GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA ŠT. 11-12 — LETO VIII Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Izvršilni udliiir je sprejel več sklepov Zdravo, srečno in uspehov polno novo leto 1970 želijo vsem članom kolektiva, njihovim svojcem in poslovnim prijateljem samoupravni organi, organizacije in uredništvo Našega dela. Vso srečo želimo tudi našim upokojencem in delavcem, ki so na odsluže-nju vojaškega roka v JLA. Nekaj misli o novih oblikah samoupravljanja v delovni organizaciji VEVČE, DECEMBRA — Po sprejemu ustavnega amandmaja XV ob koncu preteklega leta so Se razvnele številne polemike o tern, kako v delovnih organizacijah utrditi upravljanje, da bo v skladu z ustavnimi sprememba-Ustavni amandma XV je namreč odpravil dosedanjo tezo ureditev ki odprl nove možnosti 2a samostojno urejanje oblike upravljanja v delovnih skupnostih. Ker pa je formulacija ustavnega amandmaja zelo splošna, so se pojavila najrazličnejša nasprotujoča si mnenja. Vprašanje organizacije upravljanja je aktualno tudi za naše podjetje, ker bo treba v začetku prihodnjega leta ustrezno prilagoditi Statut. Zato o tem nekaj besed. Od uvedbe samoupravljanja v tetu 1950 je bila organizacija upravljavskega dela enotno oblikovana in je ostala skorajda na ravni razvitosti iz leta 1950. Zakon o delavskih svetih iz leta 1950 je uveljavil temeljno načelo, je nosilec samoupravnih pra-tec in dolžnosti celotni delovni kolektiv. Obenem pa je določil tudi posredne oblike uresničevanja samoupravnih pravic in dolžnosti. Te posredne oblike, ki jih obdržala tudi ustava iz leta 1963, so bile: delavski svet, Upravni odbor in direktor. Te oblike so torej od leta 1950 do letos ostale iste, na drugi strani Pa so se povečale. Delavski sveti so bili v prvih letih po uveljavite! zakona o delavskih svetih Povsem politično-mobi lizacij ski nrgani, saj niso imeli Skoraj no-Penih materialnih pristojnosti. Že ustava iz leta 1963 je močno raz-sirlla vsebino samoupravnih pristojnosti delovnih kolektivov, Predpisi, ki so bili sprejeti v zadnjih letih, pa so izredno povečali Pjaterialno podlago samoupravljanja in še razširili samouprav- ne pristojnosti delovnih kolektivov. Zaradi takšne razširitve pristojnosti oziroma samoupravnih pravic delovnih kolektivov je bilo treba misliti na večjo specializacijo in delitev upravljavskega dela. Od teze »informiranosti« v organizaciji upravljanja je bilo treba preiti k načelu delitve dčla z vsemi pozitivnimi posledicami, ki jo danes omogoča specializacija. Ustavni amandma XV je uzakonil omenjeno prizadevanje po večji delitvi upravljavskega dela. Omogočil je delovnim kolektivom in jih spodbudil, da avtonomno določijo delitev upravljavskega dela med več kolegijskih in individualnih izvršilnih organov in da v tej delitvi dosežejo čim večjo Skladnost in čim večjo združitev poklicnega (strokovnega) in upravljavskega dela. Napačno bi bilo razumeti ustavni amandma kot temelj neke dvojnosti, ki bi se kazala v ločenem upravljavskem sistemu na eni strani ter v ločenem tehnično-administrativnem sistemu na drugi strani. Ustavni amandma pojmuje in opredeljuje vse organe v delovni organizaciji kot organe upravljanja. Vsi ti organi torej upravljajo, izvršujejo oblast. Upravljanje pa je proces, ki gre skozi več faz (predlaganje, sprejemanje sklepov, izvrševanje sklepov, kontroliranje izvrševanja sklepov). Ne gre torej za delitev oblasti, temveč za delitev številnih funkcij, ki sestavljajo to oblast. Ustavni amandma teži k večji diferenciaciji samoupravnih funkcij. Pri tem so funkcije delavskega sveta ostale nespremenjene, izvršilne funkcije, ki sta jih doslej opravljala upravni odbor in direktor, pa daje amandma v pristojnost »izvršilnim organom«, in sicer kolektivnim ter individualnim. Naloga delovnega kolektiva pa je, da s statutom določi te kolegijske in individualne izvršilne organe, ki jim bodo delovni ljudje zaupali različne funkcije upravljanj a. Vprašanje je seveda, kakšen »istem izvršilnih organov je najbolj smotrn. Nekatera podjetja so ustanovila veliko število organov (odborov in komisij), druga pa so njihovo število omejila na minimum. Preden lahko odgovorimo na to vprašanje, si oglejmo vse oblike samoupravnega odločanja. Kot smo že omenili, razlikujemo neposredne in posredne oblike samoupravnega odločanja. Neposredni obliki sta: zbor delovnih ljudi in referendum. Zbor delovnih ljudi odloča v manjših delovnih organizacijah, ki nimajo organov upravljanja v vseh samoupravnih pravicah in dolžnostih: V večjih delovnih organizacijah, ki volijo organe upravljanja, kot npr. naše podjetje, pa ima zbor delovnih ljudi samo tiste pristojnosti, ki jih določa statut. Ne more npr. razveljaviti sklepa delavskega sveta, ki je bil pravilno sprejet. Zbori delovnih ljudi se lahko skličejo na različnih nivojih: za vse podjetje, za organizacijo združenega dela (delovno enoto), lahko pa se skličejo tudi v obliki sestanka posamezne delovne skupine. Posebno ta zadnja oblika se je v nekaterih podjetjih zelo dobro obnesla. Delovno skupino pojmujejo v teh podjetjih kot osnovno celico združenega dela in v bistvu zamenjuje prejšnji zbor delovniii ljudi v delovni enoti, ki se v praksi ni uveljavil kot uspešna oblika neposrednega upravlajnja. Sestanek delovne skupine je oblika, v kateri sodeluje posameznik pri oblikovanju stališč v proizvodnih nalogah skupine in o delitvi osebnih dohodkov, daje predloge in mnenja o teh vprašanjih, spreje- VEVČE, DECEMBRA — Izvršilni odbor je na svoji 6. redni seji obravnaval finančno poročilo tov. Aleksandra Vavpotiča o gibanju proizvodnje in prodaje papirja v preteklem obdobju. Terjatve do domačih in tujih kupcev so precej velike, od tistih kupcev, ki jih stalno tožimo, pa bi nujno morali doseči akceptne naloge. Glede na sprostitev cen papirja moramo pripraviti nov cenik, ki bo moral upoštevati podražitev celuloze. •Dipl. ing. Božo Iglič je v svo^-jem poročilu poudaril, da se pri proizvodnji papirja pojavljajo tudi napake, ki izvirajo iz nepaz-Ijivoisti. Nujno bo treba uvesti tako nagrajevanje, ki bo stimuliralo delavce za ustrezno kvaliteto papirja. Dipl. oec. Janez Lednik je povedal v svojem poročilu, da se je število reklamacij povečalo in sicer na domačem in tujem tržišču. Glavni vzrok za to je pomanjkanje surovin in premajhna kontrola. Naročila za premazani pa- rna in daje informacije, postavlja vprašanja, v poslovanju delovne enote in podjetja, ki jih vodja delovne skupine obvezno posreduje odgovornim službam ali organom in posreduje tudi odgovore. Vodja delovne skupine, ki je bil prej usmerjen v tehnologijo in organizacijo delovnega procesa, postane skozi to obliko nosilec urejanja tudi drugih medsebojnih odnosov v proizvodnji, ker je odgovoren za sklicevanje in vodenje sestankov, za informiranje delovne skupine v vseh aktualnih vprašanjih itd. To obliko zbora delovnih ljudi bi kazalo uvesti tudi v maše podjetje. Nasprotno pa zbor delovnih ljudi vse delovne organizacije v večjih podjetjih ni smotrna oblika neposrednega upravljanja (organizacijske težave, zagotovitev udeležbe itd.). Referendum je oblika neposrednega odločanja o posameznih vprašanjih. Pri referendumu sodelujejo vsi člani delovne skupnosti podjetja ali pa posamezne enote. Referendum je moč razpisati samo v tisti delovni organizaciji, v kateri je oblikovan de-delavski svet. Referendum je obvezna oblika odločanja samb v primeru statusnih sprememb (spojitev, pripojitev, združitev, izločitev itd.). Razpiše ga lahko samo delavski svet ali svet posamezne organizacije združenega dela. Oblike posrednega samoupravnega odločanja so po ustavnem amandmaju: delavski svet ter kolegijski in individualni izvršilni organ. Delavski svet je torej še vedno obvezna oblika upravljanja. Njegove pristojnosti okvirno določa ustava: »Delavski svet določa statut in druge splošne akte, določa načrte in programe za delo in razvoj delovne. organizacije ter (Nadaljevanje na 2. strani) pir rastejo, če bo potrebno, bomo morali uvesti novo izmeno. Po podanih poročilih in izčrpni razpravi je izvršilni odbor sprejel naslednje sklepe: 1. Kadrovska služba naj pripravi nov predlog za stimulacijo DTK zaradi reklamacij. Vsaka reklamacija mora 'biti razlog za zmanjšanje premiji. 2. Planiranje v proizvodnji je možno le ob ustrezni kvaliteti papirja. Ce je presežen normalni izmet, mora biti nagrajevanje zmanjšano. 3. Pri izdelavnih rokih mora imeti prednost premazni papir. 4. Potrebno bo pregledati vprašanje, zakaj od avgusta dalje stalno upada poprečna prodajna cena klasičnih papirjev na domačem tržišču. 5. Kompenzacija med podjetjem, kupci in dobavitelji naj se izvaja kjer je le možno. 6. Pri nerednih plačnikih je treba doseči skrajšane plačilne roke. 7. Realizirati moramo nove cene papirja, ustrezne podražitvi surovin. 8. V teku dveh mesecev naj bi tehnična in komercialna služba pripravili posebno dokumentacijo o naši bodoči proizvodnji papirjev. IO je nadalje obravnaval dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih, ki jih je podal tov. Tone Novak, vodja kadrovske službe in isprejel sklep, naj sindikalna organizacija in vodja strokovnih služb organizirajo razprave in podajo svoje pripombe, preden ga bo potrdil DS. Pravilnik o delovnih razmerjih mora biti na vpogled vsem zaposlenim na oglasnih deskah 15 dni pred sejo DS. Kot 5. točko dnevnega reda je IO obravnaval ponudbi za razpisano mesto vodje organizacijsko analitske službe. Dva kandidata, ki sta se prijavila na razpis, ne izpolnjujeta zahtevanih razpisanih pogojev in tako je IO sklenal, da se to delovno mesto ponovno razpiše. Dopisujte v »Naše delo« IO je nadalje obravnaval prošnje za povrnitev šolnin, poročila o službenih vprašanjih ter predlog KS in organiEaoijsko-analit-ske službe za otvoritev delovnega mesta — prebiralka — vodja skupine. To delavno mesto je potrebno, zato IO priporoča DS podjetja, da ta predlog sprejme. IO je sprejel nato še dva sklepa, in sicer: 1. Do prihodnje seje DS mora kadrovski sektor napraviti pravilnik o izobraževanju. 2. Služba za nagrajevanje pa mora ravno tako do prihodnje seje DS pregledati in spremeniti osnove OD v bnusilnici, ker so bile zadnje korekture osnov narejene pod vplivom pritiska, in očitno niso realne. Gibanje proizvodnje v mesecu novembru 1969 Izkoriščene zmogljivosti Plan Doseženo L 1968 I.—XI. 1989 Papir .... 100 86,G 89,8 90,9 Lesovina . . 100 80,9 Plan proizvodnje papirja v mesecu novembru ni bil dosežen zaradi državnih praznikov, povečanja zalog nedovršene proizvodnje ter delno zaradi, glede na plan, premajhne proizvodnje premaznih papirjev. Zastoji z reparaturami na PS so bili minimalni — 4,8 0/», nižji kot v mesecu oktobru pa je bil tudi izmet (v oktobru 1969 8,6 "/o, v novembru 1969 7,9 Ve). Proizvodni program je poleg običajnih pisalnih in tiskovnih papirjev vseboval okoli 1/3 offset papirjev, precej bankposta, manj pa kuler jev. Plan premaza smo izpolnili le z 42 °/o, izmeta pa smo zabeležili manj kot pretekle mesece, ker smo izdelali več enostransko premazanih papirjev »Slavija«. Tudi proizvodnega plana lesovine nismo dosegli in sicer zaradi državnih praznikov ter redukcij električne energije. Pomanjkanje električne energije smo izkoristili za redni letni remont. Tretji papirniški stroj pred rekonstrukcijo Nekaj misli... (Nadaljevanje s 1. strani) določa o drugih siplošnih vprašanjih.« Druge pristojnosti delavskega sveta določa statut, lahko pa tudi drugi predpisi in. splošni akti'. Po ustavi ima vsak član delovne skupnosti pravico voliti in biti izvoljen v delavski svet. Število članov delavskega sveta pa določa statut. Kot smo videli, je delavski svet obdržal vlogo, ki jo je imel ze doslej. Največje spremembe pa so pri izvršilnih organih. Delovna skupnost s statutom avtonomno določi, katere izvršilne organe bo imelo podjetje. Ti izvršilni organi so kolegijski (kolektivni), to pomeni, da jih sestavlja več članov (vsaj trije), in pa individualni (posameznik). S spremembo našega statuta v marcu letos je bil določen izvršilni odbor, kot kolegijski izvršilni organ, ki je v glavnem nadomestil prejšnji upravni odbor. Drugi kolegijski izvršilni organ, ki je bil ustanovljen v našem podjetju, je odbor za družbeni standard. Predvideva pa se ustanovitev še več odborov in komisij, ki bodo odločale o vprašanjih iz posameznih delovnih področij (npr. nagrajevanje, varstvo pri delu, kadrovska vprašanja, tehnične izboljšave itd.) ter skrbele za izvrševanje teh sklepov. Bistvena razlika od dosedanjih komisij je v tem, da so bile dosedanje komisije samo pomožni organi delavskega sveta, ki niso mogli o ničemer odločati, temveč so lahko samo obravnavali, pretresali in predlagali rešitve delavskemu svetu, ta pa je nato odločil. Novi kolegijski izvršilni organi bodo lahko v nekaterih primerih tudi samostojno odločali. Kolegijski izvršilni organi morajo biti voljeni, izvoli jih delavski svet. Delavski svet jih tudi ima pravico odpoklicati. Poleg kolegijskih izvršilnih organov ima podjetje lahko enega ali več individualnih izvršilnih organov. Obvezen je en individualni izvršilni organ (direktor podjetja), drugi pa so fakultativni, kar pomenil, da se jih lahko ustanovi s statutom, lahko pa tudi ne. Direktor podjetja ima danes izredno širok sklop pristojnosti in odgovornosti. Zato je razumljivo, da v individualnem izvršilnem organu vidimo najprej direktorja delovne organizacije. Bistvena razlika po uveljavitvi amandmaja pa je v tem, da se direktor, kot organ upravljanja, ne ustanovi več na podlagi ustavnega določila, temveč po volji samoupravno organiziranega delovnega kolektiva. To omogoča pomembne spremembe. Omogoča večjo delitev individualnih izvršilnih pristojnosti na več najodgovornejših posameznikov v podjetju. Poudariti pa je treba, da je večja delitev individualnih izvršilnih pristojnosti smotrna le tedaj, kadar se z njo doseže večjo učinkovitost in organizacijo celotnega samoupravnega dela. Ker so individualni izvršilni organi lahko Is najodgovornejši posamezniki v podjetju, je njihova strokovna (delovna) odgovornost avtomatič- no združena z njihovo samoupravno izvršilno odgovomositjo. Individualni izvršilni organi so odgovorni delavskemu svetu, ki jih izvoli in jih lahko tudi odpokliče. Razlogi za predčasni odpo-, plic morajo biti določeni v statutu. Merilo pri določanju kolegijskih ter individualnih izvršilnih organov naj bi torej bilo: čim večja smotrnost in učinkovitost, ki naj bi bila dosežena s povezavo strokovne in samoupravljav-ske odgovornosti. Dipl. prof. Jurij Mušič Prometna varnost pozimi Vrsti raznih prometnih težav, tistih, ki so vsakodnevno prisotne na poti v službo in iz nje, se je sedaj pridružila še zima. la prinaša s seboj vse tisto, kar nevar-nosic na poti samo povečuje. Poglejmo: krajši delovni čas, megla, dež, sneg, mokre in spolzke ceste, mraz in še in še. karadi tega so prometne nezgode v tem času tako številne in hude. Zadostuje le malo in zlahka poštar ne j o kolesarji ali pešci ali kdo drug žrtve lastne neprevidnosti. Tu ni izjeme. Povzročitelji prometnih nezgod so vsi, le s to razliko, da jih na primer pešci povzročijo toliko, kolesarji toliko in toliko, mopedisti, avtomobilisti zopet toliko itd. Skratka, vse kategorije udeležencev v prometu »poskrbijo« po svoje, da je ob koncu leta 500 ali še več mrtvih ljudi na naših cestah. Mislim, da je sedaj še pravi čas, da posredujemo vsem nekaj, kar jim bo na poti gotovo koristilo —- če bodo to tudi upoštevali. Previdnost na vsakem koraku je v tako neugodnih pogojih prometa potrebna še bolj kot kdajkoli. V službo ali po opravkih se odpravimo vedno pravočasno ali še bolje kako minuto prej. Posebno velja to ob meglenih dnevih ali tedaj, ko je promet na cestah otežkočen zaradi snega, poledice in podobno. Vsakdo naj v prometu ravna skladno s prometnimi predpisi, ki regulirajo način ponašanja vsakega posameznega udeleženca v prometu, kot tudi njihove medsebojne odnose. V zelo slabih prometnih pogojih naj kolesarji, če je le mogoče, opustijo vožnjo s kolesom in naj gredo v službo z javnimi prometnimi sredstvi. Enako velja to tudi za tiste, ki se vozijo z mopedom. Saj je vožnja v megli, na poledeneli ali zasneženi cesti vse prej kot varna. Avtomobilisti naj računajo s poslabšanimi voznimi pogoji, bodisi glede zoženega cestnega prostora kot glede vremenskih razmer in vidljivosti. Kdorkoli uporablja kakršnokoli prometno sredstvo, naj bo to vedno tehnično popolnoma brezhibno. Posebno skrb naj lastniki vozil posvečajo svetlobnim in signalnim napravam, kot tudi zavoram, gumam in podobno. M. M. VEVČE, DECEMBRA — Še nekaj dni nas loči od trenutka, ko bo eden naših veteranov, III. papirni stroj, ki že od leta 1936 proizvaja dan za dnem kilogr ame pa pirja, ponovno doživel svojo pomladitev. Kar precej kilogramov papirja bi bilo, ce bi pogledali kaj je v letih svoijega življenja že naredil, zato je res že prav zadnji čas, da mu prisodimo malo kratkega počitka. Ta počitek naj bi bil res kratek, le toliko, da ga opremimo z novo pridobitvijo — vgraditvijo klejne stiskalnice, ki si jo je v teh letih res že zaslužil. Ves razvoj papirne in grafične industrije ter delovni programi naše tovarne naš že vrsto let silijo k temu, da pričnemo izdelovati površinsko utrjene grafične papirje. Že pred nekaj, leti smo s klejno stiskalnico opremili naš najstarejši, I. papirni stroj, ki s pridom izpolnjuje svojo nalogo. Vgraditev klejne stiskalnice je v začetku naletela na marsikak pomislek, vendar vidimo, da kvalitetni »Jadran« offset papirji le dosegajo svoj namen. Vse je šlo še celo tako daleč, da danes na I. papirnem stroju ne moremo narediti niti Običaj nih bankpost papirjev z nizko gramaturo brez klejne stiskalnice. Pri vseh papirjih je važna stalna enakomerna vlaga po papirnem listu, pri čemer si s klejno stiskalnico zelo lahko pomagamo. Od III. papirnega stroja pa pričakujemo še več. Poleg offset papirjev z utrjeno površinsko kvaliteto Jadran, naj .bi na tem stropu v bodoče izdelovali še pigmentirane ter osnovne papirje za premaz. Naj si na kratko ogledamo, kaj zahtevamo od vseh teh papirjev: Papir za offset tisk mora biti tako izdelan, da se na gumijastem valju ne morejo nabirati delci polnil niti drobna vlakna. Gumijasti valj ima namreč tendenco odlepiti proste delce z papirne površine, ter jih navzeti nase. To pač lahko povzroča veliko neprijetnost — zamazanje gumijastega valja, kar lahko povzroči uničenje tiskarske plošče, lahko pa se prenese dalje na barvne valje, ki se zamažojo tar povzročajo slabše barvne odtise. Za odstranitev teh neprilik je potrebno večkratno čiščenje gumijastega valja. Kisli ali akalni papirji ravno tako lahko povzročajo težave, ker je tiskarska plošča izpostavljena kemičnim vplivom, kar vse povzro- ča mazanje, nečist odtis, ter končno uničenje tiskarske plošče. Druga velika zahteva pri offset papirjih je odpornost papirja proti vlaženju. Osnovnega pomena pri offset tisku je to, da se višje stoječa mesta tiskarske plošče ovlažijo in postanejo nedovzetna za barvo, ki se vleže v ostala mesta. Vse to se prenese na gumijasti cilinder, ki potiska papir. Pri tem se papir ovlaži, zaradi eventualne slalbe odpornosti proti vodi, se dimenzijsko spremeni ter poslabša jasnost odtisa ali celo popači sliko. Tudi tu zahtevamo visoko odpornost papirja, ki jo dosežemo ,s klejenostjo papirja, pa tudi z raznimi dodatki, npr. parafinskimi emulzijami, ter razni polimeri, dodanimi na površino papirja s klejno stiskalnico. Drugi omenjeni papir je pig-mentiran papir, kar naj bi bil nekaka vmesna stopnja med običajnim offset papirjem ter premaznim papirjem. Pri pigmentiranju nanašamo tanek sloj premazne mešanice (2—8 g/stran) na površi- no papirja v fclejni stiskalnici. Zaradi pritiskanja igumijastega valja na papir pride pri tem do znanega pojava, kjer postane površina rahlo zrnata, slična pomarančni površini. Pri tem ostanejo tudi med posameznimi skupki pi-gmnta na papirju prazni prostorčki, skozi katere lahko prodira v papir tiskarska barva ali voda in lahko nekajkrat povzroča težave pri tiskanju. Veliko nevšečnost pri pigmentiranih papirjih povzroča tudi nezadostna odpornost, ki dela posebne težave tiskarjem z malo prakse v tiskanju premaznih papirjev. Tretji papir pa je osnovni papir za premaz, od katerega zahtevamo enakomeren profil, enakomeren pregled, čistočo sestave, kar so vse kvalitete, ki mu jih lahko podeli ravno III. papirni stroj, poleg tega z vgraditvijo klejne staskalnice lahko nanesemo že prvi osnovni sloj na papir, ter na ta način z dodatnim pre-mazovanjem ma premaznem stroju s strgalom izdelamo kvaliteten »Avala« papir, s tretjim nanosom pa tudi boljši »Emona« premazni papir. Tako smo si na kratko ogledali kakšne kvalitete lahko podelimo papirju ravno z nanašanjem različnih emulzij s klejno stiskalnico. Ker so zahteve tiskarjev po čim bolj kvalitetnem papirju vsak dan večje, je res zadnji čas, če ne že prepozno, da bomo uspeli že našemu drugemu istroju vgraditi ta prepotrebni agregat. Zaradi finančnih težav smo se morali pač odločiti za najcenejše možnosti. V inozemstvu smo kupili samo klejno stiskalnicOl in nekaj posod za pripravo emulzije, večji del potrebnih delov pa smo izdelali doma v lastnih remontnih delavnicah. Za potrebno povečanje sušilne Skupine si bomo pomagali z dodatnimi valji, ki so bili brez posebne škode izgrajeni iz IV. papirnega stroja že kot del kuhinje, ki bo služila obema strojema. Zaenkrat bo služila samo našemu III. papirnemu stroju, upajmo pa, da ne več dolgo samo njemu, temveč da se bo lahko čimpreje moderniziral tudi IV. papirni stroj. Na žalost, pa ob tej rekonstrukciji ne bomo mogli izvesti še drugih nepotrebnih del, kot je zamenjava gauča s sesalnim valjem, za kar bomo še morali počakati. 'Saj kot je dejal Prešeren »vremena Kranjcem bodo se zjas^-nila«, za sedaj pa nam ostane samo še tolažba, da bomo s pričetkom novega leta na III. papirnem stroju lahko pričeli izdelovati ne nove, temveč boljše papirje. Dipl. ing. Janez Hribar Gumi valj Izstop papir, pol Potiskane pole Dohod papirnih po! Tiskarski valj Barvna naprava Predsednik delavskega sveta Ivan Suvorov izroča darilo tovarišu Rafku Hvali Dan republike smo lepo praznovali VEVČE, DECEMBRA — Taka kat vsako leto smo tudi letos v našem kolektivu lepo proslavili dan republike. 2 e dva dni pred praznikom so se v restavraciji zbrali vsi naši tipokojenci, kjer so jih pozdravili naši vodilni delavci direktor Albin Vengust, tehnični direktor dipl. ing. Božo Iglič, vodja ka-dirovske službe Anton Novak, Predsednik sindikata Ciril Potočnik in drugi. Upokojence so zanimala vprašanja v zvezi s proizvodnjo, prodajo papirja, kar je Popolnoma razumljivo, saj 'so bili dolga leta najtesneje povezani s tovarno in jih ta vprašanja še danes zanimajo. Ko so si ogledo- Obiskala nas je tudi... NajstarejŠa upokojenka med udeleženci proslave ob 29. novembru je bila Ivana Tomšič, roj. 2. XII. 1882, upokojena 8. XI. 1947. Čila in živahna je Prišla v spremstvu mlade vmi -kinje. Najstarejša upokojenka pa je Marija Bohutnik, roj. 24. I. 1878, upokojena 30. V. 1942, ki najbrž iz zdravstvenih razlogov tokrat ni mogla priti na Proslavo. vali tovarno, jih je večina hotela videti nov oddelek za premazova-nie papirja, vsak pa je želel obiskati svoje staro delovno mesto. BiU so zadovoljni ob dejstvu, da ojiihova tovarna stalno raste in razvija, pa tudi zaradi tega, ker tovarna mi pozabila nanje, ki 80 nekoč ravno tako veliko pripomogli za njen razvoj. Prav zato so se še bolj sprostili na prisotni zabavi in se ob glasbi tudi zavrteli. Naslednji dan je bila v sejni sobi svečana seja delavskega sveta, na kateri so podelili simbolična darila — ure osmim jubilantom tovarne. Tovariši Jože Bezlaj, Rafael Hvala, Stane Hribar (roj. 1923), Ciril Jeriha, Anton Sa-šek, Peter, Ulčar, Janez Vidrgar in Nace Zajec so bili odlikovani za svoje 17-letno požrtvovalno delo v tovarni. Predsednik delavskega sveta Ivan Suvorov in tov. direktor Albin Vengust sta nagrajencem iskreno čestitala, vsem zbranim pa povedala nekaj besed o poslovnem uspehu tovarne in njenem razvoju. Praznik republike so počastili tudi člani Zveze borcev. Obudili so spomine na nekdanje težke dni, ko se je naša republika še rojevala in znova potrdili, da morajo borci ostati na čelu našega razvoja. Vsi so prejeli tudi lepe knjižne nagrade. Na splošno lahko ugotovimo, da so člani kolektiva praznik republike dostojno počastili. Mnogi so proste dni lizkoristili za izlete, nekateri pa so raje počivali, saj vreme ni bilo najboljše. M. Ž. Ljubitelji smučanja pozor! VEVČE, DECEMBRA — Tudi letos bo omogočilo Planinsko društvo Vevče vsem ljubiteljem zimskega športa tečaje smučanja na Veliki planini. Glede na različno zainteresiranost posamenzikov nameravamo organizirati smučarske tečaje med in po šolskih počitnicah. Šolske počitnice bodo trajale od 20. I. do 3. II. 1970. Prijave oddajte pri vratarju do 16. XII. 1969. Kaj delajo mladi na Vevčah VEVČE, DECEMBRA — Le malokdo ve, da Imajo mladi na Vevčah svojo mladinsko organizacijo', ki soidi po svoji dejavnosti prav gotovo med najboljše na celem območju Ljubljane, še prav posebno vidno mesto pa zavzema v naši občini. V tem članku pa bi vas radi seznanili z delom našega mladinskega kluba, z raznimi ovirami, na katere naleti pri .svojem delu in zaradi katerih je klubu delovanje otežkočeno. Radi pa bi se tudi zahvalili tistim tovarišem, ki so nam mnogo pomagali, tako pri ustanovitvi mladinskega kluba, kot piri njegovem nadaljnem delu. Na prvem mestu moramo omeniti tov. Goršeta, saj nam je prav gotovo največ pomagal. Ni nam pomagal ie kot član krajevne skupnosti, temveč nam je velikokrat, ko smo bili v težavah, svetoval kot resnični prijatelj mladih. Zahvaljujemo se tudi tov. Šmigocu, tov. Trajkoviču, tovarišu Maroltu in tov. Potočniku, ki so nam tudi pomagali prebroditi marsikakšno težavo. Želeli pa bi le, da bi bilo njihovo sodelovanje z nami bolj neposredno. Prav tako pa tudi celotnemu kolektivu papirnice Vevče, še posebno oddelku tiskarne, saj smo pri vseh vedno naleteli na razumevanje, kadar nam je bila potrebna materialna pomoč. V okviru diružbeno-ipoilitičnega dela je naš klub pripravil do decembra že štiri predavanja in sicer: predavanje idr. Draga Ulage »Tehnika in šport«. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, saj nam je tov. Ulaga razložil pomen športa, ter mas obenem tudi opozoril na škodljive učinke alkohola in cigaret. Predavanje o srednjeveški umetnosti prav gotovo ni bilo tako zanimivo kot prejšnje, še posebno ne za tiste obiskovalce, ki niso imeli dovolj podlage za razumevanje tega malo bolj. strokovnega predavanja. Zato je veliko več uspeha poželo predavanje tov. Majde Muisko-ve o spolni vzgoji. Ne samo zanimiv način predavanja, temveč tudi pomanjkanje te vrste vzgoje, ter neposrednost predavateljice so mnogo pripomogli k temu, da smo bili vsi zadovoljni s predavanjem in smo prosili tov. Musko-vo, če bi nas še obiskala. Povabilo je z veseljem sprejela, saj se je, kot je sama rekla, med nami prav dobro počutila. Tako nas bo v decembru zopet obiskala. Ravno tako zanimivo je bilo predavanje tovariša Svetozarja Gučka o olimpiadi v Innsbrucku. Poleg zelo prijetnega komentarja nam je tov. Guček pokazal prekrasne barvne diapozitive. Vsi smo z zanimanjem občudovali objekte, ki so nam bili že znani iz televizijskih prenosov. Tudi tov. Guček nam bo še predaval dn sicer o naši sosedi Grčiji. Poleg tega imamo v decembru planirano, tudi predavanje t»Po Sredozemlju v Španijo«, ki bo spremljano z 200 barvnimi diapozitivi in magnetofonom. Ob tej priložnosti bi rad izrazil naše nezadovoljstvo z obiskom teh predavanj. Kljub temu, da prirejamo zelo zanimiva predavanja tako za starejše kot za mladino, na ta predavanja hodijo le mladinci. Zelo bi želeli, da bi nas obiskali tudi .starejši, saj ta predavanja niso namenjena samo mladim, temveč vsakomur, ki si želi izpopolniti svoje znanje in razširiti svoj pogled na svet. Naš klub je v zadnjem času organiziral tudi več mladinskih plesov, na katerih se zabava vsa bližnja mladima. Vendar je organizacija taMh prireditev zaradi nekaterih neodgovornih mladincev zelo težavna. Naša dejavnost pa se kaže tudi v tem, da ismo si sami z lastnim delom in v glavnem brez kakršnihkoli sredstev uredili na- še prostore. Ker nimamo sredstev smo oblepili stene s papirjem, katerega smo potem porisali in s tem poživili prostor. Uredili pa smo tudi prostor, katerega nam je odstopil tov. Švare, da lahko v njem shranjujemo naše aparature. Upamo, da smo vam s tem pojasnili pomen našega mladinskega kluba in s tem dokazali, da mladinski klub ni prostor, kamor bi zahajali brezdelneži, temveč ravno obratno.: da je to oblika delovanja, kjer se oblikuje lik našega mladega človeka, ki bo mogoče že jutri stopil v vrste delavcev, samoupravljavcev. Zato pričakujemo od družbenih organov, da bodo naše delovanje podpirali in si talko izoblikovati take ljudi, ki bodo sposobni solidno zamenjati prejišno generacijo. Niko Potočnik Vrednost točke za 12 preteklih mesecev od vključno XII. 1968 do vključno XI. 1969. Brusilnica 3,78 Lepila, polnila .... 3,79 PS I 3,75 PS II 3,88 PS III 3,81 PS IV 3,72 Strojna dodelava . . . 3,23 brez točka ur za normo 3,64 Ročna dodelava . . . 2,95 brez točka ur za normo 3,75 Energetika 3,73 Premaz 3,74 Vzdrževanje .... 3,77 Razkladale! .2,84 brez točka ur za normo 4,68 Nakladalci 4,74 Strokovne službe . . . 3,57 Podjetje 3,53 PREDAVANJE O PSIHOLOGIJI DELA VEVČE, DECEMBRA — Izobraževalni center podjetja je v dneh od 15. do 18. decembra priredil za strokovne in vodilne kadre predavanja o psihologiji dela. Predaval je dipl. psiholog Vlado Arzenšek, predavatelj na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Približno 70 udeležencev je z velikim zanimanjem spremljalo izvajanja predavatelja, ki je snov podajal zelo razumljivo in privlačno in je vsakogar navdušil, Predavatelj tov. Arzenžek da se bo bolj poglobil oziroma da bo več razmišljal o medsebojnih odnosih med ljudmi, njihovimi hotenji, kar bo vse,kakor vplivalo na boljši delovni učinek in večje zadovoljstvo ljudi pri delu. Udeleženci so bili zelo zadovoljni s predavanji, večina jih je izjavila, da so taka predavanja zelo koristna in zato si jih v bodoče želijo še več. M. Ž. IZ PRAKSE ZA PRAKSO Še nekaj besed o toplotnem učinku pri odvodnjavanju na mokrem delu papirnega stroja VEVČE, DECEMBRA - V zadnji številki »Našega dela«, se je avtor strokovnega prispevka »Vpliv temperature na odvodnja-vanje v stiskalmicah«, dotaknil možnosti pospeševanja izžemalne-ga načina odvodnjavanja z izkoriščanjem posebne termo-tizitoalne lastnosti vode. Poleg tega, je v sestavku omenil, da isto možnost lahko izkoristimo tudi v fazi filtracijskega odvodnjavanja. V prvem primem gre za o>gre-vanje papirnega traku pred stiskalnico, v drugem pa za ogrevanje suspenzije papirne mase pred natokom na sito ali pa na samem situ. Medtem, ko ogrevanje pred natokom uporabljamo predvsem vodo. Pri tem pada viskoznost prisotne vode, kar omogoča boljši odtok skozi sito. Kot je že bilo omenjeno, je učinek gretja rela-, tivno malenkosten. Vzporedno s tem lahko poudarimo, da je tudi maksrimum izkoristka toplotne energije grelne pare pri tem skoraj samo simboličen. Grelna para, ki pod pritiskom brizga na snov, se namreč samo s svojim spodnjim delom dotakne suspenzije, ter se v istem trenutku odbije, prosto dviga in izgublja v zračnem prostoru nad sitom. Pri hitrosti sita 130 m/min in 15 cm območju, ki ga po dolžini sita pokriva grelna para, znaša čas gretja suspenzije 7 stotink se- I. skica za visoko mastno mlete papirje, je znano preprosto ogrevanje suspenzije na situ bolj razširjeno — skica 1. Bistvena značilnost tega ogrevanja sloni v zelo nizkem grelnem učinku. Manj znan, oziroma manj razširjen je izpopolnjen način ogrevanja po principu skice 2, ki ima neprimerno večji grelni učinek, oziroma pri nespre-menjemih stroških toplotne energij e^ nudi višjo stopnjo odvod.-njavainja. Ravno zaradi te značilnosti', pridobiva ta tako izpopolnjena izvedba gretja papirne suspenzije na filtracijskem delu stro-tehnološki vrednosti. (V tem je tudi namen tega članka). kunde. Iz tega lahko sklepamo, da pri rastoči hitrosti sita linearno pada korist, ki jo imamo od takšnega gretja. Temu podoben pojav daje tudi naraščanje površinske teže papirja (debelina plasti). Konstrukcijska izvedba gretja po principu skice 2. predstavlja enostavni, toda bistvenio izpopolnitev že opisanega načina ogrevanja pri filtraoijjskem odvodnjava-nju. S parnim pokrovom sta efektno zajeta oba ključna pogoja dobrega gretja in sicer, s površino je podaljšan čas gretja in dosežen maksimalni izkoristek ogrevalne -.Q—- II. skica Komandna plošča centralnega stikališča dobro služi Čimprej bo treba urediti nizkonapetostne razdelilce svojemu namenu v strojnici satinaže, da bo delo bolj varno Varnostna pravila in izpiti za elektrikarje VEVČE, NOVEMBRA — Pri delu na elektroenergetskih napravah že dalj časa skrbimo za to, da je vsako opravilo dokumentirano s posebnimi obrazci, kakršne uporablja naše elektrogospodarstvo. To so npr. delovni nalog, dovoljenje za delo in obvestilo o prenehanju dela. Delovni nalog je dokument, s katerim določamo obseg dela, čas, odgovorno osebo za deto, način medsebojnega obveščanja in druge podrobnosti, važne za pravilni potek dela. Dovoljenje za delo je obrazec, ki ga izročimo odgovorni osebi delovne skupine, ko so električne naprave izklopljene, nevarnost odstranjena in ko se lahko prične z delom. Obvestilo o prenehanju dela lahko izpolni in podpiše za delo odgovorna oseba, ki je prejela dovoljenje za delo ter ga izroči nadrejeni odgovorni osebi. To obvestilo pomeni, da je delo končano, ljudje in orodje odstranjeni ter da je napravo možno priključiti na napetost. S takšnim načinom dela se pridružujemo varnostnih pravil elek- trogospodarstva. V teh pravilih pomenijo besede »mora«, »ni dopustno«, »dolžan je«, »prepovedano je«, »ne sme« itd. obvezna pravila, ki se morajo brezpogojno upoštevati ped disciplinsko odgovornostjo naredibodajalca in izvajalca del. Vsak naš električar je prejel po en izvod »Varnostnih pravil«, po katerih se mora ravnati pri svojem delu. Ker pa ni pravilno, da bi ostali le lastniki omenjene brošure, bo energetski oddelek v zimskih mesecih letos pripravil za električarje naše tovarne posebne izpite iz1 varnostnih pravil. Testi za preizkus znanja iz varstva pri delu na elektroenergetskih napravah obsegajo tri glavna poglavja in sicer tehnični del, splošni del in prvo pomoč. Izpitno komisijo bo določilo distribucijsko podjetje Elektro Ljublja-na-mesto. Po končanih izpitih bodo električarji prejeli delovno izkaznico s potrjenim izpitom iz varnostnih pravil. Razumljivo nam mora biti, da lahko poslužujejo elektroenergetske naprave in da dela na elek- troenergetskih napravah lahko opravljajo, vodijo ali nadzorujejo samo osebe, ki jim je bilo na osnovi njihove strokovne izobrazbe, ustrezne prakse, opravljenega izpita iz varnostnih pravil, kakor tudi fizičnih in drugih potrebnih lastnosti izdano posebno pooblastilo —• delovna izkaznica. Položitev izpitov bo energetski oddelek zahteval od dežurnih električarjev. Zaželeno pa je, da pristopijo k izpitom iz varnostnih pravil tudi električarji iz elektrodelavnice. Vsakomur je znano, da so električne naprave nevarne in je vsaka lahkomiselnost pri delu odveč. Iz tega razloga traja veljavnost izpitov oziroma prejete delovne izkaznice glede na kvalifikacijo 1 do 2 leti, ko je treba znanje ponovno preveriti na izpitih. Omeniti pa je treba, da bomo ena redkih tovarn, kjer imajo električarji delovne izkaznice. Delovno izkaznico pa bo prav gotovo že v bližnji bodočnosti zahteval pristojni elektroenergetski inšpektorat tudi od industrijskih električarjev. Pri običajnem ogrevanju suspenzije na filtracijskem! delu stroja, imamo na naših papirnih, strojih tik pred sitom po eno prečno montirano parovodho cev. Skozi to cev se pri obratovanju stroja ped pritiskom dovaja vroča vodna para, ki skozi vrsto razpršil-nih odprtin brizga na tekočo snov Kontakt vroče pare z vodo papirne suspenzije ima za posledico toplotno izmenjavo med paro in pare. Parni pokrov, ki prekriva do 3 metre dolžine sita, podaljšuje pri hitrosti stroja 13'0 m/imin čas gretja za 20-krat. Istočasno, prisilno zadrževanje grelne pare nad suspenzijo omogoča praktično popolen izkoristek njene toplotne energije. Ker je parni pokrov podaljšan na območju sesalnih omar, prehaja površinsko kontaktno gretje še na gretje v masi. Drago Tatič Od papirusa do papirja Papir iz keramičnih vlaken V Angliji so pri firmi Morganit Ceramic Fibres Ltd. izdelali keramično vlakno TRITON KAO-WOOL in sicer s' pihanjem zraka v fcadLin v električni peči do sta-litve. Vlakna, ki jih izdelajo iz te staljene mase, vzdržijo temperaturo do 12600 C in zelo dobro izolirajo toploto. Papirna tovarna Wo X'. R. Ralston Industnial Ltd. pa dodaja to maso v množino 3 °/o papirju, kartonu in lepenki. Le-ti so pokazali veliko boljše lastnosti (so bolj gladki in trdnejši) kot papirji, ki so bili izdelani po istarejšem ameriškem postopku in so jim dodajali keramično maso. Tg vrsta papirja se uporablja za izdelavo filtrov za pline, ki so Zelo odporni proti temperaturi in kemičnim vplivom. * Na Poljskem je začel obratovati nov papirni stroj, ki ga prištevajo med večje na svetu. Celoten stroj je dolg 96 metrov in težak 2800 ton. Sito ima širino 5300 mm, največja hitrost pa je 480 m/min. Zanimivo je, da bo ta gigantski stroj upravljalo samo 8 oseb. Poraba električne energije pa ustreza porabi mesta s 100.000 prebivalci. Ko danes omenimo papir vemo, da je to enostaven in popolnoma običajen material, ki nas vsak dan obdaja. Lahko ga tudi kupimo brez vsekalkršnih težav in z minimalnimi izdatki za določene namene in potrebe. Tako je to danes. Ljudje pa so morali napraviti dolgo in naporno pot, da so prišli do vseh dobrin, med drugim tudi papirja, ki jih nudi današnje stanje človekovega razvoja. Od tistih dob, ko so naši predniki pisali po stenah svojih bivališč in puščali svojim bodočim generacijam dokaz o svojem obstoju, je poteklo dosti let. Generacije m generacije so raziskovale in iskale najprimer-, nejši material za pisanje. Kratek pogled v zgodovino teh iskanj pa nam bo odkril marsikaj. Danes je zelo težko potrditi kakšen material so uporabili naši predniki za svoje prve graiične znake. Do sedaj je poteklo že nekoliko deset tisoč let in zato ni čudno, da so se ti sledovi razgubili, razpadli itd. Nekateri avtorji trde, da je bil prvi material, na katerega je človek pisal, les, oz. lesna skorja. Drugi zopet trde, da so bile to živalške kosti, rogovi, školjke in podobni predmeti, ki jih je človek dobil v svoji okolici. Za sam začetek nastanka in razvoj slikovnega in poznejšega pisanja ni važen problem posedovanja najbolj primernega materiala, bolj važno je dejstvo, da je bila večina teh embrionalnih zapisov le monopol določenega dela ljudi, ki so vladali s svojo disciplino. 'Podobna zapažanja lahko še danes vidimo pri primitivnih plemenih, kjer je pismenost privilegij njihovih vračev, svečenikov in plemenskih poglavarjev. Na ta način so lahko ljudje našli v naravi vedno dovolj predmetov, na katere so lahko napisali tisto malo količino znakov, ki so zado- stovali za te skupnosti. Pozneje, ko so postajale potrebe po zapi-, sovanju vse večje, so ljudje začeli iskati bolj prikladne materiale za izražanje svojih misli. Če je bil pesek prvi material, na katerem so naši davni predniki zapisovali svoje misli, ni popolnoma potrjeno. Velika verjetnost pa je, da so prav na pesku velikokrat izvajali svoje razpoloženje oziroma misli. Morda se ta nagon še danes kaže v ljudeh in se prikaže, ko se ljudje znajdejo na plažah ob morju ali ob rekah. Za to vrsto pisanja ima še danes vsakdo pri sebi potreben pribor — kazalec. V mnogih pečinah so našli risbe, ki so bile verjetno narejene s prsti. Najverjetnejši zaključek, na osnovi znanstvenih raziskovanj, bi bil ta, da so ljudje najprej pisali na živalske kosti, oklepe želv, na školjke itd. Za to imamo tudi veliko dokazov, ki jih shranjujejo v znanih muzejih. Starost nekaterih kosti, na katerih so našli razne znake, cenijo na 20—40 tisoč let. Za izrazito svečane potrebe so v stari Grčiji in Rimu bogati KJE PA SO TI MLADI FANTJE Novice in novosti iz sindikalne knjižnice VEVČE, DECEMBRA — Čeprav se bolj poredko oglašam, posluje sindikalna knjižnica v redu. Odprta je vsak ponedeljek in vsak četrtek od 18. ure dalje. Obisk je zadovoljiv, vendar se zelo spreminja, pač po letnem času in deloma tudi po vremenu. Iz letnega poročila bo razviden natančnejši potek obiska'v knjižnici. Stara peč je izrabljena, tudi 5 m dolge cevi do dimnika je rja že pošteno načela in peč je že moično kadila. Zato se je vodstvo sindikalne podružnice v papirnici Vevče odločilo, da nabavi primerno peč na olje, ki je bila vgrajiena v drugi polovici novembra. Peč deluje zelo dobro in sita oba prostora v knjižnici prijetno' topla. Tako upam, da se bodo obiskovalci tudi v zimskem času ugodno počutili v knjižnici. Za nabavo nove peči se vodstvu sindikata najtopleje zahvaljujem. Prav posebno pa se zahvaljujem tovarišu Čopu za pomoč pri postavitvi peci. Sedaj pa še nekaj o novih knjigah. Problemi zadnje vojne so še vedno živi in boleči, zato svetovno priznani pisatelji še vedno radi segajo po njih. Tako je ameriški publicist William Schirer napisal obširno knjigo z naslovom Vzpon in pudec tretjega rajha. Pisatelj je dogajanja v Nemčiji osebno doživljal. Na podlagi obs širnega dokumentarnega gradiva iz najbolj tajnih arhivov, ki jih je zaplenila ameriška armada, skuša razvozlati vzroke, ki so omogočili, da so se polastili oblasti Hitler in druge enako' zveri-žene postave. O grozljivi tragediji, iz katere se je izvila današnja Evropa, naj govore le nekateri podnaslovi: Vzpon Hitlerja, Zmagoslavje in utrditev, Preobrat, Začetek konca, Padec Tretjega rajha. Drugo enako zanimivo in aktualno knjigo je spisal Arthur Con,te in ji dal naslov Jalta. V njej razgrablja o razmerah v vojskujoči se Evropi: Dan pri Eisenhowerju, Dan pri Hitlerju, Taborišča smrti in posebni gostje, Daljni vzhod in Pacifik, Priprava na konferenco, Delitev sveta. S temi podnaslovi opredeljuje pisatelj posamezne faze znamenite konference. Pred kratkim smo doživljali, da je Zahodna Nemčija revalvirala svojo marko, se pravi, da je dvignila njeno vrednost za približno 9 °/o. Od kod taka denarna moč, da tudi svetovni finančniki priznavajo marko kot najbolj trdno valuto na svetu, boljšo, kot je doslej priznani dolar? Odkod tiste velike rezerve zlata, ki krijejo sedanjo vrednost marke? Berite Maderjevo zanimivo knjigo Roparski zaklad in vsa gornja vprašanja vam bodo postala jasna. Publicist A. Koestier, ki se je udeležil leta 19'3'l polarne ekspedicije z balonom Zepelinom in bil pozneje dppisnik v državljanski vojni v Španiji, je napisal zanimiv roman Spartak. Roman je napisan živo in prizadeta in je izraz krvavega upora sužnjev proti rimskim gospodarjem. To je resnično socialna revolucija, ki pa je morala propasti, ker novi državljani — osvobojeni sužnji — niso hoteli priznati potrebne discipline in militaristične strogosti. Štefan Žeromski v pretresljivem romanu Povest greha opisuje, zakaj ni uspela revolucija Poljakov proti carski Rusiji. Buržoazne družbene razmere so tedaj pokopale narodno svobodo1. Slednjič so dobili ljubitelji An-gelikinih pustolovščin še zadnjo nadaljevanje, Angelikina izkuš-njuva, ki sta jih napisala zakonca Golon. Končno srečen zaključek napetih dolgotrajnih dogodivščin. Julij Mayer KADROVSKA SLUŽBA POROČA VEVČE, DECEMBRA — Naslonjen ob mizico z napol izpito steklenico piva pred seboj strmim in gledam nekam v prazno,. Skozi okno Mercatorja preštevam okna na upravni zgadbi enkrat, dva-*rat, toda prešteti jih ne morem. Vedno me kdo zmoti. Ko poskušam v tretje, že upam na uspeh, ko nepričakovano dobim sunek v rebra, zaslišim hehetanje dobrot-^rka, ki mi je tako lepo pomagal, . a sem pljuča izpraznil prej, kot Je bilo to potrebno. Koliko oken seui spet pozabil? Obrnem se, Pripravljen na prepir, ko pa spoznam prijatelja, me jeza mine in zapleteva se v pogovor. »Kaj pa zijaš skozi okno, kakor da bi imel zlomjen vrat,« mi de smeje. »Okna preštevam,« odgovorim, in ne oziraje se na njegov smeh pristavim, »glej, kako ljudje radi uporabljali plošče iz slonove kosti. Tudi pri nas so našli tako popisano ploščo in sicer v Ptuju. Še v današnjih dneh nekateri narodi na nižji stopnji kul-ture, na primer Eskimi, ki žive v Predelih. Severnega tečaja; upo-rabljajo kosti kot material za pi-sanje iz čisto enostavnega razloga, ker je to material, ki jim je . no pristopen v njihovi domo-Vlni, ki je vsa pokrita s snegom Ja ledom. V Južni Franciji in Španiji so nasli.yeliko slik na stenah. V naj-Povejšem času so odkrili takšne slike tudi v Afriki. V glavnem so 0 uionumentalne kompozicije z rnotivi lova na razne živali. Prve skke so bile narejene samo v barvah, kasneje pa so ljudje uporab-jah ostre predmete in urezovaii slike v kamen, nato pa te ureza-e linije zapolnili z zemeljskimi arvami, ki so jih mešali z žival-uiastjo, da bi Me bolj trdne. Se mnogo kasneje so ljudje pi-au v kamen, številne sarkofage ^hajo po vseh muzejih na svetu, Pa tudi pri nas. Še pred kratkim 0 pri gradnji Djerdapske elek-varne odkrili ploščo carja Tra- so lepo v vrsti zidani, kot bi stali vojaki na komando mirno. Sicer,« mu pravira, »ti si se kot izgloda v vojski bolj zanimal za pasulj, kot pa za to^ da bi vzorno stal v vrsti. Ne morem si misliti, kaj bi zdaj ti v vojski s tem svojim nazvajtenim trebuščkom,« ga podražim. »Zato imamo zdaj lam bolj postavne fante.« Ne da bi odgovoril na zbadljivko', me hitro vpraša: »Saj res, kje pa je tisti visoki fant, delal je na izmeni pred nami, saj veš, ime sem pozabil, je bolan ali je pri vojakih? Pa tisti kuštravec, tehnik je bil menda, čudi njega nii videti.« »Da,« prikimam, »pri vojakih sta oba, pa še veliko drugih. Precejšnje število vevških fantov nosi titovko na glavi.« jana, t. j. monumentalni spomenik rimske kulture. Kamen uporabljamo še danes za zapise, za katere želimo, da bi ostali čim dlje. Do sedaj sem omenjala samo naravne materiale. V Mezopotamiji pa so začeli ljudje pisati na ploščice, ki so jih naredili iz mehke gline. Na teh se je dalo zelo enostavno pisati, kasneje pa so s sušenjem na soncu in pečenjem v pečeh postale zelo odporne. Glinaste ploščice so bile kot material za pisanje zelo razširjene in tudi v tehničnem pogledu zelo dovršene. Imele so obliko kvadratov ali paralelogramov dolžine 4—5 cm in širine 2,5—3 centimetre. Imeli so tudi večje formate do 38 cm dolžine. Iz stare mezopotamske civilizacije je veliko število takšnih glinastih ploščic s klinasto pisavo in jih še danes hranijo v velikih muzejih. Samo v Asurbanipalovi (669—626 p. n. št.) knjižnici, ki so jo odkrili 1853 leta, so našli več kot 200.000 »knjig«. Tudi v Knososu na Kreti so našli prteko 1500 takšnih ploščic. Eno takšnih ploščic so našli tudi Kje vse so ti fantje, razmišljava s prijateljiem. Najdeš jih raztresene po celi Jugoslaviji. Na tisoče prijateljev imajo v vseh krajih naše mnogonarodne države. Enaki med enakimi, samo da vsem ne piše, da je bil pred prihodom v JLA zaposlen v vevški papirnici. Preden so odšli, da dajo svoj delež domovini, so bili tu med nami. Skupaj z nami so delali in se učili, veselili uspehov našega skupnega dela. Bili so del nas, del naše tovarne, del uspehov in neuspehov. Ali zdaj niso več naš del? Kako da ne, saj so del naše armade in skupaj s svojimi vrstniki tvorijo neprobojen sistem budnih oči in teles, pripravljenih vsak trenutek zaustaviti vsakega, ki bi 'skušal stegniti prste po plodovih našega dela. In prepričani smo lahko, da se njihove misli ob hladnih nočnih urah, ko stoje na straži, vračajo k nam, k našemu kolektivu. V ušesih jim odmeva ropot strojev in šelest neskončnega belega traku. Pa če se oni spominjajo nas, spomnimo se še mi njih vsaj zdaj, ko bodo 'praznovali svoj praznik, 22. december, dan JLA, dan Titovih vojščakov, ki so vsak dan pripravljeni braniti naše meje. Zaželimo jim mnogo uspehov pri izpolnjevanju njihovih nalog. Tudi srečno novo leto jim že lahko voščimo. Njim ga voščimo, mi pa ga bomo priznovali, in to brezskrbno, s a j bodo fantje v sivih uniformah gledali in poslušali mamesto nas. Sicer pa dragi tovariši, prihodnjič bomo praznovali skupaj, na vaše mesto pa pridejo drugi. Do takrat pa bodite dobri Titovi vojaki, kjerkoli ste že. Vedite, da je vsak košček prekrasnih Alp, vsak valček sinjega Jadrana, vsak meter primorskega krasa, makedonskih pobočij in vojvodinskih ravnic prepojen s krvjo naših očetov. Čuvajte to in ohranili boste naše zaupanje. Upajmo, da ne bo nikdar več vojne in delajmo, kot aa bi bila že jutri. Ni še čas, da bi puške šle v muzej. Lahko bi se kdo ustrašil za nas in naš socializem in ga prišel »reševat«. Saj veste, najde se rešitelj in. zgodilo se je nekoč v neki deželi, da so se zbali za njihovo usodo in kulturo in so jim jo prinesli na bajonetih in tankih. Na vas je, tovariši vojialki, da nas raje oču-vate take kulture. Ko se bodo vaši dnevi iztekli in boste upravičeno zapeli: »Oj rekruti, čuvajte maršala, stara vojska ide, da odmara«, takrat se spomnite na nas in se vrnite k nam. Tu je vaše mesto. Skupaj z nami boste skrbeli, da se naši stari stroji ne bedo ustavili in da bodo trije vevški krogi na pisalnih mizah še naprej delali čast papirničarjem iz Vevč. Maks Sotošek pri nas v Sremski Mitroviči, kar dokazuje, da ta »pisani material« tudi v naših krajih ni bil nepoznan. Grki in Rimljani pa so uporabljali povoščene lesene ploščice. Za pisanje so uporabljali stilus — železno palčko, katero so segreli, da so lažje pisali po vosku. Dobra lastnost teh plošč je bila ta, da so se lahko uporabljale za večkratno pisanje. To ploščico so imenovali fabula rasa, t. j. čista tablica, na kateri se lahko ponovno piše. Ta izraz v prenesenem smislu uporabljamo še danes. Kadar so pisali kakšno večjo umetniško ali filozofsko delo, ena ploščica seveda ni zadostovala. Takrat so posamezne tablice povezovali. To so bile prve praobli-ke knjig. Povezavo več ploščic so imenovali poliptih. Veliko so pisali tudi na lesenih ploščicah — albumih, ki so jih premazovali z belo barvo, kredo ali mavcem. Na tak način še danes pišejo mnogi narodi. Našli so tudi kovinske ploščice, bronaste, srebrne 'in zlate. Na dvanajstih medeninastih ploščicah duodecim tabulae so bili med 451 in 499 p. Papirnica Vevče Prišli: Nada Klanjčar, pripravnik Odšli: Marjan Janežič, odšel v JLA Ivan Leben, upokojen Rajko Ušeničnik, lastna odpoved Jože Vidmar, odšel v JLA Miloš Krmelj, lastna odpoved Bogdan Keržan, odšel v JLA Tomaž Brajer, odšel v JLA Marjan Šubelj, odšel v JLA n. št. napisani rimski zakoni in razstavljeni na glavnem trgu. To so bili usti zakoni, ki so kasneje postali izvor in za vzor rimskega ih s tem tudi sodobnega. evropskega prava. Nekoč so ljudje mnogo uporabljali za pisanje tudi tekstil. Ta način se je ohranil še do danes, posebno pri Kitajcih kateri še danes ob svečanih prožnostih pišejo na svili. V Indiji se je ohranila knjiga iz palmovih listov. Večje in zrele palmine liste so Indijci rezali v pripravno velikost, nato pa so jih s posebnim postopkom obdelali, gladili in po potrebi impregnirali z oljem, da bi postali elastični. V raznih obdobjih in pod raznimi kulturnimi vplivi, se je pred ljudi vedno postavljal problem, kako najti ustrezni material za pisanje, ki bi bil dovolj cenen in prikladen za oblikovanje knjig. Od dosedaj naštetih materialov pa ni nobeden toliko pripomogel k napredku človekove civilizacije in kulture kot trije važni in revolucionarni materiali za pisanje: papirus, pergament in papir. (Nadaljevanje prihodnjič) Zofja Kocjančič, lastna odpoved Ing. Martin Zorec, odšel v JLA Poročili so se: Prane Prah z Ano Justinovo Franc Pleško roj. 1947, z Ivanko Galetijevo Slavko Trentelj s Katarino Gjerc kovo Silvestra Ivančič z Jožetom Ponikvarjem Čestitamo! Rodili so se: Metodu Živicu hči Saša Francu Habiču hči Mateja Ignacu Lampetu sin Marjan Francu Plešku, roj. 1947, sin Igor Čestitamo! Tovarna celuloze Medvode V mesecu novembru so se zaposlili: Greta Prah, knjigovodja II — za določen čas Štefan Zver, električar Rajko Ušeničnik, praktikant v proizvodnji Nada Stankovič, knjigovodja II Ignacije Vukančič, razkladalec surovin V novembru so odšli iz tovarne: Branko Kosec, nakladalec lesa in žamanja Janez Dermota, nakladalec lesa in žamanja Ing. Matevž Barle, vodja nabave Anica Tehovnik, likvidator I Dulaga Murajčič, nakladalec lesa in žamanja Franc Erjavec, pomočnik kurjača Slavko Stjepanovič, belilec Ida Povoden, tajnica direktorja kjv * ' 'xr OTROCI, TUDI LETOS VAS BO OBISKAL DEDEK MRAZ! VEVČE, DECEMBRA — V nedeljo 28. decembra ob 10. uri dopoldne pridite v kinodvorano na Vevčah, kjer Vas bo po'-zdravil dedek Mraz ,s svojim spremstvom in Vas obdarova.1 Že ob 9. uri pa bodo v kinu na sporedu risanke. Za otroke iz oddaljenih krajev (Zadobrova, Zalog, Zadvor, Sostro, Dobrunje, Fužine, Studenec in Polje) bo organiziran prevoz z avtobusom od 8. ure naprej. Izvršni odbor sindikalne organizacije Novoletna nagradna križanka Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev, bomo razdelili (i nagrad, prvo v znesku 60 din, dve po 30 din in tri po 10 din. Rešitev pošljite uredištvu Našega dela do 10. januarja 1970.