bilo na seji) dal svetovalcem lažne'izjave in da bi zato moral odstopiti. Predsednik Brandolin je včeraj razčistil zadevo: kombi v resnici ni pokvarjen, paC pa so v popravilu aparature za analize. Buttignonu je zato potrdil polno zaupanje. Problem jp torej premoščen, dogodek pa je ponoven dokaz o še vedno zelo kritičnem odnosu Zelenih do Bran-dolinove uprave. Pokrajinski svet je pred-sihoci tudi odobril lanskoletni obračun. Kot so pojasnili predstavniki večine, gre zgolj za tehnično odobritev, saj za bilanco politično odgovarja prejšnja ligaška uprava. GORICA / OBNOVA VERDIJA Pogled na teater zviška Ojraški zelezobetonski oporniki za streho nad odrom Naš fotograf Pierluigi Bumbaca je slonelo ostrešje, ki bo pokrivalo z bližnjega nebotičnika ujel res lep scenski stolp. Prav zaradi dviganja pogled na dela za obnovo Verdijeve- težkih blokov je bilo potrebno ga gledališča. Delavci podjetja Pole- nekajdnevno zaprtje Korza, ki naj bi se te dni postavljajo orjaške železo- ga po napovedih ponovno odprli betonske opornike, na katerih bo prometu jutri. GORICA / KVESTOR ODHAJA V POKOJ Dr. Oreste Davini se poslavlja V Novi Gorici prejel priznanje za doprinos pri odpiranju meje NOVICE Beneško gledališče nastopa nocoj na Dvoru v Števerjanu ZSKD, Kulturni dom in društvo Briški grič vabijo nocoj na dvorišče gostilne Dvor v Števerjanu, kjer bo ob 21. uri predstava “Buogi možje” v izvedbi Beneškega gledališča. Gre za prijetno komedijo, v kateri igralke nastopajo med občinstvom in poosebljajo pisano galerijo tragičnih a tudi veselih in mestoma komičnih ženskih likov. V primeru slabega vremena bo predstava v domu na Bukovju. Režiser F. Giraldi na gradu Režiser Franco Giraldi bo nocoj gost filmskega pregleda Sergio Amidei na goriškem gradu. Ob 21. uri bodo izven tekmovalnega sporeda vrteli njegov film»La frontiera«(Meja), v katerem pripoveduje o življenju in Čutenju ljudi prav v našem večnarod-nostnem prostoru, kjer so se meje v letih večkrat premikale. Drevo za mir v Stražicah Na trgu pred cerkvijo v Stražicah bo danes ob 18.30 slovesnost, na kateri bo 48 otrok, udeležencev mednarodnega kampa zveze QSV za vzogojo za mir in prijateljstvo med narodi, zasadilo drevo za mir. Zveza QSV, ki povezuje otroke z vseh koncev sveta in prireja v poletnem Času mednarodne izmenjave in srečanja, je v juliju priredila na Gor riškem bivanje skupine 11-letnih otrok iz 16 držav. Občina zaposli tri šoferje Goriška občina zaposh tri delavce-šoferje za smetarsko in vrtnarsko službo (4.stopnja kv. lestvice) za dobo 6 mesecev. Potrebna je diplome obvezne šole, vozniško dovoljenje B in splošni pogoji za zaposlitev v javni upravi. Interesente bodo klicali v uradu za delo v Ul. Molino 3 jutri, 1. avgusta, med 9. in 11. uro. Goriški kvestor dr. Oreste Davini je danes zadnji-dan v službi. Odhaja namreč v pokoj, ne pa iz Gorice kjer je celih 31 let opravljal pomembne funkcije kot vodja letečega oddelka, šef kabineta na kvesturi, načelnik mejne policije in nato kvestor. Dr. Davini je v prejšnjih dneh bil na številnih poslovilnih obiskih pri pred; stavnikih javnih ustanov (na sliki ga vidimo s predsednikom Pokrajine Bran-dolinom), včeraj pa je sprejel predstavnike medijev. V ponedeljek je bil tudi v Novi Gorici, kjer mu je župan Črtomir Špacapan priredil prisrčen sprejem. Špacapan se je Daviniju zahvalil za velik doprinos, ki ga je v vseh teh letih dal pri utrjevanju prijateljskih odnosov ob meji. Bil je namreč elan Komisije za označevanje in obnavljanje državne meje, Stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma in načelnik mejne policije najprej v Gorici in nato na deželni ravni! V vseh teh funkcijah se je odlikoval po izredni korektnosti, predvsem pa po stalnih prizadevanjih za čimbolj odprto in za prebivalce Cim manj boleCo mejo. Vzpostavil je tudi vzorno sodelovanje s slovenskimi mejnimi organi. Zahvaljujoč njegovim osebnim posegom, je še poudaril Špacapan, je bilo možno tudi v Časih, ko je bila meja še tesno zaprta, izvesti mnoge skupne prireditve (pohod in kolesarjenje prijateljstva, gledališki festival Alpe Jadran itd.), ki so bistveno pripomogle k postopnemu tajgnju odnosov med državama in odpiranju meje. Dr. Davini se je prisrčno zahvalil in bil presenečen za tako tople besede in izraze spoštovanja. Ogorčenje SKP zaradi zasliševanja partizana Vannija Svetovalci SKP na Deželi izrekajo ogorčenje zaradi zasliševanja nekdanjega partizana-garibaldinca Gio-vannija Padoana - Vannija. Krminski karabinjerji so ga zaslišali v okviru preiskave o pokojninah strankarskih funkcionarjev. Pri tem, kot pravi 88-• letni Padoan, so ga spraševali tudi, zakaj se je svojčas včlanil v KPI, kdo so bili njegovi nadrejeni in podobno. SKP meni, da gre za poskus ustrahovanja in zahteva poseg predsednika Dežele pri goriškem sodstvu. Pravdnik pri goriški preturi dr. Fi-nazzer Flori pa je včeraj dostavil Časopisom odlok, s katerim prepoveduje objavo novic v zvezi z omenjeno preiskavo. OBISK / PRI ZUPANU ŠPACAPANU Delegacija SSk v Novi Gorici V odnosih med Goricama več pozornosti manjšini Pokrajinski tajnik SSk Aleš Fi-gelj in občinski svetovalec Bernard Špacapan sta se v prejšnjih dneh srečala z novogoriškim županom Crtomirom Špacapanom. Predstavnika SSk sta prikazala stanje v občini Gorica po sprejetju resolucije proti osnutku za zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki ga je predložil poslanec Caveri. Ker ne gre za edini protislovenski napad iz vrst večine, ki upravlja občino, sta opozorila Špacapana na te aspekte v odnosih med mestoma. Obe Gorici se predstavljata kot model sodelovanja in sožitja, vendar očitno brez posluha za zahteve sloven- ske narodne skupnosti. Zupan Špacapan je obljubil, da bo o zadevi poročal v občinskem svetu in da bo posegel pri slovenskem zunanjem ministrstvu glede zahtev naše skupnosti v Italiji. Obljubil je tudi, da bo predlagal oživitev mednarodne dvostranske komisije za politična vprašanja, ki naj deluje vzporedno z raznimi gospodarskimi in strokovnimi komisijami. Govor je bil še o drugih skupnih iniciativah obeh mest (splošni regulacijski naCrt, tisočletnica Gorice, itd),- zaključili pa so z željo po nadaljnih sestankih, tudi na medstrankarski ravni. ŠOLNIKI / 2ALNA SEJA Spomin na J. Pahorja O njem je spregovoril prof. Albin Sirk Odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica se je na žalni seji 24. julija spomnil prerano umrlega odbornika Jožeta Pahorja. Njegovo življenjsko pot je orisal ravnatelj Albin Sirk. Joško, tako smo ga imenovali, je izhajal iz zavedne družine. Slovensko pripadnost je globoko Čutil, gojil in posredoval skozi vse življenje. Svoja otroka je tako vsak dan vozil iz Tržiča v osnovno šolo v Doberdob in srednje v Gorico. Njegovo službovanje kot tajnik na zavodu I. Cakar se je začelo pred dvajsetimi leti. Takrat je bilo na naših šolah veliko trenje med profesorji samimi kot tudi neuCnim osebjem kot posledica stroge delitve na levičarje in desničarje. V kratkem Času pa je prišlo na šoli Cankar do dobrih prijateljskih odnosov med šolskim osebjem in predstavniki zavodnega sveta. Ustvarilo se.je pozitivno ozračje in skupna skrb za dobro šole je prevladala nad političnimi barikadami. Velik je bil v tem smislu doprinos Jožeta Pahorja. V sindikat se je včlanil od vsega začetka in bil izvoljen v odbor, v katerem je zelo natančno in vestno opravljal vlogo blagajnika prav do zadnjega. Ce si mu zaupal neko nalogo, si bil lahko gotov, da bo delo opravljeno. Dosti je pripomogel, da se je slovenstvo ohranilo v Laškem, na najbolj ogroženem slovenskem območju. In njegov humor je bil pristen in inteligenten, tako da mu nisi mogel zameriti, tudi Ce je zadel živo. Spominjamo se ga kot zavednega, delavnega in poštenega prijatelja, ki bo odbornikom v zgled in spodbudo. Ravnatelj Sirk je zaključil z besedami, ki bi jih lahko rekel sam Jože: “Non omnis moriar”, odborniki pa smo v duhu zapeli njegovo najljubšo pesem En starček, ki nam jo je rad občasno zapel. Posamezni odborniki pa smo se ga še spominjali kot globoko Čutečega človeka, pokončnega, sposobnega v .svojem delu, pravega fanta od fare. (IS) KRONIKA Dve aretaciji zaradi mamil Preiskavi letečega oddelka goriške kvesture sta privedli do aretacije dveh oseb zaradi posesti mamil. Prejšnji petek (vest so javili vCeraj) so aretirali 3 Dietnega Goričana Carmineja Ricca. Našli so mu 300 gr hašiša. Ricco je bil že dalj Časa pod nadzorom in so ga prijeli, cini so ugotovih, da ima mamilo. Preiskavo vodi sodnik dr. Paolini. Naslednji dan so po preiskavi, ki se je začela v Gorici, na železniški postaji v Mestrah aretirali 25-letnega Christiana Padova-na iz Pordenona, ki je pri sebi imel večjo količino kokaina. VeC o preiskavi, ki jo vodi dr. Felice Cas-son iz Benetk, še ni dano vedeti. D OBVESTILA. DRUŽBA se dobi jutri ob 20. uri v Standrežu. SPDG obvešCa, da je še nekaj mest ga dvodnevno bivanje v planinskem domu Glažuta na.Pohorju ob velikem šmarnu. Prijave pri Lo-redani (tel. 21417). : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL GIARDEMO, K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 10.30, Liliana Simon vd. Bregant (prihod žare s pepelom iz Trsta) na pokopališču v Ločniku. Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturno društvo “Briški grič” Steverjan Kulturni dom Gorica Gostilna Dvor vabijo na ogled gledališke predstave v beneškem narečju “BUOGI MOŽJE” Gostilna Dvor - Steverjan, danes, 31. julija 1997, ob 21. uri Vstop prost! V sluCaju slabega vremena bo predstava v domu na Bukovju NOGOMET Neverjeten preobrat Hita V Zagrebu Croatia nadigrala Partizan GALATI - Nogometašem novogoriškega Hita je uspela uvrstitev v drugi krog predko-la nogometnega pokala UEFA in to na najbolj neverjeten način. V povratni tekmi v Romuniji proti tamkajšnjemu prvoligašu Otelulu iz Galatija so izgubili s 4:2 (2:0), a so se zaradi dveh zadetkov v gosteh uvrstili v nadaljnjo fazo, saj so na prvi tekmi v Novi Gorici zmagali z 2:0. Pri tem je neverjetno to, da so Romuni že vodili s 4:0, oba zadetka Novogoričanov pa sta padla tik pred iztekom srečanja. Protega je namreč zadel v 88. minuti, De-mirovič pa v 90. minuti. V naslendje kolo je napredoval tudi mariborski Teata-nic. V Zagrebu je Croatia s 5:0 (4:0) popolnoma nadigrala beograjski Partizan. Strelci so bili Marič (13. in 42.), Cvitano-vič (15. in 69.), Viduka (34.) John Taylor dragi tujec košarkarjev Union Olimpije LJUBLJANA (STA) - Vodstvo košarkarjev Uniona Olimpije je na novinarski konferenci predstavilo oba tujca, ki bosta v novi sezoni nosila zeleno-beli dres tretje najboljše ekipe v Evropi. To sta 24-letni temnopolti Američan John Tay-lor (195 cm), ki bo član Uniona Olimpije dve sezoni, in stari znanec Tivolija Rus Vitalij Nosov. O sposobnostih novinca Johna Taylorja, ki je lani igral na Portugalskem, je več povedal trener Ljubljančanov Zmago Sagadin: “Po odhodu Marka Miliča v NBA ligo smo zaceli iskati njemu podobnega igralca in ga na koncu našli v podobi Johna Taylorja. V osnovi je krilo, ki lahko zaigra tudi na mestu ‘dvojke’. Je zelo agresiven v obrambi, dobro se znajde v protinapadih in je tudi zelo soliden strelec.” Na SP v atletiki več dižav kot na Ol v Atlanti ATENE - Na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki se pričenja jutri v Atenah, bo nastopilo rekordnih 200 držav, to je tri veC kot na lanskih olimpijskih igrah v Atlanti. TV posnetki v disciplinskih postopkih za nogometaše RIM - Nogometna zveza je sprejela sklep, da bodo v prihodnji sezoni v disciplinskih postopkih lahko uporabljati tudi televizijske posnetke, a to samo pri obravnavi primerov nasilja. V poštev bodo jemali samo posnetka televizijskih postaj, ki tekme posnamejo v celoti. NOGOMET Letos bo kar 14 slovenskih derbijev Deželna zveza objavila skupine Deželna nogometna zveza je objavila sestavo skupin amaterskih prvenstev za sezono 1997/1998. Vse enajsterice slovenskih društev so bile v svojih prvenstvih vključene v isto skupino, tako da bo letos kar 14 derbijev. PROMOCIJSKA LIGA (skupina B): Juventina, Monflacone, Capri-va, Lucinico, San Canzian, Zarja-Gaja 97, San Luigi, Primorje, Pon-ziana, Muggja D.S., Aquileia, Aiel-lo, Maranese, Flumignano, Manza-no, Trivignano. 1. AMATERSKA LIGA (skupi-naC): Sovodnje, Staranzano, Fin-cantieri, Isonso S.P., S. Lorenzo Is., Pro Romans, Opicina, Vesna, Edile Adriatica, San Giovanni, Castione-se, Futuram Gonars, Lignano, Pro Fiumicello, Ruda. 2. AMATERSKA LIGA (skupina D): Sagrado, Poggio, Isonzo, Mladost, Villesse, Medeuzza, Villanova, Natisone, Roianese, Breg, Chiarbo-la, Portuale, Primorec, Zaule Ra-buiese. NOGOMET / PRVI NASTOP TR2AŽKEGA TRETJEL1GASA Pripekajoče sonce je gledalce bolj ogrelo kot igra Triesline Notari podpisal dveletno pogodbo Tržaška selekcija -Triestina 1:5 (1:3) STRELCI: Padoan v 16., avtogol Dussoni v 34., Canella v 41., Carli v 45., Benetti v 55., Spilil v 86. minuti. »Tudi letos bomo morali trpeti.« To je bil eden od komentarjev ob koncu srečanja med Tržaško selekcijo amaterjev, ki je nastopila v dresu Zarje, in ekipo Triestine, ki bo letos igrala v C 2 ligi. Okoli petsto gledalcev, kolikor se jih je zbralo ob bazov-skem igriSCu, gotovo ni bilo zadovoljno s predstavo, vendar to je bil le prvi uradni nastop Triestine in ekipa ima še dovolj Časa na razpolago, da se primerno pripravi na prvenstvo. Srečanje ni bilo zelo privlačno. ODBOJKA / DOGOVOR MED VALOM IN ZINELLO Malej čemic bo v prihodnji sezoni branil barve Bologne v Al ligi Matej Černič bo v Prihodnji sezoni igral v odbojkarski Al ligi z bolonjskim klubom Pencus Zinella. Zadnje dejanje dolge poletne afere se je odvijalo včeraj v Gorici. OK Val je po dogovoru z bolonjskim klubom izdal izpisnico Černiču, ta pa je s svojim novim klubom Podpisal triletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto. Bolonjski klub je zastopal športni direktor Boris Bondi. Po neuradnih vesteh naj bi OK Val za Matejevo izpisnico prejel okrog 50 milijonov lir odškodnine, Bologna pa naj bi z Valo-vim članskim moštvom odigrala dve prijateljski tekmi, ena od teh bo v Gorici. »Zadeva se je res vlekla dolgo, a takšne so paC zakonitosti odbojkarskega trga in pokazalo se je, da smo imeli prav, da smo Počakali z izdajo izpisni-Ce- Zdaj smo menda vsi zadovoljni. Matej je pristal tam, kjer je hotel, mi pa smo finančno zadihali. Bologna je namreč svoje °bveznosti do nas že poravnala v enem samem °broku, tako da lahko zdaj nrirneje gledamo na nadaljevanje sezone in naš nastop v Bi ligi ni več Pod vprašajem,« nam je Povedal Športni vodja OK " al Ivan Plesničar. V prejšnjih dneh je bilo govora tudi o ponudbah Gabece Montichiari in Lu-o® Macerate... . »Zanimanje Gabece se )e ohladilo, potem ko je najela reprezentanta Sar-torettija, v Macerati pa bi bil Matej šele Četrti tolkač-sPrejemalec, zato zanj ni-s° bili pripravljeni odšteti toliko, kolikor smo zahtevali.« Matejev odhod pred- stavlja vsekakor za ekipo hud udarec. Ga boste skušali nadomestiti s kakim drugim igralcem? »To je odvisno od finančne razpoložljivosti in pa od trenerja. Tako kot zdaj stojijo stvari se za Matejevo mesto v ekipi potegujejo Florenin, Ma-nia in pa novinec Viscia-no, ki je prišel k nam iz Trsta. Če bo trener De Marchi zahteval okrepitve in če bodo na voljo sredstva, sponsorje še iščemo, bi lahko najeti Enza Piccini-na, ki je dolga leta igral prav v A ligi v Bologni.« (ak) Matej Černič in Sandro Corva med podpisovanjem izpisnice (Foto Bumbaca) Pripekajoče sonce in pomanjkanje uigranosti so botrovale, da je bil ritem igre počasen. Ekipa amaterjev je bila setavljena iz igralcev raznih tržaških ekip, od promocijske do tretje amaterske lige. Trener Tul (letošnji trener Zarja-Gaja 97) je skozi celo tekmo dajal navodila svojim varovancem, ki so se še kar dobro odezali, saj moramo upoštevati, da niso nikoli igrali skupaj. Tržaška selekcija je tudi prva prešla v vodstvo z močnim strelom s kakih 25 metrov Padoana v 16 minuti. Na drugi strani je trener Triestine Mar-chioro poslal za vsak polčas na igrišče dve popolnoma različni ekipi. V prvem so nastopili mlajši igralci, med katerimi sta izstopala Mon-toneri in Alen Carli. Slednji je bil tudi strelec tretjega zadetka prav ob koncu polčasa. V uvodnih minutah je bila igra izenačena, ob koncu polčasa pa je Triestina dosegla tri zadetke, vendar ni pokazala ničesar posebnega. V drugem polčasu pa so stopili na teren igralci, ki bodo po vsej verjetnosti sestavili standardno ekipo. V tem delu srečanja je bilo videti nekaj privlačnih akcij. Pri Triestini je na sredini terena vodil igro Sgar-bossa, v napadu pa sta bila aktivna Spilli in Hervatin, ki sta zgrešila nekaj lepih priložnosti. Med tekmo je prišla tudi vest, da je Triestina najela branilca Massimi-liana Notarija (letnik 1972), ki je v preteklosti oblekel dres Saronna, Ju-ventusa (le za nekaj tekem), Realeja in Pi-stojeseja. Pred petimi meseci je prestal operacijo kolena po kateri zgleda, da je popolnoma okreval. Notari je podpisal dveletno pogodbo. Italijanska nogometna federacija je včeraj tudi objavila sestavo skupine C 2 lige. Triestina bo igrala v A skupin, kot je paC želela. Ostale ekipo so: Albinese, Biellese, Cittadella, Cremapergo, Giorgione, Leffe, Mantova, Mestre, Novara, Ospitaletto, Pro Patria, Pro Šesto, Pro Vercelli, San Dona, Solbiatese, Varese, Vogherese. (E.B.) Obvestilo Zaradi pomanjkanja prostora bomo ru-birko Planinski svet objavili v jutrišnji številki. Bralce prosimo za razumevanje. »Imam možnost, da igram v začetni postavi« Matej, si zadovoljen? »Sem dobesedno brez besed.« Čemu? Si se bal, da ne boš šel v Bologno? »Stvar se je vlekla tako dolgo, da nisem veC vedel, kje bom igral prihodnje leto.« Bologna je bila že od vsega začetka tvoj cilj. Zakaj? »Ker je bil to edini klub, ki mi je stvarno ponujal možnost, da v Al ligi tudi igram. Startal bom sicer kot 7. igralec, a imam možnost, da si priborim mesto v začetni šesterici.« Kdo bo tvoj konkurent? »To sta Rus Čerednik in pa Gal-lotta, ki igra z mano v mladinski reprezentanci.« Menda je Bologna zate idealna rešitev tudi zaradi vojaškega raka. Tam imamjo namreč športniki, vojaki svoj center.« »Se prej moram končati višjo srednjo Solo. Tudi po nasvetu trenerja sem se odločil za privatno šolo, ker bom na ta način lažje usklajeval Stidijske obveznosti s šolskimi. V Bologni so treningi tudi dopoldan.« Si se že pogovarjal s trenerjem Menarinijem? »Dvakrat. Prišel me je tudi gledat na tekmo reprezentance v Gubbiu. On pravi, da si je zelo želel me imeti v svojem moštvu in da imam možnost, da igram.« Pravkar si se vrnil s priprav z reprezentanco v Braziliji. Kako je bilo tam? »Naporno, ampak lepo. Odigrati smo tudi šest tekem s tamkajšnjo mladinsko reprezentanco. Štirikrat smo izgubiti, dvakrat zmagali. So oni močnejši? »Smo si enakovredni. Na poraze v prvih trteh tekmah je vplivala predvsem Časovna razlika. Na prvo tekmo smo se podali naravnost po celih 36 urah letenja in vožnje.« Priprave se nadaljujejo... »Petega avgusta grem v Ragu-so. Tam bo tudi turnir z reprezentancami Japonske, ZDA in Poljske.« Kdaj boš pa odšel v Bologno? »Prvega septembra, takoj po povratku s svetovnega mladinskega prvenstva. Doma bom en dan. Samo zato, da pripravim kovčke.« (ak) NAMIZNI TENIS / D. BRESCIANI NA MLADINSKEM EPh Trener zadovoljen z mano Pred dnevi se je s TopolCa-nov na Slovaškem vrnila krasovka Daša Bresciani, ki je v tem kraju z italijansko reprezentanco nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu. Daša je skupno z Nico letto Stefanovo, Mario Rito Piloni in Lauro Pastorino igrala med naraščajnicami. Italija je v ekipnem delu osvojila 8. mesto. V tej kategoriji je zmagala Hrvaška, s katero se je Italija srečala v osmini finala in tudi izgubila. V ekipnem delu je bila Daša v italijanski vrsti kot rezerva. Igrala pa je dve tekmi, kot posameznica proti Poljski, v dvojicah proti Jugoslaviji, Na obeh srečanjih je naša predstavnica izgubila. Daša je nastopila tudi med posameznicami. V konkurenci 128 tekmovalk je premostila prvo kolo, v katerem je premagala Izraelko Shiri Hos z 2:0 (21:18, 21:19). V drugem kolu pa je naletele na nepremostljivo oviro, na nosilko št. 2, Romunko Vajdo Cometio in izgubila z 0:2 (9:21, 15:21). Naj omenimo, da je Romunka nato osvojila končno 4. mesto, zmagala pa je hrvaška predstavnica Sandra Paovič. »Zame je bila to zelo dobra izkušnja, saj sem se lahko pomerila na evropski ravni. Kvaliteta prvenstva je bila zelo dobra. Trener reprezentance Ales-sandro Arcilli je bil zadovoljen z mojim nastopom, dejal pa je, da svojo igro lahko še izboljšam. Moram tudi pristaviti, da sem bila prvi teden bolna. Zbolela sem namreč za gripo. Prepričana sem, da bi dragača dosegla boljše rezultate,« je dejala Daša Bresciani. Daša si bo do 15. avgusta vzela zaslužen počitek, nato jo bodo čakale priprave s Krasom, (bi) Na sliki (Kroma): Bresciani jeva (desno) s trenerko Sonjo Milič 10 Četrtek, 31. julija 1997 MNENJA, RUBRIKE ■ PRIREDITVE PISMA UREDNIŠTVU Stadion in Spocalova slika Po prispevku gospe Bogomile Kravos, ki ga je Primorski dnevnik objavil 23 t.m, je izvršni odbor Športnega Združenja Bor začutil potrebo posredovati nekaj potrebnih pojasnil glede na kritike, ki so bile izrečene na naš raCun. Kot je vsem dobro znano, se novi odbor Športnega Združenja od konca 95. leta ukvarja s številnimi problemi, ki so bili dediščina prejšnjih upraviteljev. Zavestno smo se lotili naloženih del posebno tistih, ki so vezani na prenovo objekta, ki pa so bili idejno projektirani že v začetku leta 95. Potrebna prenova, saj je dotrajanost objekta ogrožala vsakršno bodočo aktivnost našega centra, je bila podprta s prizadevnostjo in delavnostjo novonastalega odbora za ohranitev Stadiona ter gmotno finančno pomočjo matične Republike Slovenije. Prenovitvi »balona« in male telovadnice ob koncu leta 95 je, ob veliki angažiranosti našega deželnega predstavnika, sledil prispevek Sklada za Trst v višini 150 milijonov lir, katerega smo tudi večkrat omenili v naših nastopih v javnosti. Po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, ki so sledila idejnemu načrtu, izvedenemu 3. aprila 1995 za restuktu-riranje in prilagoditev novim normam tega objekta, smo lahko komaj ob začetku junija t.l. pričeli z načrtovanimi deli. Želimo pojasniti, da je o obnovitvenih delih in predstavitvi načrta naš odbor prav tako obvestil gospo prof. Milico Kravos, ki se je udeležila skupnega sestanka v vlogi predsednika KD Škamperle. Na tem sestanku so bile predi-skutirane razne variante in ugotovljeno je bilo dejstvo, da je potrebno izvesti Cimprej najnujnejša dela za prilagoditev obstoječih električnih, vodovodnih ter sanitarnih instalacij normam, ki jih pogojuje evropska unija in sam prispevek. Prav tako je odbor želel prilagoditi stavbo tržnim potrebam, da bi uspel, po izvršeni obnovitvi, vzdrževati poverjeno stavbo in športno dejavnost številnih sekcij SZ Bor. Že od samega začetka sta tako izvršni odbor kot sam inž. Močnik posvetila veliko pozornosti mojstrskemu delu slikarja Spacala, ki krasi fojer že od samega začetka obstoja stavbe. Zato je bila izbrana tehnična varianta, ki naj bi najmanj poškodovala Spacalovo umetnino. Pred samim začetkom del je bila slika posneta na prozoren papir, kakor tudi vsi elementi detaljnih slik in barve, ki sovpadajo na površino »murala«. Slika je bila v celoti fotografirana in predana ob priliki obiska prof. Spacala, ki je 19. maja letos prišel na Stadion, da bi sam predlagal najboljši način za ohranitev svojega dela. Sam slikar je ob tej priliki izrazil svojo pripravljenost, da prilagodi sliko novim zahtevam. Mislimo zato, da so emocije nakaterih naših kulturnikov pretirane zlasti kar se tiCe umetnin drugih in ne dopuščajo svobode, da bi sam prizadeti odločal o usodi svojega dela. Izvršni odbor se Čuti prav tako prizadet, kajti smo prepričani, da smo poleg strokovnosti že veliko pred člankom gospe Kravos dokazali visoko kulturno raven, da ne bi po nizki ceni oskrunuli kulturne dediščine, ki jo imamo v oskrbi. Prav tako se Čutimo užaljeni, da smo neupravičeno obtoženi razsipanja javnega denarja s strani oseb, ki živijo v istem krogu Športnega združenja in z nami delijo isti prostor. Želimo potrditi gospe Kravos, kakor tudi širšemu občinstvu, da so sredstva, ki smo jih prejeli s strani javne ustanove, še zdaleč nezadostna, da bi omogočila dokončanje del in so zato toliko bolj pazljivo upravljana, kajti vsak dodatni napor ža dokončanje gradnje objekta, bo odvisen od nas samih. Obenem pa bi lahko prav opravljena prijava organom, ki ščitijo umetniške stvaritve, ki so takoj zaustavili obnovitvena dela, povzročila zakasnitev dokončanja le teh in tako ogrozila začetek nove športne sezone in prav tako onemogočila tudi kulturne dejavnosti KD Škamperle. V celoti se strinjamo z odgovorom dr. Sto-klja, ki je bil objavljen 26. t.m., in si želimo, namesto rušenja še tako redkih novih pobud, raje več konstruktivnega sodelovanja med nami, saj nas prav to lahko popelje iz gospodarske katastrofe, ki na ta naCin pogojuje rast slovenske skupnosti in obenem seveda tudi naše kulture. Z zahvalo za objavo Za izvršni odbor SZ Bor Predsednik Aleksander Rustja Kakšne pa so odgovornosti kulturnikov? Oglašam se v zvezi z dopisom z naslovom »Ali smo res izgubili občutek za bistvene prvine obstoja« izpod peresa Bogomile Kravos, ki je bil objavljen v sredo, 23. t. m. Obenem pa se navezujem na pismeni odziv Renata S toki j a z dne 26. t. m., ki v splošnem v dobršni meri ustreza mojim stališčem glede preure-ditvenih del na Stadio- nu 1. maj. Vendar pa se mi je ob prebiranju posega predsednice KD S. Škamperle utrnilo nekaj misli, za katere upam, da bodo doživele pismen in javen odziv, zlasti s strani našega kulturniškega lobija, na katerega so prvenstveno naslovljene. 1) V dopisu Bogomile Kravos je govor o lo-tizaciji in klientelizmu ter o navidezni vzročni zvezi med strankarsko ali »krovno« opredeljenostjo strokovnjakov, ki sta zasnovala omenjeni preureditveni načrt, in njuno strokovno podkovanojstjo. Ce je s tem v zvezi nejevera B. K. delno upravičena (samo delno namreč, kajti silno težavno bi bilo tehtno dokazati, da je lotizacijsko »posvečenemu« izvedencu že zaradi tega njegova stroka španska vas) pa je v primeru gradbenega posega, o katerem teCe beseda, skepsa dopustna izključno v primeru, da B. K. z merodajnim strokovnim gradivom dokaže, da bi bilo mogoče v danih razmerah ravnati drugače. V okviru svojega prispevka namreč B. K. daje razumeti, da je bila seznanjena z obstojem, Ce že ne z vsebino načrtov za preureditev notranjih prostorov Stadiona 1. maj, vsaj že pred nekaj meseci. V svojstvu predsednice KD S. Škamperle torej B. K. ni imela le pravice, paC pa celo institucionalno dolžnost zahtevati vpogled v naCrte, ki jih mimogrede Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj in SZ Bor nikomur ne prikrivata, in iznesti svoje pripombe in predloge. Dejstvo, da se B. K. Čuti opeharjeno, navaja na domnevo, da gre ali za sprenevedanje ali pa za milo reCeno površno spremljanje dogajanja v poslopju, ki nudi streho tudi njenemu društvu. 2) Sedanje stanje Stadiona 1. maj, ki mu spričo izjemno visokih sprotnih vzdrževalnih in upravnih stroškov še vedno grozi zaprtje, je narekovalo takojšnjo izvedbo gradbenih posegov, ki naj bi omogočili Stadionu vsaj delno finančno samostojnost. Zidarska dela za postavitev dvigala za prizadete osebe so bila predpogoj za izvedbo nadaljnjih posegov za usposodobitev površin, ki naj bi gostile dobičkonosne športne dejavnosti. Izključno tovrstna pobuda bo namreč omogočila obstoj in razvoj edinega shajališča mladih in manj mladih tržaških Slovencev. Težke razmere nam torej zastavljajo pereCe in neodložljivo vprašanje prioritet: vztrajanje pri nedotakljivosti od vlage sicer že načete Spa-calove umetnine bi se vslad povedanega utegnilo usodno maščevati nad celotno stavbo. Sleherna sled človeške ustvarjalnosti je enkrat- no obeležje, k sreči pa je mojster Spacal še vedno umetniško nadvse živahen obenem pa človeško razumevajoč elan naše skupnosti; gre za osebo, ki bo sooblikovalce šporotnega in kulturnega dogajanja na Stadionu 1. maj počastila z nadaljnim sodelovanjem, a to le pod pogojem, da Stadion ne propade. Res je manreC, da je Spacal samo eden, ravno tako pa je očitno na dlani dejstvo, da Ce prepustimo Stadion usodi, novega ne bomo dočakali. Toliko v razmislek onim, ki so v lasti edino zveličavnega merila za opredeljevanje bistvenih prvin našega obstoja. 3) Kolikor mi je znano je s strogo tehničnega vidika tovrstne umetniške stvaritve mogoče s pomočjo postopkov za nadzorovano odstranitev in rekonstrukcijo ometane stene površine rešiti. Postopek naj bi skratka predvideval nekakšno selitev celotne freske. Poseg je seveda primerno zamuden in izjemno drag, ni pa nemogoč. Spričo povedanega bi bilo od naše kulturne srenje upravičeno pričakovati sproženje odmevne pobude za rešitev Spacalove umetnine, ki bi se ji kot posameznik in kot elan Odbora za ohranitev Stadiona 1. maj odzval z velikim navdušenjem. Ugotavljam pa, da so kulturniki zanemarili edinstveno priložnost za izpriCanje svoje zapi-sanosti zapuščini, ki so jo poklicani ščititi in varovati. Z odličnim spoštovanjem Pavel Volk O dolgovih Slovenskega stalnega gledališča Odgovor Predsedniku SSG! V zvezi s stališčem SSG, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku dne 19. julija 1997, želim pojasniti, da trditev o rednem plačevanju mesečnih najemnin ni resnična. Med družbo DOM in SSG je bila 1. aprila 1989 podpisana najemna pogodba, ki predvideva plačevanje simbolične mesečne najemnine v znesku 250.000 lir in povračilo živih stroškov (davščine in zavarovanje), ki bremenijo objekt. Medtem, ko je začelo SSG neredno plačevati najemnino v znesku 250.000 lir mesečno šele s 15.05.95, živi stroški pa niso bili doslej še nikoli poravnani. Na dan 21.12.96 je znašal globalni dolg SSG napram DOM-u lir 256.474.472, v katerem so vštete neplačane najemnine, zavarovalne police in redni davki, niso pa niti še vštete izredne davščine. Predsedmnik Upr. Sveta Družbe DOM Darko Košuta GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival operete - Gledališče Verdi Danes, 31. t. m., ob 20.30 opereta »V deželi zvončkov« po zamisli Carla Lombarda. Glasba Virgilio Ranzato, režija in koreografija Roberto Croce. Nastopajo orkester gledališča Verdi pod vodstvom Guerrina Gruberja, zbor pod vodstvom Franca Monega in baletni ansambel. Ponovitvi v soboto, 2. avgusta ob 20.30 in v nedeljo, 3. avgusta ob 18. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, umik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za opereti »V deželi zvončkov« in »Milonga Boulevard« (7., 8., 9., 10.8.). Dvorana Tripcovich: v torek, 5. avgusta, ob 21. uri nastop Ensemble Triestango. Avditorij Muzeja Revoltella: danes, 31. t.m., bodo predvajali naslednje kratkometražne filme: Salome, Danza serpentina, Bal d’en-fants, Le reve d’un maitre du ballet, The dancing pig, His musical career. Glasbena spremljava s triom: G. Mayer (kontrabas), A. Cemecca (violončelo) in M. Ginaldi (flavta). V ponedeljek, 4. avgusta., ob 21. uri »L’amo-re 6 un tango« - tango v italijanski popevki. Miramarski grad - Luči in zvoki V ponedeljek, 4. avgusta, ob 21.00 in ob 22.15 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V nedeljo, 10. avgusta premiera filma Antonia Avatija »Ti amo Maria«. Triestate Kino: v nedeljo, 3. avgusta, ob 21.-30 bodo predvajali film »La carica del 101«. V ponedeljek, 4. avgusta, ob 21.30 pa bo na vrsti »Dragonheart«. SESUAN Poletje v Sesljanu Danes, 31. t.m., ob 21.15 predvajanje filma »II professore matto«, režija Tom Shadyac, nastopata Eddie Murphy in James Cobum. ZGONIK Poletni večeri v zgoniski občini Danes, 31. t. m., ob 21. uri bo pri Peterlinovih (Zgonik St. 6) na sporedu »Filomena Martura-no« E. de Filippa. Režija Mario Uršič. Nasto- | pata Miranda Caharija in Livij Bogateč. ŽTEVERJAN Gostilna Dvor Danes, 31. t. m., ob 21. uri predstava v beneškem narečju »Buogi možje«. VIDEM Gledališče San Giorgio: danes, 31. t. m., ob 21. uri »Trilogia del balarino« v izvedbi gl0" daliSCa L’Impasto. Dvorišče Palače Morpurgo: danes, 31. t. m., ob 21.30 »Nel cuore di Elvira« v izvedbi As-sociazione Beat 72. Trg Matteotti: v soboto, 2. avgusta, obžl.D koncert Filharmoničnega orkestra iz Vidro3 pod vodstvom Antona Nanuta. Nastopali bodo: Annamaria DelVOste (sopran), Ondina Altran (mezzsopran), Massimiliano Fichera (bariton) in Alessandro Švab (bas). RAZNE PRIREDITVE __________KOROŠKA____________ DOBRLA VAS Samostan: v nedeljo, 3.8., ob 20.30 gorenjski veCer z ansamblom Gašperji. MARIJA NA ZIUI Farna cerkev: v soboto, 9.8., ob 20. uri kon- cert Donskih kozakov - sakralne pesmi ruske pravoslavne Cerkve in ruske narodne. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v nedeljo. 10.8., ob 18-uri gledališka predstava »Divji lovec«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Grad Sv. Justa - Triestate 97 Danes, 31. t. m., bo ob 21. uri veCer operetnih arij s Trieste Operetta Triom. ZGONIK Poletni večeri v zgoniski občini V soboto, 6. avgusta, ob 21. uri bo pri Petelinovih v Zgoniku, v organizaciji KD RdeCa zvezda in pod pokroviteljstvom občine Zgonik, nastopila glasbena skupina Evasion z jazz klasiko in tangom. V sredo, 20. avgusta bosta v RepniCu - pri Stubljevih na St. 11 nastopila violinist Alessandro Simonetto in harmonikaS Roberto Da-ris s ciganskimi melodijami in ritmi. V soboto, 2. avgusta, ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Campori. V sredo, 13. avgusta, ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. ___________SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran Jutri, 1 avgusta bo ob 21. uri na Manziiolije-vem trgu nastopil Marko Brecelj. PORTOROŽ Park pred starim Hotelom Palače Danes, 31. t. m., ob 20. uri koncert »Poletne miniature«. Folkest - Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, Sottoportico Comune »Al Piccolo bar« bo jutri, 1. avgusta, nastopil F. Lo Ca-scio Trio. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 31. t. m., ob 21.15 »Carmen« G. Bize-ta. Dirigent David Gimenez. Jutri, 1. avgusta, t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. Portoroška ploščad V nedeljo, 3. avgusta, ob 20. uri Istrski veCer z Istrskimi mužikanti. Vstop prost. PIRAN Križni hodnik Jutri, 1. avgusta, ob 21. uri bo na Piranski glasbenih večerih nastopil violinist Šteto Milenkovič ob klavirski spremljavi LidO Cainazzo. Na programu Tartini, Možat • Beethoven, Paganini in Sarasate. MM——MB FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SLOVENIJA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Umik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13,15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Danes, 31. t.m., ob 11. uri vodeni obisk razstave z dr. Lorenzem Michellijem. Prihodnji vodeni obisk bo v nedeljo, 3. avgusta, ob 22. uri. Galerija Cartesius: se danes, 31. t m. je na ogled razstava Graziana Romia. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. REPEN Galerija Kraške hiše: Se v nedeljo, 3.8. bo odprta razstava Marjana Miklavca in Janka Kastelica; na ogled: 11-12.30,15-17. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25): razstavlja Herman KosiC. PIRAN b Galerija Meduza 2: v soboto, 2. avgusta. 0 21. uri otvoritev razstave akademskeg slikarja Narcisa Kantardžiča. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstav-1 »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikars 1 del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka- ___________KOROŠKA CELOVEC Kavarna Kamer: odprta je razstava Tati Jenko. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9- if'^_ ogled razstava »Dve stoletij umetnosti na roškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU o. K + K center: do 31.10. bosta na ogled et^k_ loška in zgodovinsko-socialna razstava » vi lov v Karavankah« in pa razstava sli risb Antona Repnika. BOROVLJE d Boroveljski grad: do 26.10. je na og Deželna razstava ’97. Nekdanja Posojilnica (Postgasse 4): do - ^ je na ogled razstava »Kultura-Delavstvo rodnost - Borovlje 1848 do danes«. RAI 3 slovenski program 1 RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 $T Slovenija 1 fr* Slovenija 2 td RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00,^8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Parola di ladro (kom., It. ’56, r. Nanni Loy, i. G. Ferzetti, Abbe Lane, Andrea Checchi) Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja-nira Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: cafe Express (kom., It. '80, r„ Nanni Loy, i. Nino Manfredi, Vittorio Caprioli) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Fen;acini), vmes nan. Pika Nogavička, risanke Batman in nan. Boy meets vvorld Dnevnik Komični filmi Nan.: Se bojiš teme?, 18.50 Velika dolina (. B. Stanwyck) Vreme, dnevnik, Šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Va ora in onda (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualna oddaja: Passag-gio a Nord-Ovest - Potovanje po Indiji (vodi Alberto Angela, 3. del) Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: Tempo, 0.55 Filozofija Aktualno: Pane al pane Nad.: La traidora Variete za najmlajse Nan.: Lassie Rubrika o medicini Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara, 11.45 dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Salute, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Nan.: VVolf, policaj v Berlinu 17.15 dnevnik flash Nan.: Bonanza, 18.10 vreme Dnevnik in Šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Večerni dnevnik Film: La grande corsa (kom., ZDA ’66, L.J. Lem-mon, T. Curtis) . Dnevnik Aktualno: Zvezde meseca, 0.10 V Parlamentu Pifline Dokumenti RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Geo magazine Film: Gli avventurieri (vestem, ZDA ’39) Tempo Novecento, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato) Dnevnik Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 Nan.: Man with a camera Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Športno popoldne: moto-navtika, avtomobilizem, kolesarstvo Dok.: Geo magazine Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, deželne vesti Variete: Un gioco a... Nan.: Friends TV fdm: Ricordi perico-losi (dram., ZDA '94, i. L. Taylor Young) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret Variete: Italians Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Nad.: Lasciari amare TV film: Tempo del ri-cordo (dram., ’95) Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg 4 Chi mi ha visto estate Nad.: Sentieri - Steze Film: Ischia, operazione amore (kom., It. '65) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi). Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo Film: Vieni avanti creti-no (kom.. It. '82, i. Lino Banfi, R. Dell’ Ahate Pregled tiska Film: Parigro čara CANALE 5 Na prvi strani, vreme Nan.: VVonder VVoman, 10.00 La donna bionica, 11.00 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5- Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful TV film: Ali’ improvviso una sconosciuta (thriller, Kan. 1995, i. Polly Dea-per, James McCaffrey) Nan.: Sisters (i. Swoosie Kurtz) Nan.: Komisar Scali -Proti vetru (i. Michael Čhiklis, 1. del) Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere? (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Film: Sol levante (krim., ZDA ’93, i. Sean Con-nery, Wesl'ey Spines, Harvey Keitel) Dnevnik Rollercoaster (krim., ZDA ’77, i. G. Segal, H. Fonda), vmes (0.30) nočni dnevnik Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Mc Gyver Film: Ho fregato 1’ FBI (kom., ZDA ’95) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Happy Days Variete za najmlajse: Ciao Ciao tutti al mare in risanke* Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules (i. Kevin Sorbo, T. Hill) Variete za najmljaše, 17.25 Giovani intrapren-denti Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Baywatch Glasba: Karaoke Odprti studio Nap.: Renegade (i. L. La-mas, B. Richmond) Nan.: American Gothic -Obračun (i. Gary Cole, S. Paulson, L. Black) Fatti e misfatti Italija 1 Spor) Nan.: Star Trek, 3.00 Ba-retta # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki.in odmevi 3 Nad.: Amando J Joana Informacije v nemščini 3 Non siamo mica aroerica-ni ^ Film: Rose rosse per una squillo 0 MONTECARLO Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Te*den§ki izbor: nan. Ho-ganova druščina (ZDA, 2. epizoda), 11.10 nad.: Cadfael (VB, i. sir Derek Jacobi, Sean Pertwee) Dokumentarna nad.: Rojen med divjimi žival-. mi (Fr., 9. del) * Poročila TV igrica: Kolo sreče Videostrani Novice iz sveta razvedrila TV Prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Quasi- modove Čarobne dogo- divščine (Francija, 15. del), 17.35 Tom in Jerry Nad.: Ljubezen boji (VB, 8. epizoda) Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri, 19.15 Risatjka TV Dnevnik, vreme, šport Tednik Drama: V ogenj (T. Mar- chant, VB, i. Donald Mc-Cann, Sue Johnston) Odmevi, vreme Šport Poletna noc. Nad.: Pacific Drive (Avstral., 3. epizoda) Nanizanka: Sestre (ZDA, i. Svvoozie Kurtz, 7. epizoda) Tednik Videoring . Videostrani - 0.03 Teletekst-TV Slovenija Euronevvs Tedenski izbor: Poletna noč. Nad.: Pacific Drive (Avstralija, 2. epizoda) Nanizanka: Sestre (ZDA, 6. epizoda) Nogomet Filmski triki Dokumentarni magazin: Skrb za zemljo (VB, 12.) Dnevnik, vreme Šport Film: Alas de mariposa (Španija, r. -Juanma Bajo Ulloa, i. Silvia Munt, Fernando Valverde, Su-sana Garcia) Včeraj, danes, jutri /Ne/znani oder Koncert orkestra Slofen-ske filharmonije : 'Simfonija št. 7 (Schubert) Koncert simfoničnega orkestra Akademije.za glasbo (2. del) Koper 19.30, 22.30,1.20 Dnev- nik, 19.50 Šport Professione pericolo Nan.: Ironside Film: L’ uomo' ombra (krim., ZDA ’34, i. W. Povvell, Myma Loy) Nan.: Booker Variete: Poletni Zap zap Film: Cyborg Terminator 3 (fant., ZDA ’95) Film: Memphis (dram.. ZDA’91) Euronevvs Film: Pariji slave (Fr., vojni, 1964, i. Curd Jurgens, M. Ronet) Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet, 20.00 Risanke: Super Book Potovanje z internetom (avtor Sergij Premsu) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare "Dokumentarna oddaja Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Milje in vozli Zabavno glasbena oddaja: Karaoke TV dnevnik: Vsedanes, vreme Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, Šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21,05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Planinske informacije; ,9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20!00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Italijanska glasba: Pizza Connection; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 1Ž.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.0-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večer Oskarjev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single;14.50.Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30'Otroški kotiček; 8.50 Glasba za'vse okuse;-9.30 Izbrani listi, nato New Age; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Ptičja pesem (A. De Mello, r. M. Peterlin, 9. del); 12.00 Sestanek ob 12-ih, nato Slov, glasba;'12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na barko kliče strel, nato Potpuri; 15.15 Jazz - to sem jaz; 16.00 Made in En-gland; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: G, Bizef; 18.00 Zadnje Aleksandrinke; 18.40 Made in ltaly; 19.20'Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10,-17.10 Poročila v slov. j 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Priimki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, £ax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG | 2 Cebtek, 31. julija 1997 z- ZMERNO topla hladna SREDIŠČE SaIEJ^E JASNO OBLAČNO OBLACNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 O O 6^6 IS/ iSSS lil i 55^ 5 X \ C A r * x 1 r — . . o i Nad zahodno Evropo je Šibko območje visokega zračnega pritiska, nad severnim Atlantikom in južno Skandinavijo pa ciklonsko območje! Hladna fronta nad srednjo Evropo in Alpami. S severo- „ zahodnimi vetrovi bo dotekal k nam topel in suh zrak. c ^ c 1000 ^ io'rX 6 •6- MSSL2 ST?5^„HOkM HELSINKI 15/19 1020 S' A ;v- K0BENHAVI) ■ . 10/22° — LIZBONA 19/31 .o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DUBLIN o' - -LONDONo ^MSTERoDAM BERLIN g/23 VArsAVA ,4/24 A °16/3R0Z Sy. DUNAJ 11/2^ 'mmčmBI \ ^ ženeva 14/28 uubuana iy“ ^ ^ .=06,.D ,.m / 0 23/30 , 1^ 1'X SPLIT-/- OSOFIJA 16/30 MADRID 20/35 ■ >^4 ?Sn^BIM ^^KOPJEo /-N. ' 1*0 CELOVEC O 12/27 ° Q 11/24 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 13/27 CEOAD—«^. O 23/26 O KRANJ OVIDEM o 17/30 ;.——,N. GORICA 16/29 , ■gH* POSTOJNA O 13/27 TRSfX-v dl-H K0Č%E 16/29 PORTOROŽ W -X o ° 17/3^/—»- ^RNOMEU UMAG ^--------- REKA ^ ^ 5rec -ažin 0PAT'o^ 017/29 o / Sa GORICA 22/27 O M. SOBOTA 0!4/28 UUBUANA 15/28 N. MESTO 14/29 O Precej jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, naj-visje dnevne od 25 do 30 stopinj C. Sosednje pokrajine: Prevladovalo bo sončno vreme. . V ENE ,ATENE^25/33 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.31. Dolžina dneva 14.39. PLIMOVANJE Danes: ob 2.55 najnižje -50 cm, ob 9.37 najvišje 26 cm, ob 14.49 najnižje -11 cm, ob 20.35 najvišje 41 cm. Jutri: ob 3.39 najnižje -59 cm, ob 10.08 najvišje 32 cm, ob 15.30 najnižje -14 cm, ob 21.12 najvišje 43 cm. BI0PR0GN0ZA Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno, le po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............26 1000 m............21 1500 m......ft.....16 °C 2000 m.........’..11 2500 m ............8 2864 m.............5 JUTRI gj m ? GRADEC M. SOBOTA o 16/21 UMAG ° OPATIJA POREČ PAZ,N O °UUBUANA 12/13 N. MESTO ° - KOČEVJE o V^RNOMEU, REKA ,9/28 V petek bo na Primorskem razmeroma, sončno s posameznimi nevihtami, drugod pa spremenljivo do pretežno oblaCno s krajevnimi plohami in nevihtami. Hladneje bo. V soboto se bo vreme postopno spet izboljšalo. v - . J L j v \ / B Neurje v Fort Collinsu je terjalo pet življenj . FORT mu.IN,S - Pet mrtvih in veC sto brezdomcev poleg ogromne gmotne škode je tragičen obračun nenadnega poletnega neurja v koloradskem Fort Collinsu. Guverner Roy Ro-mer ni uspel skriti svojega presenečenja, da je do tako hudega obračuna prišlo na tako omejenem območju. Nad Fort Collinsom se je utrgal oblak, tako da rečica, ki teče skozi mesto ni uspela sprejeti vse vode in je narasla do take mere, da je popolnoma uničila naselje bivalnih prikolic, odnašala avtomobile in celo iztirila vlak. (Telefoto AP) Festival mladih na Kubi v znamenju Che Guevare Naprava proti smrčanju NEW YORK - Milijoni smrčačev se bodo lahko svoje težave znebili s pomočjo nove ameriške tehnologije, ki jo je že potrdila nacionalna Uprava za prehrano in zdravila (Food and Drug Administration). Poseg bo bajal le pol ure, med njim pa bodo z majhno iglo, ki bo povezana z generatorjem, prebodli površino jezika, grla ah mehkega neba, ter z dokaj nizko temperaturo uničili majhno območje nobanje-ga tkiva, ki zavba prehod zraka. Kar eden od sedmih Američanov smrči, pri nekaterih pa: smrčanje ogroža celo njihovo zdravje, Se posebej velikemu tveganju so izpostavljeni starejši ljudje, zlasti moški. (STA/AP) Princ Charles se še ne bo poročil LONDON - Britanski prestolonaslednik princ Charles se za zdaj ne namerava poročiti z dolgoletno prijateljico Camillo Parker, piše londonski dnevnik Ex-press, sklicujoč se na vbe V Buckinghamski palači. Charles in Camilla se seveda ljubita, vendar pa ne želita storiti ničesar, kar bi lahko prineslo škodo monarhiji in povzročilo ustavno krizo. Vendar pa je neki neimenovani visoki predstavnik Buckinghamske palače, na katerega se sklicuje Express, dejal, da poroka dolgoročno ni izključena.Princ Charles se zadnje čase pogosto pojavlja v javnosti s Camillo, ki pa jo številni Britanci še vedno obtožujejo za Charlesovo ločitev z Diano. (STA/Tanjug) HAVANA - Kubanski predsednik Fidel Casbo je v Havani pozdravil na tisoče mladih z vsega sveta, ki so prišli na 14. svetovni festival mladih in študentov. Med udeleženci je tudi 700 ameriških predstavnikov, ki so s prihodom kršili prepoved potovanja na Kubo. Casbo, oblečen v badicio-nalno olivno zeleno uniformo, udeležencev ni nagovoril, ampak jim je mahal z balkona nasproti stopnišča havanske univerze, kjer so Silvio Rodriguez in drugi pevci kubanske etno glasbe zabavali množico. Uradna kubanska množična občila so poročala, da se festivala udeležuje več kot 8000 mladih iz 117 držav. Na otvoritveni slovesnosti v začetku tega tedna so se zibali v ritmu glasbe, mahali Z belimi zastavami festivala, redeče-belo-mo- drimi kubanskimi zastavami in ogromnimi redečimi prapori, ki so nosili lik nekdanjega revolucionarja Che Guevare, ki mu je festival posvečen, f STA/AP)