Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo.
NARODNI
NEVN1K
Upravništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3.» Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6^0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 32.
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 10. februarja 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto il.
Srba - hrvatska koalicija in nova vlada na Hrvatskem.
Vest, da je srbohrvatska koalicija sklenila s Khuenom, novim ogerskim ministerskim predsednikom, nekak modus vivendi, je vzbudila v frankov-sko-klerikalnih krogih na Hrvatskem nemilo razočaranje. Preponižne ponudbe frankovcev in klerikalcev na službo novi vladi so bile v Budimpešti kratkomalo zavrnjene in krščenemu Židu dr. Franku ter njegovim črnim prijateljem na zagrebškem kaptolu ni ničesar preostalo kakor začeti brenkati na najradikalnejše strune in tožiti o izdani in prodani hrvatski domovini. Kdo bi se čudil, da je začel peti isto pesem tudi ljubljanski »Slovenec«, vesel, da se zopet enkrat prikupi gotovim dunajskim krogom s psovanjem in obrekovanjem srbo-hrvat-ske kolicije? Menimo, da bodo vedeli v Zagrebu te psovke in sumničenja slov. klerikalnega glasila, ki je grdilo hrvatski in srbski narod ob času vele-izdajniške afere in Friedjungovega procesa, primerno oceniti. Eno je gotovo, namreč to, da se z njimi ne strinja in jih obsoja inteligentnejši del slovenskega naroda. Ako bi že ne bilo za to obsodbo stvarnih vzrokov, bi morali obsojati tako sprosta-ško vmeševanje klerikalnega našega dnevnika v domače politične boje najbližjega nam slovanskega naroda kot netaktno in zavrgljivo.
Slovenec napada srbohrvatsko koalicijo, ne da bi počakal, kako stališče zavzame oficijelno srbohrvatska koalicija napram novi vladi; v povod za napade mu služijo, kakor rečeno, frankovsko-fur-timaška nezadovoljnost z novim položajem in pa izjave madžarskih in dunajskih listov. Tudi oni g. Supilo, katerega je še pred dobrima dvema mesecema grdil in blatil, je sedaj pri njem zopet v čislih, ker se ne strinja z namenom srbo-hrvatske koalicije, da s Khuenovo in Tomažičevo pomočjo doseže zopet ustavne razmere na Hrvaškem in izvede volilno reformo. Ni še tako dolgo tega, kar smo v»Nar. Dnevniku« opisali vso propalost Rau-chovega sistema; bila bi sveta dolžnost vsakega človeka na Hrvaškem kot takega, da napne vse sile za odstranjenjem bana, ki je sramotil Hrvaško pred celim svetom. Vrh tega pa je treba pomisliti, da je šel Rauch še pod program istih madžaronov, a so
ga želeli vkljub temu ohraniti na krmilu frankovci in furtimaši — ker jim je pod njim cvetela pšenica! Značilno je, da »Slovenec« ni imel in nima nobene grajalne besede za ta čin kakor tudi ni nikoli odločno obsodil Raucha.
Slovenski in hrvaški furtimaši očitajo srbohrvaški koaliciji, da se je zvezala z Madžarom in da je prodala hrvaške zahteve. Z madžaronsko stranko na Hrvaškem se je pač težko vezati, ker je — več ni. Nima pa srbo-hrvatska koalicija pač nobenega povoda, da bi se ne poslužila vsaj prehodno pomoči posameznih pristašev nekdanje madžaron-ske stranke, da se na Hrvaškem dosežejo zopet ustavne razmere. Saj ustavno življenje na Hrvaškem je bilo sedaj že dve leti popolnoma izključeno; ni bilo ne proračuna, ne socijalnih in gospodarskih reform. In to pri toliki socijalni in gospodarski bedi v deželi! Kaj je bilo naravnejše, ko da se je koalicija poslužila zadrege Khuenove in skusila s prehodnim madžaronskim, a vsaj na ustavo se opirajočim banom napraviti takim neznosnim razmeram konec? Pragmatika se je začasno odstavila z dnevnega reda; ne ženiramo se pa prav nič priznati, da je oživljenje ustavnega življenja v deželi trenutno neizmerno večje važnosti! Srbohrvatska koalicija je morala kot odgovorna večina v deželi iskati izhod; justamentiranje ne pomaga nič — in dokler ne bode na Ogerskem spremembe, bi je nikoli ne bilo tudi na Hrvaškem!
Med dr. Tomažičem in koalicijo se je po vesteh iz Zagreba že dognal način nove volilne reforme. Dasiravno ta reforma ne more biti za nas, ki smo dobili splošno, tajno in enako volilno pravico, ideal, pomenja vendar zdatno razširjenje volilne pravice, ker se upeljejo direktne volitve in se število volilcev popetori: število volilcev poskoči od 48.562 na 250 tisoč! Nedvomno je, da če bi koalicija hotela oživeti madžaronsko stranko, lahko vo-lilci sami obsodijo njo in njeno politiko ter zavrnejo njene in eventualno od nj* podpirane kandidate. Ali koalicija ima zaslombo v narodu ter se ji torej ni bati razširjenja volilne pravice, ki bode zdatna politična pridobitev. Najsi se že sodi o koraku koalicije karkoli: dana je s to rešitvijo vsaj ena, za sedaj, žal, edina možnost, da se izvojuje boj med Hrvatsko in Ogersko na edino možnem temelju: na podlagi ustave in zakona. »Slovenca« pa, ki se ve-
doma in namenoma protivi rednim razmeram onkraj Sotle, moramo le z obžalovanjem in studom zavrniti. Saj je dal znova dokaz, da hoče služiti samo tujcem in da mu je povolji anarhija pri nas in na Hrvatskem samo zaradi tega, da bi od nje imelo dobiček tujstvo in mednarodni klerikalizem.
Kulturni boj na Francoskem.
(Izviren dopis „Nar. Dnevniku"').
V Parizu, meseca februarja.
• I.
Pri proračunski debati v francoskem parlamentu se je zopet obširno govorilo o boju duho-vništva proti posvetni šoli. Ta boj se z enako ostrostjo nadaljuje tudi v novem letu, le da so se klerikalni upi na zmago poprej poslabšali ko zbolj-šali. Republikanci od levega do desnega krila so si v tem vprašanju edini in trdno odločeni, da branijo posvetno šolo ne le proti vsem napadom temveč da jo spopolnijo in razširijo v resnično nacijonalno, svobodomiselno in napredno institucijo. Povsod, koder obstoji na eni strani svobodna napredna šola, na drugi pa klerikalizem, je boj neizogiben in v tem oziru so dogodki na Francoskem pač toliko važni, da moji rojaki na Slovenskem lahko vsaj kaj slišijo o njih.
Francoski republikanci so si morali svojo demokratično in posvetno državo ustanoviti v trdem boju proti monarhiji in klerikalizmn. Monarhija jim že zdavnej ni nič več nevarna; tem ostrejši in dolgotrajnejši pa je bil boj proti klerikalizmn. Republikanci so morali ta boj izvojevati do konca, ako so hoteli rešiti svojo neodvisno državo in za-braniti, da bi Francija padla na žalostno stanje Španije. Spoznali so že zgodaj, da morejo klerikalizem konečno premagati le v šoli in s pomočjo šole; to so spoznali naprednjaki po drugih deželah mnogo prepozno in so si s tem mnogokje sami zagradili pot do uspešnega dela in razvoja.
L I ST E K.
Vojaško leto Pavla Poljanca.
Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pa»la Poljanca priobčila Ljudmila Novakova.
(Dalje.)
Polagoma se je bližala doba velikih vaj. Marsikateri vojak se ne veseli vročih mesecev, ko je treba plezati z napolnjenim telečnikom na brbtu po gorah, požirati na dolgih pohodih cestni prah in broditi po močvirnatih duleb. Krepki, utrjeni hodci pa uživajo ravno ob velikih manevrih v polni meri slasti gorskih sprehodov in se čutijo tokrat najbolj srečne in zadovoljne vojake. Pohode po Karpatih primerjamo z mirno vestjo planinskim turam po naših Alpah.
Soparnega dne se vleče dolga kolona po ozki cesti. Dve uri korakamo navzgor in navzdol, nenadoma trčimo ob nasprotnika ter se razpredemo y široke bojne vrste po planinah, skušamo odriniti sovražnika, kar se nam posreči po dveurnem boju, nato počivamo pol ure, zdaj pa zopet naprej. Vročina pritiska neizmerno na nas in srce mi bije močno.
Na južno stran se oziramo medpotoma, k vrhovom Tater, k veličastni skupini črnih gora, nad katerimi se gonijo rjavi in rumeni oblački. Gor više pod pripekajoče solnce ne priplava nobeden oblak, da bi nas osenčil. Bujni gozdovi rastejo po teh gorskih rebrib. Na vse si rani se vijejo stranske ozke dolinice, iz katerih sliši uho žuborenje gorskih potočkov, ki jih oko ne more zaslediti. Kako radi bi se ustavili ter si omočili zasušena grla, izprali prašne ustnice in oči, toda ne utegnemo in ne smemo.
Tovariši imajo večinoma v steklenicah žgano pijačo pri sebi in si jo ponnjajo vzajemno.
Med Poljaki se ji privadiš kaj lahko in se je ne braniš niti na pohodu za vročega dne, dasiravno ti pravi pamet in skušnja, da žganje v takem slučaju ni prav nič koristno, ampak da te utruja in ti jemlje krepost
Priroda vabi in mi veže oči vedno nase. Zavida me Maniecki. Njemu se zdi, da ne poznam neprijetnosti dolgega pohoda, ki mučijo njega dan za dnevom.
Prah, ki brizga in se kadi izpod težkih okovanih čevljev prednje in naše kolone, pokriva obleko in vse, sili nam v usta, v ušesa, v oči, toda kaj škoduje vse to? Dokler so noge zdrave, dokler ti ni odrlo obutalo gležnjev, tako dolgo je v redu vse.
Pred nami leži v ogromnem krogu razvrščeno gorovje. Zraven gozda čepe slikovite skupine go-ralskih koč v drevju, z njimi se menjavajo njivice, loke in gozdovi svetlejše barve.
Tukaj se ustavimo. Hvala Bogu, počitka smo že potrebni. Pred menoj se je ravnokar zgrudil vojak, ki ni mogel dalje. S sodovo vodo mu zmočimo čelo, damo mu piti in kmalu je zopet zdrav.
Kako krasen svet skrivajo Karpati v sebi! Tujec si predstavlja to gorovje celo drugače, vsaj meni se je vsikdar zdelo, da so Beskidi in Tatre mrtev kraj s siromašnim, pomilovanja vrednim ljudstvom. A glej, na vseh straneh se ti odpira „widok" (pogled) v bujno gorsko naravo, da si lepše sploh ne moreš misliti. Koliko krasnih iz-letnih vrtov in kotov je v tej pokrajini! Vi, poljski šlahčici, ki se vozite na Nemško v pusti Berlin ali na Francosko in v umazano Italijo, da zapravljate tam svoje in svojega naroda imetje ter
se čudite tujim goram, ali veste, kaj imate doma, ali poznate krasoto svojih Karpatov? Edino v Zakopanem, v gorskem seliščn med tatranskimi velikani, imajo poljski turisti svoje svetovno znano središče, toda tudi tukaj je med prijatelji poljske parave dokaj tujcev v prekrasnih vilah, zidanih v goralskem „zakopanskem" sloga.
V	marsikaterem oziru se lahko kosajo Tatre z najslavnejšimi slovenskimi planinskimi kraji in jih morebiti še prekašajo. Sredi teh gora čuti človek, kako je slab, malenkosten in neznaten!
Kaj še le mi, vojaki! Po osemurnem trudu v grozni vročini vidiš končno svoj cilj in veš, da ostaneš tn nekoliko ur, vso noč. Tovariši se po-mečejo v mehko travo. V mrzlem potočku si umiješ noge in prsi in se preoblečeš — nikdar naj ti ne bo žal, da nosiš toliko perila v tornistru. Obed se nam že kuha — popoldne ob štirih. Solnce ne žge več tako močno, samo jasno se žari. Svež veterček se igra s trdimi ožganimi vojaškimi obrazi.
Polagoma potuje solnce na zahod. Sladka utrujenost pomirjuje duha in srce mi blaži zavest, da smo zopet za dan bliže prvemu oktobru . . .
V	dišečem senu imam pripravljeno ležišče, toda zunaj je tako lepo! Visoko se dvigajo nad obzorjem kosci, tri zvezde Orionove skupine, na južnozahodni strani pa se ziblje krasna velika večernica Venera.
Pred četrto uro zaran bo treba vstati!
Lahko noč, jasno nebo! Zarijem se v seno in zdi se mi, da nimam nobene želje več.--
Po polnoči pa zašume gorski gozdovi, vihar jame žvižgati okoli naše strehe. Mrzel piš sega celo k nam v seno in se hoče poigrati z mojim obrazom. Zakopljem se globlje v seno k svoje
Kakor hitro so imeli republikanci javno moč v svojih rokah, so takoj izvedli temeljito šolsko reformo; upeljali so šolsko obveznost, brezplačen poduk in posvetnost šol. Zadnja je zahtevala iz-ključenje verskega poduka iz javnih šol, torej radikalno ločitev cerkve in šole. Namesto veronanka se je npeljalo podučevanje državljanske morale; podnčevanje veronauka se je prepustilo posameznim veroizpovedanjem in se jim je za to določilo četrtek in nedeljo. Toda veronauka se ne sme podnčevati v lokalu javnih šol. Republikanci so bili prepričani o potrebi takega koraka; Jules Ferrjr, odgovorni povzročitelj šolske reforme, je smatral ločitev cerkve in šole za krono celega dela, ki je imelo osvoboditi državo iz oblasti teo-kracije in zavarovati njeno svobodo za vse bodoče čase. Republikanci so bili prepričani, da mora samo država poučevati, ista država, ki daje državljanom glasovnice v roko, da odločijo z njimi o usodi svoje domovine. Država sigurno ne more imeti naloge, da bi poučevala kako veroizpove-danje ali kakšen metafizični sistem; so je samo stvar dotičnih ver in cerkev in bi bilo gotovo ne-čuveno pritiskanje na svobodo vesti in prepričanja, ako bi se hotelo državljane siliti, da bi ,dali poučevati obvezno svoje otroke v veroizpovedanju, od katerega nočejo ničesar slišati. Drugače je seveda z državljanskimi dolžnostmi in nravnimi zapovedmi: te so bistveno enake za vse državljane pa naj si že bodo potem katoličani, monisti, ateisti, mohamedanci ali judje. V svojih zakonskih načrtih je zahteval Jules Ferry, da ne smejo člani redov in kongregacij poučevati v šolah. To je bil glasoviti člen 7. Tako daleč pa takrat parlament ni hotel iti; on se ni hotel dotakniti ne svobode poučevanja ne redov. Ta člen je bil za to odklonjen in konečno se je zadovoljil Jules Ferry s tem, , kar se je dalo doseči. Saj je bilo za začetek do- | volj; izvedla se je popolnoma ločitev cerkve od države. Dvajset let pozneje so se začeli volilci izkazovati za šolsko refoimo s tem hvaležne; republikanske večine v parlamentu so naraščale.
Politična kronika.
d Iz Slovanske jednote. Koresp. ,,Centrum" poroča, da se snide parlamentarična komisija Slovanske jednote začetkom prihodnjega tedna na Dunaju, da zavzame svoje stališče k rekonstrukciji. Velike preosnove ministerstva ne bo, pač pa se bode izvršila takozvana „mala": češka ministra postaneta najbrž dvorni svetnik dr. Paroubek (minister rojak) in sekcijski načelnik pl. Pop (poljedelski minister); portfelj ministerstva za javna dela dobi nek jugoslovanski uradnik. Ob tej priliki izstopi dr. Schreiner iz kabineta, da ga nadomesti zaradi paritete s češkim krajanskim ministerstvom tudi kak uradnik.
Drugače ostane začasno v ministerstvu vse neiz-premenjeno; Wrba in Hochenburger ostaneta. Slovanska jednota bo spomnila Glombinjskega na obljubo poljsk. kola, da bode izvajalo posledice, ako ne bi bila januarja 1910 izvršena temeljita preosnova ministerstva. — „Lidove noviny" v Brnu (glasilo dr. Stranskega) pravijo, daBienerth noče nobenega premirja s Čehi, ker jim hoče dati le dva ministra, a duh in sestava sedanjega kabineta pa bi ostala ista. častna dolžnost vsakega Čeha je zatorej, da odkloni to Bienerthovo ponudbo. — Včerajšnji dunajski jutranji listi vedo marsikaj ^oročati iz neke konference, ki se je vršila med slovanskimi vodji minuli torek na Dunaju. Potemtakem se je konstatiralo: da je prepir med Slovenci in Nemci v štajerskem deželnem zboru zdatno poslabšal up na zbližanje Nemcev in Slov. jednote. Na trdno delovno večino za sedaj ni misliti. Čehi se mari-več z ozirom na praške dogodke pripravljajo na najostrejšo opozicijo. Na to, da bi se posamezne skupine izločile iz Siov. jednote in priklopile delovni večini, ni misliti. Posebej je baje zatrjeval posl. dr. Šnsteršič, da Jugoslovani ne bodo izstopili iz Slov. jednote tudi za ceno ministerskega portfelja. — Včerajšnji »Slovenec'1 dementira v poročilu iz Dunaja vse te vesti.
d Pred volitvami na Ogrskem. Grof Khuen Hedervary je podal zadnjič Cesarju svojo ostavko, da bi mogel stopiti na čelo ogrske vlade grof Štefan Tisza. Cesar pa ostavke ni sprejel in tako bode vodil nove državnozborske volitve na Ogrskem Khuen sam. Hodžov »Slov. Tyždennik" piše v svoji zadnji številki, kake bi utegnile biti posledice novih volitev v najugodnejšem slučaju. Rn-muni imajo večino v 93 okrajih, Slovaki v 52, Nemci v 17; madžarska kmečka stranka bo kandidirala v 56 okrajih. Madžarska mesta so tako zamrzela koalicijo, da ne dobi koalicija od njihovih 81 mandatov niti 10. Rumuni in Slovaki sicer ne bodo dobili vseh okrajev, v katerih imajo večine, ali morejo s svojimi glasovi odločiti, da ne bode izvoljen glavni madžarski protikandidat, temveč oni, ki bo za splošno in enako volilno pravico. Ako gredo vsi volilci z zavestjo svojih pravic na volišče, se bodo narodnosti znatno okrepile, a poraste tudi med Madžari število prijateljev splošne in enake volilne pravice. Naloga ogrskih narodnosti mora biti, da zlomijo moč madžarskih grofov in renegatov.
a Glasovi iz nemškega tabora. Ministerski predsednik Bienerth še bode ta teden pričel pogajanja s strankinimi vodstvi glede delovnega programa za predvelikonočno zasedanje parlamenta, ki se prične 22. t. m. Nemški viri pravijo, da se Bienerth ne bode pogajal glede preosnove ministerstva in o osebnih vprašanjih, ker stoji na stališču, da si naj cesar sam pokliče svoje zaup-
nike v kabinet. Nemci se že vesele, da z veliko preosnovo ministerstva ne bode nič. ravnotako z malo ne, ker se planinski Nemci silno upirajo jugoslov. ministru; zasedeno bode najbrž le češko krajansko ministerstvo. Nemški ministri pa bode vsi ostali na svojih mestih. Ako se to zgodi, bo med slovanskim volilstvom gotovo mnogo hude krvi, osobito na slovanskem jugu. Vprašati se bodemo morali, kje so sadovi ,.nove ere". ki nam je baje napočila s spremembo poslovnika?
Drobile politične novice.
a Slovanska konferenca v Petro-gradu. Na pripravljalno posvetovanje o slovanskem shodu, ki se vrši meseca julija v Sofiji, pridejo po poročilih ruskih listov sledeči slovanski odličnjaki: Čeha dr. Kramdf in Preis, Bulgara minister Ljudskanov in predsednik slovanskega društva Bobčev, iz Galicije vodja Starorusov Dudykievič, trije Srbi in Poljsk Dmowski.
Demi8ija srbskega poslanika a|a Dunaju. Sedanji srbski poslanik na Dunaju, kateremu je pred nekoliko dnevi umrla žena, se hoče vrniti v Beligrad. Vlada ga je pa pozvala, naj še nekaj časa vstraja na svojem mestu.
Izjava novega hrvatskega bana »Fremdenblattu". Novi hrvatski ban se je izjavil uredniku »Fremdenbl." sledeče: V zadevi službene pragmatike na hrvaških državnih železnicah vstrajam na hrvatskem stališču in bodem v tem smislu tudi postopal. V sedanjem trenutku p« ta stvar ni aktualna, ker moramo počakati na razvoj parlamentarnih razmer na Ogerskem — potem še le bodemo mogli o tej stvari posredovati v Budimpešti.
Španska vlada je podala ostavko. Vzrok temu je prepir sedanjega ministerskega predsednika Moreta z lastno stranko. Novo ministerstvo sestavi demokrat Canaleja.
Grof Aehrenthal pojde v Berlin. Pravijo, da zaradi posvetovanja z nemško diplomacijo glede zbližanja z Rusijo.
Dnevno Mira.
z Bjornsonovo stanje. Iz Pariza se poreča včeraj, da se je BjOrnsonu naenkrat zboljšaio. Sedaj more zopet misliti in govoriti. S svojim sinom se je celo nekaj časa zabaval. Vprašanje je seveda, ali se bode to zboljšanje tudi vzdržalo.
z Kmetijski osrednji urad (Zentralstelle) za za zastopstvo koristi avstrijskih poljedelcev je imel včeraj na Dunaju svoj občni zbor. Sklenilo se je, da obdrži vitez Hohenblom trgovsko politični referat in vodstvo pisarne.
z Strašne Številke. Leta 1907 je vzelona Nemškem 12.777 oseb radovoljuo konec in sicer 9753 možkih in 3024 ženskih, — Prebivalstvo velikega Londona je znašalo leta 1909 po uradnem
štetju 7,537.000 oseb.
sosedu in zaspim ob rahlem pluskanju dežja ter
sanjam.---
Močen dež ne jenja do dneva. Zadrži nas nekaj časa, da ne odrinemo ob štirih, temveč še le ob pol šestih zaran. Spočetka je pohod po blatu in v dežju zelo neprijeten, ko pa se ti premoči obleka in ko se ti v čevljih polje ob vsakem koraku voda, takrat ni več hudo. A vendar nas razveseli košček sinjega neba, ko se raztrgajo oblaki. Včerajšnja zaprašena trda belkasta cesta ni danes cesti podobna.
Pred nami se pojavijo na obzorju tatranski vrhovi.
Moj oddelek koraka posebe. Dobil sem nalogo, da čuvam s svojo četo levi bok kolone. — Spuščamo se po ozki stezici v globoko dolino. Fantje so veseli mehke gozdne poti, zlasti pa, da smo sami brez nadležnega nadzorstva častnikov. Čim bolj se oddaljujemo od svojega polka, tem bolj si žele vojaki duška in še zapojo polglasno,: Hej z g6ry, z gčry jada Mazury . . .*) Pred nami leži samotna kočica. Na pragu stoji dekle v priprosti goralski noši, za njo pa gledata mati in ded na vesele vojake, ki pojo po tihi dolinici.
Malokdaj zablodi v ta planinski kot tuja noga in bogve koliko let že niso videli v njej vojakov.
»Zdrava, Hanko!" nagovori eden iz čete dekle, ki zardi in ne ve odgovora. Ali ji je res ime Hanka ali ne, to nič ne de. Mati prikima mesto Hanke smehljaje: »Le veselo fantje!"
*) Glej, z gore. z gore se peljejo Miutari.
Kupimo si sira. Tatranski domači sir(tvarog) ne diši prijetno, toda dober je zelo. Maslo imajo tod istotako izborno!
»Pojdite fantje, masla imamo!... In ti, Hanka, lepo dete, kako se vam godi v teh gorah?"
Nekaj idiličnih besed nas je takoj seznanilo in sprijaznilo s skromnimi prebivalci. Hanka ima baje brata vojaka. Gospodinja noče vzeti niti denarja za maslo in za sir, a vendar je hvaležna, ko ji pustimo nekaj desetič na mizi. Dolgo se ne smemo muditi! Hvala vam, živite zdravi in zadovoljni v gorah! Ne vidimo se menda nikdar
več"
Hanka, nedolžno dete	svojih planin, gleda še dolgo za nami. Morda ji je žal veselih in prijaznih fantov, ki pravijo,	da jih ne bo več k
njim . . .	Dalje sledi.
40 let sueški prekop. Dne 16. nov 1. 1. je minulo 40 let, kar se je slovesno otvoril sueški prekop. Nepregledne množine so prisostvovale temu svečanemu aktu. Z idejo prekopa so se že svoj čas (v 7. stoletju pred Kristom) bavili stari egiptovski kralji. V časih poznejšega arabskega gospostva je misel zaspala in zopet prišla na površje šele z odkritjem Amerike. Zavzeli so se za njo Benečani.'A tudi takrat ni bilo nič. Pozneje je nemški filozof Leibnitz skušal pripraviti francoskega kralja Ludvika XIV. do tega dela; še pozneje se je bavil s to mislijo veliki Korzikanec Napoleon, — a do izvede-nja načrtov ni došlo. Največ preglavice je vsem delalo mnenje, da je površina Rdečega morja 10 metrov višja nego ona Sredozemskega morja. Še le 1. 1843 so se začeli evropski državniki bolj resno baviti z idejo prekopa, osobito avstrijski drž. kan-celar Metternich. Na njegovo inicijativo se je lela 1847 sestala mednarodna komisija, ki je dognala, da je površina obeh morij enako visoka. Najvažnejšo
vlogo v tej komisiji je igral ženijalni avstrijski i»-ženir Negrelli, ki je šel sam na lice mesta, vse dobro proučil in po resnem premisleku sestavil načrt za prekop ter ga predložil francoski vladi. Sestavil se je konzorcij, ki je vzel akcijo v roke ter zvr-šil pod Negrellijevim vodstvom, ki ga je egiptovski kediv Said-paša imenoval generalnim inšpektorjem prekopnih del, vsa preddela. Negrellija pa Je na veliko nesrečo že leta 1859 pograbila smrt ia delo bi bilo zastalo, da ga ni vzel v roke enako ženijalni francoski inženir Lesseps. Njegovi diplomatski spretnosti in energiji se je posrečilo, da je v hipu pridobil za stvar francoske financijerje, in osnovala se je delniška družba z glavnico 200 miljonov frankov, ki se je pozneje morala potrojiti, ker je vse delo stalo nad 500 miljonov frankov. Delo je potem vkjub intrigam — osobito od strani Anglije — lepo napredovalo. Bilo je seveda združeno z ogromni stroški, saj je delalo nad 25.000. včasi do 40.000 delavcev. Dne 18. nov.. 1862 je bil prvi del prekopa dodelan, Sredozemsko morje se je tega dne ob velikih svečanostih zlilo v Timsah-jezero. Slovesna otvoritev celotnega prekopa pa je bila, kakor že omenjeno, 16. nov. 1869. — Ljudske slavnosti ob tej priliki so bile velikanske, saj je sam kediv dal zanje okrog 20 miljonov frankov. Ob gromenju topov je zaplulo 68 ladij iz Port-Saida v prekop. Bilo je zvršeno velikansko delo kozmopo-litske vrednosti. Dva dela sveta sta se morala razdeliti, da se je spojilo z bližnico vseh pet delov. — Lessepsu, po kojega silni energiji se je delo zvršilo, so ob vhodu v prekop v Port Saidu postavili veličastni spomenik, najlepši njegov spomenik pa je prekop sam. Dolg je 160 km, širok na dnu 38J4, na površini pa 70 do 100 metrov. Globok "je 9—10 metrov. Pelje skozi 4 jezera. Prekop je velikansko prometno sredstvo za ladje vseh držav. L. 1908 se je peljalo skozi prekop 3795 ladij s težo 19,110.831 ton. Podjetje je danes popolnoma v angleških rokah ker imajo skoro vse akcije Angleži. Egiptovska vlada dobiva na leto 73 miljonov frankov in še 30% čistega dobička.
z Zažgati se je dalo na Nemškem do 1.1909 k rog 23.000 ljudij. Leta 1909 so nadalje upepelili v 19 krematorijih 4779 trupel, 729 več, kakor leta 1908. Od npepeljeucev je bilo 3727 protestantov, 401 katoličan, 38 starokatoličanov, 220 izraelitov, 65 svobodomislecev in 68 disidentov; 11 je bilo drugih pripadnikov (buddhistov i. t. d.) in o 349 se sploh nič ni javilo.
Štajerske novice.
a Štajerski nemški nacijonalei si sedaj znašajo svojo jezo vsled težkega poraza v d(?ž. zboru nad nemškimi klerikalci in Slovenci. rZveza nemških nacijonalcev" nam pripisuje ošabnost, vladoželjnost, požrešuost itd. Tako je parlamentarno občevanje višje izobraženih Nemcev!
a Nemški krščanski socijalci in preosnova ministerstva. Graški ,.Volksblatt" pravi, da ne gre to tako naprej, da bi imeli nemški nacijo-nalci kar po 4 in 5 ministrov, dasi jih je komaj 80 in Se povrh tega pri vsakem važnejšem glasovanju zbeže. To se mora temeljito ,«preineniti: Kdor več da mora več dobiti. Pripravljajo se torej za nemške nacijonalce slabi časi.
a Nedeljski shodi. Ker se je shod v Brežicah vsled raznih ovir za to nedeljo opustil, se vrši samo shod v Župelevcu ob 3. uri pop. v prostorih Miška Janežiča,
Ciril-Metodova dražba je nekaj dni sem zopet tarča strastnim napadom »Slovenca«. Pripomnimo, da se ni dalo klerikalcem niti najmanjšega povoda za take napade; zvili so torej prepir naravnost s trte. Vse slovensko časopisje najodločnejše obsoja in zavrača te perfidne in narodni stvari samo škodljive napade, kateri niti v vrstah klerikalcev samih kolikor jih le še količkaj narodno čuti, ne najdejo nobenega prijaznega odmeva. Ne bodemo se prav nič razburjali radi take pisave »Slovenčeve«, ampak bodemo mirno konstatirali, da hočejo klerikalci oškodovati edino našo narodno obrambno organizacijo. Drugod so" enaka društva vsem strankam svete in nedotakljive stvari: poglejmo samo na Češko! Pri nas pa je vedela vlada in pa kranjska hranilnica podkupiti mal izvržek slov. naroda, da izrablja politično kratkovidnost in nevednost svojih pristašev za hujskanje proti Ciril-Metodovi družbi. Nikoli se še ni jasnejše in lepše pokazala mednarodnost in neslovensko mišljenje klerikalizma, ko pri teh napadih. Ako bi klerikalcem ne bilo samo do oškodovanja družbe in slov. naroda — čemu bi drugače družbo napadali? Saj imajo svoj »obrambni sklad« in lahko delajo za njega, če so še ljudje po Slovenskem tako neumni, da se dado slepariti za klerikalni volilni sklad. Na Kranjskem so klerikalci mirno črtali dež. podporo Ciril-Metodovi družbi — sedaj pa še hujskajo proti njej! Nemški in vladni denar zveni — in za denar proda klerikalec sebe in svojo dušo, če sploh veruje, da jo ima. Somišljeniki, Slovenci, učite se iz tega primera, kako nevaren Je narodu našemu klerikalizem!
a „Vahtariea" o odgodenjn. ,.Vahtarica" pravi, da je dosegla slovenska politika z odgo-denjem deželnega zbora velik uspeh. Nemška večina ni mogla obstrukeije premagati in je s tem prenehala biti večina . . List očita nemški večini, da nima potrebne enotnosti, vodstva in pa ..nemštva". Zlasti psuje veleposestnike, da niso dovolj radikalni. Kar se pa tiče gospodarskih posledic obstrukeije, ne bodo za Spodnji Štajer tako težke, kakor jih slikajo Nemci: podpor se nam da skrajno malo, tudi brezobrestnih posojil slovenskim kmetom ni ravno veliko; kar se tiče regulacij rek in potokov pa se razun Meže ni ničesar novega sklenilo, stare gradnje pa se itak morajo nadaljevati. Gre se nam Slovencem sedaj za važen, načelen boj in je vsakomur gotovo jasno, da moramo v njem v s trajat i.
a Vrazova slavnost se vrši meseca avgusta na njegovem domu v Cerovcn. Pripravljalni odbor, ki je imel dne 31. januarja ueko sejo je sklenil, da se izključi od slavnosti vsaka politika, vodita p» začasno priprave klerik. župan Vraz in znani miklavževski kaplan Štuhec.fy
a Slika celjskega nemštva. Pred kratkim se je vršila v Celju neka plesna prireditev in „vahtarica" je priobčila poročilo, v katerem navaja one osebe, ki si pridobile posebnihjzaslug za veselico. Čitamo tam imena: Jabornegg^Ko-«evar, Ferentschagg, Jarosch, Tekautz, Zelin-scheg, Zwentrg, Kotschnigg, Schuschnigg, Nehwa-tal. Koschai> Pohar in dr. Razumljivo, da so celjski Nemci tako jezni na Aistricha,®ker"?je hotel celjsko nemštvo malo ^očistiti". Čudnofse nam zdi, da se ljudje sami ne sramujejo svojega renegatstva!
a Včerajšnji jutranji vlaki so imeli precejšnje zamude, ker je pri Zidanem mostu plaz
zemlje zasipal tir. — Vsled novega snega je bila včeraj telefonična zveza z Ljubljano pretrgana; v Celju še danes nimajo mnogi abonenti telefona, ker so žice potrgane. — Potoki pri Celju so včeraj precej narasli, a danes je voda že padla.
a Za Narodni sklad je nabral na pustno nedeljo pri Naprudniku v Grižah na domači veselici mladenič Št. Gorišek K 3.—. Iskrena hvala!
a Podučni tečaj za odbornike obrtnih zadrug priredi štajerski obrtnopospeševalni urad od 14. do 19. t. m. v ptujskem rotovžu. Predavalo se bode nemški in se bode tečaj vršil'zvečer — samo da se oteži udeležba funkcijonarjem slov. obrtnih zadrug iz okolice. Štajerska dežela nima za slovensko obrtništvo nobenih ozirov in nobenega vinarjaij
a Schifko ne Živko. K notici v št. 29. o nestrpnosti lenarškega nemškutarja Živka pripomnimo še, da se ie osmelil Živko tako daleč, da je4 tožil po dr. Mravlaku kaplana Petra Pavliča radi žaljenja časti, ker ni klical njegove hčerke ,.Šifko" ampak „Živko". Če človek nebi videl tesra na lastne oči in nebi slišal na lastna ušesa bi mislil, da je vse to predpustna šala. Tukaj pa je to res gola istina. In kako sta bila dr. Mrav-lak ter z njim Živko začudena, ko je sodnik kaplana oprostil! Zdaj upata na pravico mariborske sodnije in sta se tudi v tem slučaju pritožila.
a Iz Šmarja pri Jelšah. Čitalniški pred-pustni kostnmni venček, ki se je vršil 5. t. m., je bil jako dobro obiskan; videli smo goste iz Rog. Slatine, Kostrivnice, Gradca, Celja, Šentjurja' Grobelnega, Št. Vida in drugih krajev, kakor tudi lepo število domačinov. Pa je bila ta veselica tndi lepa prireditev, za katero sta si stekli največ zaslug cenj. gospe dr. Rakež-eva in Ferlinč-eva, ki sta vsako hišo obiskali in za udeležbo agitirali. Najboljši užitek so nam priredile cenj. gospe in gospodične z nastopom in proizvajanjem lepih plesov v okusno zbranih kostumih. Pri buffetu so ponujale Šmarčanke različne tolažbe za želodec. Veseli pari so se sukali do drugeea dne, saj se je večina gostov še le z jutranjim vlakom odpeljala. Med veselico so prodajale brhke gospodične za boljšo zabavo različne smešne igrače, seveda ne po najnižji ceni. Da pa je bila dvorana tako okusno olepšana, pripomogel je največ gospod dr. Mulej z gospo soprogo in gospo dr. Rakež-evo. — V kratkem se bode igrala na našem odru burka „Moč uniforme", na kar se slavno občinstvo že sedaj opozarja.
a Popravek. Na oznanilih predstave „Divji lovec", ki se uprizori s sodelovanjem mariborskih učiteljskih priravnikov v Ptuju, dne 13. t. m, se je javilo pomotoma, da pripade čisti dobiček predstave društvu „Učiteljskih pripravnikov v Mariboru". To se popravlja v toliko, da se uprizori igra v korist „ Dijaške kuhinje v Mariboru".
a Od Sv. Jakoba v Slov. gor. Dne 7. t. m. se je poročila tukaj gdč, Amalija Sirk, velepos! hči z g. Josipom Lešnik-om, obč. predstojnikom, gostilničarjem in posestnikom v Radahovi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Častitamo! Pri tej priliki se je nabralo za Ciril-Metodovo družbo 30 K in za „Dijaško kuhinjo" v Mariboru 26 K.
a Tatvina. Andreju Škvarcu v Zidanem mostu je nekdo ukradel hranilno knjižico z več sto kronami vloge. O tatu ni duha ne sluha.
a Umrli sta oskrbniku Jesihu v Pogledu pri Konjicah začetkom tega meseca zapored dve hčerki: petletna Ida in devetletna Angela.
Druge slovenske dežele.
v Podružnica „Društva jugoslovanskih že-lezniškik uradnikov" v Ljubljani. Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice rD. j. ž. u." se vrši v nedeljo dne 13. febr. ob pol 5. uri popoldne v hotelu „Ilirija" v Ljubljani, Kolodvorske ulice s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika „D. j. ž. u."; 2. podružnična pravila; 3. volitev odbora; 4. slučajnosti. Tovariši, udeležite se polno-številno ustanovnega občnega zbora naše prve podružnice! — Zvečer ob 8. uri se pa vrši v „Narodnem domu" družabni večer, na katerega' naj-uljudneje vabimo tovariše, njih rodbine in znance ter prijatelje naše. — Osrednji odbor „D. j. ž. ž."
V Kamniku se je poročil zemljemerec Stanko Adler z gdč. Josipino Pollakovo iz znane narodne rodbine.
v Ljubljanske kreditne banke čisti dobiček za 1. 1909 znaša 299.046 K 70 vin. (za 57.543 K 58 vin. več ko lani. Dividenda je predlagana na
v Nakup. Odvetnik dr. Kari Triiler v Ljubljani je kupil vilo „Madelaine" za 76.000 kron, Avstrijsko kreditno društvo pa Bučarjevo hišo za 120.000 K.
v V pokoj je stopil g. Rudolf Zarli, ravnatelj pomožnih uradov pri dež. vladi v Ljubljani, in dobil tem povodom naslov cesarskega svetnika.
v Umazana afera škofa Jegliča? „Slov. N." poroča da je pri nedavno umrlem prelatu Rozmanu v Ljubljani služila njegova nečakinja Frančiška Rozman, ki je imela precej prihranjenega denarja, hranilne knjižice je imel shranjene stric prelat. Istotako njeno zavarovalno polico. Ko je Frančiška po smrti strica hotela imeti svoje hranilne 'knjižice in polico, jih ni bilo nikjer, Vsled tega se ji je zmešala pamet. Od sodnije postavljeni ji skrbnik je stvar preiskaval in prišel tako daleč, da je vložil tožbo proti — škofu Bonaventuri. Dognalo se je, da zavarovalno polico hrani — on — tu kjer je polica, bodo tudi hranilne knjižice. Pričakujemo, da pojasni ,,Slovenec" to zanimivo afero. Težko je verjetno, da bi škof šel tako daleč — med sleparje.
v Novo komo poveljstvo se namerava baje ustanoviti v Celovcu za Koroško in Primorsko. Če je to res, je to zopet uspeh "nemške politike, ki želi imeti to poveljstvo v Celovcu, dočim bi bilo vendarle naravno, da se ustanovi komo poveljstvo za Kranjsko in Primorsko v Ljubljani in bi Koroška ostala pri Gradcu.
v Umoril je po maškaradi včeraj zjutraj neki 19 letni fant svojega tovariša Janeza Mihe-vca, ki je z njim delal na parni žagi v Rakeku. Mrtveca so našli na cesti proti Cerknici vsega v krvi. Bil je večkrat zaboden in zabodljaj v srce mu je storil konec.
Najnovejša brzojavna i r telefonična poročila.
Kreta bo prodana.
a Rim, 10. febr. Iz Carigrada poročajo, da so stavile krečanske obrambno velesile Turčiji predlog, naj proda Kreto Grški po primerni ceni. Turčija se še ni odločila, pa najbrže sprejme ta predlog	\
Albanska zarota.
a Berlin, 10. febr. Iz Soluna poročajo, da je došla policija ob priliki nekih hišnih preiskav obširni zaroti albanskih reakcijonarcev na sled. Več albanskih učiteljev in uradnikov je že zaprtih. Zaroti se pripisuje velika važnost. O podrobnostih molče turške oblasti, ker čakajo nadaljnih navodil iz Carigrada.
Zbližanje med Rusijo in Avstrijo.
a London, 10. febr. „Times" poročajo, da se bode zbližanje med Rusijo iu Avstrijo javnosti naznanilo potom izjav, ki jih podate obe vladi. Zližauje se bode izvršilo na podlagi sledečih načel: 1.) Ohranitev statusa quo na Balkanu. 2.) Podpora sedanje turške vlade. 3.) Prost razvoj balkanskih držav.
a Petrograd, 10. febr. „Novoje Vremja" pravi na uvodnem mestu, da bi bilo zbližanje med Rusijo in Avstrijo gotovo zelo hvalevredno. Vendar pa naj Avstrija pokaže svojo dobro voljo ne samo s prijaznimi besedami temveč tudi s prijateljskimi dejanji. Francija in Nemčija bodeta to zbližanje gotovo le pozdravili; pred napadi japonskih prenapetnežev pa čuva Rusijo angleško-japonska zveza.
Hieronymi drž. poslanec.
v Iglava, 10. febr. Novi ogerski trgovski minister Hieronymi je bil kot edini kandidat izvoljen za državnega poslanca.
Nemški poslanik umrl.
v Madrid, 10. febr. Umrl je tn nemški poslanik Tattenbach.
Nova povodenj v Parizu.
v Pariz, 10. febr. Vojaki so zgradili pri naci-jonalnem mostu 90 cm visoki jez. Dve hiši, ki ste se grozili podreti, so morali sprazniti. Sena je zopet narastla za 1 m, tako da je sedaj vode 5'8 m nad navadnim stanjem. V Passyju in Autenilu je nekaj ulic pod vodo. Ker pa dotoki Sene ne naraščajo, ne bo menda prevelike nevarnosti.
Obrambni vestnih.
v Družbi sv. Cirila in Metoda je prijavljena najnovejša brambovka mala Stanka Tratnikovk, voditeljica mozirske narodne mladine. Ta naša mala Stanka je sklenila skupno s svojim bratcem Cirilkom in drugimi otroki nabirati pri vsakemu narodnjaku, prirejati male veselice, tombole, sre-čolove itd. in to tako dolgo, da bo imela K 200, kar upa doseči v par letih. MozirsKa mladina postane torej družbena pokroviteljica, a pokroviteljstvo bo zastopala naša mala Stanka. Zivio, marljiva Stanka in Cirilek in vsi okolu teh mladih rodoljubov zbrani malčki!
v Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga v postnem času s posebno zanimivimi razglednicami „babožaganje". Post nam je bil otrokom silno zoprn, apetit smo imeli, mati so nas pa postili. Poteha v teh težavah so nam bile preste. In ko se je bližala sredopustna sreda, pripovedovali so nam, da ta dan žagajo „babo" na gotovem kraju opoludne, iz te „babe" pa padajo preste, katerih si more otrok, ki je takrat na mestu pričujoč in še tešč, nabrati poljubno število. In o teh prestah se nam je sanjalo in ta narodna pravljica je vpo-dobljena na drnžbinih postnih razglednicah. Sicer ni te vrste razglednic mnogo v zalogi, želimo pa, da jih družba prav kmalu razpeCa in da na ta način tudi od postnih prest ima nekaj dobička.®
7 Odgovor Roseggerju. Za obrambni sklad družbi sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili: 545. Ožji klub čitalničarjev v Dol. Vrtojbi (plačali 50 K); 546. Ormoški narodnjaki kot venec t dr. Ivanu Omulecu (plačali 202*01 K); 547. Županstvo SI. Bistrice (plačalo 200 K); 548. 549, 550. Posojilnica v Mariboru (plačala 600 K); 551. Omizje hotela Grad v Črnomlju (plačali 200 K); 552. Dr. Kari Vrečar (plačal 200 K); 553. Edvard Kristan Ljubljana (plačal 10 K); 554. Fran La-hounig lesni trgovec in posestnik v Prevaljah; 555. Henrik vit. Preschern (plačal 200); 556. Tratnikova Stanka, Mozirje; 557. K. Bišanec dvorni svetnik, Gradec (plačal 200 K).
Po sveto.
d Smrtno obsodbo radi dveh umorov je izreklo po petdnevni obravnavi porotno sodišče v Romontu nad mesarjem Julesom Maillardom. Porotniki so ga spoznali krivim, da je leta 1903 zastrupil z mišnico svojo prvo ženo, leta 1909 pa že drugo. Mlada dekla, ki je bila obdolžena, da mu je pri zločinih pomagala, je oproščena.
d Nova povodenj v Parizu? Ker voda v gorenjem teku Seine zopet precej narašča in ker je v Parizu predprošle noči voda narasla za 14 cm, mislijo splošno, da bode v kratkem času gladina za pol metra višja.
d Sibirski mraz v Newyorku. Dne 7. februarja je bil v Novem Jorku najbolj mrzel dan, kakor ga že ni bilo dolgo vrsto let. Celo v novojorški City je kazal toplomer — 20° Celzija. Kljub temu, da je solnce svetilo, je živo srebro zlezlo proti poldnevu samo za 8 stopinj. Močen zapadni veter je mraz še povečal. Šoferji in kočijaži so se branili voziti. Ceste so bile večinoma prazne. V severnem delu države Novi Jork je živo srebro padlo celo na — 30 stopinj.
v Umor v banki. V kontorju borznega meše-tarja Chemala v Bruslju se je zadnjedni večkrat oglasil dobro oblečen možf ki je rusko govoril in poizvedoval v borznih poslih. Ko Chemal predvčeraj ni bil v kontorjn navzoč, je prišel tujec zopet in vprašal uslužbenca Molla zopet nekaj, nakar je še zahteval naslovno knjigo. Ko jo je Moli iskal, je pa tujec izprožil samokres in Molla smrtno ranil, vsled česar je ta imel le še toliko moči, da je pri padcu razbil okno, da bi opozoril zunaj hodeče ljudi na banko. Ljudje so res tudi takoj prišli, a zločincu se je posrečilo uiti. Odprti predal, v katerem je bilo 75.000 frankov, je ostal nedotaknjen. Zločin je tembolj drzen, ker se je izvršil pri belem dnevu.
v Papež pred sodiščem ? Sodišče v San Ciano na Italjanskem je pozvalo papeža, naj se pride zagovarjat radi protipostavnega prejema dedščine kanonika Adame, ki je zapustil ^.več miljonov lir.
z Usodepolna zamena. Dva delavca sta v Devi na Erdeljskem zamenjala zvečer, ko sta si hotela pripraviti večerjo, konservno škatljo z dinamitovo na kar je ta eksplodirala in oba ubila.
z Smrti se je napil za II krajcarjev v G&rdo-nyju pri Stolnem Belemgradu kmetski fant Julij Szak&l. Stavil je 11 krajcarjev, da izpije liter vina na eden dušek. Stavo je sicer dobil, ali čez par minut je revež umrl, ker ga je zadela srčna kap.
z Boj za šolo na Francoskem. Župnik Tixier v Ambertu je bil obsojen na 200 frankov globe, ker je povedal s prižnice, da ne bo pustil k birmi onih otrok, ki rabijo kako šolsko knjigo, ki so jo škofje prepovedali.
u Pisca anonimnih pisem nesramne vsebine, ki so jih dobivale zadnje dni razne znane osebe v Berolinn, so odkrili v osebi neke dame iz najbolj uglednih berolinskih krogov. Prismojeno babo so že zaprli.
z Divja svinja je požrla v nekem gozdu pri Brašnu na Erdeljskem petletnega Jožefa Hilo, ki gi je bil zašel. Ostalo je samo nekaj kosti.
z 120 čeških društev je na Nemškem, kakor poroča neki pražki staročeški list. Od teh je 62 bolj socijalnodemokratskih, dočim jih je 58 strogo češkonarodnih.
z Razširjenje poljskega življa na nemškem zahodu odseva izlasti iz dejstva, da je bilo tri nedelje, dne 16. in 23. januarja in 6. februarja 1.1. skupno 107 shodov na 75 krajih industrijalnega okraja.
d 0 denarju, ki gre v Rim piše neki bavarski katoličan: Koncem prošlega leta je narasel „In-golstadter Messbund ' na 700.000 članov in lansko leto samo se je pridružilo 22.080 članov. Sedež društva je fančiškanski samostan v Ingolstadtu na Bavarskem in glavna naloga članov je, da plača vsak na leto eno mašo. Prej je stala maša eno marko, sedaj pa, ko se je vse podražilo, so se podražila tudi živila za dušo in tako velja danes ena maša sama 1'30 M. Boljši ljudje pa plačajo kar dve marki. Iz tega razvidimo, da to društvo nabere na leto nad 1 milijon samo za maše. Ker pa sme vsak duhovnik na dan citati samo eno mašo, bi moralo društvo imeti celo leto zaposlenih 2000 duhovnikov, ki bi čitali celo leto 700.000 maš. Največ članov pošilja prispevke frančiškanom v Ingolstadt. Tam pa so samo štirje patri, ki niti za Ingolstadt ne zadostujejo. Zato gre ves denar v Rim, ki ga potem deli revnim italijanskim samostanom, da berejo maše.
Tržne cene.
9. februarja.
Dunaj: Trdna poročila iz Amerike so para-lizirala medla iz Budimpešte. Tendenca se je držala, cene nespremenjene, kupčija miruje.
Budimpešta. Svinja d: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 158 do 160 vin., mlade, srednje 158 do 160 v, mlade, lahke 160—164 vin. Zaloga 22.634 komadov. Prignano 127 komadov, odgnauo 163. Ostalo torej 22.598 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 1406 pšenica za maj K 1377, pšenica za oktober K 1178, rž za april 9'52, rž za oktober K 878, oves za april 7'47, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'62, ogrščica za avgust 13'95. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. — Tendenca trdnejša, promet 3000 stotov, pšenica v efektivu 5 v višje, ostalo trdno. Termini so bili z ozirom na višja poročila iz Amerike trdnejši, a so vsled mimoidočih kupčij padli, pozneje so si zopet odpomogli. Vreme deževno.
Sladkor. Trst. — Centrifugal Pilčs prompt K 36% do K 37%. za kasneje K 367/s do K 371/2- Tendenca: trdna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 29 80, nova kampanja kron 25'40. — Tendenca mirna. Vreme: sneži.
Budimpešta: mast svinjska K 182'— namizna slanina 160'—.
I. izkaz daril prostovoljni požarni brambi Ivanjkovci. Darovali so gg.: Joško Rajh, Mota K5.-, Tomo Pušenjak, Cven K 1.—, I. Nemec st., Ljutomer K 1.—, Kosi Ivan, Cerovec K 1.—, I. C. Mayer, Ljubljana K 10.—, Brati Wolfbauer, Pernegg K 5.—, Adolf Rechnitzer, Ptuj K 5.—, David Luzratto, Trst K 2.—, Grauer &. Csakathurner, Cakovec K 10.—, Kornhauser & Herzka's nasl., Dunaj K 2.—, L. Franz in sinovi, Maribor K 10.—, Sig. Goldberger, Jagern-dorf K 5.—, H. Heller, Pilzno K5.—, E. Kronauer, Maribor K 5.—, Poročnik Rajh, Ljubljana K 1.—, Alois Martinz, Maribor K 10.—, Hugo Volckmar, Maribor K 5.—, Reška pražarna kave, Reka K 5.—, dr. Oroslav Kristan, Ormož K 7.—, Fr. Minisdorfer, Ormož K 10.—, E. Mauthner, Budapest K 4.—, J. Schicht, Ustje ob Labi K 5.—, R. Oesterreicher, Dunaj K 5.—, A. Loschnigg, Gradec K 20.—, Franjo Stajnko mlj., Ljutomer K 5.—, J. Schamesberger, Maribor K 5.—, Janko Grivec, Ormož K 5.—, J. Wentzl, Maribor K 5.—, major Lovro Janžek, Bre-brovnik K 10.—, M. Rosner in drug, Ljubljana K 5.—, Peter Majdič, Celje K 10.—, Jakob Preindl, Velika nedelja K 1.—, A. Rozina, Ormož K 1-—, J. Jerše, Ormož K 3.—, dr. Žižek, Ormož K 5.—, Viktoria Honigman, Ljutomer K 10.—, R. Tollazi, Ormož K 10.—, Klota feouvier, Radgona K 20.—, A. Perko, Ormož K 10.—, Vzajemna zavarovalnica proti požaru v Gradcu K 100.—, Rudolf pl. Zergolleru, Maribor K 10.—, Rudolf Potrz, Ormož K 10.—, slavni okrajni zastop K 50.—, Alois Martinz K 10.—, dr.
I. Omulec K 20.—, Ant. Puklavec, Gradec K 10.—,
akcijska družba, Greinitz K 30.—, občina Mihalovci K 40.—, Neimenovan, Ljubljana K 50.—, slavna Ko-linska tovarna kavinih surogatov, Ljubljana K 66.04,
J. Lašič, Ormož Ki.—, J. Kolarič, Ormož K5.—
V. Ivankovcih: Anka Petovar K 5.—, Ludmila Pe-tovar K 5.—, Marica Lončar K 2.—, Brati Perutz, Praga K 10.—, Jože Kolarič, Cven K 2.—, Subak in sinovi, Brno K 5.—, Aug. Kreutz, Ormož K 2.—; Zerovinci: J. Zmarek KI.—, Matija Pihlar K2.—, Juri Kosi K 1.—, Andrej Novak K 1.—, Franc Zemljič KI.—, Alojzija Slavinec K—.60, Fr. Žalar K—.40, Tomaž Rozmanič K 1.—, Aleksander Hedžet K 1.—, župnik F. Bratušek, Svetinje K 1.—; v Veličanah: Vido Habjanič K 1.—, Franc Kaučič K—.40, Matjaš Zadravec K 1.—; Ivankovci: Marija Petovar K 10.-, Ivan Žitnik K 2.—, Jožef Simonič K 1-—, Franc Munda K—.20, Mihal Kaučič K 1.—, Matija Kaučič K—.40, Anton Jerebič K 1.—; Marija Rantaša, Bole-
nečice KI.—; Mihalovci: Ivan Škorjanec K—.SO, Štefan Toušek K 1.—, Franc Zidarič K—.40, Franc Plečko K—.20, Terezija Rajh K—.30; Cerovec: Mihal Marin K—.20, Aloiz Pihlar K 1.—, Franc Vrac KI.—, Janez Peršak KI.—, Franc Kumer K—.80, Jakob Robinšak K—.60, Franc Kosi K—.20; Runeč: Martin Rajh K—.20, Mihal Školiber Ki.—, Matija Kociper K 1.—, Martin Lašič K—.20, Ivan Kociper KI.—, Alois Kosi K 1.20, Alojz Rek K—.40, Alois Novak K 1.—, Mihal Novak K—.40, Jakob Janšovec K—.20, Fr. Pryol K 1.—, Martin Cimerman K—.20, Ferd. Zmarzek K—.50, Ferdinand Stuhec K—.20, Ivan Toušek K—.50, Marko Mavrič KI.—, Marija Lašič K—.60, Franc Petek K—.80, Matija Lašič K —.40, Ant. Markrab K —.40, Andrej Petek K —.40, Anton Bozjak K—.20; Brebrovnik: Tomaž Viher K —.20, Martin Rakuša K —.20; Franc Smodiš, Radomerje K 1.—; Ormož: Ciril Geršak K 2.—, Alois Blagovič K 5.—, Davorin Senjor K 2.—, dr. Gvidon Sernec K 5.—, Rudolf Starkel K 5.—, Ivan Zemljič K 5.—, Ludovik Zepič K 2.—, stražmoštri Rojs K 1.—, Grobovšek K 1.—, Cizar K 5.—, Juljana Kalchbrenner K 5.—, Matija Polak K 5.—; Franz Bauman, Hardek K 2,—, zavarovalna družba Fon-ciere K 40.—, Maks Glaser, Dunaj K 5.—; Lahonci: Franc Brumen K 2.—, A. Meško K 2.—, Jak. Zmavc KI.—; Sv. Tomaž pri'Ormožu: Fr. Tutolic Ki.—, M. Podgorolec K 1-—, F. Poplatnek K 1.—, Simon Berjak K—.50, Marija Lebar Ki.—. Janko Škrtec K 1.—, K. Skuhala K 1.—; dr. J. Mauczka, Ptuj K 1.—, Alois Ficho, Desnjak K 1.—, J. Gangl, Dunaj K 1.—, I. Veselič, Velika nedelja K 10.—; Središče: Ivan Kočevar K 10.—, Jakob Zadravec K 10.—, Brati Mittler, Dunaj K 4.—, občina Mihalovci ustanovo g. Leopolda Pettovar K 136.23, St. Simonič, Ivankovci K .5—, Alojz Rajh, Stanovno KI.—.
JAKOB MARČIČ
poste restante Pragersko se priporoča slavnemu občinstvu za solidno in ceno popravo in nglašenje glasovirjev. Priznano najboljša spričevala. -----------5-1
Katera slovenska rodbina na deželi blizu železnice bi sprejela pod ugodnimi pogoji 1 V2 letnega
otroka
v oskpbo.
Ponudbe do 20. februarja t. 1. pod E 11/2 n* upravništvo ,,Narodnega Dnevnika". 92 3-1

500 hI najboljšega
haložkega vina
iz 1. 1909 že 2 krat pretočenega, proda po K 30 — 34'— loko žel. postaja Posojilnica Sv. Barbara v Halozah.	99 5-1

Trgovskega pomočnika
sprejme takoj tvrdka	»7 3-a
And. Elsbacher v Laškem trgu
■								
			a	1«		)roci	a	1
je dobro idoča PP"* gostilna na zelo prometnem kraju, ne daleč i* mesta. Pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo tega lista. 35 4-4
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu na češkem. Vzorci franko. 96