251». številka. Ljubljana, v soboto 10. novembra. XXI. leto, 1888.
«J1! NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer« izimSi nedelje in praznike, ter velja po po Sti prcjeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.,?jza jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa ae
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeder krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t. j. vse administrativne stvari.
V |jjnR>ljusi! 10. novembra.
Takoj, ko je bil imenovan grof Schonborn ministrom, se je jelo razlegati po nemških listih, da se bodo sedaj vrste levice bolj vkupe stisnile, da bode zginila dosedanja razcepljenost, ki je povod, da se upa Taaffe največje nasprotnike nemškega liberalizma klicati v ministarstvo. To govoričenje tudi ni bilo prazno. Ko so prišli nemški poslanci na Dunaj, bilo je prvo njih delo posvetovanje, kako bi mogli začeti zopet složno postopati, kako bi se zopet osnovala nekedanja združena levica Govorilo se je, da se bode osnoval izvrševalni odbor, ki bode vodil delovanje vseh klubov levice. Ta posvetovanja neso ostala brez uspeha. Eksekutivni odbor se ni osnoval, a doseglo se je nekaj druzega, kar je za levico še več vredno.
Zjedinila sta se avstro-nemški in nemški klub. Sedaj je že novemu klubu pristopilo 112 poslancev, nekaj jih pa Še pristopi. Ta klub je torej najštevilnejši v celi zbornici. Pa ne le po številu, tudi v druzib ozirih ta klub prekaša druge. V njem je tudi največ izurjenih parlamentarcev, ki bodo znali dobro porabiti politični položaj. Zaradi tega to zje-dinjenj« ne bodo ostalo brez posledic v našem par-mentarnem življenji. Novi klub bode pa skušal še druge klube pritegniti k sebi. Člani nemško-narodne zveze še sicer neso pristopili novemu klubu, toda ne ve se, kako dolgo se bodo še obotavljali. Res, da to frakcijo loči od ostale levice protisemitsko mišljenje, a hkratu jo pa na njo veže nasprotstvo do Slovanov. Će bi se tudi ta zveza ne stopila z ostalo levico, vsekako se bode pa ž njo osnovala tesna zveza. Pa še nekam drugam bode levica obračala poglede svoje. Na Coroniuijev klub. Poskusila bode ž njim napraviti tesno zvezo. V tem klubu sede tudi možje, katerih rauogi po svojih nazorih se bolj približujejo levici nego desnici.
Glavna stvar je pa, da se je posrečilo zjedi-njenemu klubu sestaviti skupen program. To delo seveda ni bilo baš Herkulovo, kajti oba kluba sta se v svojih nazorih in načelih strinjala , samo da so Chlumeekv in tovariši bili bolj za zmerno, Weitloff in drugovi pa za energično, brezozirno po-Btopanje. O tem programu  nečemo dosti govoriti,
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
„Teden dobro začenja!" Tako so si menda mislili pretekli ponedeljek „turnarčki" Ljubljanski. Imeli so vsi otekle lase. Zakaj bi jih tudi ne imeli? Pri „Friihscboppen" v kazini bilo je toliko piva, klobasic in žemelj zastonj, da je vsakdo lahko pozabil na „ telečjo glavo", katere „die deutsch-gesinnten Fleischhauerfrauen" neso hotele žrtvovati. In to je bilo dobro! Turnarčki so bili itak že „kebrasti", kaj bi še le bilo, ko bi bili dobili povrhu še telečjo glavo? Na novem strelišči igrali so „ringa, ringa raja", „eins, zwei, drei po-fošken" in ker take igre prizadevajo veliko napora, klicali so vse pomočnike na pomoč, osobito pa se jim je v srce ukradel sv. Ulrih, ki je bil toli oziren, da je blagovoljno vsprejeraal vse take prošnje.
V nedeljo ni bilo nobene druge nezgode, kajti dr. Schafterja govor niti nezgoda ni. Al les bchon da ge\veaen. Torej „Schwamm driiber!" Borza na Duuaji ostala je popolnoma mirna, isto tako tudi turnarčki iz Celja, Maribora, Gradca in Celovca, ko so Ljubljano imeli za seboj. Sedaj bodo doma bra
vsaj vse torke njegove, kakor jih bodo razumevali levičarji sami, že dovolj poznamo iz praktičnega življenja. V lepih besedah je zavito sovraštvo do slovanstva, spojeno z nemškim lažiliberalizmom.
Mi ne mislimo, da bi se levičarjem vsled boljše organizacije posrečilo dobiti v zbornici ve čino in vreči sedanjo vlado. Grof Taaffe se bode že znal ubraniti vsem tacim naskokom levičarske stranke, kakor se je dosedaj. Naj so mu še tako nemški liberalni listi propovedovali padec, vender se je dlje obdržal nego vsak njegovih prednikov, odkar imamo ustavo. A nekaj diuzega je, kar nam preti. Močna levica utegne zopet vlado nagibati, da se bolj obrne na levo stran. Saj ie Taaffe imel vedno navado, da se ni hotel identifikovati z desnico, ter je vedno omahoval semtertja. Gledal je vedno na to, da je kolikor malo se da nam dovolil. Mnogo neso Slovani dosegli, a bi še manj bili, da levica ni bila vedno le skušala vreči vlade in so torej desničarji  bili za vlado neizogibno potrebni.
Sedaj se je bati, da bode levica nastopila drugačni pot. Že v budgetnem odseku se levičarji nekako voljneji kažejo. Izjavili so, da ne bodo glasovali za dispozicijski zaklad, a baš ta izjava kaže, da bodo glasovali za ostale točke budgeta. In s tem bodo toliko dosegli, da bode vlada bolj zapeta proti nam, misleč si, saj se lahko opiramo tudi na levico. Povodom vojnega zakona že nemški listi jako prijazno za vlado pišejo. Njih glasila trdijo, da bi bila največja napaka, ko bi levica glasovala proti vojnemu zakonu, če tudi so že nedavno pretili, da bode levica baš pri vojnem zakonu se postavila preti Taaffeu, ker je poklical Schdnborna v ministarstvo. Vse to ima le namen pripraviti vlado, da se ne bi preveč ozirala na Slovane. Prvi uspeh je levica dosegla z volitvijo Chlumeckega prvim podpredsednikom državnega zbora.
Imenovanje moravskega namestnika se še vedno odlaša. Vlada se za nikogar ne more odločiti. Mi mislimo vender, da bi ne bilo tako težko dobiti moža, ki bi bil obema narodnostima jednako pravičen in bi bil vešč obeh deželnih jezikov. Nam se le dozdeva, da Taaffe čaka, da se pojasni sedanja situacija, da bode potem izbral namestnika, ki bode levici prijazen, če bode  videl, da mu levičarji ne
marbazovali, kako junaško so postopali, ko jim je vsa Ljubljana kazala hrbet, zamolčati pa tudi ne bodo mogli, da je vsa petindvajsetletnica bila neizmerno Žalostna, „cagovita", niti vredna toliko opic.
Brez vriska in piska pretekla je za zemljane neturnarčke nedelja in v ponedeljek smo še le čutili, kolika slast da je, ako človek ni turnar, še manj pa turnarček. Nihče ga ne pomiluje, nihče ga ne smeši, nihče ne ve, da je včeraj hotel praznovati petindvajsetletnico svojo, nihče mu zlobno ne poje pod nos:
„Vsac'mu ae pozni, Da turnatl no zna".
V torek šel sem se sprehajat v mestni „Log". Nasproti mi pride mlad lovec, vračajoč se že domov. Imel je ob strani privezanega nekaj tiču podobnega. „Kaj pa imate?" ga vprašam. „Jarebico !" bil je odgovor. „ Pojdite, pojdite 1 odvrnil sem mu, pogledavši tiča, to ni navadna, to je »gozdna jarebica" sicer pa že pred Štirimi dnevi ustreljena. Na barji kaj tacega ni. Torej kupujte v bodoče, ako že hočete koga varati, vsaj take tiče, ki so bili še le pred 24 urami ustreljeni".
Lovec z Jarebico" ni rekel ni bev ne mev, odšel je domov in žel izvestno veliko slavo, jaz pa
bodo vedno nasprotovali, drugače bode pa izbral katerega desničarja.
Kaj je pa storiti desnici v sedanjem položaji ? Gledati mora, da se kolikor možno okrepča. Levico mora vzeti v vzgled in vrste desnice morajo se tesneje skleniti. Z drugimi besedami, treba je, da sestavi vender jedenkrat skupen program.
O tem se je mnogo govorilo in pisalo po letu, a sedaj je vse tiho. Morda mislijo naši državni poslanci, da se taka vprašanja imajo pretresavati le ob počitnicah državnega zbora. Baš zjedinjenje levice mora desničarje k temu spodbujati. Vsled imenovanja Schbnborna se ne smejo preveč zanašati na naklonjenost vlade. Vedeti morajo, da 3e bode nanje ozirala le tedaj, če bodo jedini, krepki in energični, drugače se bodo pa morali zadovoljiti s kavalirskimi obljubami, katere se ne smejo previsoko ceniti.
Friderik plemeniti in njegovi zdravniki.
Takov je naslov knjižice, katero je spisal Sir Morell Mackenzie kot odgovor na brošuro nemških zdravnikov :   „Bolezen cesarja Friderika III.11
Priznavati moram, da sem težko pričakoval in z mano gotovo mnogi drugi Mackenzie-jevo knjigo. Napadi Friderikovih zdravnikov na Mackenzie-ja, ki je do zadnjega zdihljeja visokega bolnika užival polno zaupanje njegovo, so bili tako silni, da so ne samo zdravniški, ampak vsi omikani krogi radovedni bili na odgovor priljubljenega zdravnika cesarjevega. Istina je, da bi slava Mackenzie-jeva morala zato-niti v zgodovini slavnih zdravnikov, a ne samo to, ljubitelji plemenitega cesarja in vsi, kateri imajo sočutje z nesrečnim, bi proklinjali ime Maekenziejevo, ko bi polovica tega bilo resnično, ker nemški učenjaki v svoji knjigi o Mackenzieji trdijo Zatorej nam je dobro došla ta knjiga; ne pa Friderikovim nemškim zdravnikom in sedanji nemški vladi, katera je nemški prevod njen, ko je komaj bil dotiskan, konfiskovala. Založnik prevoda je dosegel po sodniški poti, da je smela knjiga na dan. In zdaj imamo to knjigo pred seboj. Zanimiva je od prve do zadnje strani, a ne samo za zdravnike, ampak tudi za zgodovinarje in radovedue poznavatelje človeških značajev; iz nje  povzame življenje cesarja
sem šel dalje in tam gori blizu Radovljice naletel na poslanca slovenskega, prav odločno trdečega, da je prava dobrota, da se odpravi gimnazija v Kranj i), kajti „ s o ein „Schnackerl-Gimnasium" itak ni življenja vreden". Nemilo so me-zadele besede te in popolnoma strinjal som se z odličnim gospodom, ki je dejal: „Ne umejera, zakaj gospod poslanec javno vse drugače govori, vse drugače pa zasobno".
Jaz tega tudi ne umejem, kakor sploh ne umejem naših poslancev politike. Zelo naravno je, da jednemu mej njimi postaje suknja vedno krajša, čim bliže je Dunaju, vse druge prefriganosti pa so mi sedemkrat „zapečačeua" knjiga. Vsekako mora posel poslanca biti hud ; mučenik, mnogokrat mora proti sebi samemu tako kruto postopati, kakor slavni Origines, in to ni — šala!
Zatorej pustimo nesrečno politiko na stran in veselimo se sv. Martina na belem konji, ki uam bode krstil vino, pravo božjo kapljico, katere se bodo na njegov god in dan veselili vinogradniki po vseh hramih, kletih in zidanicah, iz katerih bodo v veselih družbah odmevale dovtipne vinske pesni, kjer se bodo čuli stiki:
Friderika od 20. maja 1887 do njegove smrti, vse zdravniške poskušnje pa tudi prepire mej zdravniki, o katerih so prinašali nemški časopisi toliko več ali manj zanesljivih poročil
Dan 21. maja 1887. je bil določen, da bi bil imel profesor Bergraann iz Berolina cesarjeviču Frideriku razparati grlo. Namen te operacije je bil, da bi se bolezen cesarjeva spoznala; ob jedne m bi se imelo iz grla izrezati, kar bi se našlo bolnega. Cesar je o tej nameravanej operaciji sodil tako: operacija bi bila prav za prav pozvedavna; ali če se je že začela, bi bilo negotovo, kje bi nehala." Cesar je še le pozneje od nekega svojih strežajev zvedel, kakošua operacija se je nameravala, in kako nevarna bi bila. Dne 18. maja dobi Morell Ma-ckenzie povabilo, da obišče cosarjeviča Friderika v Berolinu. On pride tja 20. maja. Preiskava je pokazala, da je imel cesarjeviČ na levej glasovnici v grlu za pol graha debel izrastek, kateri je bil uzrok njegove bolezni, njegove hripavosti. Ta iz rastek in morda še kaj druzega so hoteli nemški zdravniki iz cesarjevičevega grla izrezati od vzuuaj, a Mackenzie je trdil, da se da isto doseči z nenevarno operacijo skozi usta, da operacija Bergman -nova ne bi bila opravičena, dokler ni dokazano, da je izrastek rakav in dokler se ne poskusi iztrebiti ga skozi usta. Nobeden nemških zdravnikov na to ni ugovarjal. Mackenzie nagovori profesorja Ger-hardta, naj poskusi izrastek iztrebiti skozi usta. ali on odkloni, na to nagovori profesorja Tobolda, a ta mu odgovori: ich operire nicht mehr. Ko je Mackenzie iz tega razvidel, da se nobeden neče lotiti te operacije, se je loti on. V istini se mu posreči izrezati košček izrastka, kateri se izroči prof. Virchow-u, svetovnozuanemu anatomu, da izreče svoje mnenje o značaji izrastka. Znano je, da je Virchovv zanikal, da je izrastek rakav.
Faktum, da se je Mackenzie-ju posrečilo odrezati nekoliko izrastka po nenevarnem potu, kar se je nemškim zdravnikom nemogoče zdelo, je avtoriteto nemških operaterjev močno pretresel in vzbudil v njih grdo nevošljivost in zavidnost, od tega trenotka neso prepiri mej Mackenzijem na jedni, mej Bergmannom in Gerhardtom na drugi strani do Friderikove smrti več pojenjali.
Kar se tiče operacije, katero je nameraval Bergmaun in Gerhardt, je tako nevarna, da sta dosle znana samo 2 slučaja mej 22, v katerih se je posrečila. Še manjša pa je verjetnost povoljnega uspeha, ako se nekaj grla (jabolka) izreže. Ako bi bil izrastek Friderikov rakav, bi se to bilo moralo storiti.
Tacih operacij je dosle znanih 35, a ozdravil se je jeden sam bolnik. Mackenzie je torej sklepal tako le: ako cesarjevičev izrastek ni rak, potem bi bila neodpustljiva napaka izvršiti informativno operacijo, za katero umre vsak deseti operiranec, neodpustljiva tem bolj, ker zamore tak izrastek iz grla izrezati izvežbana in skušena roka po popolnoma nenevarni poti skozi usta. Ako je pa izrastek rak in bi se moralo izrezati nekoliko grla, potem je verjetnost povoljnega uspeha kakor 2 8: 100, to je: izmej 100 tako operiranih ozdravijo komaj trije.
„Blažena jo tista ura, Kad se peče mastna pura"
m se bode potem zavriskajoč nadaljevalo :
„Kadar pa dojde sv. Martin, On ga.bo kratil, da bode vin"1.
„Kume moj dragi, sad se napij, Ješće ga ne ho, sad si ga užlj !"
naposled pa „žlahtna vinska kapljica apostrofovala:
„Oj vinček, koj, koj ! Bod' dober z menoj! Nikar me ne vrzi Pod mizo nocoj!"
A ne samo v vinogradih, tudi po vaseh in mestih praznoval se bode sv. Martin in marsikatera nadobudna gos in goska bode na ta dan izgubila mlado življenje svoje.
Sv. Martin je nekak narodni praznik in pri tacih prilikah je Slovenec rad dobrj volje, zlasti ako še kdo v družbi ali pa v hiši na Martinovo praznuje svoj imendan. Ker se slovenskih listkarjev starosta, dični g. Davorin Trstenjak na ta dan tudi spominja svojega patrona, častitam mu najtopleje iz daljine in želim vsaj še toliko let, kolikor so jih Vicko, Dragan, Vitomar, Epiharmos n   On sam v kupe doživeli! s.£3
Ta argumentacija Mackenzie-jeva je podrla namene Berolinskih zdravnikov iu morda podaljšala za 13 mesecev življenje visokega bolnika. Da pa nemški zdravniki neso tudi iz prva imeli izrastek za raka, je razvidno iz tega, ker je profesor Gerhardt poslal cesarjeviča v Ems, potem ko mu je 13krat zaporedoma skušal izžgati izrastek z električno žico — brez uspeha. To nedoslednost Ger-hardtovo je zapazil cesarjeviČ sam, češ, kaj, mi bodo pomagale kopeli v Emsu, če imam raka!
Mackenzie-jevi uspehi so izpodrinili Gerhardta in Bergmauna iz cesarjevičevega zaupanja, Mackenzie pa ni smel več zapustiti ga. On je omenjeni izrastek izrezaval še dvakrat s takim uspehom, da je cesarjeviČ na otoku Wight imel zopet zdrav glas.
Omeniti mi je tu očitanja Gerhardtovega, da je nekoč Mackenzie odrezal nekaj iz desne zdrave glasovnice. Mackenzie temu oporeka trdeč, da je Gerhardt rudečo pego na desni glasovnici, ki je že poprej bila videti, imel za narejeno rano. Z veliko emfazo in še večo škodoželjnostjo je Gerhardt svojim tovarišem to pripovedoval in pozneje v javnosti obravnaval, hoteč sramotiti angleškega larvngologa. Drugi dan po tem dozdevnem dogodku je hotel Gerhardt že opaziti, kako iz rane rasejo novi izrastki. Se ve, da teh ni bilo ne tedaj ne pozneje, ko je cesarjeviČ bil na Angleškem. Smilijo se mi ti nemški učenjaki, ko čitam, kako neusmiljeno jih pretepa Mackenzie s svojo logično šibo.
Cesarjeviču ni namenila osoda dolgo uživati zdravja. Že v Toblachu mu je začelo v grlu ote-kati, zapustiti je moral ta iz njegove mladosti mu priljubljeni kraj. Šel je v Benetke in od oudot v San Remo. Oteklina se je širila, tako, da je postala nujna potreba v sapnik djati cev za dihanje. Operacijo je izvršil dr. Braman, Bergmannov asistent. Nemški listi so hvalisali njegovo spretnost, drugače pa sodi Mackenzie. Trdi, da ni prerezal sapnika v sredini, in da je utaknil vajn cev, kakeršna za ta slučaj ni bila pripravna ki mu je sapnik drgnila, tako, da je več tednov cesarjeviČ bljuval kri, dokler ni Mackenzie te cevi z drugo, pripravnejšo zamenjal. Brez narkoze si ni upal Braman operirati. Tako je bilo s cesarjevičem, ko pride vest iz Berolina o smrti njegovega očeta. Cesarjeviču ni bilo več oBtati v San Remu.
O njegovem življenji v San Remu, Berolinu in Potsdamu pripoveduje Mackenzie zanimive reči, katerih pa tu ne morem navajati. Jako zanimivo pa je, kar pripoveduje Mackenzie o spretnosti prof. Bergmana.
Ker je grlo in sapnik vedno bolj in bolj razpadal, treba je bilo večkrat spremeniti cevi. Nekoč je postala taka potreba. Mackenzie pošlje po Bergmana, da bi bil navzoč, ko bode on uložil novo cev. Bergman se pripelje, gre k cesarju, ki je pri oknu sedć pisal. Prosi ga, da se usede na stol pri oknu, vzame cev iz žepa, odstrani ono iz sapnika ter sune svojo v rano.  Ali cev ne gre v sapnik.   Z močjo zopet porine cev naprej,  a ta še ne gre v sapnik, ampak napravi si pot pred sapnikom. Cesarju začne zmanjkovati sape. Zdaj porine Bergman prst skozi rano v sapniku in zopet poskusi cev, katera pa ne gre v sapnik. V tej velikej obupnosti veli strežaju, da pokliče Bramana, ki je zvunaj grada v kočiji čakal, Braman pride in brez zadržka spravi cev v sapnik. Nasledek  te krute  procedure  je bil velik absces na vratu, katerij je cesarju delal mnogo muke, prouzročil dolgotrajni kašelj, ker se je gnoj v grlo izlival in ki se ni zacelil do smrti. Mackenzie pravi, da bi tega ne bil na dan spravil,  ko bi ne bil Bergman skrbel za to, da neso nemški časopisi pisali, da je ta dan Bergman cesarju rešil življenje. Cesar je britko tožil o nespretnosti Bergmanovi in Mackenzieja naprosil, naj se Bergmanu več ne do pusti na njem razkazovati svoje umetnosti.|
Preobširen bi bil ta spis, ko bi hotel navesti vse napake, katere očita Mackenz«e svojim nemškim kolegom. Tudi ni tukaj mesto, da bi navedel sodbe ranjcega cesarja o svojih nemških zdravnikih; vse-kako nam cesarjeve besede same v pravem svitu kažejo nemško temeljitost nekaterih njegovih zdravnikov.
Od kod so dobivali nemški časopisi svoja poročila o posameznostih v cesarjevih okoliščinah ? Mackenzie nam pripoveduje, kako je nekoč Bergman nekega dr. Fischerja, dopisnika v „Kolnisehe Zeitung" in gotovo tudi še druge časopise smeje in namuzanim obrazom iz sobe vrgel. Že drugi dan pa je imela „KdlniBche Zeituug" natisnjeno poročilo
o podrobnostih tega dne. To se je zgodilo kmalu potem, ko so vsi zdravniki izdali nekakov poziv na časopise, naj ne dražijo s poročili že itak krvavečih src cesarske obitelji.
Mnogo se je ugibalo, v koliko je morda pri zdravljenji ranjcega cesarja Friderika uplivala politika. O tem se iz Mackeuziejeve knjige nič ne izve; vidi se pa iz Mackenziejevega poročila, da je bil ranjki Friderik hlaga duša, človek, kakeršnega si moramo misliti in želeti na tako vzvišenem mestu, na katero je bil za premalo časa poklican.
Politični razgled.
UTotraitJe dežele.
V Ljubi i a n i 10. novembia.
Vzlic vsem uspehom sedanjega hrvatskog« bana vender ta raož ne bode več dolgo vladal Hrvatske. Na Dunaji ne odobravajo njegove politike, ker je ž njo prouzročil nezadovoljnost po vsej deželi Vnanja politika grofa Kalnokvja pa zahteva, da so zadovoljni vsi narodi v cesarstvu. Posebno je pa že z oztrom na orijentsko politiko želeti, da so Hrvatje zadovoljni. Nek Dunajski list, ki dobiva tudi informacije iz visocih krogov, je izvedel, da bodo Kuena-Hedervary-ja v kratkem zamenili s kakim Hrvatom. Najbrž bode naslednik njegov grof Dra-škovič, s katerim so se nekda že dogovarjali o tem.
Mi nikakor ne pripadamo tistim, ki so od novega naučnesa ministra ogerskega pričakovali, da se bode oziral na Slovane, Rumune in Nemce. Da je naklonjen neslovanskim narodnostim, ne bil bi ga poklical Tisza v ministerstvo. Da pa bode naravnost naglašal raznarodenje nemadjarskih na rodnostij, pa nesmo pričakovali. Proti deputaciji sedmograškega društva za širjenje madjarizacij e bo je izrazil, da bode z vso silo delal, da se utrdi madjarizem in razširi. S tem je dovolj jasno povedal, kaj da imajo Slovani in Rumuni od njega pričakovati. Nadaljeval bode svojega prednika delo.
I nanje <lržave.
Kralj srbski poklical je k sebi škofa Demi-trija iu Nakanorja, ki se upirata ločitvi kraljevega zakona Objavil jima je, da on zmatra to zadevo za konečno rešeno. Nadeja se, da bodo škofje priznali odločitev metropol'ta, načelnika srbske cerkve. Škofa baje hočeta dati ostavko in v posebni spomenici razložiti kralju svoje nasprotne nazore.
Car riiMkl pride nekda pomladi v Berolin, da pohodi nemškega cesarja, tako vsaj pišejo nemški listi. Tedaj se bo.leta morda kje sešla tudi car in cesar Fran Josip. Car je s prva nameraval ta mesec priti v Berolin, pa je opustil to misel, ker sedanji čas ni prav ugoden za razne sluvnosti iu ogledovanje vojaščine.
Italijanski zbornici sešli sta se danes. Finančni minister baje hoče odstopiti, ker se prav ne more sporazumeti z ostalimi ministri. Vojni in pomorski minister zahtevata mnogo milijonov za razne vojaške priprave, finančni minister pa s sedanjimi davki več shajati ne more. Nekateri priporočajo, da bi se mlinski davek zopet uvel, finančni minister Magliani je pa odločno proti temu. „Populo Romano" priporoča posebno vojno priklado na zemljiški davek. Pa tudi drugi listi poudarjajo, da bode treba povekšati stroške za vojsko, kajti Italiji preti nevarnost od zapada. „Esercito" celo piše, da je vojna s Francijo neizogibna.
Vladi francoske! bode revizija ustave na-pravljala še neprijetnostij. Morda bode Floquet še vesel, kadar senat to zadevo pokoplje. Odsek, ki pretresuje vladno predlogo, se nič kaj ne ozira na vladne želje. Skleni! je mej drugim s šestimi glasi proti štirim, da naj se skliče posebna konstituauta iedino v ta namen, da bode piv menila ustavo. Proti temu, kar radikalnejši elementi že dolgo zahtevajo je pa odločno vlada. Boulangerjeve agitacije napravile so razpor mej Orleanci. Grof Pariški podpira Boulangerja, nadejajoč se od njega pomoči; vojvoda Aumalski je pa odločen nasprotnik generala, ker mu ne zaupa. Vojvoda že skuša grofa Pariškega prepričati, da Boulanger dela zase. Saj je znano, da je porabil denar tajnih zakladov, ko je bil minister, da se je izdala knjiga : .Čast Orlean-cev", v kateri se črni orleanska rodbina. Grof Pariški pa vzlic temu misli, da treba ohraniti naklonjenost Boulangerjevo.
Nova pruska zbornica poslancev bode sestavljena iz 181 konservativcev (dosedaj 138), 67 svobodnih konservativcev (dosedaj 64), 87 narodnih liberalcev (dosedaj 72), 97 članov katoliškega centra (kakor dosedaj), 29 pristašev svobodomislne stranke (dosedaj 40), 15 Poljakov, 2 Dancev, 2 Welfov in 4 nobeni stranki pripadajočih liberalcev. Največ so torej pridobili narodni liberalci, največ je pa zgubila svobodomiselna stranka. Socijalni demokrati se neso udeleželi volitve, ker volilni red za deželne zbore zanje ni ugoden. V zbornici sedaj nobena stranka nema večine. Konservativci bodo z vlado najbrž o tem odločevali, da se bodo sedaj združili s katoliškim centrom, sedaj zopet z narodnimi liberalci. Odnošaji so blizu taki, kakor poprej.
£09*' Dalje v prilogi. r3M
Priloga ^Slovenskemu Naroda" §t. 259 10. novembra 1888.
Dopisi.
Iz Celovcn 8. novembra. (Cesarska in Einspielerjeva slavno st.) Že čez par ti ni j T namreč 14. novembra, imamo v Celovci, kakor smo že razglasili, dve imenitni slavnosti: popoludne je razkritje Einspielerjevega spomenika na pokopališči, zvečer pa slavljenje 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja. Obojna slavnost obeta postati prav lepii in za naše razmere velečastna. Iz Ljubljane zagotovila se nam je udeležba oddelka slav no znanih izvrstnih čitalničnih pevcev, ki bodo na grobu peli dve žalostinki in tudi zvečer sodelovali pri cesarski slavnosti. Za Korošce je tako izborno petje v slovenskem jeziku kuj ne navadnega in novega, zato upamo, da prihitijo k slavnosti rodoljubi iz vse dežele, kar je slovenske. Slavnostni govor pri cesarski slavnosti je prevzel g. Gregor E i n s p i e 1 e r. Velika dvorana v hiši katoliških pomočnikov bo lepo okrašena z zelenjem, cvetličjem in cesarskim kipom. Program je mnogovrsten. Odbor si prizadeva, kar more, da bi se 8lavnost posebno odlikovala. Še jedenkrat tedaj uljudno vabimo vse rodoljube koroške, pa tudi iz sosednih dežel, naj nas počastijo v obilnem številu!
Kako veselo se je nekaj časa sem začelo po slovenskem Koroškem gibati in kako se vse naudu-šuje za narodno stvar, bodi konečno še povedano, da se bodo mimo gori omenjenih slavnosti j, ki se imajo vršiti v Celovci, priredili na Koroškem v teku meseca še naslednji sbodi : Podružnica za Beljak in okolico, priredi v nedeljo dne 18. nov. pri Majarčku v Št. Lenartu pri sedmih studencih svoj redni letni občni zbor, istotako podružnica s v. Cirila in Metoda v Habru pri Medgorjah ravno na ta dan svoj prvi občni zbor v Martinčevi gostilnici. Dalje bodo imela podružnica sv. Cirila in Metoda zaPli-berk in okolico na 25. dan t. m. svoj drugi občni zbor v gostilnici g. Miklavca v Šmihelu in podružnica sv. Cirila in Metoda v Z i 1 j s k i Bistrici priredila bode tudi 25. nov. svoj letni občni zbor in ob jednem cesarjevo slavnost. — To gibanje prouzrokuje našim nasprot-protnikom že grozen strah, kajti jako teško gledajo koroški Nemci vse ono, kar je slovenskega. Mi pa se v svojem delovanji ne bodemo pustili motiti in bodemo kakor doslej postopali v korist našemu narodu tudi v pribodnjo, namreč z zjedinjenimi močmi. Na zdravje!
Iz ^IciiK&a 8. novembra. [Izv. dop.] Vsak kraj se ponaša s kako posebnostjo, zakaj bi se pa Mengeš s tem ne, da dopisi ne romajo precej po dogodku v Vaš cenjeni list, marveč vselej teden kasneje.   Čudno to, pa mora že tako biti.
Dne 28. oktobra imelo je Mengeško bralno društvo svoj redni občni zbor, kojega so se udje v dostojnem številu udeležili; akoravno so gospodje one stranke mislili, da pojde za duri spat. Neki jako tanek in zelo elastičen gospodin drznil se je celo izustiti opazko: „Jetzt sehe ich, dass alle Ka-pliins und Lehrer narret werden". Siromak pa v tem trenutku ni pomislil, da je sam največji revež, kajti dočim se tukajšni učitelj fprosto in po svoji volji giblje, mora bore gospodin plesati, kakor mu Mengeška višja gospoda gode po taktu našega gosp. župnika. Pa ti šment ti, si li zopet zašel do te častitljive osebe, radi koje ti je že vsled zadnjega dopisa debeloraestna, dolgojezična gospa Klepetulja napovedala boj na obstanek ali pa pogubo?
Nisi li že zadnjič napravil s tvojim resničnim dopisom cele revolucije, tako, da je višja in nižja Mengeška gospoda pred poštnim uradom in v poštnem uradu glave stikala, kakor ovce, kadar okolu njih pleše hudomušni brencelj ? Pa pusti to obrekljivo dejanje, ako se hočeš veseliti v nebesih. Kaj ti li ni znano, da oni, ki ljudi po »judovskih caj-tengah" obrekujejo, ne bodo videli nebeškega kralje stva? Bolje je tedaj, da se veselim v raji, nego bi se moral radi dveh debelih in jednega suhega pokoriti v peklu.
K stvari tedaj, o kateri sem se namenil pisati ! Po ppjaznem pozdravu na došle goste sledilo je tajnikovo jmročilo, iz katerega je razvidno, da ima društvo 54 udov. Društvo bilo je naročeno na 12 časopisov, na 3 lepoznaustvene proizvode ter bilo upisauo v družbo sv. Cirila in Metoda, družbo sv. Mohora, Glasbeno Matico in Matico Slovensko. Veselic imelo je društvo štiri, koje so se vse prav po hvalno vršile. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo 220 gld. 65 kr. dohod-
kov, troškov pa 127 gld. 35 kr., tedaj ima Čistega premoženja 93 gld. 30 kr.
Volitev uuvega vodstva je za društvo povolino izpahi, kajti imena mož so nam porok, da bodo obračali vso pozornost na obstanek tega prekorist-negu diuštva, ko;ega bi Mengeški gosp. poštar najraje zatrl. Odbor sestavljen je slede'e: predsednik mu je tukajšnji župan g<isp. lvuu Leveč, njegov namestnik gospod Luka Blejec, Učitelj v Trzinu, tajnik g. Hinko Pa ter nos t, učitelj v Mengši. blagajnik g. Anton Pezdir, posestnik v Mengši, pevovodja g. Anton J avoršek, nad učitelj v Mengši, odbornika g. Fran Zoreč, dacar v Mengši in gosp. Fian Huči gaj, posestnik na Dobeuem.
Da bi diušivo tudi v teku tega leta  tako 'z vrstno napredovalo, kakor je v miuolem, v to po-mozi Bog in sreča junaška !
Skrivni opazovalec. Iz Zagorja na \o( mu jsU eni 8. novembra. [Izv. dop.] Žalost nas je prešinila, ko je dne 4. t. m. z lece presrčuo se poslavljal priljubljeni naš župnik g. Damijan Pavlic od svojih ov-čic, k terim je b.l dvanajst let skrben in blag pa-slir. ČulO se je v cerkvi mnogo vzdihljajev in vsem nam je žal po obče spoštovanem gospodu. Prebivalcem dolenjske Kostanjevice čestitamo, da dobe taJbo izvrstnega dušnega pastirja.
Namesto odišlegu g. D. Pavlica dobi1 i smo kot naslednika njegovega g. Frana Groznikn, katerega smo Zagorci z veseljem in dostojno vsprejeli. Vsa fara je bila na nogah. Naši odličnjaki pričakali so ga na kolodvoru v St. Petru, kjer ga je nad-župan Matija Fatur v imenu vsega županstva z iskrenimi besedami pozdravil. Zagorje bilo je ob prihodu njegovem v prazničnej obleki in postavljenih )e bilo več savolokov. Pod prvini Blavolokom pozdravil je novodošlcga g. župnika g. učitelj s srč nimi besedami, potem pa učenka. J, Domiceljeva ter mu s primernimi besedami poklonila lep šopek cvetlic. Ko se je g. župnik zahvalil na tem vspre-jemu, razvrstil se je sprevod v cerkev, kjer je g. župnik blagoslovil svoje nove ovčice, mej katerimi naj bi mnogo let ostal.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi druzega iz Pulja nam poslanega članka „Slo v a n s t v o in njega n as p r o t n i k i", ki je bil naperjen proti židovstvu v obče. Današnja številka ima štiri strani priloge.
— (Nepotrjena konfiskacija.) Včeraj teden zaplenilo je državno pravdništvo naš list zaradi uvodnega članka „Revizija ustave v Srbiji." Tukajšnje c. kr. deželno kot tiskovno sodišče te konfiskacije ni potrdilo.
— (Z Dunaja) se javlja, da je minister vnanjih zadev, grof Kalnokv, že več dnij bolehal ker se je prehladih To prehlajenje ni brez pomena. Z druge strani se namreč zatrjuje, da bodo velike premembe v naši diplomaciji zadele tudi Kalnokvja, ki je odmeojen za veleposlanika v Berolin. Na njegovo mesto pa bi prišel odličen konservativen kavalir.
— (Dr. Josip vitez Tonkli) odpovedal se je deželnemu odborništvu; na njegovo mesto stopil je njegov dosedanji namestnik dr. Nikolaj Tonkli.
— (Odličnega gosta) imeli smo te dni v Ljubljani. Pisatelj Paul Melon, prijatelj znanemu slavistu Loisu Legeru, mudil se je tu dva dni, da se pouči v naših razmerah. Pred tem potoval je po Rusiji, Bolgariji in Srbiji ter je obiskal tudi Zagreb. Tekom bodočega leta namerava izdati posebno knjigo o Slovanih.
— (Slovensko gledališče) Prva oporeta v letošojej gledališnej dobi pela se bode, kakor naznanjajo glcdnlišui listi, v nedeljo dne 11 t. m. Opereta „Pot po nevesto" je že nekolikrat najiolnila deželno gledališče, ni dvoma tedaj, da bi tesnih čitalničnih prostorov ne. Pred opereto pred stavlja se salonska veseloigra „Kdor se poslednji smeje".
— (Matica Slovenska.) Društveni odbor dobil je v zadnjem času iz učiteljskih krogov (Gorice, Čatež in Cirknica) prošnje za podarenje založnih knjig in zemljevidov. Omenjenim in vsem drugim prosilcem, katerih se je še nadejati, bodi po tej poti povedano, da je Matica zemljevide vsled odboi ovega sklepa izročila v ta namen odboru „Na-
rodne Šole". Prosilci naj se blagovoli tedaj glede zemljevidov obračati do predsednistva omenjenega društva.
— (Obrtne strokovne šole v L j ubijan i) se prične 3. decembra. Upisavati se je možno od 26. novembra dalje vsako dopoludne od 9—12 uri. Učenci (učenke) naj se oglase s svojimi sturiši ali pa ž njihovimi namestniki v pisarni strokovnih lol (Vlrantova hiša, Zvezdarske ulice, I. nadstropje.) ter naj prineso seboj spričevalo o dovršeni ljudski šoli in dokaz, da so spolnih 14. l^to. Vnanjim učencem in učenkam je vodstvo pripravljeno dajati nasvetov za dobro in primemo stanovanje. — Kakor se nam poroča, se bode otvorenje obeli zavodov slovesno vršilo ter i i a bili jedna točka program;«, po katerem bode Ljubljansko mesto praznovalo 40letnict> vladanja Nj. velečanstva.
— ( P r e m e š če n j e.) Novo imenovani davčni višji nadzornik g. Fran Tavčar premeščen je iz Postojine v Novo mesto.
— (Za zgradbo novega gledišča) merili so včeraj prostor na cesarja Josipa trgu.
— (Poročil) se je te dni v Gorici g. Josip Pogačnik z gospodično Gabrijelo Jeghčevo.
— (Dopolnilne volitve v Zagrebu) bile so jako mlačne. Opozicija se ni udeležila, zatorej so vladni knndidutje prodrli, kakor se jim je ljubilo. Izvoljena sta Bothe in Ilondl. I/.mej nezavisnih meščanov glasovalo jih je samo 31, vse drugo bili so samo uradniki, častniki, učitelji, pen-zijonisti itd.
— (Vojaška novost.) Vojno ministerstvo je zaukazalo, da se ima bajonet na puško nasajati le v najredkejših slučajih, da se puška ne obrabi in poškoduje. Tudi straže ne bodo vi č imele bajoneta nasajenega. Danes imajo vojaki na straži že samo puško.
— (Izpred sodišča.) Pri tukajšnjem mestnem delegovanom sodišči obsojen je bil včeraj znani Ludovik Kržišnik vulgo Bacin, ker je psoval na ulici in v gostilnici tukajšnjega obrtnika ter mu pisal pismo polno psovk, na osem dnij zapora, poostrenega z dvema postoma.
— (Duhovniške premembe v L a v a n -tinski škofiji.) Umrl je dne 31 oktobra gosp. Makso Globočnik, župnik v Ribnici na Pohorji, dn»* 6. t. m. pa gosp. Matej Klobasa, župnik v Nego v i. Župnija v Ribnici je razpisana do 13. dne decembra.
— (Srbske povesti odiseja.) Znani srbski pisatelj Nikola Jović spisal je mično povest „Arnaut buJbul", katero je priobčil srbski list „Otač-bina". Iz tega lista prevela jo je nedavno „Revue de V Orient", ki je pa bila toli poštena, da je povedala vir. Iz „Revue de V Orient" zagledala je v nemškem jeziku zopet luč sveca v „ Pester Llovdu", ki pa oi povedal izvora. Iz „ Pester Llovda" prevel jo je na hrvatski jezik g. Jos. Eugen Tomić in kot „tursko povest" objavil v „Narodnih No vinah". Zares dolg je bil pot, po katerem je ta povest od Srbov dospela do Hrvatov. — Nekaj jed-nacega zgodilo se je pred !eti tudi v Slovencih. Pokojnega L. Kordescha nemško povest „Der De-serteur" priobčil je bil nekdo v hrvatskem „Ne-ven"-u, od koder jo je nekdo zopet presadil v Ljubljano, kjer je bila tiskana v „Novicah".
— (Na vseučilišči v G rade i) je v zimskem tečuji 1888/89 upisanih: 101 reden, 14 izrednih, vkupe 115 bogoslovcev; 435 rednih, 52 izrednih, vkupe 487 juristov; 481 rednih, 41 izrednih, vkupe 522 medicincev; 55 rednih, 25 izrednih, vkupe 80 modroslovcev in 92 farmacevtov, vkupe 129G slušateljev.
— (Vabilo na slavnost) v proslavo štiri-desetletnice Njih Velič. ces. Frana Josipa L, katero piiredi učiteljstvo Sežanskega okraja v Sežani dne 18. novembra t. 1. v prostorih hotela „pri trt h kronah". Vspored: 1. Ant. Hribar: n Cesar i U Franu Josipu I, slavnostna kan tata. 2 Slavnostni govor. 2. Ant Hajdrih: „Jadransko morje" ; zbor. 4. Sim. Gregorčič: „Pozdrav cesarju Franu Josipu L, deklamacija. 5. Fran Maver: „Tičica gozdna", oktet. 6. Urabroslav Volarič: „Vesela družba", mešan zbor. 7. J. Alešovec; „Eno uro doktor", burka v jednem dejanji. 8. Ples in prosta zabava. Pri plesu in mej posamičnimi točkami svira izvrstna orkester-godba. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Ustop-nioa znaša 60 kr. za osobo. Čisti dohodek je namenjen v nakup spominskih knjižic za mladino vseh šol v okraji.   K obilnej udeležbi vabi uljudno
veselični odsek.
— (Na Medvedjem brdu pri R n v t a h ) je umrl nek čevljarček dne 8 t. m. zi osepuieami. Pri takem mrazu se je zopet bati epidemije.
— (Predvčerajšnji mesečni semenj) je bil slabo obiskan. Uzrok |0 gotovo ta, da bode 19. t. m. veliki sv. Eliz; bete semenj, na katerega navadno pride veliko kupcev in tudi Sivine se veliko prižene. Živine bilo je na semnji 629 glav in sicer: 151 konj, 171 volov, 270 krav in 37 telet Kupč.ja slaba, največ so Lahi volov nakupili za Trst.
— (V mestni k 1 a v n i c i) z iklalo se je pretekli mesec 341 glav goveje živine, S31 prašičev, 563 telet, 425 kozlov m ovac in 4 kozlići Odkar imamo novo klavnico se še ni nobeden mesec pobilo toliko goveje živine, kakor ravno minuli.
— (Nova pošta.) Poštno ravnateljstvo dovolilo je ustanovitev c kr. pošte v Lučah, od koder je bilo doslej na pošto v Ljubnem tri u a hoda. Nova pošta bode tudi prebivalcem divne Solčave nekoliko okrajšala pot na pošto. PoŠto v Lučah bode nekda prevzel g. Anton P ust o s 1 e m š e k, vrl in izobražen posestnik.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca oktobra 31.641 g!d 6 kr. dohodkov, 30 tisoč 449 gld. 60 kr. troškov, torej 62.090 gld. 6G kr. prometa.
— (V Št. Vidu nad Vipavo) razpisana je na tt*mošnji dvorazrednici služba nadućlteija z letno plaćo 500 gld , p-iklado 40 gld, in stanovanjem in služba druzega učitelja s 400 gld. na leto. Prošnje do 21. t. m.
— (Mesto Kastav) razpisuje dužbo mestnega zdravnika Plača S pavšalom 1200 gid. na leto. ProSnie do konca t. m
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Dunaj 8. novembra. „Polit. Correspon-denz" ima oficijožen dopis iz Berolina, ki opozarja na vedno večjo prijaznost mej Spanjsko in Francosko, odkar je Vega d i Armijo imenovan vnanjim ministrom. Ta prijaznost seje že večkrat opazovala, tako n. pr. pri proslavljanji francoskega brodovja v Barceloni, v jako srčnem \ sprejemu špunjskega brodovja v Tou-lonu, zlasti pa v soglasnem postopanji obeh držav v maroškem vprašanji, čegar ost je naperjena proti drugim državam ob Sredozemskem morji. Da sta so odpoklic da grof Benomar in grof Kasetni iz Berolina in Rima, je tudi posebnega pomena, kajti oba diplomata i ila sta priljubljena in uživala sta vetikp aupanje. Domneva se, da sta se odpoklicala radi tega, da bi mej Rimom in Berolinom nastalo nespo-razumljenje,  kar Francozi  jako živahno žele.
Peterburg 8. novembra. Vsled želez-nične nezgode pri postaji Borki odpuščen jc prometni minister Posjet. Naslednik njegov hode finančni minister ViŠnegradski.
London 8, novembra, „Times" javljajo iz Carigrada: Porta dobila je brzojavko iz Pe terburga: Ko bi razmere v "Srbiji nanesle, da bi avstrijske čete zasele deželo, se tudi Rusija ne hode več držala svoje zaveze, da bi ne zaseda Bolgarske.
Novi York 8. novembra. Dognano je, da je Harrison tudi v Kaliforniji in v Indijani zmagal.
Dunaj 9. novem. Prof. IVunberger dopolu-dne umrl, — „AViener Zeittmg" : Knez Wrode imenovan poslanikom v Monakovem, baron ller-bert Rathkeal poslanikom v Stuttgartu, grof Cliotek poslanikom v Draždanih.
Dunaj 10. novembra. Cesar podelil veleposlaniku v Parizu, Hovosu, veliki križ Leopold ovega reda.
London 9. november. Vlada bode spodnji zbornici v kratkem predlagala, da se zgradi osem novih oklopuic, 20 križarskih ladij in mnogo torpedovk.
London 10. novembra. Na banketu lordmavorjevem izražal Salisburv upanje, da bodo evropske vlade se dalje ustrajale v glo-bokej želji, da se ohrani mir, Bati se je samo, da utegne strastni izbruh slabo poučenega naroda tudi vladajoče potegniti s seboj. Drug vir skrbem so neprestana oboroževanja, ki požirajoč ogromne svote vzbujajo vprašanje: Kako bode vse to končalo? Vender se upanje miru NC bode zmanjšalo.
SalgO Tarian 10. novembra. Rešeni \bi rudarji ki so se pogrešali.
Razne vesti.
* (Nemški profesor o M a d jarih) Pro -fesor na vseučilišči v Tiibingenu. dr. Miiller piše v svoji knjigi „Der russi.-ch-tiirkisebe Krieg" 1877 bis 1878" sledeče: „Mej 151/a milijona prebivalcev dežel ogerske krone |e poleg 5,700.000 Madjarov, 5,200.00 Slovanov, 2,800 000 Rumuncev, 1,800 000 Nemcev. 1/. tega se vidi, da je gospodstvo nestrpnih in despotičmh Madjarov gospodstvo minjšine nad večino, kakov pri Osmanih in da temu gospodstvu preti velika nevarnost vsled osvobojenja balkanskih narodov in snovanja samostojnih balkanskih držav. Madiari, ki so, predno se je uvel dualizem, kričali vsei Evropi, kako jib pritiska avstrijsko gospodstvo, I>ritiskali so v vseh letih svojega gospodovanja Nemce, Slovane in Romune tako, da je proti temu avstrijski pritisk, Katerega «o se otresli, jako ne-do žen. Kaj bi moglo nadalje nukati Srhe in Romune, da bi se še dali trpinčiti za silo prelakova-nemu azijskemu »ladjarskemu mrodu." Nemški vseučiliščni profesor je pač dovolj nepristranska priča za od nosa jo na O^erskem Do go pač ne bode inogto tO trajati.
* (Vojvoda flaliderski,) brat belgijskega kralja in strijc c-"sar činje Štefanije prodal je vaa posestva svoja na 0,'ersk^iu pO nizkej ceni. Vojvoda ]e bd dosedaj največji posestnik na O^erskem. Graščiio Palin pri veliki Kaniži, katera meri 27000 oral, k u pil je pl. Oesk.iv za štiri miliione. Kupčijo je sklenil generalni ravnate i Uprave domen v Brussljl dvorni svetnik Glement. Tej kupčiji so se mnogi čudili) ker neso mislili, da je pl. Ocskav toliko premoženj, da more kupiti tako posestvo in je tudi bilo več kupcev z D maja in Budimpešte. Nek Dunajski ple nenitaS obljubil je eelo 200 000 gl več. Večino t.-ga posestva je doslej imel sin generalnega ravnatelja Ciem nta v naieinu. Vse ugiblje, kaj je u/.rok, da je votvoda prodal vsa svoja posestva na Odrskem. Nekateri sodi o, da so temu nekoliko krivo politične razmere. Čudno bi to pač ne bilo!
* (O „Wiener Allgemeine Zel tU n«") se piše, da je požrla glavnico 800.000 gld., s katero se je ustanovila, nekega soustanovitelja, ki jo je nadaljeval na svojo roko, popolnem ob vse pripravila, na dalje porabila 200 000, katere bo zložili vei;ki obrtniki in kapitalisti, da bi jo ohranili, ter je dnuega lastnika barona Koliscba zopet stala 300.000 gld. Sedaj d <bi zopet novega lastnika.
* (Glavni dobitek; v loteriji jubilejne razstave, obstoječ i/. 25 000 nold vredne jako lepe saloosk- o,*rave ah pa 20.000 gld. v gotovini, dobil je revni kostumski krojač dvornega gledališča na Duuaji, Vaclav Kovaf.k.
* (Samomor.) Kakor se poroča iz Požuna Ustrelil se je 7. t. m blagajnik pri tamošnji poso-sojilnici obrtne banke umirovljeni stotnik Tadej Hiijterberger v svoji vili zunaj mesta. Zakaj si je končal ž vljeuje obče spoštovani in bajo v dobrih razmerah živeči mož, še ni natanko dognano. Vsekajo je pak čudno, da je izginila že jeden dan pied samomorom tudi soproga samomorilčeva.
* (Kako se mora založiti para brod), ko odpluje če/. Atlantsko morje. Da bodo bralci približno zvedeli, koliko vzamejo pa mi ki seboj, ko odhajajo v Ameriko, n ij navedemo, koliko je potreboval parnik „Etruria". ko se je odpravil na pot, n kateri se je sodilo, da bode trajala 22 dni j. Moštvo obstoji iz 287 osob. Ta parnik je za to moštvo in 527 osob vzel, ko ie odplul zadnji pot iz Liverpola v Novi York. 12 550 funtov svežega mesa, 760 funtov mesa v pušicah, 8S80 funtov mesa druzih vrst in rib, 1320 komadov perutnine, 15 ton krompirja, 30 košev zelenpive, 220 litrov sladoleda, 100 litrov mleka in 11.500 jajc. Poleg tega pa se 650 funtov čaja, 1200 funtov kave, 4400 funtov sladorja, 3500 funtov gnatij, 2000 surovega masla itd. Nadalje piiač 1100 steklenic šampanjca, 850 steklenic vina, 6000 steklenic piva, 2500 angleškega Illjavega piva, 4500 steklenic rudninskih vod. Od vsega tega malo ostane konci potov anja. Celo leto porabi Cunardska družba, katere je ta parnik, 2,091 7 54 funtov mesa, od katerega se torej porabi vsaka minuta 4 funte. Poleg se použije 881.604 jajca, to je l1 % jajce v minuti, 71.770 funtov kave, 21.000 funtov čaja, 3000 funtov goršice, 50 ton marmelade, 17 ton riža, 24.075 komadov kokošij, 4230 rac, 2200 gag. ravno toliko gosij itd. Od tega použijejo 8030 celih in 17.613 polstekleuic šampanjca 13,941 celih in 7310 polstekleuic bordeaux, 9200 steklenic druzih vin, 489.344 steklenic piva 174.921 mineralnih vod, 31.400 steklenic spirituoznih pijač, in pokade 33.3GO funtov tabaka, 63 340 smodk in 56.876 smodčic.___
Poslano.
Predrzno, od nekompetentnih faktorjev javno izraženo kritiko uradnih mojih poročil o učiteljstvu Kranjskega gyinuasiia zavračam z vso odločnostjo kot popolnem neupravičeno, sklicujoč se na tri letna poročila, v katerih sem i/rekel svojo sodbo o sposobnosti učitelistva doslovno tako le :
„RUeksiehtlich der Vervvendung (des Lehrkor-pers) ist die ergebenst gefertigte Gvmnasialdirection (auch heuer) in der angenehmen Lage, al len L e h r e r n o h n e A u s n a h m e das ehrende Zeug-nis auszustellen, dass sie bei v olik o m men h in-r e i c h e n d e r  F a c h k e n n t n i s  mit  a n e r k e n-
nenswerter Berufstreue ihres Amtes iralte-ten umi stets redlieh bemiiht vvaren, sowoht deu i. i • k-:-r1 .mi Anforderungen als aseh dem erzieh-enden Momente der Schule volle Rechnung zu tragen."
Temu dostavljam, da sta bila za mojega tri? letnega ravnateljevanja dva učitelja definitivno v službi potrjena, dvema pa se je priznala službena d oklada — in to na moje priporočilno, skozi in skozi hvaleče poročilo, brez katerega bi se po znani ministerski odredbi prošnje dotičnikov ne bile mogle uslišati.
Golo obrekovanje in nesramna luž pa je, ako se mo|im poročilom podtika, da s-ni imenoval vse pndesorje „duševne n.čle", nemščine nezmožne i. t. d.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1888.
Fr. Miesthaler.
VABILO
k
izrednemu občnemu zboru
„SOKOLA"
kateri bodo
v nedelja 18. novembra ob 10. uri dopoludn«
v telovadnici e. kr. velike realke t Ljubljani.
Dnevni red:
1. Ogovor staroste.
2. Prememba društvenih pravil. — Poročevalec: starosta.
3. Preldog o prenaredbi razmer mej društveniki o javnih nastopih. — Poročevalec: brat Ford. Krsnik.
4. Predlog o ustanovitvi zadruge vseh avstrijskih sokolskih društev. — Poročevalec: brat Fran Mulaček.
5. Predlog o skupnem slovanskem sokolskem listu. — Poročevalec: brat Srečko Magolič.
Vsak društvenik ima pravico udeleževati se občnih zborov (§ 5 društvenih pravil), na katerih se sklepa /, oadpolovfčno večino glasov brez ozira na število navzočih. (§ 9   dru&tv, pravil).
V Ljubljani, dne 10. novembra 1888.
Odbor ..Sokola".
aSLOlMSKI
prinaša v L! i. številki naslednjo vsebino: Vera in jezik pa liberalni Nemci — Zadruga na Hrvaškem. — ..Pismo Strossmaverjevo". — Zidje in velike šole v Avstriji. — od vstoka nemškega cesarstva —- Psoglavci. Zgodovinska slika. Ceski spisal Alojzij Jirasek. Poslovenil Vacerad. (Dalje.) — Listek. Izza črno-žoltega plota, — Pogled po slovanskem svetu. a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost.
„Slovanski Svet1? izhaja po dvakrat na
mesec, vselej tO. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravništvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta l gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 9 gld, 80 kr., poluletno l gld. 40 kr., četrtletno 70 kr.
Darovi za zastavo »Dolenjskega Sokola",
IV. izkaz.
.   .   185 gld. 23 kr
50
Prenos iz III. izkaza   .   . . Nadalje so dttrovau: N. N., domoljub in rodoljub Metličan, Taver,
Amerika............ 5
Goap Ivan G-aberftok, podstaro-ita „Savinj-
skega Sokola", ti.t Vranskem   .... 3 , — n
Neimenovano gospodične...... 2 „ — %
Tarokisti „Pri solncu' v Novem mestu   . 1 „ 16 „
Goap. Ivan Miiller v Zagorji..... 1 R — n
„    Luka Ilab it v Zagorji..... 1 n — »
n    Lovro VerbiČ v Novem mestu   .   . 1 „ — »
„    Anton Čok v Trata...... 1 „ — ,
„    Josip Voloviuk v Celji..... 1 „ — n
n    Ivan Mrak st. V Zagorji    .... — „ 50 „
„    Josip Milno v Zagorji..... — „ 50 n
„    Ivan Stritar v Zagorji..... — "„ 50 „
„    Julij Ivauetič v Zagorji .        ... — n 50 „
„    Karol Zupančič v Zagorji .... — „ 50 „
„    Iva t Janežifi v Zagorji..... — ■ 20 „
„    Fran Majzelj v Za-.»rji..... 1 n ~ n
Vesel.i družba nPri solncu" v Noveui mestu — , 30 ,
Skupaj   .   .   . 20r> gid. 89 krT
Vsem gspdč. in gg. darovalcem iz,reka tem potom svojo toplo zahvalo
odbor „Dolenjskega Sokolu".
'IVatJiii EUrtkvIlul VHpeh. Vsakerdnu trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi "mazanje z Moll-ovim „Fruncoskim žgaujem in aoljo*. (Jena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po pofitnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvur. založnik, na Duuaji, Tuenhiuben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izr.'čoo Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (31—15)
i' ■> 4 1 a i. o.
Neustein-ove posiadkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skuSeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 Skatljica 4 15 pil 16 kr, l zavoj a* 120 pil 1 gld. a. v. — Pred   poiiar.- jnn |.-m j .»ko
M%wri. — Pristne ao samo, če ima vsaka akatljica rodeče tiskano nnSo prot>»kolovano varstveno znamko ...Mireti Leopold*'   in   našo   firmo    IrUiirm« »V. Leo-
poldu ■•, Dan«), mt'si.1. Bok« der Npleicel- and PlkiikeiiKMHS«'. V LJubl'unl se dobivajo pri gosi*, l. kurfji <.. Pleeoll-Ji.
(759-2
^»reslE-va^erLSL skozi 4bO let!
'jOOlk   najslavm-jSib profes -rjev in zd-avnikov uUUU   Evrope zapisujejo i" pripoio^ajo za vsakdanjo raho le pristno e. kr. zobozdravnika
<lr. Popp-it Anatherin ustno vodo
v dvojno povekAanih steklenicah, kot radikalno sredstvo proti V anketnu zoboboljn, vsakej bolezni ust in dlesna, katera, c«* M ralu hkratu /.
dx. P o pp-ovim zobnim praf om ali zobno pasto, vedno ohrani zdravu in lep« zobe.
Dr. Popp-a zobna plomba. fftlS—6j Dr. Popp-a zeljiiono milo M vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kupelji.
rriil ponarejanjem »o v lastnem Interesu svari.
Zalogo imajo vse lekarne, partnmerije in droguerije.
				
	— -'-"vr r=j—"~"			
„LJUBLJANSKI ZVON"
Ff SVtoJI (331—259)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
t^l_a____- JT
I.littniem npr ..ui-HH   Č.  g.  v. C.......i v
Ivanši poleg Kostanjevice. Prejeli 15 gld. in vpisali do dne okt. 188!). Na zdar!
Ijoferijite mrečlie 7. novembra. V Pragi:      36,     39,     23,     52, 56.
Umrli s.> v «<iiH>l Jani :
5. noi embra : Fran Fajdiga, defalVtC 50 let Kravja dolina št. 11. za pleitritir'nim exudatom
8. novembra; M;irij» KruSič, gostija, 02 let, sv. Petra  cesta   gt 8, zm kro- |6. pn-tinom.
9. novembra) Jotef Jaltolin, mizarjev sin, S mas., Stari trg St. 9, za vnetjem MBnIka. — Anton Podkrajšek, umirovljeni .nngisiratni u-aduik, 67 let, Rimska cesta, at. 11, za poeutonj in tnozsra.
10. novembra! Joief Marinka, pisar, 67 let, sv. Petra cesta št 64, *• otrpoenjesi manganov.
V"  d e ž e l n e j bolnici: 5. novembra i Helena Bučar, gostija, 69 let, za sta
rostjo.
7. novembra: Tine Hergant, delavec, 52 let, za r.i kom na jetnh.
.MtMHorologioiio porodilo.
■a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mtn.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
8. nov.	7. zjutraj 2. popbt. 'r1. zvečer	736 5 mm. 7.17 5 tuin. 739 4 a.*.	— 3 6" C — 0 6" C — 6 2flC	si. 8VZ. sl. SVA. al, svz.	obl. oni. d.jas.	0-00 mm. __________
> o a	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7408 mm. 7-10 7 mm. 740 8 mm.	— 8 0° C — 3 0« C — 3 2" (J	brezv. sl. svz. bre/.v.	mogla oh|. »bi.	0 oo na,
"borza,
dn6 10 novembra t. I. (Izvirno telegrafično poročilu.)
Papirna renta .....
Srebrna renta.....
Zlata renta......
6 marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije .....
London ........
Srebro........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemfike marke.....
4 7 državne srećke iz 1. ; - ■ i Državne srećke iz 1. Is64 Ogerska zlata renta 4*/„ . . . ." . Ogerska papirna renta af/ij . . 5*/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°,,, . . 1im» gld. Zeralj. obe. avstr. ,°„ zlati sast, listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, obli^  Ferdinandove »ev. založnice
Kreditne srečke.....100 gld
R.idolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 ,,
I ramraway-druAt..  vrIj.  |7o gld.   a v.
včeraj	—		danea
gld. 82-25	—	gld.	H2- -
. 82-8'»	—		82 75
, 10975	—	*	109 90
, 97-90	—	•	9-80
n   «77 —	—	w	876-—
,   309 4()	—	n	3i'S-—
, 121-65	—	■	121-75
l 9*4	_	*	964
5 77	—		5-77
, F»y-62'/,	—		59 70
250 gld.	133 gld. 60 kr		
10O
173 101 92 101 122 123
yy
182
19 113 224
50
86 75
80 25
25
f>0
Sn*dnia temperatttm pod uorUiUtUUi.
— 3-5" in —4-7". zi H H' In 9*7«
Viktor Rosina
c. kr. notar v Kostanjevici
Amalija Rosina roj. Klančar poročena.
Ljubljana, ilne" 8. novembra 1888, Posebna oznanila se ne razpošiljajo.
InAe Ur*
D
4
--
zpi
službe I inšpektorja, I revidenta in 60 dacarjev za pobiranje samostojne deželne naklade oc! opojnih žganih pijač I. 1889.
Za pobiranje samostojne deželne naklade od povžitih opojnih žganih pijač L 1889. v lastni režiji sprejme') se v deželno službo proti službeni pogodbi Z obestransko odpovedno pravico
(t) 1 inspektor, ki ima vodstvo in nadzorstvo pri pobiranji te naklade po celi deželi, s sedežem v Ljubljani, z letno plačo 1200 gld. s 4 gld, potne dnevsčine, z vožnjo po železnici v IT. razredu oziroma za vožnjona kolih z dotično priprežnino — proti obestranski odpovedbi:
b) 1 revident, katerega glavna dolžnost je, neposredno nadzorovati dacarje s sedežem v Ljubljani, s plačo <)(M) gld. na leto, s potno dnevSČino po 2V«, gld. in z vožnjo po železnici v III. razredu — proti obestranski odpovedbi.
c) 60 dacarjev s plačo po 32, 36 in po 38 gld. na mesec, s prcnočiiiuo, s stanovanjem in s pavšalom 5 gld. na mesec v zimskem času, in s pavšalom po 2 gld. v poletenskem času za kurjavo svečavo in pisarne stroške.
Prošnjiki, in sicer tisti, ki so že kje v službi, naj svoje z dotičnimi dokazili obložene prošnje vlože po svojem sedanjem uradu, drugi pa naravnost
do 26. novembra 1888
pri deželnem odboru kranjskem, v katerih naj dokažejo, in sicer prošnjiki
<id <() za službo inšpektorja, da so avstrijski državljani, neomadeževani in popolnoma zaupanja vredni, da so za to službo tudi telesno sposobni, potem koliko so stari, da so napravili izpit iz užitninskega davka in da so v poslih pri pobiranji užitnine in užitninskih naklad na žgane pijače praktično popolnoma izučeni in slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni;
ad b) za službo revidenta, da so avstrijski državljani, neomadeževani in popolnoma zaupanja vredni, da so za to službo tudi telesno sposobni, koliko so stari, da so z dobrim uspehom služili pri užitninskih uradih in da so slovenskega in nemškega jezika zmožni;
ad c) prošnjiki za službe dacarjev naj z dotičnimi spričali ali pismi dokažejo svojo starost in neoporečenost, znanje slovenskega slučajno tudi nemškega jezika, kje in katere šole so dovršili, kje so do zdaj v službi bili, so-li oženjeni in koliko imajo družine, kje so do zdaj živeli in kteri kraji dežele so jim najbolje znani, in imajo-li kje stanovitno stališče, in morejo-li kaj jamčevine in koliko dati.
Svojim lastnoročno pisanim prošnjam naj prilože" svoj rojstni list in zdravniško spričalo o
trdnem zdravji in krepkem telesu, in potrjilo župnega urada in županstva o poštenem življenji. _
Službo morajo dacarji jeden mesec naprej odpovedati, deželni odbor pa si pridržuje pravico, dacarjem službo na 14 dni odpovedati, ako bi pa svojo službo zanemarjali ali se v službi težko pregrešili, jih pa zamore deželni odbor brez odpovedbe in brez vse odškodnine takoj iz službe odpustiti.
Vse prošnje morajo biti pisane na kolek za 50 krajcarjev.
V Ljubljani 10. novembra 1888.
',"0 0j <j u
**0«S I •* 1*4*.
10 42)
najčistije lužna
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ku IAusan llek proti trijnooi kaliju pluoevln* t ieludoa bolesti grkljana I proti sichursfia katara,
III \ H K MAT T OM.I V
Karlovi vari i Widn.
Natječaj.
Na temelju odluke obćinskog zastupstva od 5. novembra  1888 razpisuje se ovim  natječaj za
mjesto liečnika
mjestne obiiine Kastav Ba godišnjom [daćom i paušalom od forint 1200, izplaćivih u miesecnih auticifialnih obročih.
Molitelji imaju svoje obrazložene molbe pod-nesti iiujdiiljt* «1<» *a<ln j«>o iioieiiibru I sss ovomu glavarstvu i dokazati avstrijsko državljanstvo, pravo obavljanja liećuiške prakse i poznavanje hrvatskog jezika u govoru i pismu.
Na upit molitelja poslati ćo se prepis uvjetah ove službe.
Glavarstvo obćine Kastav (u Istri),
G. novembra 1888. (765—2) Glavar: Munić s. r.
Priporočljivo za zasobnike in krčmar je na deželi!
S= Pivo v steklenicah, 32 |
eksportno pivo, ki su dolgo obrani, iu :i
močno pivo (dvojak)
iz pivovarno bratov Koslerjev, v zabojib po 25 iu 60 steklenic.
zaloga v Ljubljani. .243—27)
RDeželno zdraviščo ogatec Slatina. Atajersko.
Postaja juž. žrl: Polirane.
Tempeljski-, Styria-vreleo.
7.e stoletja sloveča ClaiibiTJt'va slana kisla voda. Pitno in kopalno zdravljenje, " z mrzlo vodo, mlekom i. t. d.
Sesija Glavna indikacija:
ma]-oktober. Bolezen „..ebuvlj. organov.
Prlleino bivanje. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj.
Zaradi   I    — .... , a> kislino
mnog« I Tempeljski vrelec, g izborna
ogleuče\ e %|BHggr^ffrffg1 »^MiBra{JSUDOZkB dietetična pijaca  in pomešano  z  vinom ali  ovoćuhui sokovi
prijetna okrepčevalna pijaca, o
Obe atnđenčnici prodajajo; gospod Mih, Kustner, nadalje gospodje: .los. Fiibian, ('. ('. llolzer, Peter Lassnik, Ivan Luckmanu. Ivan 1'erdan, S. Schlaller, Sohasanig & Weber in .los. Terdfna v Ljubi jaui, kakor tudi ravnateljstvu v Slatini.      (,109—13,
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajcee sredstvo proti kurjim uresom, žuljem, takt) imenovani trde j koži na podplatih in petah Proti brado v i eam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen. — Cena škatljici 60 kr. a. v.
Glavna razpošiijalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidliiigu pri Duiiaji.
Pristnega imajo v LJubljani J. S\vo-boda, U. pl. Trnkoczv; v Itudol fot eni D. Rizolli; v Kamniku J, Moćnik-, v Celovel A. Egger, W. Tburiiivvald, P. Birnbacher; v Breznli A. Aichinger; v Trnu na Koroškem) Č. Meiiner: v Beljaku F. Scholz,  Dr. E. Kunipf;   v  Huir-iicrsii  A. Hutb.
Ta obliž  dobiva  t»e  le v  j« -!ii<>j veltkosal po ttO kr.
I*riHteii sinilo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; teduj nai se pazi in odločno &ahtev& 5 ,9Li. l.userjti obilž (fllnMter) za mi i-i.(Dt,4—1)
Izvrsten
brinjevec in borovničar,
kaj dobro Nroristtvo zoper grižo.
sadjevec in hruševec
prodaja (751—3)
J. \. Kant v Pol Si oveni Cari-adcl.
Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje.
Neobhodno za vsacega
za  svetlenje  usnja  pri  konjskoj   opravi,   vozovih, hdlnl opravi, čevljih itd. itd., je novoisuudjena po
c. ki. avstrijskem in oger- S&fa zavarovana proti sknii ministerstvu ponareja n j u
svetla tinktura za usnje
(tekoči* tvetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil uli likov is nsvije dal patent — Cena Kteklenidi šf. I. 1 gbl., št II. 40 kr, št. III. 20 kr.; >n ita ostanejo čevlji suhi pri DDOci in mehki in voljni pri BolnČnej vročini, -e je le već kot 10 let /.a dobro pokazala, tudi patentovann, nepre-močljiva
hranilna mast za usnje.
Da je res to nanje varovalno sredstvo tako Izvrstno, dokazuje VEZ 28 odlikovanj, I ""> na stotine pr znainih nisem, ui a izdelka se nesta udomačila i< pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla nhod pri Nj Veličanstvu m o. kr. visokostih. 5. generalov, ki še služijo v c. kr Vojski, so dali najboljša spričevala
Po tovarniški ceni je prodajajo v Ljubljani jr^c Anton Krisper in Schusnig & Weber,  v Kranji g, Petan, v Skofjl Loki g« Kooeli. —  Dobiva ne v vseh večjih kr:ijih države pri boljših trgovcih.    i288 - 2'i)
SIMONA GREGORČIČA. I
11. zvezek. — Založil Josip tiorup. |
Dobivajo se samo pri meni. Broširane po 1 «!«!., JI
s pošto 6 kr. več ; elegantno vezane po 1 gl«l. 60 Ur-, B
s pošlo 5 kr. več. (4jy—3<)) J
Naročila se najlažje izvršujejo po poštnih nakaznicah. ^
FRAN DEŽMAN,
knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. S.
Brnsko sukno
lazpošiljam  proti gotovini ali povzetju po čudovito ni z kej ceni iu sicer
le doloro baze:
3'10 meira, zadosti za zimsko obleko .
310 metra, za boljšo zimsko obleko .
310 metra, za boljšo zimsko obleko .
310 metra, za fino zimsko obleko . .
3'10 metra, za fino zimsko obleko . .
310 metra, za i>iko lino zimsko obleko
3*10 metra, za jako fino zimsko obleko
310 metra, za najfinejšo zimsko obleko
gld.
3.75 5 20 o-— H- -10 — 12' — 14-— IG- —
Izvrstno Brnsko sukno za suknje:
2-10 metra, za celo zimsko suknjo .   .   . gld. 6.—
210 metra, za boljšo zimsko suknjo  .   . „ 550
2*10 metra, za lino zimsko suknjo ... „    (j-—
2*10 metra, za najfinejšo zimsko suknjo . „   10'—
Štirski loden {m-3>
za lovske suknje in menčlkove:
210 metra...........gld. 5.20
Jedina krlstljstisku razpošiijalnica KAROL PECHACZEK
-v- Sm-n, Zelny- tarfb. 3.3. Uzorei SSItOfij iu franko.
VELIKA
kol   iiaj««'<ji  «lolkil«'U  v najsic nt-jeiu slučaji |»4»iinja t« ;iltJc o<l Ilaiaj-linr-K«' llraHVO vajamecitu ut-iitirna loterijit.
Speoljelno pa:
1 „r,„. » .....rU H00000
1 dobit, a mark 200000
1 a.wt».....rk 100000
1 dobit a mark 75000 1 dobit, a mark i 0000 1 doldt. a mark 65000
sLa d.iliit. a mark 00000
1 dobit a mark 55000 1 dobit, a mark 50000 1 dobit, a mark 40000
1 dobit a mark 30000
8  dobit, a mark 15000
2(i dobit, .i mark 10000 50 dobit, a mark 5000 103 dobit, a mark 3000 200 dobit, a mark 2000 012 dobit. B mark 1000 888 dobit, a mark 500 3011)0 dobit, k mark 148 1(5991 dobit, a mark BOO, 200, 150, 127, 100, 94, G7, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoko državne vlado v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 98.0O0 srečk, od katerih se izžreba 49.100 srečk.
Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,345.605 mark.
Znamenita prednost te denarne loterija je Ugodna naredba, da se vsoh 1'J.loo dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša ')0.0()0 mark, porasle V drugem razredu na 65.000, v tretjem na 60.000, V četrtem na 05.000,  v petem na 70.000, v šestem na   75.000, v sedmem pa
eventuveluo na 500.000, specijelno pa na 800,000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi to velike denarne loterije.
Častiti naročevalei se prosijo raročltvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi so denar lahko pošlje po poštnej nakazniei, na željo ao narocitve izvršč tudi proti pustnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 volu «»ri» iiiiilim Nrei'kii av. v. gld. '.i.•*><>.
1 polovic:) originalne s!•«'<"• It«' av. v. gld. I.7»">. 1 Četrtimi  originalne  *!•«'«"• It«' av. v. gld.—.1)0.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega ho razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ngajajooe srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo tai.sta kolikor inoguče hitro, vsekako pa pred
15. novembrom 1888.
nain dopoalati.
(700—7)
VALENTIN & C0„
Bankgeschaft, HAlvIBUEG-.
j Marseillsko zolco,
najhitrejše, vsekako na; sigurnoj se in najpri-prostejše sredstvo
za čiščenje in zboljšanje vina
ima vedno (562—24)
A. Hartinann v Ljubljani.
Pisarna: Hotel Evropa.
■H Navod, kako se rabi, razpošilja se zastonj.
9 9
»
>
»
1
m 9 9
Po soglasnej sodbi odličnih .strokovnjakov
koroški rimski vrelec
jako odlična zdravilna studenčnioa ori vratnih, *e-lodenib,   m« liiuiiili   in  obistnili  boleznib, pri Katuni, bripavosti, kapljanji, posebno is otroke, pobu* tega ps tudi (736 — 2)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, hrez vseli organičnih in želodec otežujocih primesi.
V Ejubljanl ga prodaja .11. E. Supnn; v Kranj i: F. Dolenc} V Celji: J. Matic.
Z
gago
pr*šek. — po 2 gld.
slabo prebavljenje, počasno menjavo anovij, navale krvi, glavo-% bolje, vrtoglavje ozdravi L.lpp-m mann-ov Karlsbadskl An ueil Dobiva se , škatljicah po Ko kr. in r lekarnah. 637-11)
SfcttE
Go podu G. PlCCOLI-jn,
lekavju „Pri angelju" — v Ljubljani.
Vala želodčeva esenca, kojo sem slučajno spoznal, ozdravila meje popolnem neprenehljive sla-botnosti čreves in prc-havuika, kakor tudi neznano mučeče trdo-teles-uosti. Dolgo iskal sem leka zoper to bolezen, ki mi je gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjo-sti obečala: vse drugo znu/.i vanje ločil bilo je zaman iu jedino le Vašej neprecenljivej esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje ter Vam ostanem, predragi gOSpod J'iecoli,  SO vse dni življenja zanjo
najsroneje itdati in hvaležen,
Na Dunaj i, 1887.     NpiridiJon Pokrajac, profesorski kandidat.
V steklen Idah po lr> kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem. Koruškom, v Trstu, na Primorskem, Tirultikem, v Istii in Dalmaciji. — V Rmtol-fovem so dobiva v lokami Kiz/.ioli-jevpj.    (208—31)
	
V    SKLADIŠČE /+\ FILIP TICHO v BRNU 1 ^,Zelny trh št. 21 in Radnična ulice št.17IN^l	
1 triiNlio zimsko blago za obleko, izvrstne baze, 135 cui, široko, čista volna. Za celo moško obleko. 6M. 5-—.	Blago za ženske obleke,! najnovejše   in   najelegant- S nuj še, za jesensko in zim- B sko sezono, 100 cm. široko. 1 Zh 1 obleko lO metrov ■ «1«1. 1-50.
Domače platno vkupe 30 vatlov. 1 kos «/« gld. 4*50. 1 kos 6/4 gld. 550.	Y opp«* - lotlcii. 1 cista volna, najnovejše za jesensko in zimsko obleko. Za 1 obleko lo metrov gld. :»•—.
Eumburško likovano statviDO platno */4 široko, zlasti za moško perilo pripravno. 1 kes 30 vatlov gld. 650.	Ženske srajce iz dobrega sifona ali močnega platna, s širokimi čipkami,   zadostne velikosti. 6 kom. gld. 375.
Ruffluiiršii Moril, (pristne barve) v najnovejših uzorcih, 1 k. 30 vati. la. baze gl. 6*50. 1 k. 30 vati.            gl.4 50	Ostanek posobnepreproge, 10—12 metrov dolg, — v vseli barvah, le la. baze gld. 3.50.
Sternberški KANEVAS 1 vatel širok, v vseh barvah, progast in križast, g t. pristne barve. 1 k. 30 vati.          gl. 5—. 1 k. 30 vati. la. baze gl.6.—.	Zimsko žensko ogrinjalo, 9/4 dolgo, cista volna, gl. 2. Double-Velour-ogrinjalo, |0/4 dol., čista volna, gl. 3*25.
SI FOI, jaku   . 11.11 ro   luižo,   puBOhtiu ]iri-pravoii    ziv   muHko,    žensko n> otročje perilo. |   'jo cm. širok, 1 kos 30 vatlov. 1  1 vrnit' s;l.  1 BO,   1 1 vr    -i- ."lO. i      Illvr. gl. 6-5» in T-.iO.	Modni barhant v najlnpHili uzorcih za obleko, »o smo  prati, za kur bo jamči, 00 cm. urok. 10 met. «■•«' a.OU. 1 Valcrijna flanela, j n a i n o v e i š e za obleke,] 10 metrov kI«I S-SO.
a (i)      Uzorci in ceniki na zahtevanje l769j 1 ?/a&~          zastonj in franko. "^Hl g      Razpošilja se proti postnemu povzetju. I	
	
Seigel-ove čistilne krogljice.
Najboljše sredstvo proti zanašanju in otrpnenju jeter. -.■;.—10)
Te krogljice ne shujšajo — kakor mnoga druga zdravila — stanja bolnikovega, dokler se boljši ne čuti. Njihov npliv je, če tudi mil. vender popolen in hrez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, Ščipanja po trebuhu itd. itd. -— Seigel-ove čistilne krogljice so najboljše sredstvo, ki se je kednj izumilo (Kistč čreva vseh draženih tvarin in puste drob v zdravem stanji. Najboljše nahajajoče se sredstvo proti uničevalkama našega življenja — neprebavljivosti in otrpnosti jeter. — Te krogljice obvarujejo pred mrzlico in vsakovrstnimi boleznimi, ker odstranijo iz Črev vse strupene tvarine. Krogljice vplivajo hitro in vender lahko, ne naprav-ljajoć" bolečin. — Če imaš hud nahod ali ti preti mrzlica, te boli glava, Čutiš bolečine v hrbtu in članih, odpravile ti bodo Seigel-ove čistilne krogljice nahod in pregnale mrzlico. — Obložen jezik s slanim ukusom napravljajo škodljive snovi v želodci. Nekaj doz Seigel-ovib krogljic hode očistilo želodec, odstranilo slab okus in zopet povrnilo slast do jedij, in s tem vrne se bkratu zdravje. — Večkrat prouzročijo polstrohljena živila bljuvanje, slabosti in drisko. Če se čreva s Seigel-ovimi čistilnimi krogljicami očistijo tacih nesnag, minejo neprijetni učinki m zdravje se povrne. — Seigel-ove čistilne krogljice varujejo pred nasledki nezmernega uživanja jedij in pijač — če se uživajo, predno gremo spat — ne da bi kaj motile spanje. — Cena škatljici Seigel-ovib čistilnih krogljic je 60 kr. — Dobivajo  se le v podolgastih
škatljicah v vseh lekarnah Avstro Ogerske. Pred ničvrednimi izdelki, ki oelo škodljivo npli-
vajo. se svari. Lastnik ,.ShakerJeve«a  ISVleOkat"  in Seigelovib Ki-o-ljie   Je   A.   .J.   Wliit«%   l.imlted liUiidon,
;$C» Fiiviujfditii   i;<»;i<l C UIhtiio zaloKO ia centralno  ia/|>o -iljalnico ima Ivan Nep. llarna, lekarna „pri Zlatem levu" v Krorae • riži (na Moravskom) in so dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji. I m aj o lekarne: na Kranjskem, Koroškem, 1'rimorskem t v LJubljani.   Velikovcl,   Hollsh.t-u.  l:h. pl. Trnkoczv, O. 1'ieolh; v Ceiovei« Pete* Birnbacher, Alf. Egger Is \V. TlniniAvald ;  v llre/.ah. Št. Jloliorjl.   l*revu ih- Go-stentschnig; na Vrbi si. v IteljaKu, dr. Kiiinpl', Friedr. Scholz;  v Ajdov*« ini,   Idriji,   Kamniku,   1'ulji, J. Oabnoiobio; na Keki, (J. Prodam; v Gorici* J. Oristofo* letti, Pontoni, A. Oironzolij v Trstu, Snttlna A., al Ca-melo, Prazmarer A. ai dne Mori, .1 Berravalo, al Redenr tore C. Zaneti, alla Šesta d'oio;  r»dt;rad»ni, Nic. Ba-(rionovie; v Splelu. Alijanovič, Toeigl;  v Zadru, An-drovič;  v MiišaUu pri   IC ki, v Novem pri Iteki, v Malem LoSinJi, O. Viviaui. in BUoro v vseli lekar-nali oNtalili mest države.
Pravym pokladem
pro nešt'astne obeti sebeprznčnl •onanie) a tajnj'ch p r o st o p al n o st i jest vj'tečnč d(lo:
l>ra Itetau-a
ebeochrana.
i a i n
S
Ceskč vydani po BO**" vyđ&ni neineckčm. S 27 vyobrazenimi. Cena 2 zl. r. m. Cti je každy, kdo trpi strašnymi nasledky teto nepravosti, upfimna po-naučeni jeho zacbranujl co rok na tisice ne in o c ti y li od ne do vratne, smrti. Lzu je dostat.i u nakladatelske lirmy . V e r 1 a g s - M a g a 1 i n It. F. Iliercv v Lipsku (Salko), Neuraarkt 3iu, jakož i v kažpčm knihkui>ectivi. (.397—98)
K K EN DA v LJUBLJANI.
Kožuhovi mufi.
Svilnati Črni zajci.
oooooooaooooooaoooocooooooa
Franc. Canin.
cid. -i-10. Biber.
gl.i. 8 50.
Chinchila.
gld. r».:")0.
_Šakal.
gld. »',.70.
Zimski zajec.
gld. fi.fiO."
Oposum.
gld. 6.80. S liernicljiioin |ioJložen. gld. ».»o.
Mouflon.
gid. 9.—.
št. 1           2        8 4	5
gld. —90      115      150 1-90	2-60
Svilnata črna opica.	
Št. 1           2         3 4	5
gld.   280      3-50      450 5-25	H bO
Astrakan in »lis.	
Št. 1           2         3 4	5
gld.   1-26      1-50      1-90 250	390
Svitli črni Castor	
Št. 1            2         8 4	5
gld.   5-20 6-90	7G0
Sealskin	(711-4)
(teuinorujava mehka žlabtna najbolj moderna kožuliovina).
Št. 1 2 3 4 5
gld. 390
5'— 690
7-50
9-50
!! Noben cilinder več ne bode počil!!
O. 3bx« prlv.
I streščasti in krofllasti cilindri
PATENT IIAItlJA\
(z varstveno znamko)
dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
trgovina s steklom, (45t-i8> P  -v LjulDljani, Stari trg* št. 15.
- . i^uT" Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
Podpisana uaoja si s tem velečaatitemu obfilnstvu naznanjati, da ima Se nadalje gostiluico v Kolizeji i.uekdanjej vojaškej kantini) ter toči izvrstno carsko pivo liter po IS kr., dobra  vina po :fJ in       kr., ter Ima
tudi kaj dobra in cena Jedila, — Priporoča se za mnogobrojni obisk
z velespoštovanjem
(767) Ivana Podkrajšek.
IOOOOOCXX3000000DOOOOOOOO(
Zalagale.
s teleti, sadjem, živili in s drugimi tamoš-njimi deželnimi pridelki in izdelki,
kateri se tukaj lahko prothuio in bi se jo izplačalo sem poši Ijnti, naj nam pošljejo svoje ponudbe na debelo z uzorci, će mogoče.   Će bode  blago  ugajalo,   pričakovati je živahne iu trajne kupčije. _
Za trgovce na debelo
s tolščami, maslom, špehom i. t. d.
smo pripravljeni po naročilu kupovati iz prve roke, po najnižjih cenah, a polno vago, čisto blago, proti 1% proviziji. Nadalje preskrbimo vse tukajšnje ogerske deželne izdelke in pridelke proti zmerni proviziji. (620—8)
Posredovalni bureau za trgovino in obrt
V ltll4lillll>4VŠli, »j ;ii'-nl «■/.;!
D9^D
a Gg. šolskim predstojnikom g I        in učiteljem
(223—38
na I^It's-ifcii^iii it "ur u «1. to
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strgulja, škarje za g <<j senice,  ročna lopatica, drevesna JiJ sadni trgač,  drevesne škarje, cepilnik &\ cepilnik za mladiče, cspilni t^j ski nož in drevesna Ščetka ^ji ua   lepo  pop lesk a u i le C<!     urejena in po prav nizki ceni
Ija K
žaga, ^
..ilnik, K
li nož, vrtnar- Ri.
. Orodja so vsa
i s e n i plošči r>?
Otroška vrtnarica,
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi raznih ženskih ročnih del,  Iščo s1m>»., .
Ponudbe vsprejeiua iz prijaznosti upravnistvo „Slo-venskega Naroda" pod šifro M. D. 730—3}
!Vsi stroji za kmetijstvo!
zlasti za sedanjo sezono.
ISezilzijLc© terrrxo
= po najnovejših sistemih. —.. Izdeluje jih v 30 razlirnili številkah in garantuje, da s<< dobro narejene, prodaja po ceni in p<» najugodnejših pogojih
IG. HELLER, Wien, II., Praterstrasse Nr. 78.
Obširni katalogi na željo zastonj in franke.
V 8 ako vprašanje se radovoljno odgovori.
Jamstvo za dober materijal iu največji uspeh.
Posredovalo! se žele in dobro nagrade, zanesljivi agenti se iščejo. (746—2)
lO.OOO -3PbG
parov za lavo i namenjenih zimskih saknenifa bls« moralo je zaradi novega povišanega carinskega tarifa tukaj ostati in dobil sem nalog, te hlare posanrčno ali papo ve d vkupe za vsako con« prodati. Jaz dam torej par tih po najnovejše) Dtinajskej modi najtioljse narejenih
t.\\ samo gld. 3.—
j (za samo delavsko plačilo) vsakemu, in da ne  bode nikdo
1 dvomil, izjavim, da so elegantne, trdne, gorke z^nr*
j nje iilatc bo jih nazaj vzamem, če ni res. — Ker ae bodo
\ hlače gotovo hitro prodale, naj vsak naglo naroči, kolikor
i jih potrebuje. — Pri naročbi naj se nam naznani koračna
, dolgost. — Pošilja se le proti  povzetju ali predpošiljatvi
zneska. — Naslov za naročbo:
(703—4)
2ss£. AFFP!T "WIElNr.
It,  I ' I < • i s<' 11 m : t r i, i   ]\r. **;T\.
ILUSTROVAN
za leto 1889.
Uredil, izdal in založil HOragotin jL-3IriToa.r.
Dobiva se v „Narodni Tiskarni" iu  v bukvami J. (-toni ini-Jevi v I.Iiii>ijuni. — Cena lo kr., po pošti 45 kr.
Vsebina: Po polen kalendari j, koledar, kateremu so pridejani tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vlad rji evropski Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni Cenik. Lestvica zh pristojbino kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del : Stiridesetletnica vladanja cesarja Frana Josipa I. Naši zas užni možje. Božja pota Slovencev.  Na sveti večer.   Smešnice. — Naznanila.
Čudež sedanjosti !
Najboljša in naj- dP^k ^cenejša angleška
vrefflontoiroffiti
Samo g-lcU
Mesto gld. 15*—.
i ^m. ura z lilalp!
Samo ^= grlci.
Mesto gld. 15"—.
I (»letno jamstvo za svetilno     'Sž^ 54 letno Jamstvo, da ura
ino«- kazaluiee. ^sfg/gg^ dokro gre.
Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bionastinii svetinjami premijovana ura Ima polirano okrožje iz bakraste slatokovlae, narejeno prav po zgornjem narisi p ps ten to van o strokovnostekleno kasavnioo, ki ima Čudovito lastnost, da v savsem
temni noči ___
jtg'"~ sveti STvetlo kakOV mesec,
Poleg tega ima svonono budilo, ki se lahko nastavi na kateri čas kdo hoče, ima dva bronasta uteža. Ker jej je cena, ttštevSi leseni zabojček, v katerem se odpošlje, le 4 gld., reci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki je kras vs.kemu stanovanju. — Razpošilja proti gotovemu denarju al! c. kr. prstnemu povzetju
Exporthaus
, ..Zur Kaiserin Kriegergasse II,
Maria Theresia", VVien, Parterre, Thiir 5, VVien.
VVeissgarber,
(541—20)
Za čas stavbe
priporooa
ANDREJA DRU
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izlioru in po zelo nixki «-«■!» i
okove za okna in vrata, šlorje za Stokodoranje, drat in cveke, saniokolnioe, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklcjni papir (Dach-pnppe) iu asfalt za tlak, kakor tmli lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne tlele. Pri stavbah, kjer ni votle blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbe. in ventile in železne okove. (224—38)
Bflr Za poljedeljstvo: ~Vfl
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
St.
Svilnati zajec.
2 3 4
Št.
svilnata opiea.
2 3 4
5
2.40
gld. —.80     1.—     1.40 1.75 Kunec francoski, gld. 3.85
Cltincliila._
gld. 3 80 in gld. 4.80 Oposum. gld. 5.-
14 ust o i-i, najfinejša rokavniea (muf) za žalovanje.
gld. 5— in gld. 6.50 Skiink.
Najfinejše baze gld. 10,— do gld. 12.— Kokavnlce (muli) za otroke
od 50 kr. do gld. uo
gld.   2.50    3.25    4 25    5.— 8.50
Krimske in Astralianske.
St.      1 2 3 4 5
gld. —.80    1.20    1.60    2.25 3.50"~
Sealskin.
Št.     1 2 3 4
gld. —      4.80    6.50 7.50" S lierinelinovo podkIad0.
Najfinejše baze gld. 9.50 Boke r. gld. 7.75
Kozušne in krimske cepiče
za gospode, gospe in otroke po 00 kr. in več.
Hož-ašni Ol^raofel po 40 kr. meter in več.
Pernati obšivi
izvrstne dobre baze, v vseh barvah, po čudovito nizkih cenah, ker se je posrečilo
kupiti jih po jako ugodnej ceni, '     ,788_1)
J. S. BENEDIKT, Ljubljana.
M M
V, M *{ M M M M M
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so oain dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenei starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima vxuj<kmui> zavarovalna ban It a „SLj^"VIJ^." v Pragi* katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal I00/ei v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%.
Konci leta 188G. bilo je pri banki „SLA.VIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev.
Vsa pojasnila dajo brezplačno (233—65)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
i*
H-
w w
w w
Izdajatelj iu odgovorni urednik: D r ago ti n Hribar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
RZ7