f\. U l m I Urili T»nU»UUI ml J IflMnUUll«
Eingeiangi ain mit.. Bedagen

Posamezna številka stane 12 v.
9. avgusta 1917.	51. letnik.
izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1-50 K. Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se poiiija na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi sianejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se na vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka peti ¡.vrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
ILmetske pritožbe.
v Avstriji vlada še vedno po mačehovsko po-stop, s kmetskim prebivalstvom, dasiravno je ravno kmet doprinesel v tej vojni največje ž r t v e. Ogrski krnet ima vedno prednost pred avstrijskim, kakor d|a. bi bili Ogri bolj zanesljivi bra-liitelji domovine in bi bili več žrtvovali kot Avstrijci. Vsi vemo. da je ravno narobe res. Največja krivica se nam godi pri določevanju cen.
Te dni čitarno po listih, da je vlada določila v Avstriji sledeče cene za žito: za meterski stot pšenice ali pire 40 K, rži 40 K, ječmena 37 K in o-vsa 36 K. Za soržico ali mešano žito velja cena, ki ie določena za najcenejšo dotično vrsto žita. Kdor odda pšenico ali rž najpozneje do dne 15. novembra t. 1., ciobi vrhu tega še nagrado (!) po 2 K za vsak meterski stot.
Na O g r s k e m pa so določene za žito cene od 48 do 52 K! Razlika v cenah znaša 12—14 K!! Ali je to pravično!
Na nekem zborovanju na Dunaiu je rekel načelnik „Središča za varstvo kmetijskih koristi: „Položaj našega kmetijstva se je med vojno vedno slabšal in je- stališče tega sedaj postalo nevzdržno. Vse druge koristi so povsod bolje zastopane kot kmetijske. Danes igrajo socialisti povsod glavno vlogo, in to še posebno v vladnih vojnogospodarskih posvetih. Po eni strani vlada brezvestna agitacija, po drugi kapitalizem. Naš kmet pa tiho doprinaša žrtve na krvi ¡i na blagu, delati mora težko tlako, tarejo in. vežejo ga razne astre' oblastvene odredbe. Kmeta se tepta z nogami, drugim se dovoli vse!" Govornik izjavi. da se pri nas vlada upira določiti cene, ki bi bile primerne večjim stroškom, ki jih ima kmet s pridelovanjem. med tem ko se na Ogrskem brez vsega nadaljnega to zvrši in se morajo zato stekati milijarde našega ljudskega premoženja na Ogrsko. Naši državni zavodi plačujejo po 2 0 0 K za 100 kg o -grškega ovsa. Tako vendar ne more iti dalje.
Enako je pri cenah za seno, katero se plačuje pri nas po 17 K za. 100 kg, med tem pa se plačuje seno v Budimpešti po 62 K za 100 kg!! Naša zahteva je, da se naše cene uredijo sorazmer-
no. kakor na Ogrskem, kakor tudi da se pri prodaji loči naše in ogrsko blago, da se v mali trgovini določijo popolnoma enake cene in se s tem onemogoči prodajati avstrijsko blago za ogrsko.
Naravnost vnebovpijoča krivica pa. se godi avstrijskim kmetom glede oddaje živine n določitve cen naši živini. Pri na? v Avstriji cene živini znižujejo, na Ogrskem pa zvišujejo. Za živino ni na Ogrskem ne rekvizicije, ne uradnih najvišjih cen. Madžari ne vedo. kaj je prisilna oddaja živine; na Ogrskem je promet goveje živine popolnoma prost. Dočim pri nas plačupjo najboljše vole po 2 K 80 v do" 3 K 20 v 1 kg, dobi n. pr. Madžar v okraju Szegedin za stare bike 4 K 90 v, za suhe 41etne vole 4 K 25 v, za stare izde jene krave 4 K 50 v. stare suhe krave 3 K 75 v, suho drobnjad 2 K 70 v, enoletne svinje na paši 8 K, petmesečne prasce 10 K 1 kg žive teže. Ogrska zahteva za bore količino žita in moke, ki ga pošlje k nam v Avstrijo, naše se no, da tako more vzdržati število svoje živine. Iz statistike je razvidno, kakor poroča dunajski list »Zeit«, da je Ogrska število svoje živine v zadnjem, letu povečala, dočim se je količina živine v Avstriji, posebno na Slovenskem štajerskem vsled prisilne oddaje zmanjšala za približno polovico.
Na Ogrskem se ne samo poljedelsko, ampak r tudi druga ministrstva zavzemajo za kmeta. Dočim
se pri nas vsak sodaik. posebno mariborski in ptujski, trudi obsoditi kmetico, če je prodala jajce za vinar višje, kot ji je določil ceno kak magi-stratni uradnik, ali ki se brani oprostiti poštenega kmeta, če ga je kdo ovadil, da je prodal vino po • 3 K, (vebki vinotržci pa ga sinejo svobodno prodajati po 4. 5 in celo G K), je izdal ogrski pravosodni minister odredbo, da se malih in srednjih kmetov sploh ne sme obsojati radi draženja, ako prodajna svota ne znaša več kakor 5000 1\.
Na Ogrskem dobi kmet pšenične otrobe po ! K 8 25 100 kg, pri nas pa ovsene po 43 K, pše-ničnih pa sploh nikdar ne vidimo. Na Ogrskem je izdalo honvedno (domobransko) ministrstvo odlok, da se mora samostojne kmete, ki nimajo nobene moške moči pri hiši, katera bi bila v stanu voditi gospodarstvo, za čas od 15. marca do 15. novembra oprostiti vojaške službe. V Avstriji pa se oprostijo črnovojniške službe, kakor je rekel poslanec Brenčič v svojem govoru, mladi gledališki igralci, mesarji, prekupci, trgovci in enaki ljudje, a kmetje ne!
Tega vsega pa je krivo, ker kmetski živelj v sedanji Avstriji nima več tiste moči, ki mu gre. Pri osrednji in pokrajinskih vladah prevladujejo meščani, veletržci, tovarnarji in socialni demokratje. In ti ljudje se še samo norčujejo iz kmeta in zahtevajo od njega živil, davkov in krepkih sinov-voj-ščakov. Avstrija dobiva v zadnih desetletjih z ozi-rom na svoj politični ustroj vedno bolj značaj industrijske države, kmet pa je potisnjen ob stran.
Vse drugače bo, ko bomo Slovenci in Hrvatje | združeni v svojo samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. Dežele, v katerih prebivamo Jugoslovani, so po ogromni večini kmetske pokrajine. Tukaj še živi pošten, neizprijen, čvrst in vtyen kmetki rod. Nam ne bodo komandirali ne meščani, ne tovarnarji in ne socialisti, ampak v Jugoslaviji bo gospodoval slovenski in hrvaški kmet!
Bog daj, da bi se to že skoraj zgodilo!
"Vzdrževalnina za družine
in svojce vpoklic ar? i h.
Te dni so po mnogih davkarijah odvzeli svojcem vpoklicanih pole za podporo, Pole so odvzeli zato, da se podpore zvišajo in praivično uredijo. Naj j torej ne bo nihče razburjen radii tega.
LISTEK
in spornim
(Januš Goiec.)
(Dalje.)
Domnevali so pri nas vselej močne rezerve — katerih pa nismo posedali v Karpatih nikdar. Ako smo odbrali pri polku 30 mož za rezervo, nastala je spredaj, v prvi bojni črti, vrzel za ravno toliko, Io-rej smo se borili in umikali brez moža rezerve. Neprestani napadi od ruske strani in vedno naše umikanje s hriba na hrib, to početje je silno zavleklo sovražno prodiranje in pogoltnilo nasprotniku uprav nešteto človeških žrtev. Da. Karpati so bili grob ogromne ruske armade.
Na hribih za vasjo LaborČfo smo zapustili sedmi kor in se vrnili nazaj k našemu tretjemu. Hoditi smo skozi največje judovsko gnezdo, kar mi jih jo ke-daj zrlo oko, skozi mestece Sztropko. Ležalo je pozneje med obema frontama in je silno trpelo vsled o-bojestranskega artilerijskega ognja.
Iz Sztropkia smo dospeli v že bralcem znano selo in gradišče Kikemezo, kjer sem preskočil i jaz plot sedme božje zapovedi s tem, da sem polulil ba-ronske hlače.
Iz Kikemezo smo odkorakali v bolj severno ležeče selo Magyarkaproncza. Lepa, čisto slovaška vas z sicer madžarskim imenom, ki nam je nudila krov in toplo ležišče nad teden dni. Živeli smo tukaj v brezdelju. Bogzna kod so se tedaj piazir Ru-si nreko grab in hribovja. Se kanonov ni bilo slišati od nobene strani ne.
V	že imenovani vasi se >e bil nastanil najš pol-kovnl štab v novem, krasno opremljenem župnišču. Gospoda plebana ni bilo pri hiši, jo je potegnil že pred nami neznano kam. Pa saj po hišnem gospodarju ni povpraševal nikdo veliko, samo da nam je zaupal pred odhodom polno dvorišče: gosi, rac, kur, piščancev in puranov. Moral je biti velik ljubitelj kuretine. Bratoljub je bil tudi prav dobesedno vzeto, saj nam je zapustil na razpolago vse župnišče. Vsem bi privoščil, da bi bili videli mežnarjev obraz, ko je prišel enkrat za našega bivanja v tem župni-šču na dvor plebanov trosit kuram zrnja. Več kakor debro uro je zval perutnate dvonogače z:
.,Cib, cip, cip, — cap. cap, cap —• na, na, na„
na!"
Dedecu se je ohripalo grlo vsled cip-cap-kl,iea-ija, a prikazala se ni na dvorišče niti ena s perjem odeta žival. Kam se je bila preselila nam zaupana perutnina, bi še danes rad ne zaupal javnosti. Bom Še rajši počakal, da se kurja zadeva postavno zastara. Vsemu svetu je znano, da se bojijo kokoši moškega, kaj šele vojaka. So se pač tudi nas zbali oni plebanovi kljunači in odfrčali, da nam ne bi kdo očital kradljivosti ter prelite kurje krvi.
V	tem selu se nam je godilo tako presneto dobro, da smo kar pozabili na. vojsko in Ruse. Vse je robantilo in klelo, ko je došlo povelje, naj bi se zopet enkrat za izpremembo poskusili z Rusi, ki so že Odi zasedli Bardiow (Bartfeld). S tem poveljem in z našim odhodom iz gostoljubne Majg|yarkaproncze se je začela ona znana naša ofenziva 'do gališkega mesta Jaslo in še dhlje, dokler nam niso pošepnili Rusi : Dovolj! Nazaj!
Sovražnik je bil zasedel z občudovanja» vredno naglico v vojaškem oziru važno oporno točko — me- | steče Bardiow. Pred tem mestom, smo se sestali tudi j mi z Rusi: a se nam niso nič kaj resno ustavljali. ;
Bili so ravno v tem Času pošteno oklefščeni v znani bitki pri Limanovi. Radi ondotnega udarca so se u-inikali pred nami precej prostovoljno. Zagnali so se bili v karpatske prelaze s preneznatnimi silami, kateri so bili v nevarnosti, da bi jih mi ne štrli popolnoma; tako so se pa rajši umaiknili po prihoda oja-čenj. Na tem umiku jim je bil naš tretji kor neprestano za jietami.
Ta pobeg moram zabeležiti Rusom na pohvalno plat. Umikali so se z izvanredno naglico, le tuintam so se postavili po robu, da jim ne bi do krvi polto-d ii bežečih pet. Ves pogon je bil tudi nam kup trpljenja za želodec in noge. Brzeli smo za sovražnikom v pasje ostrem mrazu skoro brez počitka noč in dan. Tren nas ni utegnil doli tuj ati, smo se pač preživljali z zimsko-svežim zrakom, po Čegar zavžitku samo kruli po trebuhu in čreve se začnejo krčiti.
Kurili smo za. Rusi preko mesteca Zmigrod do mesta Jaslo. Jaslo je bolj majhno, a lično -pnaSno mesto. Primerjal bi ga lahko z našim Celjem po legi in velikosti. Pred tem mestom so nam pokazali Rusi mesto dosedanjih pet tudi obraz. Postavili so se tu v bran, da so rešili iz mesta svoje bogate zaloge. Pred Jaslom so velikanski kotli, v katerih čistijo nafto in jo pretvarjajo v petrolej.
Tukaj je bil naš regiment zapleten v prasko s sovražnikom, jaz sem pa motril skozi kukalo početje sovražne artileriie. Dobro sem jih videl, kako so tu pripeljali v divjem kareju celo baterijo in jo postavili v kritje onih velikanskih kotlov. Odtod so pucali po našem topništvu, ki je podpiralo v boj zapleteno lastno pehoto. Je ruska artilerija večkrat drzno junaška, če ie sila in se jim ie že mnogokrat obnesla ta drznost. Njihove tokrat za kotli skrite ter streljajoče kanone so pa spasle naše havbice.
Prve granate so treščile v kotle, ki so se razleteli z zemljotresnim pokom. Crnogost dim se je po-
ster Sonino, sledeče: PO po J norim umiii jc jaonv,
Stran 2,
N
SLOVENSKI eOSlUfk&fc.
\
Dne 14. julija je naš državni zbor sprejel načrt zakona glede nove uredbe preživljenjskega prispevka. Cesar Karel I. je ta zakon že potrdil.
Po novi postavi pristoja prispevek po vsaki o-sebi, ki služi pri vojakih. Prispevek se zamore dobiti torej ne samo po vpoklicanih rezervuikih 111 čr-novojnikih, temveč tudi po osebah, ki še izvršujejo triletno prezentno službo, kaKor tudi po onih osebah, ki so vstopile prostovoljno v vojaško službo.	;
Po novem zakonu so do preživljenjskega pri- j spevka upravičene vse osebe — ne glede na sorod- j stvo — če je njih preživljanje odvisno od dohodka iz ; dela vpoklicanega in če je preživljanje ogroženo, ker je ta dohodek popolnoma odpadel ali se pa tako z-manjšal, da za preživljanje ne zadostuje.
Povsem nova je določba, da so osebe, ki si po vpoklicu svojih rednikov in podpirateljev z lastnim delom kaj prislužijo, kljub temu upravičene zahtevati prispevek za preživljanje. Ce n. pr. žena po vpoklicu svojega moža prične branjarijo, ki ji do naša za preživljanje zadostno dohodkov, je vendar upravičena do vzdrževalnine.
Istotako nova je določba, da zamorejo osebe, katerim pristoja po občem državljanjskiem zakoniku pravica do preživljanja, zahtevati preživljenjski prispevek, četudi jih vpoklicanec pred vpoklicem ni preživljal. Tako zamorejo starši, sestre in drugi sorodniki, katerih premoženjske razmere so se že po vpoklicu sinov tako izpremenile, da se sami ne morejo preživljati, upravičeni do vzdrževalnine, če tudi jih sinovi pred vpoklicem niso preživljali ali vsaj podpirali. Tako je upravičen nezakonski otrok do vzdrževalnine po svojem nezakonskem očetu, če tudi ga ni nezakonski oče pred vpoklicem vzdrževal; upravičen je do vzdrževalnine nezakonski otrok celo. tedaj, če se je rodil po vpoklicu nezakonskega očeta.
Ža upravičence, stanujoče na, deželi, je znašala dlosedaj preživnina samo 70 v na dan; za otroke poa osmimi leti celo samo polovico. Nova postava ne razločuje med preživnino in prispevkom k najemnini. Starost upravičenca za višino vzdrževalnine ni več merodajna.
Nova postava dovoljuje 1 K 60 v vzdrževalnine na dan. Toda vzdrževalnina pristoja v polni meri le onim upravičenim osebam, ki so z vpoklicancem neposredno pred vpoklicem živele v skupnem gospodarstvu in v vsakem slučaju zakonski ženi in zakonskim otrokom. Drugim u-praviČeneem pristoja vzdrževalnina samo do višine podpore, katero jim je vpoklicanec pred svojim vpoklicem dejansko d a j a 1. Vzdrževalnina v izmeri dejanske podpore se za polovico zviša, ako je bil vpoklicanec pozvan v vojaško službovanje že pred 1. avgustom 1916.
Prispevek za več upravičenih oseb, ki so pred pozivom z vpoklicancem živele v skupnem gospodarstvu, znaša največ 12 K. Brat n. pr. živi s svojima sestrama, ki jih preživlja« v skupnem gospodarstvu. V slučaju bratovega vpoklica imata sestri pravico do polne vzdrževalnine po t K 00 v za vsako, skupno torej 3 K 20 v na dan. Ako vpoklicani brat s svojima sestrama ni živel v skupnem gospodarstvu, pa iih je podpiral in jima dajal tedensko po 10 K, potem sestrama pristoja vzdrževalnina le do višine dejanske podpore, to je 10 K na teden. V slučaju, da je bil brat vpoklican že pred 1. avgustom 1916, se vzdrževalnina v- višini dejanske iiodpore po 10 kron aviša za polovico = torej na 15 K.
Ima vpoklicanec ženo in 10 otrok, potem žena in otroci ne dobe vsak po 1 K 60 v na dan, kar bi
znašalo 17 K 60 v, temuč vsi skupaj dobe samo 12 j K na. dan, ker svota vseh prispevkov sme znašati | največ 12 K na dan.
Upravičena oseba zamore dobiti največ 1 K 60 v vzdrževalnine na dan. Samo takrat, ako je upravičena oseba z vpoklicancem sama v skupnem gospodarstvu živela in je trajno za delo nesposobna, ji pristoja vzdrževalnina v dvojni izmeri. Tako n. pr. ima mati, ki so jo štirje vpoklicani sinovi, ne da bi bili ž njo v skupnem gospodarstvu živeli,, podpirali in ji dajali pred vpoklicem skupno po 4 K na dan, j.ravico samo do vzdrževalnine v najvišjem znesku 1 K 60 v na dan. Ce je pa mati vsled bolezni za delo popolnoma nesposobna in je s svojimi sinovi pred vpoklicem v skupnem gospodarstvu živela, potem ji pristoja vzdrževalnina v dvojni izmeri, to je 3 K 20 v na dan.
Vzdrževalnina teče upravičencem za tisti čas, v katerem je v vojaško službo pritegnjena oseba s tem zadržana skrbeti za civilni zaslužek. Ako pa de-zertira ali se obsodi na hudo zaporno kazen ali na hujšo kazen, neha prispevek z dnem pobega, oziroma z dnem pravne moči kazenske razsodbe. Ako se dezerter ali obsojenec pritegne pred ali po izvršitvi kazni zopet vojaškemu službovanju, potem imajo seveda svojci za dobo tega službovanja zopet pravico do vzdrževalnine. Recimo, da je vojaško sodišče v-poklicanca obsodilo zaradi hudodelstva na 5 mesecev ječe: z obsodbo ugasne pravica upravičenih oseb do vzdrževalnine. Ako pa odide obsojenec na fronto, še preden dostane kazen, kar se večkrat zgodi, potem upravičenim osebam za ono dbbo, ko obsojene« izvršuje vojaško službo, pristoja vzdrževalnina. Za čas, v katerem je obsojenec zaprt, svojci nimajo pravice do vzdrževalnine.
Upravičenim osebam tistih, ki so bili V bitki ubiti ali se pogrešajo po bitki ali umro zaradi poškodbe v aktivni vojaški službi ali zaradi bole-z n i, povzročene ali uoslabšane s tem službovanjem, teče vzdrževalnina z a d o b o vojske in še šest mesecev p o v o j s k i.
istotako pristoja vzdrževalnina, če vpoklicanca, čigar pridobitna zmožnost se je vsled vojaškega službovanja zmanjšala vsaj za 20%, odpuste iz aktivne vojaške službe. Tako ima n. pr. žena po padlem, o-ziroma pogrešanem možu pravico do vzdrževalnine za dobo vojske in še šest mesecev po vojski. Istotako pristoja tudli ženi iz vojaške službe odpuščenega moža, ki se je njega pridobitna zmožnost zmanjšala za 20%, vzdrževalnina za isto dobo.
Ako postane upravičena oseba deležna vojaške preskrbe in ako je ta preskrba, manjša, nego je postavna vzdrževalnina, se vojaška preskrbnina od vz-arževalnine odšteje. N. pr.: Ženi pristoja vzdrževalnina 1 K 60 v na-dan. Naknadno se ji nakaže po njenem padlem možu po 50 v vojaške preskrbnine na dan. Vojaško preskrbnino v znesku 50 v je treba odšteti od vzdrževalnine po 1 K 60 v. Žena. dobiva v prihodnje vojaško preskrbnino po 50 v in zmanjšano vzdrževalnimi v znesku 1 K 10 v.
Vzdrževalnina, ki jo je zagotovila država, se ne skrči zaradi morebitnih drugih naklonitev, ki jih dajejo država, dežele, občine, društva ali zasebniki. Begunci, ki uživajo državno podporo, imajo kljub temu pravico do polne vzdrževalnine. Ako dobiva n. pr. žena A*poklicanega moža podporo od zasebnika ali kakega društva, nima ta podpora, če tudi je redna, na njeno pravico do vzdrževalnine prav nikake-ga vpliva.
9. avgusta 1917.
Novi zakon je mnogo boljši od starega, ker določa, da bodo v komisija h, ki določajo podpore in rešujejo prošnje, tudi z a sit! o p n i ¡k i ljudstva in da torej ne bodo več samo ljudstvu neprijazni uradniki določevali, kdo dobi podporo, kdor ne, in koliko.
Nadalje je v novem zakonu zelo važno, da se sme odslej proti odloku podporne komisije vložiti pri-ziv, kar dosedaj ni bilo. Prizivi se vložijo na komisijo, ki je prošnjo za podporo neugodno rešila. Ce je priziv odbit, se lahko vloži nov priziv na domobransko ministrstvo. Važno je tudi, da sme stranka zahtevati vpogled navedbe vzrokov, zakaj je bila prošnja neugodno rešena in kako so posamezni uradi, n. pr. žandarmerija, utemeljili ali priporočili prošnjo. Ce je ta utemeljitev napačna, sme stranka doprinesti pro-tidokaze in zahtevati novo postopanje.
Kdor še ne dobi podpore ali kdor misli, da se mu godi krivica, naj gre k občinskemu uradu in naj napravi novo prošnjo. Omenjamo, da se odslej ni treba vedno obračati samo na okrajni pomožni odbor pri sodniji, ampak lahko kakoršnokjoli pritožbo ali priziv sam napravi in ga pošlje na okrajno podporno komisijo ali na domobransko ministrstvo.
Naše žrtve za domin
Dne 7. julija je ugrabila nemila smrt oimona Jus, doma iz Cirkovec pri Pragerskem. Zapustil je tri male otroke in mlado ženo. Umrl je v bolnišnici za v vojski pridobljeno boleznijo.
Vas Cirkovce je že darovala veliko mož in mladeničev domovini. Med njimi je padel zadet od laške granate v cvetu mladosti kmetski sin Martin Kmetec. Kot prostovoljni strelec je šel z veseljem reševat domovino. Bad je prebiral »Slov. Gospodarja« ; kot marljiv delavec je podpiral starše. Oče se bojuje na romunskem bojišču; s sinom se nista videla, odkar sta odšla na bojišče.
Z italijanskega bojišča je došla žalostna vest, da je dne 5. junija od krogle zadet umrl v bolnišnici Konrad Pajtler, p. d. Prapnikov Konrad, doma od S v. Križa nad Mariborom, v najlepši mladosti 24 let.
Došlo je uradno poročilo Vičarjevi družini v Sakušaku pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, da je sin Josip Vičar daroval svoje mlado življenje za domovino v daljni Galiciji. Bil je priden mladenič. Napravil je izpit na vinarski šoli v Mariboru. Nastavil je gostilno v Kapeli pri Badencih. V Galiciji mu je dne 10. septembra 1914 pretrgala sovražna krogla njegovo mlado življenje. Njegov mlajši brat Anton je vojak pri 87. pešpolku, sedaj zaposlen v Skoda-delavnicah na Češkem.
Naznanjam žalostno vest, da je dne 10. julija daroval svoje mlado življenje na oltar domovine 20 letni August Dular, doma iz Rajhen-burga ob Savi. Vsi smo ga ljubili. Ravno leto prej je padel njegov starejši brat France. To piše njegov prijatelj desetnik Janez Presker.
kadil iz njih, plameni so začeli švigati do nebes. — Nafta je gorela dobre tri dni. — Ruska artilerija se je nameravala rešiti s pobegom koj po prvih zadetkih v nafto, pa so jo obsuli naši z granatami tako na gosto, da je bila uničena ter zbita na kosce cela baterija.
Kakor hitro se je vnela nafta v raizstreljenili kotlih, je pobegnila tudi ruska pehota na griče izven mesta. Prebivalci mesta so nas burno navdušeno pozdravljali in nam ponujali pri pohodu skozi mestece vse, karkoli bi zamogla poželeti vojaški želodec in grlo. Mesto samo ni trpelo do takrat vsled vojne niti najmanj, bilo je nedotaknjeno.
Rusi so še pred odhodom Jasločanom zabičali, d? pridejo za božične praznike in novo leto nazaj v j osete z večjo močjo in veliča/nstvom. Seve, mi smo se posmihali tem širokoustnim prerokbam, ki so se pa pozneje izpolnile čisto do pičice.
Za Jaslom na. onih gričkih smo se ukvarjali z Rusi dobra dva dni, predno so se ti pomaknili malo dalje naprej.
Ko se je pra,skalo naše moštvo za posest onih holmcev, sem jezdil nekega jutra pogledat do našega Irena. Dospevši iz mesta v bližino glavne ceste, sem zapazil pred menoj migati v gosposko ubranih kora-Mcih belo-kodrasto ščene, takozvanega Špica, izražena po pasji pasmi. Junaštvo ter neustrašenost tega pseta zaslužita, da jima posvetim v posmrtnem spominu nekaj Črk.
Rusi so močno obstreljevali iz mesta^ vodečo glavno cesto. Granate in šrapneli so frčali nepre-stano ravno nad cesto. Kljub tem Sfmrinonnvariiem pokanju je stopical gosposki pesek gizdalinskih kretenj neustrašeno naprej. Ne da bi bil pospešil svojega koraka, Še oziral se ni, ko mu je treskalo jeklo na cesto od spredaj, od zadaj in od vseh strani. A obstreljevana je bila samo cesta, za obširne travni-
ke ob cesti se ni zmenil sovražnik. Ščene bi bilo pa prav lahko smuknilo s ceste na varno obstransko pot, a mu je vidno ugajala smrtna nevarnost. Zaslužilo je priznanje, ker je vstraSalo v sovražnem o-gnju do — smrti! Kosec ruske granate mu je vzel ljubko glavico, špic je obležal v lastni krvi na cesti kot žrtev predrzne hrabrosti.
Jaz sem se pa na daleč ogibal ceste in se srečno odtegnil po ovinkih jekleno svinčenih poljubov.
Daleč izven mesta, že blizu našega trena, sem srečal 15 vjetili Rusov, ki'so stopali po cesti eden ra drugim.
Na levo ravno ob cesti je pozidana čedna hišica z vrtom. Ob vrtni ograji je takrat stala grda grda babura, krilila po zraku z rokami in zmerjala, kolikor sem umel, bližajoče se vjete Ruse. Ko so pa bili ti tik vrta, je segla babnica v svoj predpasnik po kamenje in ga lučala s psovkami z vso silo v v-jctnike. Ti so se razškropili s stražo vred po travniku, da bi se ognili kamenju iz ženskih rok.
Pri tem prizoru sem bil uverjen: baburi se je zamotalo kolesje v glavi, ker se drzne krepeliti vojaštvo. Zavil sem Še jaz s konjem s ceste, da bi na potipalo pobesnelo ženšče še mene s Čim preveč trdim. Nikdo bi se ne ravsal rad z razljufieno babni-co. še jaz sem se ji hotel ogniti iz gole miroljubnosti. -
Ženska je zapazila moj strahopetni pobeg in mi namigavala z roko. naj se le vrnem, saj meni ne bo učinila nič žalega. Se k meni je stopila< ter je mi podlala roko kot staremu znancu. Pravila mi je, da stoji že od svita ob cesti s kamenjem na preži. Na stotine Rusov so že tirali naši mimo nje,, vendar o-nih, katere je iskalo njeno oko, -¡ni bilo med njimi. Ti, katere je prinesel ravnokar sam Bog mimo. so bili pri njej na stanu nad eden mesec. Ona ima mlado, lepo divčino (hčerko-deklico). Za to divčino so si-
lili Rusi neprestano kot koza za soljo. Dekliški venec čistosti je kot steklena kupa. Jo ubiješ enkrat, ti ostanejo za vedno le — črepinje. Za zdrobljivo kupo njene divčine pa ni grabila samo jedna, poškod-na roka, ampak celih 15 ruskih. Kaj je hotela; ona kot mati, da bi jej ne ostale za vedno le dekliške — črepinje? Na vrtu ima v zemljo izkopano luknjo, kamor je hranila v zimi repo in krompir. V to dolbino je porinila hčerko in jo čuvala pod zemljo nad eden mesec. Jedil jej je donašala le v trdni noči, ko so že Rusaki spali. Gadine moskalske so se zavedale, da skriva starka nekje lepo divčino. ker so jej vse prevrnili po hiši in hlevu. Že tedlaj jim je prerokovala, da jih bode pogoltnil sam vrag. No, če jih ni zlodej, pa jih je zarobil Avstrijec. S par. kameni jim je pa vsaj nekoliko poplačala edenmesečni strah za hčerkino čistost.
Temu podobno mi je razkladlala ženska, vabeč me s konja, naj pridem pogledat njeno divčino, kako je revica shujšala sicer v vrtu, a v zimi in pod zemljo.
Pa sem šel pogledat to hvalisano krasotico, ki je igrala vlogo zaklete kraljičine. Ne da bi se poba-haval s fino izbranim okusom, kar se tiče ženske lepote, a ta pod zemljo varovana divčina je bila zares nageljček v vrtu Gospodovem. Poljsko-kmetiška cvetka, visoke rasti, Črno-milih oči, nalahno rdečkastega obrazka z ono pri dekletcih tako zapeljivo jamico na licu, ki se vedno prikazuje ter ljubko poglablja pri nasmehu, četudi je pritajen. Da Vam odkrito povem, pogled na to dtivČino bi še bil lahko koga drugega uščipnil v srce kot je 15 Rusov. V pobegu je edina rešitev! Z Bogom! sem se poslovil od srečne matere in hčere. —
{Dali* prihodnitS.)
¡-s	- r ; >
. : . / i. >» v:«*!.	|
v ..ti...	i	. „j	Ji
9. avgusta 1917.
SL<OViSN»jtil ttOSPODAR.
BlTKtt X,
Dne 15. majnika t 1. je izdihnil svojo dušo -eden izmed najvzglednejših mladeniCev j a r e-n i n s k e župnije — France Polančič iz P o-I i č k e g a Tam doli ob bistri — zdaj krvavi Soči, kjer je nepozabni Gregorčič pel o naših vrlih mladeničih:
Pojo glasno, pojo lepo.
pri srcu pa jim je hudo
od doma se poslavljajo, ■ na vojsko se pripravljajo, tam doli ob tužnem Krasu ugrabil mu je italijanski jastreb mlado življenje v c etu mladosti — gledal je še le 19 majmkov. Pel je rad in lepo je pel padli France, bil je vnet ui pevskega zbora. Pa je šel navdušeno branit, goreč dom. dasi mu je bilo pri srci hudo, ko se je poslavljal od svojih dragih, od svoje mamice. Ta mi je pravila z zalitimi očmi, da je ni nikdar razžalil. Stražil je lani vojne vjetnike v Kamuici na Gornjem Štajerskem: bridko se je pritoževal v pismih, kako ga vznemuja prazen želodec, »ker je vse strašno drago - pa čujte: pritrgaval si je od ust — ko mu je bil glad zvesti tovariš — pa je od svoje sk omne vojaške plače poslal mUeri-vdovi 50 K, da bi ložje gospodarila. Sem stara vojaška korenina, utrjen po mnogoterih udarcih bridke osode, pa tak blagi čin 181etnega mladeniča me je ganil do solz. Mladeniči, poglejte na Franceta, mrtev uči! V Proseku pri Trstu počiva .na vojnem pokopališču; bil je prepeljan v tamošnjo poljsko bolnišnico, kjer je po dveh mučnih dneh podlegel strašnim po gransti vsekanim ranam Ni mu bilo dano, imeti zopet na domu pri ljubih »svoj raj«. Tvoj duh iz daljave zaplakal je k nam: Se vidimo zopet nad zvezdami tam! Da, nad zvezdami uživaš večno veselje!
Junaške smrti je preminil Ivan Hladin, posestnik v Št. J u r j u ob južni železnici. Bil je zvest prijatelj in vrl Slovenec. So-žaJje izrekamo njegovi družini, vsi njegovi prijatelji: Ivan Urbas, Jos. Zemljič, Danijel Pelikan, Emil Vičič, Ludovik Lampe, Ivan Skrinjar, Jožef Logar, Anton Totz, Ludovik Fortunat, Franc Dri-novec.	'
O mirti.
V	zadnjem Času se zopet nekoliko več govori in piše o miru. Največ si pač prizadevata za dosego miru Sv. Oče in naš ljudomili in mladi cesar Karel.
Sv. Oče je izdal sledeči oklie: „Označili smo svoj-čas edino pot, katera bi ljudstva dovedla do miru in temeljna načela, na katerih bi naj bil zgrajen bodo-•či red držav. Zarotili smo ljudstva v imenu Boga i p človečanstva, opustiti misel na medsebojni uničujoči boj in skleniti pravičen in pošten mir. Toda naš glas, napraviti konec tej velikanski svetovni vojski, temu samomoru med evropskimi ljudstvi, je ostal neslišeu,-Sovraštvo med ljudstvi je postajalo vedno večje in je pritegnilo vedno več novih ljudstev in dežel v to svetovno vojsko in še pomnožilo medsebojno moren-je. Kljub temu se ni zmanjšalo naše zaupanje. Z bridkimi solzami v očeh in z neizrekljivimi bolečinami v srcu še vedno upamo, da ni več daleč oni srečni dan, ko se bodo ljudstva zopet smatrala za otroke enega in istega očeta, za brate med seboj. Neznosna gorja ljudstev so samaposebi pričela burno izraževati zahtevo po miru. Zveličar božji naj v brezmejni dobrotljivosti svojega srca povzroči, da bi tudi v srcih vladajočih zmagali dobri nasveti za, od-jemanje ter da bi, zavedajoč se svoje lastne odgovornosti pred Bogom in ljudmi, ne upirali glasovom in prošnji ljudstev po miru."
V	francoski zbornici je dne 2. avgusta rekel ministrski predsednik Ribot sledeče: Francija si želi odkritosrčnega in častnega miru. V tej vojski moramo zmagati. Francija mora dobiti Alzacijo in Lotaringijo zopet nazaj ter zahtevati, da Nemčija popravi vso povzročeno škodo na zasedenem francoskem ozemlju, sicer bi morala Francija v bodoče živeti na svojih lastnih razvalinah. Ako Francija zahteva, da ji vrne Nemčija leta 1870 odvzeti deželi Alzacijo in Lotaringijo. ni to nobena aneksija ali pridobitev ozemlja.
Angleški ministrski predsedmik Loj d Zorž je pa govoril dvakrat o miru in mirovnih ciljih, in sicer v angleški zbornici dne 2. avgusta, ko je rekel sledeče: Anglija bi sklenila samo takšen mir, ki bi Angliji zajamčil čast in popolno varnost. Prepričan sem, da si bo Rusija opomogla. Sedanji vodilni ruski državniki bodo moč Rusije organizirali z vso v-strajnostjo. da Rusija nadaljuje vojsko proti Nemčiji. Rusiji se mora dati prilika, da se zopet ojači. — Isti državnik je rekel dne 4. avgusta na nekem zborovanju v Londonu, kjer sta bila navzoča tudli srbski ministrski predsednik Pajšivč in italijanski minister Sonino, sledeče: Popolnoma nam je jasno, da
moramo vojsko nadaljevati. Borimo se, da premagamo najnevarnejšo zaroto, ki se je kedaj kovala zoper svobodo ljudstev, zoper zaroto Nemčije, ki je bila skrbno, spretno, podrobno in brezobzirno zamišljena. Nemški cesar Viljem mora vedeti, da ni začel vojske zaradi tega, da bi se še tudi sedaj samo zaradi tega nahajal v vojski. Ne on in tudi ne njegov novi kancelar ne povesta, da bi se zadovoljevala samo z nemškim ozemljem. Oba sicer govorita prav gladko o miru, toda takoj začjieta jecljati, ko prideta do besed: Zopetna upostavitev in poprava povzročene škode. Predno bomo šli na mirovno posvetovanje, se bodeta morala naučiti izgovoriti te besede! Resnica je, da pruski vojni gospodje še niso opustili svojih častihlepnih načrtov. Dokler pa ne bo prišlo do tega, ne more biti govora o miru.
Iz V a š i n g t o h a ge poroča: V tukajšnjih krogih diplomacije se širi vest, da se bode pričel razgovor med četverosporazumovimi državami in med Avstrijo, razgovor, ki utegne biti važen za mirovno vprašanje.
Splošen položaj je sedaj ta, dia se veČina boju-jočih držav resno peča z mirovnim vprašanjem. Išče se še le podlaga za zbližanje. V Avstriji se bo dalo narodom samostojnost, v Nemčiji so te dni prišli na vladno krmilo možje, ki so naklonjeni miru, v Angliji in Franciji se opaž;;, odkar je naš cesar pomilo-stil politične kaznjence in določil, da se naj da narodom avtonomija, prijateljsko gibanje za Avstrijo, v Rusiji pa vedno bolj pojema moč vojnih hujskač«v.

Si S/
f y ' v
»oifsče.
Naše zmagovito prodiranje v Bukovim je bilo dne avgusta kronano z zavzetjem Černovic. Prvi so vdrli v mesto Hrvatje. Naslednje dni smo prodirali dalje proti vzhodu in jugovzhodu. V južnem kotu Bukovine smo zavzeli mes a Kimpo ung, Radauc in Gora Humora. Vdrli srno že čez mejo v severno Moldavo. Rusi se drži;o še samo na ozkem pa^n bukovinskega ozemlja severovzhodno od Černovic,. Tudi severno od Dnjestra polagoma prodiramo v Rusijo.
Cernovice zopet naše!
Cesar Karel ie odpotoval dne 4. t. m. popoldni» iz Dunaja, da obišče Cernovice. Poleg navadnega spremstva so spremljali cesarja načelnik generalnega štaba general pehote baron pl. Are, ministrski predsednik dr. pl. Seidler in cesarski nemški vojaški pooblaščenec. pruski generalni major pl. Kramon.
Dne 6. avgusta je dospel cesar Karel v Buko-vino. Cela pot, po kateri se je vozil, je bila o-kinčana s slavoloki in posuta z cvetjem. V bližini vasi Sipenice so občani obstopili cesarjev avtomobil, da ni mogel naprej. Staro in mlado je hotelo poljubiti mlademu cesarju roko ali vsaj kos obleke. Cesar se je vsem prijazno zahvaljeval. V Cernovicah je Čakal cesarja izvanredno sijajen sprejem. Celo mesto je bilo podobno livadi cvetočega drevja in vse hiše so bile okinčane z zastavami. Cesarja je sprejel armadni poveljnik, generalni polkovnik Kiives, kateremu se je česar za slavno zmago nad Rusi zahvaljeval in ga je imenoval za maršala. Odlikoval je še tudi nekaj drugih podpoveljnikov z visokimi redovi. Po pozdravu se je cesar podal v rimsko-katoliško cerkev, da se zahvali Bogu za zmago. Cesar se je še mudil v nekaterih drugih cerkvah, v mestni hiši in deželnem dvorcu. Po ulicah so sipali na cesarja kar cele košare cvetja, tako da je bil cestni tlak ves na debelo pokrit s cvetjem. V torek popoldne se je cesar zopet vrnil na Dunaj.
Nov ruski vrhovni poveljnik.
Radi nevspeha ruskih armad je vrhovni poveljnik, general Brusilov, odstopil. Na njegovo mesto je imenovan general Kornilov, ki je znan kot velik o-krutnež. Kornilov je izdal povelje, da se mora čete, katere se nočejo popolnoma pokoriti njegovemu povelju, z lastnimi topovi in strojnimi puškami postreliti. Na Kornilovo povelje je baje bilo v mesecu juliju pri Kornilovi armadi postreljenih 24.000 Rusov.
\
V petek, dne 3. avgusta, zjutraj so hrvatske čete po hudem boju vdrle v bukovinsko glavno mesto Cernovice in ga zavzele. — Cernovice so bili zasedli Rusi prvič dne 2. septembra- 1914, drugič dne 27. novembra 1914, tretjič dne 17, junija 1916. Ko so prvič ž vkorakali Rusi v Cernovice, so naložili mestu kontri- | bucije 600.000 K, katero pa je poznejši ruski vojaš- ! ki guverner odpustil mestu. Dne 22. oktobra 1914 so biie naše čete zopet osvojile Cernovice, ali dne 27. novembra istega leta so jih Rusi znova zasedli. Potem je bilo mesto osvobojeno Rusov dne 22. februarja 1915 in je ostalo v posesti avstrijskih čet do dne i 7. junija 1916. Torej od 17. junija lani do 8. avgusta letos so gospodlarili Rusi zopet v Cernovicah. Sedaj so morali znova bežati iz glavnega mesta Bukovine. — Cernovice. glavno mesto Bu kovine, je štelo pred vojsko okoli 90.000 prebivalcev.
Hrvatje prvi vdrli v Cernovice.
Dolgotrajni odpor Rusov pred Černovicami se je dne 3. avgusta ponoči zrušil. Ko se je pričelo malo daniti, so bili vrženi zadnji sovražni oddelki, nakar so se hrvatske patrulje polastile predmestij in potem vkorakale v notranje mesto. Meščani so se zelo ra-dovali Vojake so viharno slavili. Slovesno so jih pozdravili na glavnem trgu pred starodavno, častitljivo mestno hišo, kjer so takoj razvili črno-rumeno zastavo. Hrvatje, ki so vdrli v mesto, so se podali takoj doli k reki Prut. da so preganjali dalje sovražnika.
ltusi Cernovice krepko branili.
Cernovice so junija leta 1916 vzeli Rusi z napadom od jugozidioda in od juga. Zdaj so'naši osredotočeno napadli. Proti mestu so napredovale zvezne čete v širokem loku, ki se je razprostiral od državne meje na severu do prostora zahodno od Storozmeca [ na jugozahodu. Mesta Rusi niso predali za: nizko ceno. Kar so le mogli oprostiti moči, so vrgli proti o-pisanem loku, ki se je vsako uro krčil. Njih proti-napaki so bili odfločiii in krepki, jasno se je videlo, da jim gre za to. da pridobe na času. Slika ruskega umikanja je bila namreč zelo, zelo težavna. S severa in z juga je namreč vse pritiskalo proti železniški progi, ki vodi iz Černovic Čez Bojan; po tej železnici so morali odvažati vojno blago in privažati rezerve. -letalci so poročali, da je nastala pri Rusih velika zmeda. Najskrajnejše so branili Cernovice, da rešijo, kar je bilo mogoče. Branili so se na vsakem griču. Poražene ruske čete so se vedno ustavljale na, nov boj; ojačevali so jih trajno z novimi rezervami. Proti jutru, v petek, dne 3. avgusta, pa so se Rusi morali udati našemu pritisku in so se umaknili iz mesta.	t ■ "
Na rumunskem bojišču smo nenadoma dosegli znatne uspehe. Maršal Makensen je dne 6. avgusta pri mestu Foksani (vzhodno od Braševega na rumunski ravnini) z nenadnim sunkom prebil na severnovzhodni strani mesta rusko-rumunsko ¡nočno utrjeno črto in prodrl do reke Seret. Sovražniku je odvzel 1B topov in 1300 vjetnikov. Ker so naši tudi na severu (južno od Bukovine) vdrli na rumunsko ozemlje, se nahajajo rumunsko rnske Čete, ki so na sedmograški meji pri Kezdy Vasarhelyju vdrle na naša tla, v kleščah. Če bomo mi na jugu in severu še prodirali naprej, se bo moral sovražnik naglo umikati, sicer mu utegnejo naše čete zapreti pot.
Nenaden uspeh na rumunski ravnini.
Čete maršala Makensena so dne 6. avgusta z nenadnim sunkom pri rumunskem mestu Foksani prodrle proti reki Seret in so zavzele 4 večje runi unske kraje. Vdrle so več kilometrov naprej in tako prebile na. tem mestu rumunsko fronto.
Prodiranje v severni itumuniji.
Južnovzhodno od Černovic so naši vdrli že precej daleč v rumunsko pokrajino Moldavo Prodrli so že blizu izliva rek Bistrica, Moldava in Sučava.
dragih bojiščih.
Na Italijana k i fronti je bil zadnji čas hud artilerijski ogenj zdlružen z napadi infanterije in letal. Nekatere vesti rerokujejo novo italijansko ofenzivo. Laški zrnko; ¡lovci so v noči od 2. na 3. in oo 4. na 5. avgusta napadli Puio in vrgli vsega skupaj na mesto bliže 200 težkih bomb. Le malo oseb je usmrčenih in ranjenih. Porušenih je nekaj hiš.
Na francoskem bojišču, posebno v odse-: ku na zahodu, kjer stojijo Angleži, se je bila zadnje dni preteklega tedna krvava bitka. Angležem so pomagale tudi ameriške čete. Nemci so se umaknili za 4—5 km Prve dni tega tedna je boj nekoliko ponehal
Na ostalih bojiščih položaj nespremenjen.
Rasne politi Srn«
Naš notranjepolitični položaj je Še vedno nejasen. Vitezu Seidlerju se ni posrečilo sestaviti ministrstva, v katerega bi vstopili poslanci v-seh strank. Samo nemški „Nacionalverband" se je izjavil,, da je pripravljen poslati svoje poslance v mi-
nistrstvo. Nemški krščanski socialci. Cehi, Poljaki, Jugoslovani, Rusini in socialni demokratje pa ne marajo nič vedeti o ministrskih sedežih. — Vodstvo J u-goslovanskega kluba je imelo v torek, dne 7. avgusta, na Dunaju pod predsedstvom dr. Korošca sejo, katere sta se udeležila tudi dva zastopnika bosanskih strank. Sklenilo se je, da more klub podpirati kako parlamentarno vlado le tedaj, če bi vlada sprejela v svoj program iziavo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1. V tej izjavi se je zahtevalo zedinjenje vseh avstro-ogrskih jugoslovanskih pokrajin v skupno jugoslovansko državo pod| habsburškim žezlom. Od te zahteve ne odnehamo. Vlada je pred dnevi obljubila narodno avtonomijo po deželah, tako, da bi n. pr. Slovenski Stajer dobil za-se svojo upravo, Slovenska Koroška svojo. A vse to je samo navadna krparija. Mi pa zahtevamo združeno Jugoslavijo, zahtevamo, da se neha preganjanje in zatiranje Jugoslovanov. Dokler se te zahteve ne izpolnijo, ne moremo vstopiti v vlado. To stoji! Poslanec dr. Korošec je včeraj, dne 8. avgusta, predložil jugoslovanske zahteve ministrskemu predsedniku. — O Če-ško-slovenskem sporu v Pragi je v seji poročal dr. Korošec in omenil, da. ne bo prišlo med Češko Zvezo in Jugoslovanskim klubom do nikake spremembe. — Skorogotovo bo sedaj vitez Seidler sestavil uradniško ministrstvo, v katerem bodo baje tudi Slovani. To ministrstvo bo izdelalo načrte za spremembo ustave, in za narodno avtonomijo. Državni zbor bo o teh načrtih razpravljal v dlrugi polovici septembra.
J u ž n o a v s t r i j s k i Nemci so v velikih skrbeh radi ojačenega jugoslovanskega gibanja. Koroški poslanec Dobernig je nedavno govoril v Celovcu na zborovanju nemškonacionalnih zaupnikov, in je grozil, da bodo Nemci odpovedali vladi svoje sodelovanje, ako bo vlada dala Slovanom nameravano samostojnost. V Mariboru je na nekem zborovanju dne 8. avgusta govoril nemški profesor Zeidler, ki .je govoril zelo strupeno proti jugoslovanskim zahtevam. V kratkem nameravajo v Mariboru zborovati tudi nemški južnoavstrijski narodni sveti, da se izjavijo proti narodni samostojnosti Slovencev in Hrvatov. Nemci bi na vsak način racli preprečili, da. se ne bi izvedel pravični načrt cesarja Karla, Nalšim voditeljem bo treba biti skrbno na straži, ker Nemci bodo gotovo porabili vse sile in vsa sredstva, da dosežejo svoj namen.
V	hrvatskem saboru, ki sedaj zboruje, se vedno bolj slišijo glasovi, ki zahtevajo zedinjenje Hrvatov in Slovencev v skupno državo pod habsburškim žezlom. V seji dne 3. t. m. je Starčevičanec dr. Pavelič odiločno povdarjal, da mora Hrvatska prekiniti vse svoje zveze z Ogrsko in se združiti z jugoslovanskimi pokrajinami. V enakem smislu je govoril v soboto poslanec seljačke stranke Radič. Rekel ¡e. da se mora združeni Jugoslaviji priklopiti tudi Bačka, Banat in ozemlje na Ogrskem, kjer prebivajo Slovenci.
Bosanski deželni zbor nameravajo sklicati. Na Dunaju so se zadnje dni vršila posvetovanja. med zastopniki vlade in bosanskih saborskih strank. Bosajici upajo, da bo cesar pomilostil tudi bosansko-hercegovske politične kaznjence.
Med Poljaki vre. Nemci so jim odgnali iz Varšave priljubljenega generala Pilsudskega, v Galiciji jim naša vlada noče odstaviti vojaške vlade, izpolniti jim tudti noče več drugih narodnih zahtev. V Krakovu se je dne 4., 5. in 6. avgusta vršilo zborovanje Poljskega kluba. Narodnomisleči poslanci so razvili pred zborovanjem veliko agitacijo proti Nemcem. Sirili so se letaki, kjer se poziva vlado, naj spusti na prosto zaprte domoljubne Poljake in naj se Galicija oprosti nemških generalov. Dne 5. avgusta popoldne se je pred hišo, kjer je zboroval Poljski klub, zbralo na tisoče ljudi, ki so vpili: „Proč z Nemci! Dajte nam svobodo!" Le težko so se dale te množice pomiriti. Poljski klub je sklenil, da smatra za neumestno sestavljati sedaj ministrstvo poslancev. Dokler nova vlada ne bo ugodno rešila poljskih zahtev, ki so bile že predložene prejšnjim vladam, bodo Poljaki zavzeli napram vladi stališče čakanja.
V	Nemčiji se vedno bolj rušijo temelji pro-tiljudskega vladanja, pojema tudi moč struje, ki je prijazna vojni. Novi državni kancelar Mihaelis je i-menoval za svoje svetovalce in ministre uradnike in poslance, ki čutijo z ljudstvom. Med novimi možmi ni nobenega visokega plemenitaša, ampak možje iz ljudstva. Tako je za pruskega pravosodnega ministra imenovan vodja katoliškega centruma dr. Spahn, za državnega ministra za prehrano pa socialni demokrat dr. Miiller, ki je bil svoj čas navaden vrtnar. Čudno je le, da ni noben Poljak prišel v višjo vodilno državno službo.
Kitajska je zopet dobila predsednika. Ker prejšnji predsednik kitajske ljudovlade Li-Jan-Hung ni hotel prevzeti predsedništva, ga je prevzel Feng-Kuo-Hang.
? s
Tedenske novice.
Srebrni mašniški jubilej. Od Sv. Križa na Murskem polju se nam piše: Dne 29. julija t. 1. se je obhajala pri Sv. Križu srebrna sv. maša vlč. g. Rupnika Josipa Weixl. Pridigoval je vl6. g. profesor Kardinar. Dne 31. julija pa so srebrnomašniški jubilej obhajali v naši cerkvi naslednji vlč. gg. tova-
riši našega g. župnika: Cestnik, Doberšek, Gregorc, j Jodi, Kardinar, Krajnc, Lom, Medvešek, Miha- > lič, Podvinski, Repolusk, Sebat, Vaupotič in Weixl. | Dva gospoda, dekan dr. Kržišnik in pa župnik ! Lajnšič, nista mogla priti. Na predvečer so gospodje ! jubilanti obiskali igrob svojega profesorja dr. Ivana j Križanič. Vseh 13 občin obširne križevske župnije je ' imenovalo vlč. g. župnika Weftsla za častnega obča- ; na. Diplomo je izročil jubilantu župan Jakob Stuheo. j Drugi dan se je vršila veličastna cerkvena sloves- \ nost. Slavnostni govor je imel vlč. g. Pankracij Gre- J gore. Srebrnomašniki so poslali svojemu Nadpastirju | knezoškofu Mihaelu brzojavni pozdrav, na katerega 1 so Prevzvišeni takoj brzojavno odgovorili. — Srebr- j nomašnikom še na mnoga leta!	j
Nov vojni knrat. C. g. Jože! Kuk, kaplan pri i Sv. Lovrencu nad Mariborom, je vpoklican kot vojni j kurat v vojno službo na Dunaj, kjer bo pastirovai j za slovenske vojake na Dunaju in drugih vojaških > taboriščih in bolnišnicah na Nižje-Avstrijskem.
Odlikovana slovenska duhovnik». Vojni superior Anton Jaklič in vojni kurat Peter Jurak sta odlikovana s častnim znakom II. razreda Rdečega križa z vojnim okraskom.
Odlikovana šolska sestra. Cesar je podelil šolski sestri in ravnateljici zasebnega ženskega uči-leljišča šolskih sester v Mariboru, Stanislavi Voh vojni križec za civilne zasluge B. razreda.
Odlikovan cerkovnik. Odlikovan je bil dne 1. I avgusta s častno svetinjo za svojo 401etno zvesto \ službovanje Jurij Habjan, cerkovnik v Zičah pri j Konjicah. Častitamo!
Slovenski vojaki za zedinjenje Hrvatov in Slo- i vencev. Z bojišča smo dobili sledeče vrstice: Podpisani slovenski topničarji od gorskega topničarskega i polka št. 17 pošiljajo domoljubne pozdrave vsem lju- j bim domaČim ter cenjenim bralcem „Slovenskega Go- i spodarja", zlasti pa odličnemu tolmaču naših narod- j nih zahtev g. dr. Korošcu. Z vso pozornostjo zašle- j dujemo ^»okrete naše jugoslovanske politike ter se ; smejimo „StajerČevi" basni „1000 in ena noč." Kje ; neki je pogruntal toliko pristašev ptujski šimel? Sto \ tisoč! Brrr! Tri ničle proč in je še preveč! Nas pa ' in vse pošteno-misleče Slovence navdaja neomajno u- i panje, da nam in jugoslovanski domovini iz krvi na- ; ših dragih padlih vzklije svoboda, za katero trpimo, se borimo in umiramo! Tega prepričanja nam sedaj ne prikrati nobena moč na svetu, najmanje pa kaki „StajerČevi" škrnicelj-junaki! Bog in narod! Janko Krajnc od Sv. Barbare v Halozah, Anton Per iz Ja-renine, Andrej Koletnik iz Leskovca, Alojz Mohorko in Ivan Gaizer iz Majšberga, Ivan Goltner od Sv. | Miklavža, Ludovik Godec, Franc Gselman, Simon j Curič iz Frama, Matija Korovnik od St. Petra, pri j Mariboru, Mihael Bernardič iz Vidma ob Savi, Jos. j Klemene iz Laškega, Ivan Kukovec od Sv. Ane na Krembergu, Martin Ljubeč od Sv. Marka niže Ptu-ja, Leopold Mohorc iz Ljubljane, Vinko Rihter od Slovenjgradca in Matija Sajovic iz Griž v Savinjski dolini. — (Tak duh veje v vrstah slovenskih fantov in mož. Slava jim! Ponosni smo na naše jugoslovanske junake! Uredništvo.)
Tečaj za vojno vzgojo mladine. Cesarska na-mestnija nam piše, dla se bo na, Dunaju od 21. do 25. avgusta vršil tečaj za vzgojitelje mladine v svr-ho vojaške izobrazbe. Prijave sprejema cesarska na-mestnija. — Dopisa ne moremo objaviti, ker je spisan v taki slovenščini, da človeku postane kar slabo. če ga bere!
(rrpL.^larv in slovenščina! Dopis o tečaju za vojno vzgojo miafffflf'fflWTe^Wslal cesarski namestnik grof Clary v taki spakedrani slovenščini, da je za muzej. Mi moramo proti temu, da se naš jezik pri cesarski namestniji tako grdb pači, najodločneje protestirati. Ce se že cesarski namestnik grof Clary ni maral naučiti jezika dobre tretjine Štajerskega jire-bivalstva, bi naj vsaj v svojih uradih nastavil slovenščine popolnoma zmožne uradnike, a ne takih, ki naš jezik tako neusmiljeno mrcvarijo. Alt mora ravno urad, kakor je c. kr. namestnija. nastavljati največje duševne reveže in najnezmožnejše ljudi, da ji prestavljajo nemške odloke v slovenščino? Prestav-ljaleo pri c. kr. namestniji mora gotovo biti kak Nemec, ki se je v „kurzu" učil slovenščine, ali pa kak nemškutar, ki ga je grof Clary pobral na priporočilo nemškega „Volksrata." Milo povedano: mnogo dopisov smo že imeli v rokah, a take neumnosti Še nismo brali! Ali se misli c. kr. namestnija norčevati s slovenščino, da jo uradno tako mrcvari?! Zato so Časi pač preresni! Ta dogodek nam zopet kaže, da v Gradcu ne znajo ali pa nočejo znati slovenščine, da se torej s slovenskim ljudstvom ne znajo sporazumeti — zato pa proS od Gradca: dajte nam samoupravo, da bodo slovenski uradniki vladali s 1 o v e n s k o 1 j u d s t -Iv o!!
Velik neprijatelj Slovencev gre. Poštni ravnatelj za Štajersko, dvorni svetnik Karel Svoboda, znani neprijatelj Slovencev in germanizator pošt na Slovenskem štajerju, je šel na daljši dopust, iz katerega se baje ne bo več povrnil, kar bi bilo le u-mestno; poda se naj nazaj v Krkonoše.
Iz poštne službe. Poštni pristav Ljudovik Ber-ger v Zidanem Mo3tu je premeščen v Maribor.
„Marburger Zeituug" uradno glasilo mariborske o. ki^tlavkarife. V vsenemški „Marburgerci"
naznanja c. kr. davkarija, da v času od 10. do Naštetega 15. avgusta t. 1. ne bo izplačevala vzdrževal-nin, ker morajo biti v imenovani dobi izvršena dela glede zvišanja vzdrževalnim — To naznanilo je davkarija poslala samo vsenemškemu lističu, ki ga ljudstvo na kmetih ne čita. „Slov. Gospodarju", kijev vsaki kmetski in viničarski hiši in ki se sedaj tiska v več kot 33.000 izvodih ter se ga samo v Mariboru proda nad 1500 komadov, pa slavna c. kr. davkarija tega naznanila ni poslala. Ali naj na stotine kmetskih žen hodi samo za to v Maribor, da se bodo gg. uradniki zopet neuljudno zdirali nad njimi? Zapostavljanju slovenskega ljudstva mora biti enkrat že konec!!
Kdo bo pa. županom povrnil trud in pota? Uradnlfuflli lir ra/llllit^OtttfgSIlgffiT^^t?^^'f ptujskem in mariborskem glavarstvu dandanes cvete pšenica. Pošiljajo jih na komisije, popisovanja in re-kviriranje. In zato dobivajo mastne dijete. Kaj pa kmetski župani? Od zore do mraka, m še pozno v no§ opravljajo službo za glavarstvo, za davkarijo, za do-broplačanega žitnega komisijonarja in se mnogokrat radi svojega zvestega službovanja osovražijo med domačini, izgubijo dragi Čaš, izdajejo denar,, zanemarjajo posestvo in družino, a ne dobijo za vse to nobene odškodnine. Županska plača (po 50, 100 do 300 K na leto) je tako malenkostna, da je še ni vredno imenovati. Le pravično bi bilo, da bi tudi naši kmetski župani bili plačani iz državnih sredstev, saj morajo vendar opravljati službo, ki je v prid državi, deželi in občini, torej v prid splošnosti. Gospodlje o-krajni glavarji pa ne nalagajte na rame kmetskih županov nepotrebnih bremen, nepotrebnih pisarij in potov
Rdeča griža. Poroča se nam, da se v mnogih naših krajih (tudi v Mariboru) pojavlja — rdeča griža. Ta bolezen se najbolj širi po zavživanju nezrelega sadja. Pozor!
Zavarovanje vojnega posojila. Opozarjamo či-tatelje na prilogo zavarovalnega oddelka c. kr. avstrijskega vojnega vdovskega in sirotinskega zaklada za Štajersko, Gradec, Franzensplatz št. 2.
©o&pod&rske novice.
Oddaja živine. Veterinami nadzornik g. Fišer pri mariborskem okrajnem glavarstvu, ki ima vodstvo oddaje živine v mariborskem okraju v rokah, je izjavil, da naj živinorejci, ki iz gospodarskih o-zirov ne morejo lahko oddati svoje živine, prosijo pri njem za oprostitev oddaje. Sedaj se radi pomanjkanja krme ponuja vnovčevalnici toliko živine, daje prisilna oddaja nepotrebna. — Ce pa naku-povalec — in takih slučajev je žal mnogo — v svoji mogočnosti zahteva oddajo nujno potrebne živine, naj posestnik takoj ekspresno prosi pri glavarstvu za oprostitev oddaje. Navede naj. da doti-čno živino nujno rabi, da ima dovolj krme in da je že itak oddal toliko in toliko glav živine.
Oddaja žita. Kdor je že dosedaj oddal žito letošnje žetve, naj sedaj zahteva od žitnega komisijonarja, da mu izplača razliko med staro in sedanjo ceno žita. Za pšenico in rž mora dobiti sedaj vsak do 15. novembra 42 K za 100 kg. [Glej naš današnji članek »Kmetske pritožbe.«]
Sladkorja za napravo petijota dobi Štajerska letos samo 6000 kg, dočim ga je bilo 1. 1916 nakazanega 19 vagonov. Krivi so baje tega posestniki sami, ker dosedaj niso naznanjali pri občini napravo petijota, kakor to zahteva postava. V drugih deželah vinogradniki sproti naznanjajo po občini politični oblasti napravo petijota. V drugih deželah pa se tudi cesarski namestniki bolj brigajo za blagor kmetskih vinogradnikov kot naš grof Clary. Na Štajerskem znajo uradniki samo predpisovati, koliko se mora oddati poljskih pridelkov in živine, a da bi se potrudili, da bi tudi kmet kaj dobil, za to nimajo časa ne cesarski namestnik Clary, ne njegovi okrajni glavarji.
Zgodnja trgatev se nam obeta. Vinogradniki iz mariborske okolice nam poročajo, da je grozdje deloma že mehko; portugizec že črni. Ce bo tudi september tako suh kot julij in avgust, bomo imeli letos vinsko kapljico, kakor je že ni bilo desetletja ne.
Naprava žganja iz sadja prepovedana. C. kr. urad za ljudsko prehrano na Dunaju je te dni prepovedal napravo žganja iz sadja, t. j. iz češ-pelj, bresk, hrušk, sliv ali jabolk. Tudi iz ostankov tega sadja se ne sme več napravljati žganja. Prepovedano pa je tudi napravljati žganje iz kakega drugega sadja v svrho naprejprodaje žganja. — Ali ne bo škoda za odpadlo, črvivo in gnjilo sadje, posebno slive, ki se je dosedaj vedno uporabljalo za domače žganje? Vsaj kmetskim posest-
9. avgusta 1917.
äLOE&MäSSS fiOSEfiKMO.
Stran
nikom naj bi oblast dovolila pripraviti žganje, ki se rabi za zdravilo.
Prepoved prodaje suhega sadja. Vlada je prepovedala prodajo suhega in vkuhanega sadja in
sadnih izvlečkov letnika 1917.
Naš kineiski položaj. Iz južnozahodnega dela Slovenskih goric se nam piše: Nikar ne slepimo sami sebe! Odprimo oči! Kmetje smo pri kraju. Pomladi so nam rekvirirali mlado živino. Zdaj tru-moma prodajamo teleta, ker jih nimamo s čim prerediti. Nekateri so že oddali polovico živine. In še to, kar je imamo, bomo težko preživili, ker vsak pravi: če na gumno pogledam, je vse prazno, ni slame in ni sena, otave pa tudi ne bo, ker imamo spet sušo. Seveda gospoda po mestih bo pa hotela imeti spet mleko, a marsikdo kravam, ki jih še ima, niti slame ne bo imel dati. Na po lju je obdelano vse le na pol, pridela se vsled 3Uše in drugih nezgod niti polovica ne kot prejšnja leta. gospoda pa hoče imeti tako kot ob najboljših letih. Krompir je droben in ga je malo notri, kjer ga sploh ni suša vzela, zelja po največ krajih ne bo nič. Za to se vpraša: Kaj bomo čez zimo jedli? Kljub nevspehom na polju pa vsled pomanjkanja delavcev kmet mora vstajati zjutraj ob treh in štirih ter delati kot živina do poznega večera, toda ne smem pisati kmet, ker kmet je v strelnem jarku, ženske, starci in otroci morajo tako delati. Pri vsem tem pa sme porabiti na mesec le 7 kg zrna za osebo, tisti, ki se ob sedmih ali osmih iz postelje zvali, pa seveda ravno toliko, čeprav cel dan lenobo pase ali k večjemu piše v kaki pisarni. Take so naše razmere. Za to ne slepimo sami sebe. Kmet je steber države, so rekli včasih, in ta steber se zdaj podira.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žalcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju malenkostno. Cene za tuj hmelj so se gibale med 80—105 K za 50 kg. Zastopnik neke nemške pivovarne je pokupil nekaj bal tujega hmelja pridelka iz leta 1915 in sicer po 45 K za 50 kg. Vsled suše so letos ogrski hmeljski nasadi precej prizadeti. Galicija in Moravska ter deloma Šlezija bodo imele letos precej slabo hmeljsko letino.
Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletr-govcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—58 K, trdi 55—100 K, mehke deske 95—118 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80—112 K, trde deske 120—200 K, mehke deske 90—120 K. Popraševanje po hrastovem trdem lesu in po mehkih deskah je bilo zelo živahno. Blaga primanjkuje.
Razne novice.
m*.
Dunaj, 8. avgusta.
V shodilo Mišfte.
Severno od mesta F o k s a n i se boreče nemške čete so kljub močnemu sovražnemu nasprotnemu delovanju razširile svoj predvčeraj dosegli uspeh.
Proti Sedmograški naperjena rumunsko-ruska ofenziva je dobila opetovano ob Putni in Ka-sini v brezuspešnih sunkih svojega izraza. Severno od Gyorgyo-Tolgyes so se polastile avstro-ogrske sile večih od sovražnika žilavo bran jenih višin.
V Bukovini in v vzhodni Galiciji je potekel včerajšnji dan razmeroma mirno.
Italijansko bojišč«.
Nobenih poročil.
Albansko bojišče.
Nobenih poročil.
I SB nemškega poroe/iia.
Berolin, 8. avgusta.
Francosko bojišče.
Na f 1 a n d r i j s k i fronti (na zahodu) se je artilerijska borba včeraj zvečer zopet povspela do velike srditosti. Ob obali so Angleži ponoči po bobnečem ognju z velikimi silami prodirali od mesta Nieuport proti severu in severovzhodu. Bili so v boju moža proti možu odbiti. Med krajema Draajbank in Freezenberg je sovražnik ob nastopu teme opetovano napadal nemške črte. Bil je odbit. Tudi ob prekopu La Bassee in ob Skar-pi večji boji.
Ob M o z i manjši spopadi.
Mesti Seret in SuČava raši.
Dunaj, 8. avg.
Avstrijske čete so zavzele v Bukovini tudi mesti Seret in Sučavo. Zavzeti mesti ležita ob državni meji, prvo ob Seretu, drugo ob Sučavi. Posamezni oddelki so že prekoračili mejo in korakajo proti mestoma Dorohoiu in Botosani v Mol-daviji.
Junaštvo ruskega ženskega polka.
Iz Petrograda se poroča, da se je na severu pri mestu Smorgon udeležil bitke dne 3. avgusta prvokrat tudi ruski ženski polk. V ognjenem krstu je bila ranjena polkovna poveljnica in 150 žen, 20 žen in mladenk pa je padlo. Ko so se začeli moški oddelki umikati pred Nemci, so se vrgle ženske z veliko silo proti Nemcem in so jih tudi premagale. Vjele so več sto nemških vojakov in častnikov, ki so se čutili zelo osramočeni, ko so izvedeli, da so jih vjele Rusinje.
% otrok vsled zavživanja strupenih gob umrlo. V vasi Berghaltern na Nižje Avstrijskem je zbolelo kmetu Mauermanu 6 otrok vsled vživanja strupenih gob. Kljub zdravniški pomoči je umrlo vseh 6 otrok.
Navadna melona prodana za 15 K. V Zagre bu vlada velika draginja za živila. Te dni je bila prodana na tamošnjem trgu navadna ali takozva-na vodena melona za nenavadno visoko ceno 15 kron. Melona je tehtala 5 kg.
Drago grozdje in vino. V Budimpešti prodajajo rano grozdje po 25 K kg: sredi tekočega meseca se določijo cene grozdju po 4 K do 5 K kg. — S Hrvatskega pa poročajo, da že sedaj hodijo po vinogradih agenti in zaarajo mošt po 4 K liter izpod preše.
Dopisi.
Maribor. V soboto, dne 4. avgusta je po dolgoletni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala 791etna Marija Kren, teta vIč. g. Franca Kren, bivša hišna posestnica v Mariboru. Pogreb se je vršil v pon-■deljek. dne 6. t. m. popoldne na mestno pokopališče na Pobrežju. Sprevoda so se udeležili polno-številno udje III. reda, katoliško gospejno društvo in Marijina družba. Pri rajni je bilo svoj čas na stanovanju več slovenskih dijakov, ki so večinoma vsi postali duhovniki. Svetila pokojmci večna luč!
Maribor. Mestni prehranjevalni urad naznanja, da se bo dobivalo poceni meso za revne sloje prebivalstva v soboto dne 11. avgusta na karte 2 A in 2 B, v nedeljo dne 12. avgusta pa na karte 1 A in 1 B.
Japonska zahteva Sibirijo?
Petrograjski list »Ruski Invalid« poroča: Japonska ima sedaj 21/i milijona mož pod orožjem. Japonska je že poslala v Mandžurijo pol milijona mož in njene čete so že zasedle ruska mesta Vladivostok, Karbin in Mugden ter se utrdila v teh mestih. Baje je zastopnik Japonske v Petrogradu že zahteval, da je Rusija odstopi vzhodni del Sibirije, si bi japonskp čete prodirale do Urala in zasedle vso Sibirijo.
Kitajska napovedala Nemčiji in Avstriji vojsko«
Iz Pekinga, glavnega mesta Kitajske, se dne 6. avgusta poroča: Kitajska je Nemčiji in Avstriji napovedala vojsko.
Sovražniki se posvetujejo.
London, 7. avgusta.
Danes se je v Londonu pričelo posvetovanje četverosporazumovih ministrov in vojskovodij. Posvetovanju se pripisuje izredna važnost z ozirom na vojne in mirovne cilje.
i
Poseben mir z Avstrijo?
Bern, 7. avgusta.
Angleški list „Daily Express" in laški „Corriere della Sera" pišeta, da bo treba pri Četverospo-razumu misliti na poseben mir z Avstrijo. Švicarski list „Neue Züricher Nachrichten" piše k temu: „Vedno gostejSa poročila o posebnem miru z Avstrijo svedočijo, da. se je pri sovražnikih pojavila velika želja i>o mini." Da bi Avstrija sklenila poseben mir, ; ni misliti.	i
Maribor. Odboru za cesarsko slavnost, ki se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta popoldne v spodnjih prostorih »Narodnega Doma« se je posrečilo pridobiti dobro godbo. Pevski zbor se pridno vadi. Obisk bo od vseh strani obilen Celo iz ptujskega in ormoškega okraja prihajajo poročila o udeležbi. Za tombolo je dospelo že mnogo lepili in za sedanji čas dragocenih dobitkov. V slavnostnem odboru so zastopniki vseh mariborskih slovenskih društev.
Jarenina. V nedeljo, dne 12. avgusta, ob 5. uri popoldne, bomo proslavljali Jareninčani rojstni dan našega ljublienega cesarja. Med drugimi slavnostnimi točkami bo tudi govor dr. Medveda. Sosedi in domaČi, pridite!
Cmurek. V Gradcu je umrl dne 7. avgusta tukajšnji trgovec Anton Weber, star 56 let. Rajni je bil pošten katoliški mož stare korenine. Nas Slovence je spoštoval. Prepeljali so ga v Cmurek, kjer bo v petek, dne 10. avgusta ob 4. uri popoldne pokopan. N. p. v m.!
Sv. Trojica v Slov. gor. Nagloma je dne BO. julija umrl Franc Lubec, veleposestnik v Spod. Se-narski. Rajni je bil globokoveren, krščanski mož, dolgoletni tretjerednik sv. Frančiška, občespošto-van in priljubljen ne samo v trojički fari, ampak daleč naokoli ter zvest naročnik in bralec »Slov. Gospodarja«. Premnogi so pri njem iskali sveta in pomoči in nobeden ni šel od njega prazen. »Lubec so rekli«, in veljalo je. — Tako se nam polagoma skrivajo naši najboljši možje, stare korenine in čisti nesebični značaji. Bog tolaži dobro ženo in vso Lubečevo rodbino!
Marija Reka. Misijonska vojna tridnevnica se vrši v tukajšnji priljubljeni romarski farni cerkvi v dneh od 12. do 15. avgusta. — Začne se v nedeljo 12. t. m. popoldne. Ob delavnikih bodo pridge zjutraj ob 7. in zvečer ob pol 7. uri. Na praznik Vnebovzetja bo več svetih maš in tri pridige. Bližnji in daljni romarji, pridite!
Sv. Jurij ob južni žel. Naša Hranilnica in posojilnica ima v nedeljo, dne 19. avgusta, dopoldne ob 9. uri v uradnih prostorih občni zbor z navadnim vsporedom (poročila načelstva in nadzorstva i. t-d.) Ce ob določeni uri občni zbor ne bo sklepčen, se vrši isti eno uro pozneje, kakor določajo pravila. — Načelstvo.
Trbovlje. Upeljano češčenje sv. Roka na Potoku, fara Trbovlje (podružnica Sv. Katarine) se bo na Rokovo, kakor vsako leto, vršilo prav slovesno s procesijo od sv. Marka, kjer bo ob 8. uri sv. maša Po sv. maši se razvije procesija z Najsvetejšim. Prosilo se bo prav goreče za ljubo zdravje doma in naSih vrlih junakov na fronti, za skorajšni zmagoviti konec vojske in za vse, kar potrebujemo za dušo in telo, zlasti za potrebnega pohlevnega dežja. Pobožni romarji se vabite v prav obilnem številu.
Trbovlje. Telovadni odsek „Orel" obhaja v nedeljo dne 19. avgusta t. 1. desetletnico ustanovitve v sledečem redu: Predpoldne ob 10. uri slovesnost v cerkvi. Popoldne ob B. uri slavnost v Društvenem Domu. Vspored: 1. godba, 2. slavnostni govor; B. Burka v enem dejanju: „Ne kliči vraga'-; 4. med prosto zabavo srečolov, šaljiva pošta, tamburanje, licitacija itd. Govornika: gg. dr. Korošec in dr. Hohnjec. K prav obilni udeležbi vabi na prireditev Odbor.
Dol pri Hrastniku. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi povodom prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. v nedeljo, dne 12. avgusta po večernicah pod Hrastelovim kozolcem veliko slavnost s sledečim sporedom: 1. Tombola (karte po 40 vinarjev). 2. Licitacija. 3. Obdarovanje revnih otrok s sadjem in kruhom. Med odmori svirajo trboveljski tambu-raši. Čisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih domače dolske župnije. Domačini in sosedje iskreno vabljeni!
Sv. Florijan ob Boču. Priden čitatelj in zvest naročnik »Slov. Gospodarja« je umrl, naš vrl pristaš Anton Perkovič v Zg. Svinem. Kot skrben gospodar je izkopal svoj dom iz dolgov in je od 1. 1906 kot vdovec po svoji moči vzgojeval svoje otroke. En sin je štabni narednik, sin Janez je padel v boju, sin Martin je v fronti, 4 hčere in Tomaž se doma trudijo. Kot občinski odbornik je storil veliko dobrega, kot cerkveni ključar se je trudil veliko let za korist farne cerkve in farnih vinogradov in potov ter cest. Želodčno bolezen je prenašal voljno in vdano. Gospod Bog Ti poplačaj vse!



Listnica uredništva.
Verače pri Kozjem: Take reči niso za list. — Delen* pri Ptuja: 8e~eda imate pravioo do nadatjne podpore. Pojdite k obč. arada in takoj vložite noro prošnjo. — Št. Ilj r Slov gor.: Vi ae pritožnjete, da Vai c. kr. razdeljevalni oddelek za moko in kruh prodaja moko in zdrob že i naj Tišje cene. če je to res, javite sel© zadevo z dokasi rred c. kr. okrajaema glavarstva, in če tam ne bo nič pomagalo, se obrnite na cesarsko namestnijo v Gradcu. Enako napravite glede sladkornih kart. Vsak mora dobiti kar mu gre, ne •den več, ne drugi manj. — Ferdinand 8erdinšek: Take reči se sprejmejo smo med inserste. Cena za enkrat 1 K 80 v. — Zavra tec na Kranjskem: Obrnite ae ridi prediva na trgovca g. I. Omahen t Vifnji gori. Dopise in poročila radi sprejemamo. Pišite pa le bolj kratko. PoidraTe! — Ivanjski Vrh: Naslov Vašega po-nlanca je: Ivan Boikar, poslanec in šupan, Malta, p. 8v. Jarij v 81. gor. — Kosmns Ivan: Le pišite, a kratko, ker imamo malo prostora. — Iz ioštanjskega okraja: Poročilo o iborovanju župa-no» dobili Se le ob sklepu uredništva. Priobčimo v ,Straži". — Ljutomerski okraj: 8eveda; le pišite v slovenskem jeziku! Gospodje pri namestaiji morajo znati tndi slovenski.
Loterijske Številke.
Gradec, dne 1. avgusta 1917. 1 46 39 11 78 Uiuc, dne avgusta 1917. 63 85 S 18 28
■, "e ii»da swn« d vinarjev, petitvrat* 18 via. Mrmžfc» OiitüHJJa t» '«11« Tïsiks gititvEït» 24 t, Xsjere in P^siano 86 vinarje*. Za *a|-ae ïbja?c sue tea papwrt. inseratl w sprejeraaja is prosi »ils. Zadnji iu sa gproj«i&&ajo taaente? ioni
Pezdrre
pošiljamo slovenski topaičarji vsem štijerskiu Slovencem, znancem in naš;m poštenim miadenk&m. Kandorfir Mihael iz Pilštanja, Jurij Klinar iz Laškega trga, Jožef Čater iz Št. Jurja ob jnž, Sel., Ignac Ileiič ii Št. Andraža v Si. eor. in Franc Kšela od Ljutomera. Vsi srno h?ala Boga zdravi iu veisli. Na svile jje!	601
Mliiiarski mojster, 50 let star, iz-
uri»u v vjem Bvojem obratu in udi pr.lj?d«fst?a se želi primerno kam priženiti. Na !ov pod: „Zaupnost0, poitno ležeče: Bistrica pri Mariboru.	621
I
v «B
V Ptuju imam na prodtj 20 komadov podolgatih sodov, vsak drži 20 polovnjakov. Lr.dmila Fürst, veleposestnica vinogradov v Ptuja.	620
Kupim vsako mnotino kostanjevega in orehovega lesa, tudi cele vagone, po najvišji dnevni ceni. Ponudbe je poslati na nasl )v: Josip Zalar, Sv. Dok — Loie. 612
Posestvo 3 —4 eralfl se kani. Ar« se da t —3000 K. Ponudbe: J. Komik, Gradec, M ur ¿.-i it z 9 It. nadstrepjt.	6»7
Trezen eko^m
ki se razume v kleparatvu, se sprejmi pri Andrej Oset-u, p. Ga-Atanj, Koroško.	622
Starejša oseb», ki zna dobro iu-hati, išče slnžbe za samostojno gospodinjo. Več pove npravništvo 81. Goipodarja pod „Samostojna gospodinj» št. 6S9".
8 VIHARJEV
(zaeno dopisnico) stane moj glavni eeaii, kateri se Vam na zahteio breapiačno pošlje.
PRVA tovarna ur
KOJIR^p,
c. i. k. dvorni dobavitelj Most
(Br0xj št. 1(60 (Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-ure K 16-—, ; 8* , 20'—, armadne radium ure K 18'—, 23'— 26'—. Ure iz bele kovine (Glo' rica-srebro). z dvojnim pokrovom anker Remont. K 28'—, 80' —. Goldin anker z dvojnim pokrorom K 88 •—, 88'—. Masivne srebrne anker Remont ure K 40'—, f 0 —, eO —. Budilk« in stenske ure v veliki izberi. S letno pismeno jamstvo. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamenjava dovoljena ali pa denar nazaj.
KUPIM
hrastove, orehove, črsšujeve, jtse-eove, lipove in druge vrste blede tli plohe in sicer t vsaki množini. Ponudbe na janež DeaAmait, Selnica ob Muri, pošta 8v, Uj v 81. ifiricah
IurOTM®
»(«/(«»• tfs« jpie-BtiMtr
r ma si i m a si t
—■— SrandisiiasB št. 8 —— v- priporoča slavnemu občinstva, ■i» mi poveri vsa dala moje str o s«. Izvršujem jih t vseh slogi», Mikam sobe, trgovine, dvorane, iftiade itd. po aizki ceni. 268
Vs«b vrst
22 kurjavo
tudi na štoru takoj kupi
Z. Wesiak, Maribor,
Tegsthofov» ulica štev. 10. 494
Na prodaj novo zidane eno- in • d nadstropne hiše v mostu, \
davka in občinskih dokkd proste, i a velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, obrestujejo se do 7 %, se prodajo pod lahki- ; ni pogoji. Vpraša, se pri Jožetu Nakreo v Mariboru Moisartstrasse it. 29.'	484 *
Maj
er j a
s 3 -4 delavskimi močmi, med	j
euii U moška takoj sprejme pod	■ utjodnimi pogoji Rihard Oirriseg,
Maribor, Langergasse.	611	ž
—-----------;
Posestvo sa prodaj, bliža Konjic,	i
hiša 2 2 sobama, kahinja, 2 kleti,	|
gojpodarsko poslopje in gospod,	j
orodje. 1 joh novega viaorrada,	'
1 joh goieda, 6 johev njiv in tra-	j
vnikov, sadono^nik. Bližina že-	' "lezaice. Cena 12.000 K. Več pove
J Medinec pri Sv. Duhu v Lo-	;
čah	605	!
.
i
Oj^Ias.
Moj sin Janez Gajšek postil je v cedeljo, dne 16 jacij» okoli 12 n e svojo kolo pri gostilni Rebev-šex v Celja zunaj pri vrat h ka-k<ih 5 minut brez nadzorstva. Med tens časom mu je bilo nkra-deno. Kolo je kupljeno pri Anton Nege"ju v Ceiju ter ima štavil 97 §83 in je dobro ohranjeno. Kdor bi mi ntznanil umoviča ali podai zanesljiv» podatki, da se najde, dobi o imeve 20 S nagrade. Franc Gajšek, »«lepose stuik, Vrha št. 1°, p. Št. Jurij ob jo ž žel	585
Dobro lovsao puško dvoeevsko (Lan^ister 16) ktt^i eventaelno tudi z lovsko torbo vred. Nasiov pove apravništvo Slov. Gospod&rj» pod „Loveo, Tegethofova ulica Maribor".	586
"lepo posestvo"
je na prodaj. Meri okoli 10 ora-iov semlje, lep gozd, ki se lahko takoj dobi iz njega par tisoč K *a les. velik sadonosnik, lepe njive i a travnik. Kdor želi kupiti, se naj oglasi pri Alojzija Tomsžič, Stanovsko pri Poljčanab. £87
Lep »preliti ko^j,
st«x 4 leta, (Va'.3h), se proda Šolska uliea i;. ¿1 Študenci pri Mariboru.
Trgovski učenec, ki se je ie 2 leti učil, išče vsled opustitve prej šnje trgovine nnvega mesta. Do sedaj se je učil pri strogem in dobrem gospodu. Naslcv v uprav-uištvo pod „Ufenoc št. 58»."
prednost taka, ki sta «e Je kaj učila, >,e takoj sprejmeta. Oskrba razun obleke v hiši. Štefan Stra-šek, čevljarski mojster, Celje Kovača ulica.	5*2
Izurjenega
POIHAGACA
spr«jme proti dobremu plačilu takoj M, BREGANT, kovač. Orehovavjs p. Slivnica pri Siari boru.	611
Kot Sa^ar želi t «lažbo stopiti na kakem večjem posestva ali pri-sttvi v vseh gospo iarskih pano;
tbšč starejši mož, oziroma j* tudi pii^r.- vijen se prižesiti h kaki ssartj? poses.nici — vdovi, ker ima jeksj prihranjenej.i denarja. Ponudbe na upravništiro pod „Ša-fer 613".
Proda se lepo pvsestvo, i orale zemlje, lepe njive, sadonosnik, nov vinograd Hiša zidana, z opeko krita, 2 sobi, 2 kuhinji, velika klet, preša lepi hlevi. Posestvo leži 45 minut od Maribora, v Kr-fevinah št 54. cesta proti Tr<m ribnikom. Več se izve pri lastnika A Gselmanu.	614
Poimmini uradni ti
l«r?ievni »sstoptlilli se sprejmejo pod
ugodnimi pogoji Natančnejša pojasnili daje Glavno zastopstvo, Maribor, G s peska al. 38.
nima popravtjaioica cevne?
Kari Jurčičev f»asl. «I. S^ržtK
'j*
Maribor, Glavni trg- št. 18.
oe popravlja samo Vaših čevljev, temveč jih predru-gači po priznanem načinu tako, da se od novih čevljev prav nič ne razločujejo. Podplati so iz pravih čvrstih usnjatih delov sestavljeni. Dvojni podplati za gospode do št. 45 stanejo K ».— za dame do št. 40..........K 5.HO
za dečke in deklice do St. Ml
K i.20
Vila,
takoj sprejme dimnikar ki mojster J. Jnričko v Mariboru. Popolna oskrb s hrano vred. 6$7
Proda se lepo posestvo, okoli 20 oralov zemlje; lepe njive in trav ¡siki Jepi sadonosnik zračen. Redi se lahko par konj in 4. gla? go vede Posestvo leži tik železniške poet»je Spodj« Laze. Cena se izve ] pri g. Karla étante, mlinar, Sp. Laze, pošta Loče pri Poljčanah ____566
Lepo posestvo na prodaj v občini Zikarce; lepe njive, nor vinograd, sadonosnik, gozd, preša, štsdenec pri hiši, Meri vse skupaj čez 7 oralov. Cena '0 000 K Več se iffvj» pri Janezu Rajšp, posestnika v Zik&rcih, p. Sv. Barbara niže Maribora.	565
ali vili pod bna hiša z vrtom vrod, mariborska okolica, cen", okrog 26.003 K se kapi takoj. Poncdbe pod „Vila" na upravništvo list».
Kuharica išče siažbe v kakšnem	Harmonij, dobro ohranjen se žili
župnišču. Je bila že dalj ča»a v	kupiti. Tozadevne ponudbe in po-
enakih službah. Naslov pove n-	jasnila sprejema Al jz Verzel, or-
pravaištvo pod „Kuharica št. 636„	, i|*nist, 8v. Barbara v Halozah. 564
OLETNE-CE
Orehove in črešnj ve diske p-oda Majhenič Ferd S r. Jikob v S;ov. gor. "ležijo pri Amošu;. 615
Anton Koren, kovaški mojster v Šmiklavžu pri Hočah sprejme kovaškega uöenua	609
Neoienjen dober mlinar ee sprejme takoj pod «gednimi poboji v umetni ml n. Ponndbe sprejema Ivan Stadier, 8v. Peter pod Sv. gorami.	6 8
8Ü0 K -asi» &tia «ko taoj za-tiroioc korenin -R i »-Balsam" Vsia karja oče«a, i..radw.ee in trde
__________♦ trcV daeh
S 'Tw bolečin ne odstrani, Cen» 1 loßäka * 'amstvom vr?ij K 1 75. S ipnčki K 4 50, 6 IobC,.>t <.i 7 6». Na stotine zahvalnih pisem K? metiy, Košicc {Kwwa • i, PostlVeh lj?/8n9. (Ogrski-)	■»".• D
i
Iščem službe za gospodinjo na
deželi «em »aj/oa «satceja gospodinjskega dt!a. Nasio7 v uprav-ništvu pod ,Gospodinja št. 687".
Kobila z žrebetom vred, 9 let «ta-ra, na p.-odaj, v Orehovi ras: št. 5, p. Slivnica pri Mariboru. 648
Vfnlfar s 4 delavskimi močai, išče službe. Več pove upravništvo pod „Viničar št. 644".
Išče se zanesljivega vlnlfiarja. Več
pove upravništvo pod .Viničar
it. 688".
Vlnlčai* s petimi delavskimi močmi in z dobrimi spričevali se išče. Naslov pove g. Kfluig, lekarna Tegethofnva ui;ct. Maribor ali 8v. Peter pri Mariboru, 669
Kupim dobro ohr&sjmo pneoma-
tiko_ (gami) za kolesa iu pisalni	'j
stroj. Poaadbe osebno ali po do-	i
pisnici aa g. J. Vouk, Msribor,	[
Viktringhofova ul.	568	j
v. ¡ai>t)t<m\ lesuriwi: pc«ipt*ip -Siil;i * "M-Xi »iiikostib. 25—26—27 . . k 5.95 28—29—30 K 6.55 31—32—33 . . K 7.3P 34—35—36 « 8 70 37—38—39 .H 9.70 40 41—42 . <: '0.45 43—44— 45 . X H..M)
! O -J » ti : i pO g i/ » tOl. ¡1
čevljarska hiša
Dnnfif XIV., Sechsliansflrstr. 84/14,
C" - ' V v »i i» ««vtjih a*nt:;aj
•KOCKE!
' za govejo juho 1000 T kom. ... K 24.—
•	za gulaš	1000
t kom. ... K 28. -.
•
*
♦
»S3. BAŠL,.
598
t
ICEIJA, KEANJSZO, |
mu
V najem ali kupiti Be želi majno posestvo pod agodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe sprejema upravništvo Slov. Gosp. pod „Družina brez otrok št. 646".
Nodar
se sprejme. Plača: od polov-njaKa 14 K, od šsartinjaka 24 K. Hambek, Gradec, Zei-(26 Kienr.)
lerçà^se 24.
Močau učenec se sprejme v mi-larstTii Maribora, Kaiierstrasse
H 18.	667
IZGUBILA
i se je bila 11. julija med frančiš k&usko cerkvijo in glavnim kolodvorom v Miiriboru listnica z i «n sijem v znesku 16 K in važua visma, ki nimajo za tistega, kdor je listnico r-aSel, nobene veljave. Pošteni najditelj m* jo naj vnif
■ proti lepi nagradi. Kaiser .Jože?, posestnik Brestrn<ca 89 pri Maribora. ,	674
Niša na Teznu pri Mariboru, no-rozidana s štirimi stanovanji, velika klet, gtndenec in lap vrt. Cena 9000 K. Jožef Nekrep, M.v.bo.-, Mozartora ulica 69._246
Lepo mlado težko kobilo pinc-sjavBke pasme, 16 .pesti in 2 črti visoko se z» 6000 K proda. Naslov prodajalca pove opravjaštvo ..Slov, Gospodarja poti št. 685'

Več vlničarsklh družin
dobi službo in delo pod ugodnimi pogoji pri graščini »Annahof«, Sv. Jurij ob Pesnici, p. Gornja Sv. Kungota.
Lep, suh
hrsist
za polovnjaške iri štertinske sode, je na prodaj pri DRAGOTIN SKAZA, Dežna, pošta Podlehnik,
Štajersko.	5i>i
?- *, v.......
za otroke do št. 28..........K 8,00
pete za gospode do št. 15 staiiejo,.....K 1.60
za dame do št. 40.........> K 1.70
za dečke in deklice do št. H4......K 1.40
za otroke do št. 28..........K 1.20
Vsa druga popravila po našem nizko nastavljenem ceniku. Naročila z dežele se sprejemajo ter čimprej izvršijo'. Dnevno razpošiljanje po pošti. Mesta, kjer se še bo sprejemalo čevlje v popravilo, se bodo v kratkem naznanila.	616
j. Fritz, Maribor, Gla n i trg št. IS.


-, tir
qui potrebni molitvenir i
Vsled :-*g j- • i t; i molit1 enikov ni dobit:, ker -ijove'.! Kimajo p^a ir. drog^h potrebi« n. Mo-rnikov \	dragocenih vessvah .-¡nk-h m
Z )oj i» yf bJ.zajo birnoe r- botri bodo kt&ii .•IHvetvhe ?.a svo e birma o c« Kje si jih naj paro 9 i-1 ■•'■■.:■ cročarao, da se naj naši čitetel i rad? Sitvfcoikov vedno «brnejo m Tisicsiflld S
CifSia ¥ Mariboru«
Se ima na razpolage
: o
.'«če molitvenike v raznih vezavah, vse z zla-obrezo |n $

S.
Za otroke: 1. Otroška pobožnasl po K 0.85
2. Sv. Angel varih po K 1'—; 3. Jezus, pri jstelj o: rok po K P—; 4. ČeSčeca Marija po K 110; 160; 170: 5. V nebesa hočem po K i —; 110; 6. Rajski glasovi po K 170 1-80; 2-50; 2*80; 2*90; 7. Pridi sv Dub po K 1-70.
Za, odr&sle: 1. Marija varhinja nedolžnosti po K 170; 2-80; 240; 280; 2. Marija Kraljica po K 2-60; 280; 2.90; 3 20; 8. Poboim Kristjan po K 170; P90. Za odrasle % velikimi črkami: 1. Sv un po K 1-70; 190; 2. Tolažba nebeška pe K 2-90; 3~ ; 3 30; 3 60; 3. Skrbi za dušo po K 1-70; 1/90; 4. Gospod usliši mojo m« litev pe K 180; 2 50; 2*80; 5. Mali duhovns zaklad po K 2' -; 2 20; 2*60; 2 80.
* . T-IW^M'W»?»'	■ 1 "M11 !■■■■■■
Sîov. zgodovinskega društva, < Maribor, Koroška cesta 10. Darajto zan| vse zgodovinsko
isr-sdmete. osobito vojne ap&mimi.
■ y i < i i i « ;
i i

Ponudit®
KOSTANJEV LES
v hlodih ali polenju edino tvrdki
VI š^K O V JI i C C, Zsiae,
Južno Štajersko.	asa
Takojšno plačilo proti duplikatu voznega lista! Kulantno poslovanje! Navesti je ceno množine v vagonih in rok oddaje.

9. avgusta 1911.
SliOXENSKJ SOSFQUAB.
Stran Z.
<7BB£Si. i
. MxrjMsaeBSXwBBaza

i'' -* V § i
■ -J -d i- ■■■! «J
ji.
'V i® O
•.riloetrjii •limii^irC^i	atti
- n ■ ^^¿d $ • Ji I	IsJ^-vJ? i? 3 JSUI.&&IL
_/,«!)	«si	Jfc,	.a
rccf. zad. z jteoffi. zav.
i	~. »isebchsaaaassui jmskw	»-.cspmemnaesaraai
K
.i-jaiKarjaattSSSHSKW 9

H
"3 ii^l tri? vlf^nf s" i:,v : ° 0<' vsiihn-:' i p -i1 '"1'i'f -i iiji';(i: iiuvinlno jo 4' „%. proti trimesečni odpovedi p« 4",°.'0. Obresti si' pripisujejo !i kapitalu -¡¿.¿A CiAiiiIlE.«. V.k^jJjii i. jamu..- .. I. juli ,i vsakrini leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. £ Za nalaganje po'pošti so poštno hraniline poS.zmVe (!)..D7t> na razpolago, Kontni davek plača posojilnica sama.
<
H
aa	tfi 38i iSSil r';UJ<"" sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5/4°/„. na vknjižbo sploh po 5'/.%, na vknjižbo in poroštvo po S><& 5Vt°'o i» na osebni kredit po (»" „. Nadalje izposojuje na zastavo vicdnostnih papirjev. Dolgbve pri drugih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo	last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne preseirajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
i	<9 MV/I	80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema y
U1 au.i« Ml V	in izplačuje denar.	g f,

in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in od 2. do o. ure popoldne. - ji j i. j	caggc- Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike, -ssc i H
1
aGSKHaEEirSraOasaZSEBŠI
, M.
:
ill
rs tr
^JlSiVlllIM It'll
n !ii stolno cerkvif©*)
gfmraaBihSigl«»!*. .'.'.."J	' um. m ...in, »im.j.	—— -ix-r - fVSf?Z*-'.."" 1 W/r.t.-v .	"fyr.w-nw-j
II i sin be,°' rde*ls 1,1
f iliU irno (Dalmatinsko)
od 56 litrov naprej razpošilja po povzetju
A.-OSET P- Guštarsj Koroško.
G. FRIDRIH, veletrgovec Ptuj
KUPUJE VINSKI KAMEN
po najvišji ceni.
oooooooooo
Proda se
drobno!
trgovska hiša v Središču
) na ugodnem kraju in najboljšem stavbenem stanju, i okrog 3orala zemlje, se radi smrti po ceni ji proda. Vpraša se pod »N. P. št. 561« pri uprav-|	ništvu »Slovenskega Gospodarja«.
coooooooo
Mostna esenca!!*
Izborilo domačo pijačo si napravi vsak, ki si naroči v drožeriji Wolfram v Mariboru priznano mostno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov lzborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, Gosposka ulica št. 33.	388
ToDlice lefilJ0 p*
ivjmuu	Mmtin
(Hmtsto)
Pojasnila In eenlkl breiplažno.
Kmrnsmatrnmrmntm
I I
Špecerijska in kolonijalna trgovina!!
Na Ivan Ravnikar,
ttll! Celje
kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strdi, voska, kumne, janeža, vinskega kamna in suhih gob
Hrastov in
kostanjev les
v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej
kupi po najvišji ceni	678
i s««
Julij Zigan
P@lzell v Sav. dol.
OOOOOOOOO1
Kostanjev, hrastov in jelšev les
za ekstrakcijo, debel od 8 cm naprej, močne veje in debla, tudi polena sveža ali suha, kupuje po vagonih po najvišjih cenah za takojšnje pošiljatev ali pa do konca leta	eoo
FRANC &UP1TCK, Konjice.
Cena 1 steklenice fe K 120. O d«brem učinka •.njs teh kapljic imam ornega priznalnih in ps ?almh pisem. F» PrilH, mestna lokama „pri ks,	Maribor, Glavni fcrs it. W,
Zahvala.
Najprro se Vam lepo zahvalim za to visokocenjeno »zdravile , roti rdečici. Odkar rabim to zdravilo, Se nisem imel nobene škod« kri svinjah. Iz drugih krajev slišim pritožbe: Meni so vse svinje proč1 Mnogi raje veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali nekaj kron za zdra >iia. Priporočam vsem sviti jerejcem, naj bi rabili to cenjeno zdravilo. Š» enkrat se Vam lepo zahvalim in prosim, pošljite mi spet 12 steklenic Velespoštovanjem
Ivan Škorjans, p. d. Temel, Srednja vas, p. Huda, Koroške
GOSTILNIČARJI! GOSPODINJE!
Dokler bokaj zaloge, lam od svoje preostale zaloge POSREHRNIH
V/
I<leal"-Zlic
»»
(to so dobro posrebrnjene žlice iz dobre kovine) in najfineje ponikljane jeklene jedilne oprave za čudno nizke cene:	609
12 kosov posrebrnjenlb „ldeala-|eklenlh žlic K 1850 12 „	„	„ -kavinlh „ K 10-
12 parnv najfineje ponlkljanih Jedilnih oprav (nož In vilice, dvoje do K 2 —)	K 24—
Poiilja se proti povzetja ali pa denar naprej. Pogtnina 90 t.
EIPORUA HISA TINTNER, Dumi, 111/72 M® 26.
^utomatična mišnica
8« pcdgfiiJK C V 80 v„ *8 m!Šl 4 K V eni nači »a a» ,	* lovi po 40 miSi
Nobeno vreme ne vpliva in se sam» uredijo. Lovilnioa za kuhinjske žuželke „Rapld" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 5'70. Lovilec , muh „Nova" K 2 80 kom. Povsod j najboljši uspehi. Mnogo pohvalnih : pisem. 8e pošilja proti povzc-tj». ! Poitnina 80 vin. Sazpcšiljalcic» < Ttntner, Dunaj IIL/7a. Neuling-i ffass« it. a«.	(1 Lairič).
„Panorama-International" i Konjak.
litribor, Orajikl trg itev. 3, araven goaUlne „k Srncmv
r;r!a" se priporoča na obilen obisk. Odprto oel dan. Vstopnin ;0 v, otroci 20 v. Predstava traja 26 minut Vojni dogodki ls vm ■ojiič, pokrajine vieh dežel celega sveta v naravni velikosti, slikovit, '.a etnične. Za malo denarja in malo lagubo časa se vidi mnogo (ani-oelega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo,11 pride «spet, ker so vedno nove predstave.
SUTINSKO NA HRVAŠKEM
^"^e&iafcstosfciAii&jPcifii^C-^-^ t^ A A A M M M M
i H
37-5 C kopa-kruhom
radioaktivno termalno kopališče 44.7 Volt, soba K 1.— do K 4.-lišče K 1.— in K 2.—. Oskrba s
vred K 10.—. Železniška postaja »Sutinske toplice<, pošta Mače.	(6 Mosse)
>f
r f
Pri slabostih v sled starosti in težavah v želodcu je konjak očiščen (destiliran) iz starega vina že več stoletij znan ket najboljše sredstvo za dolgo življenje in ojačenje. Pošiljajo se steklenice, ki vsebujejo 4 pollitre 121et starega konjaka franko za 48 kron. Sletnega konjaka, čudnodobro uspevajoče sredstvo za vdrgnjenje pri trganju v členkih 4 pol-litrske steklenice 82 E.
Benedikt Hertl,
veleposestnik, grad Oolič pri Ko-njicah, Štajersko._(1 Kienr.)
GOBE
lepo posušene kupim tudi letoc i vsaki množini. V prvi vrsti žlahtne (tlohanje alfi hrav° I«, fiotom leBlčke S. t. «S. Prosim sušiti in ponuditi samo take vrste pravih gob, ki jih poznate kot užitne. — Rudolf Siarqva5nlk, eksport gob v Konj), uah Štajersko.	881
S 15. julijem 19IT se je v Mariboru fj£| ustanovilo
glavno zastopstvo
nižjeavstrijske ske in rentne
deželne življen-zavarovafnice
Zavarovalnica prevzame zavarovanja na doživetek in smrt, otroške dote, rentno, ljudsko, nezgodno, kakor tudi zavarovanje jamstvene dolžnosti in zavarovanje vodovodov.
Sposobni potovalci kakor tudi krajevni zastopniki se sprejmejo.

VABIIA >
k
občnemu zboru
Osrednje zadruge za vnovčenje živine in pospeševale živinoreje v MARIBORU,
registrovana zadruga i omejeno zaveso.
kateri se vrši v soboto dne 18. avg. 1917 v Mariboru, v pisarni Koroška cesta št. 5. Začetek ob 9. uri predpoidan.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje rač. zaključka za 1. 1916.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ni občni zbor sklepčen, vrši se čez jedno uro drug občni zbor z istim dnevnim redom, kateri je sklepčen pri vsakem šte vilu članov.
K polnoštevilni udeležbi vabi
v v
sceni
si takteei
Ine delavcu;
tudi mlade pomožne delavke, samske ali omožene. 5 za visoko plačo, prosto stanovanje, prosto vožnjo, j dobro hrano po ceni ali pa se jim da živila. Po j nudbe pismeno ali osebno na:
Rsvnatešislv ZlcS&umoŠiie tovarne' Po-1iantsementa S« v ZIDANEM MOSTU.
641
618
NAČELSTVG
Za večje posestvo na 8p. ¡štajerskem
se išče
i I /	«
7" / m ai a tj
oskrb
izvežban v vseh strokah kmetijstva. Lepa prilika tudi za invalide in oženjene. Nastopi se služba lahko takoj. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Gospodarja pod »Za zanesljivega in zvestega — stalna služba št. 593«.
Oskrb
m
S ¡ái-í
3
se išče ža manjše veleposestvo. Razumeti se mora na živinorejo, poljedeljstvo in vrtnarstvo ter knjigovodstvo. Zahteva se znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Gospodarstvo mora samostojno voditi. Lahko je sam (tudi invalid) ali pa z družino 4 članov. Ponudbe na: Franc Zatler,
posestnik, Špitalič pri Konjicah.
5S8
nski kamei
kupuj« po najvišji čeri veletrgovina E I). SDPPANZ.
v
Pristova, Štajersko. e<o
CEMENT IN *pNO
Z* KROmpIR!
Kmetje pozor!
Po nizki ceni odda Jožef Pfeifer, tovarnar v Hočah pri Mariboru: 1 stoječi motor na bencin, 2 mahalna kolesu 12 konj. sil. malo obrablien K 3300; 1 ttoeči motor na bencin, 1 mahalno kolo 12 konj. sil. malo obrabljen K 3600; i ležeči motor na bencin. 2 mahalni kolesi 3 konj. sil, malo obrabljen K 1600; 1 ležeči motor na bencin; 1 mahalno k;lo 3 konj. sil, malo obrabljen K 1400; 1 ležeči motor Da surovo olje 2 mahalni kolesi 8 konj. sil, celo malo obrabljen < 3000; 1 ležeči parni kotelj v dobrem star ju, s celo armaturo, 600 litrov, za 4 konj. sile 1\ 400; 1 novi kosilni stroj z rezervnimi noži, 95 cm širok za enega konja ali vola K 500; t ročni sejalni stroj K 50	«32
i
Kupimo več vagonov zgodnjega krompirja v zameno za cement in apno.
Ponudbe na csme >tr<o tovai«»»« En ž^aljs-c« »pnsfl
v Z d;<iivm M t slu, 8?aj^rsk<:. m
Biti mora oženjen z večjimi otroci. Vojaščine prost (Vojni invalid ima prednost), v sadje-, vino-in živinoreji dobro izvežb.mi slovenščine popolnoma zmožen in nekaj nemščine. Dobra plača. Stalno mesto, če pripraven. Ponudbe pod »Slov. Stajer 312 ¿t na anončno pisarno Kienreich. Gradec, Sackstrasse št. 4.«
Kupim
LUKOVO OGLJE in DRVA
od enega vagona kg 10000 naprej. Profim punudbe. Plačilo naprej. J itk o h Ta v čer, trgovec z ogljem in dr ami.
T?st, Via % Zaccaris 3 bo«
Umetna gnojila
prodaje Kadriiga v Racali«
Zaloga in zastopstvo različnih poljedeljskih strojev
Hajny, ffteri
Kokodinelcciiva ul. št™ 32
y
IV;
Dr
■w
priporoča cenjenim posestnikom prve vrste močno pocinkane pečjo v različn h velikostih'.
brzoparilnike kakor tudi železne kotle s
Zaradi pomanjkanja blaga se priporoča iftMjni
ker se bodo pozneje stroji	Cll3»t3riŽ in bodo
gotovo vHJe cene.
Priporočam tudi kotle z dobro izkušeno pripravo za žganje žgati kakor slika kaže, slamoreznice. vitelne prve vrste šivalne stroje in tudi druge različne poljedeljske stroje.
Na dopise in vprašanja se točno odgovarja.	rt35

Cenjenemu c. kr. vojaškemu skladu za vdove in sirote, oddelek za zavarovanje za Štajersko
Moj mož Konrad Ff?liinc, posestnik v Selnici ob Muri, ki je padel na .bojišču, je bil pri Vašem dobrodelnem zavarovalnem zavodu zavarovan. Na enostavni dokaz o moževi smrti sern prejela danes popolno svoto K 1000.— izplačano. Lepo se zahvaljujem za naglo izvršitev te zadeve.
Maribor - Selnica ob Muri, dne 28. julija 1917. 6 .	Marija Ft-rlinc.
tšie m mladenič
ali boljši delavec, ki je že delal pri električnih Dober zaslužek, prosto stanovanje in vožnja, hrana v delavski kuhinji. Pismene ali osebne ponudbe na: Ravnateljstvo Zidanmoške tovarne Portlantcementa in apna, Zidan Most.

m
IPISf®
illlS^i -- .......:■>
. ¡i
©
O
jaSfei,
O

o
o
na celi črti znadi vestnost meščana v vojnim času. Kdor rabi LYSOFORM. varčuje z močjo in. zdravjem, da bo mogel pr< stati nasledke gospodarske vojne.
Vl038e).
C&
Kupim 5 S le t stareg* konja ponija, ki bi bil 7* voinjo in je; o, Fr Loč čnik Bočna, p. Go<nji-gral.	610
Kupim kost»nji-v in hrastov les, kurano, junci, lepe stihe gobe, čeamj, ica! ne, ostrcžnice, borovnice črne, borov -ice rdeče (Prei-selbeer), melišno štupo, zrelo črno brinje, orebe, su! o saaje in t se drnge reči po najboljši ceui Iraa Kopuš»r, trgovec in gestilničar v Šoštanju.	182
Na prodaj je srednje posestvo s tremi poalopii; redijo lihko
dve kravi. Cena 6 100 K Naslov: Marijs Drobne, Vezovje štev. 13, j Valobje, p. Št. Jar ob južai ¿e-! leznici.	'96
{	Malo posestvo obstoječi in njive
E	iu travnika, obokan» hiis, kn-
j	hinja, kamra, hlev mlatilevse
:	v doorem tanj«, bo prod» »radi
i	sratoati Črešaievci. obč. Ltsko-
*	v: c Si, 7. p Sin v. B;strc. (16
j	minut od cerkve ali 6oie. 6<"
C
i Učenec >z boljše hiše in dobro ( Šolsko ¡zobraKBo se sprejme takoj \ pri Ant. Ada; .ič, Kranj, trgovina z galanterijskim in modnim bla-
gom.
619
Izdajatelj in založnik: K atol g ko tiskovno druži .
Odgovorni urednik: Franio Zebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.