Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6. telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Milan Flerin. — Izhaja vsakega is. v mesecu. — Žiro račun: številka 5012-3-60. — Cena oso din. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani
Poštnina plačana v gotovini!
Leto XI. — št. 1 Domžale, 15. januarja 1972
finski komit(
■Domžale
Ljubljanska
ZK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
SZDL V LETU 1972
Izhajajoč iz čedalje bolj prisotne zahteve po programiranju dela tudi v političnih organizacijah ne moremo mimo tega, da ne bi kljub sprejetemu programu dela napisali nekaj besed ob začetku leta o delu SZDL v letu 1972. Program dela je bil objavljen v novembrski številki Poročevalca in ponovno komentiran v decembru. Zato bo organizacija dejavnosti SZDL v občini upoštevala dokument »SZDL danes«, sprejeti program dela, stabilizacijske programe delovnih organizacij in občine ter aktualne politične naloge, ki se v obrisih že kažejo. Tu mislimo zlasti na široke, skrbne in demokratične priprave na volitve v letu 1973.
Nekatere osnovne — temeljne naloge občinske organizacije SZDL so dovolj precizno in konkretno zapisane v programu dela občinske konference SZDL, zato bo treba preko ustrezne metode le dovolj skrbno in pravočasno zagotoviti njihovo izvedbo. Izhajati bo treba iz izkušenj v dosedanjem delu, posebno na področju kadrovske politike. Pri tem opozarjamo na dejstvo, da smo morali zaradi neustreznega pristopa h kadrovanju za nekatere pomembnejše funkcije izvesti za obe volilni enoti v republiški zbor Skupščine SRS nadomestne volitve. Ne mislimo se zadrževati in razpravljati o stroških in fizičnem naporu nosilcev pri izvedbi nadomestnih volitev. Kot izkušnja se nam zdi pomembnejše, da je treba zagotoviti na kadrovske odločitve čim večji vpliv članstva SZDL v najširšem smislu in s tem zagotoviti večjo mero odgovornosti kadrov, ki prevzemajo posamezne funkcije. Ugotavljamo namreč, da se ne moremo znebiti občutka, da sta odstopljena poslanca v svojem delu izhajala iz tega, da je za njiju važna podpora določenih vodilnih struktur, ne pa volivcev. Zato sta se oba temu primerno tudi obnašala. Ne moremo sicer razumeti dejstva, da lahko poslanec sredi mandata zapusti poslansko mesto zaradi bolje plačanega delovnega mesta, zlasti če je član ZK. Prav tako je premalo pojasnjen odstop drugega poslanca, ki je odstopil zaradi nezaupnice v izvršilnih organih političnih organizacij in v občinski skupščini. Čeprav analiza odstopov ni predmet tega zapisa, pa moramo vendar le opozoriti na sam pojav in ga povezati s pripravami na prihodnje volitve.
Istočasno pa je treba opozoriti na besede tovariša TITA na 21. seji predsedstva ZK ko je ugotovil, da se naš delovni človek nikdar ne pusti zavesti s parolami in demagogijo. Ta trditev je prišla do izraza tudi ob zadnjih nadomestnih volitvah, ko so občani z veliko mero državljanske zavesti opravili volilno dolžnost in izrekli podporo kandidatu SZDL, ki istočasno zaradi svojega ugleda in politične pripadnosti zagotavlja kontinuiteto (povezanost) naše revolucije z izgradnjo socializma in pripadnostjo najnaprednejšim silam, ki ta socializem grade. Tako so volivci pustili na cedilu vse politično-kadrovske manipulante, ki so na račun ugleda prejšnjega poslanca in »nesoglasja« političnih organizacij delali zaključke o volilni abstinenci in polomu celotne akcije za nadomestne volitve. Tak odnos volivcev pa pomeni hud pritisk na odstranitev kakršnega koli pojava neodgovornosti pri nosilcih javnih funkcij. Zato mislimo, da je kljub negativnim vplivom kadrovska politika v letu 1971 na konkretnih primerih dala usmeritev in osnovo za volilne priprave v letu 1972.
Same priprave na volitve pa nam v nobenem primeru ne bi smele zasesti vseh kapacitet moči in kadrov, ker moramo vsporedno z volitvami uresničiti prej omenjeni program dela. To pomeni mobilizacijo sekcij, ki so edi-
na uspešna metoda dela za mobilizacijo celotne organizacije Socialistične zveze. Ne smemo se namreč zadovoljiti z vodenjem zaprtih razprav v sekretarijatih sekcij in jadikovanjem na neizvršenih sklepih, ampak moramo zagotoviti široko angažiranje članstva pri sprejemanju in izvajanju sklepov po sekcijah na osnovi prisotnosti vsklajenih osebnih in družbenih interesov vsakega člana SZDL.
V celotnem sklopu priprav za intenziviranje dejavnosti SZDL v občini pa ne smemo zanemariti materialnega položaja organizacije. Izvršni odbor občinske konference SZDL je o tem pripravil ustrezno gradivo in ga predložil Svetu za finance pri občinski skupščini kot pristojnemu organu. Na zadnji seji je Svet za finance gradivo obravnaval in ga v široki, politično zreli razpravi v celoti podprl kot osnovo za ureditev tega področja, ki pomeni, tudi enega od bistvenih pogojev za uresničevanje programa dela. Tako sodelovanje bo poskušal izvršni odbor doseči tudi z drugimi občinskimi organi, ker je jasno, da razvito sodelovanje lahko temelji samo na dobro pripravljenih političnih izhodiščih in v odsotnosti vsakršnih interesov posameznika ali grupe.
Naslednja važna naloga, ki jo bomo uresničili z najširšim sodelovanjem članstva, je uresničevanje ustavnih amandmajev. Ti amandmaji namreč zagotavljajo zadosti velik in neposredni vpliv delovnih ljudi na najpomembnejša področja občine in njenih pristojnosti. Tako bodo lahko občani preko odloka o davkih in občinskega proračuna izvedli neposreden dogovor o tem, koliko lahko brez škode za normalni razvoj gospodarstva izdvojijo za pokrivanje družbenih potreb in o višini osebnih davkov za zadovoljevanje javnih izdatkov. Do sedaj so zbori volilcev o tem lahko samo razpravljali, neposredni vpliv pa so imeli le preko svojih odbornikov in poslancev. V praksi pa so ta vpliv dosegli pretežno volivci preko svojih odbornikov s terena. Zbor delovnih skupnosti se o tem največkrat ni angažiral.
Dosedanje delo na izvrševanju sklepov prve konference SZDL, zlasti pa po drugi konferenci občinske organizacije SZDL nam zagotavlja, da smo z obstoječim registrom materialnih in kadrovskih možnosti sposobni izvesti sleherno nalogo, ki jo bo pred nas (organe in vodstva SZDL) postavilo članstvo ali kakršna koli gospodarsko politična situacija v občini ali državi. Nekatere sekcije so že začele z delom, izvršni odbor tekoče opravlja svoje naloge, v pripravi pa je analiza nadomestnih volitev in naslednja konferenca SZDL. Istočasno pote-
ZA VEČJO SOCIALNO ENAKOST — ZELENA LUČ?!
Premoženjske, dohodkovne in druge socialne razlike v naši družbi so dosegle takšno ekonomsko, politično in eloveške razsežnost, da je od uspešnosti in učinkovitosti odpravljanja njihovih vzrokov in posledic odvisno, v katero smer se bo razvijala naša skupnost, s kakšno hitrostjo bomo nadaljevali z izgradnjo socializma. Ali bomo dovoljevali povečevanje sedanjih socialnih razlik, ki niso posledica razumljivih vzrokov (npr.: različnih sposobnosti ljudi, različne produktivnosti) ali pa bomo prižgali rdečo luč za vse vrste socialnih neenakosti, neupravičenega bogatenja, davčne utaje, neupravičene dohodkovne razlike itd.?
Zaradi pomembnosti in občutljivosti teh vprašanj za naš nadaljnji razvoj sta 3. konferenca' ZKS novembra in konferenca ZK občine Domžale decembra lani posvetila socialnemu razlikovanju največ pozornosti. Republiška konferenca ZKS je sprejela obsežen dokument, ki vsebuje zelo konkretna stališča slovenskih komunistov o vseh pomembnejših vprašanjih s področja socialnega razlikovanja: o nujnih spremembah ekonomskega sistema, izpopolnjevanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, spremembah davčnega sistema, zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja, socialne politike itd. Pred slovenske komuniste in celotno slovensko družbo je postavljen celovit program odpravljanja vzrokov in posledic socialnih razlik. Razprave in odmevi na sklepe in stališča te konference v slovenski javnosti — tudi v naši občini — dokazujejo, da ZK vedno znova doživi splošno podporo v najširših množicah, kadar se usmeri na reševanje tistih vprašanj razvoja naše družbe, ki so v določenem času najbolj boleča. Naše delavce, kmete, upokojence in študente seveda predvsem zanima, kaj bomo resnično storili za izvajanje teh stališč v naši občini, v delovnih ©rgani-
BESEDE PREDSEDNIKA TITA OBČANOM ZA NOVO LETO
V minulem letu se je nadaljeval uspešen razvoj naše dežele, za kar se je treba zahvaliti požrtvovalnemu delu naših delovnih ljudi. Očitno in ostro izstopanje gospodarskih problemov pogosto zastira tiste velike rezultate, ki jih dosegamo iz leta v leto. Kaj ni pomemben uspeh, da smo povečali industrijsko proizvodnjo za okrog 5 odstotkov, produktivnost dela za 6 odstotkov, da se je zaposlilo skoraj četrt milijona novih delavcev, da se veliko naših delavcev vrača na delo v domovino, da je začela delati vrsta tovarn, da smo izboljšali tehnologijo, zgradili deset tisoče stanovanj, postavili razne druge objekte itd. Vse to prispeva k nenehno boljšim življenjskim razmeram naših delovnih ljudi.
V novo 1972. leto stopamo z optimizmom in pripravljeni, da hitreje in bolje kot doslej premagujemo probleme, ki nas čakajo. Zagotovilo za to so naš delavski razred, naša mladina in vse ustvarjalne napredne sile, enotnost in odločnost Zveze komunistov in predvsem — enotnost naših narodov.
zacijah, občinski skupščini, povsod tam, kjer lahko posamezniki ali organi in organizacije s svojimi ukrepi zmanjšujejo socialne razlike.
Ugotoviti moramo, da smo v naši občini doslej storili že marsikaj v tej smeri (na področju šolstva, štipendiranja, kmetijstva, socialne politike, otroškega varstva itd.), da pa nas čaka še veliko nalog. Na tem mestu naj zapišemo le eno misel iz nedavnih razprav na občinski konferenci ZK-. borba za večjo socialno pravičnost, proti privilegijem vseh vrst (dohodkovnih,    stanovanjskih, položajnih
Dne 27. decembra je bila volilna konferenca organizacije ZKS Domžale. Konferenca je izvolila komite, sekretarja komiteja, predsednike komisij ter tudi član« revizijske komisije in častnega razsodišča. Delegati so razpravljali o poročilih komisij za preteklo mandatno obdobje, na dnevnem redu pa je bila tudi razprava o uresničevanju stališč III. seje republiške konference ZKS o socialnem razlikovanju.
I.
Tako, kot sta običaj in ustaljena praksa, je tudi volilna konferenca ZKS občine Domžale najprej ocenila delo organov konference v preteklem mandatnem obdobju.
Razumljivo j«, da je tako kot vedno v podobni situaciji — ko ni na voljo kriterijev — prišlo do različnih subjektivnih ocen. Najlaže so člani konference vsekakor ocenili delo revizijske komisije, ki je temeljito pregledala plačevanje članarine v organizacijah ZKS in poslovanje komiteja občinske konference ZKS Domžale. Konferenca je »sprejela« poročila komisij in obenem tudi sklep, da je treba na naslednji občinski konferenci ZKS, ki naj bi bila predvidoma februarja 1972, tudi poročati, kako so se uresničevali akcijski programi konference.
II.
Izvolitev organov konference: komiteja, sekretarja komiteja ter predsednikov komisij je bila, po razpravi sodeč, najbolj zanimiva točka dnevnega reda. V tej razpravi je bilo največ govora o postopku evidentiranja in kandidiranja sekretarja komiteja občinske konference ZKS Domžale.
Nekateri razpravljalci (predvsem delegati organizacije ZKS Vir—Dob) so pri tem kritizirali delo komisije za kadre pri komiteju. Trdili so, da v pripravah na volitve ni imela enakega odnosa do vseh kandidatov in da je organizacijam prepozno poslala življenjepise možnih kandidatov.
Nasprotno pa so bili nekateri drugi mnenja, da so bile organizacije že poprej seznanjene z možnimi kandidati in da so bili poslani življenjepisi samo še formalnost.
O predlogih za člane drugih organov: komite, predsednike komisij, ki jih je predlagala komisija za kadre, ni bilo razprave in tudi ne pripomb na postopek, čeprav je bil neprimerno manj »širok« kot pri evidentiranju in kan-diranju sekretarja komiteja.
Po razpravi o postopku evidentiranja in kandidiranja, ki se je precej zavlekla in ki je postala že mučna, so člani konference glasovali. Kandidati so dobili naslednje število glasov:
— za sekretarja komiteja: Aleksander Skok 34 glasov;
— za člana medobčinskega sveta iz naše občine: Andrej Drmal 29 glasov;
— za člane komiteja: Srečo Bergant 39
kajo dogovori o tesnem sodelovanju s sindikalnim svetom in občinsko konferenco ZK v občini o združevanju sil pri obravnavi in izvajanju programov na nekaterih skupnih področjih delovanja. Zato gremo v novo leto z optimizmom in pripravljeni na sleherni napor, ki bo potreben kot prispevek k nadaljnjemu razvoju občine in boljšemu jutrišnjemu dnevu nas vseh.
A. Drmal
itd.), neupravičenemu bogatenju, korupciji bo težka tudi ali zlasti še v naši občini. Ze doslej so bili odpori proti takšni politiki zelo močni, nosilci teh odporov pa niso izbirali sredstev za obrambo pridobljenih privilegijev oziroma pozicij. Marsikateri od teh je tudi na vidnejših gospodarskih, političnih ali upravnih mestih. Torej tam, koder bi morala biti borba proti socialnemu razlikovanju najbolj dosledna, jasna, čvrsta. Te trojanske konje bomo morali izločiti. Prve konkretne ukrepe na tem področju sta, oziroma bosta v kratkem sprejeli republiška in ob-
glasov. Vili Držanič 42, Franc Jeraj 40, Marjan Kaliman 42, Angelca Kržan 40, Saša Kosmač 40, Tone Orehek 40, Slavko Pišek 33, Marjan Starin 40, Jakob Zanoškar 41;
— za predsednike komisij pri občinski konferenci ZKS:
1. Komisija za družbeno ekonomske odnose — Janez Leskovec 43 glasov;
2. Komisija za samoupravljanje — Ingo Paš 43 glasov;
3. Komisija za organiziranost in razvoj ZK
— Anton Dolenc 42 glasov;
4. Komisija za idejno politična vprašanja
— Dimitrije Deletič 41 glasov;
5. Komisija za mednarodne in mednacionalne odnose ,— Janez Vreček 43 glasov;
— za člane revizijske komisije: Janez An-žin 42 glasov, Miha Brinšek 43, Maks Guček 43, Konrad Vavpotič 42, Jolanda Vidali 43;
—■ za člane Častnega razsodišča: Rajko Hafner 42 glasov, Peter Košir 42, Stane Ma-rolt 43, Peter Primožič 43, Leon Štiftar 43 glasov.
Prisotnih je bilo 43 od skupno 49 delegatov. Predlagani kandidati so bili izvoljeni.
III. ,
Razprava o socialnem razslojevanju bi morala biti osrednja in glavna točka dnevnega
Svet za finance je že v mesecu oktobru 1971 na eni svojih sej pričel s pripravami za sestavo predloga proračuna za leto 1972. Vsem porabnikom proračunskih sredstev je bilo dostavljeno zaprosilo, da do 15. novembra dostavijo program dela s finančnim načrtom za leto 1972 s tem, da razdelijo naloge na tiste, ki jih je treba nujno izvršiti v letu 1972 in ki so neodložljive, in na ostale naloge, ki lahko počakajo na primernejši čas. Svet za finance je za vodenje postopka v pripravah imenoval komisijo za sestavo proračuna, v kateri so predstavniki največjih potrošnikov, in pa strokovne službe, ki bodo opravljale vso tehnično službo okrog priprave za izdelavo predloga.
2e leta 1969 je bil ob priložnosti pristopa k izgradnji osnovnošolske mreže izdelan orientacijski predlog proračunov za dobo do vključno leta 1974. Ta predlog vsebuje tudi že temeljna izhodišča v zvezi z zagotavljanjem razmeroma visokih letnih trans, ki jih je skupščina dolžna zagotoviti iz proračunskih sredstev za izgradnjo šolske mreže. Za ta sredstva je sklenjena tudi pogodba z Ljubljansko banko in predstavlja fiksno obveznost za proračun občine. Poleg tega predstavljajo fiksne postavke še vse obveznosti po do-sedaj sklenjenih pogodbah in pa odplačilo kreditov. Vse te obveznosti skupaj predstavljajo 30 % celotnega proračuna, ali če odštejemo sredstva TIS, polovico občinskih sredstev za pokrivanje javnih izdat-
činska skupščina, in sicer zlasti s področja stanovanjskega gospodarstva, davčne politike, prodaje zemljišč itd.
Koristno bi bilo, da vsak od nas čimprej zavzame borbeni položaj za resnično, zavzeto izpolnjevanje omenjenih stališč, kajti kot rečeno, boj ne bo niti lahek niti kratek. Srečali se bomo pri odločanju o različnih vprašanjih, ki povečujejo ali zmanj'šujejo socialne razlike. Takrat bomo videli, na kateri strani barikade je kdo! Mislim tudi, da ne bomo vedno vsi za vsemi barikadami.
Franci Gerbec
reda volilne konference. Delegati naj bi se z vsemi dejavniki v občini, ki imajo vpliv na socialno razslojevanje in ki so bili tudi povabljeni na konfercnoo, dogovorili o načinu izvajanja stališč III. republiške konference ZKS. V ta namen so vsi dobili obsežno gradivo, ki naj bi bilo osnova za dogovore. V uvodni razpravi Francija Gcrbca pa so bile tudi že nakazane nekatere naloge in vprašanja, s katerimi se bomo v občini pri izvajanju stališč III. konference nujno srečali.
Ugotoviti moram, da razprave o gradivu in predlogu, kako naj v občini pristopimo k uresničevanju sprejetih stališč, ter o nalogah, ki so bile nakazane v uvodni besedi, skoraj ni bilo. To lahko pomeni: da sta bila gradivo in uvodni referat tako dobro pripravljena, da. je bilo nadaljnje razpravljanje odveč, ali pa da za te probleme med delegati in povabljenimi ni bilo zanimanja, ker jih je že »izčrpala« predhodna razprava okrog volitev. Razpravljanje okrog statusnih simbolov pa je pokazalo, da nekateri gradiva niso dobro prebrali.
Na vsak način pa lahko na osnovi tega zaključimo, da «o se člani konference in ostali dejavniki, ki so bili na konferenco povabljeni, strinjali s predlaganim načinom uresničevanja stališč o socialnem razslojevanju. To pa obenem nas komuniste zavezuje, da kritiziramo vse tiste, ki bodo delovali v nasprotnem smislu ali pa ki bodo ta stališča enostavno ignorirali.
T. P.
kov. Zato je proračunska razprava v obdobju izgradnje šolske mreže v zvezi z določanjem zneskov posameznim korist-nikom zelo omejena. Zaradi take usmeritve proračuna na izgradnjo šolske mreže smo prisiljeni intenzivno izvajati tudi stabilizacijsko politiko v občini, ker so z omejitvijo proračunskih sredstev že vnaprej omejene tudi kakršnekoli povečane zahteve iz tega naslova.
Ze na prej omenjeni seji skupščine v novembru 1969 so se odborniki dogovorili, da izgradnja šolske mreže ne sme biti kljub pomembnosti in velikim finančnim sredstvom v naslednjih štirih letih edina investicija, ampak je treba s skrajno štednjo in zaviranjem splošne porabe zagotoviti tudi sredstva za najnujnejše komunalne objekte, to je ceste, urbanistično ureditev, izgradnjo vodovodov, kolektor (zbiralnik) in druge nujne objekte.
Proračunski dohodki se bodo v letošnjem letu gibali znotraj okvirov, ki so bili določeni za vso državo že v lanskem letu. Po informacijah, s katerimi razpolagamo v letošnjem letu, ne bo omejen dotok od prometnega davka, carin in sodnih taks, še naprej pa bo veljala omejitev na davku od osebnega dohodka v dosedanji višini 10,8 %. Ze od decembra je v javni razpravi naslednjih 11 osnutkov zakonov, ki urejajo obdavčitev občanov in s tem v zvezi določajo dohodke občinskih proračunov.
1. Zakon o davkih občanov
VOLILNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZKS DOMŽALE
INFORMACIJA O PRIPRAVAH ZA LETOŠNJI PRORAČUN
2. Zakon o prometnem davku od nepremičnin in pravic
3. Zakon o dopolnitvi zakona o komunalnih taksah
4. Zakon o upravnih taksah
5. Zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
6. Splošni zakon o samoprispevku
7. Zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
8. Zakon o sodnih taksah
9. Zakon o vodnem prispevku za leto 1972
10. Zakon o republiškem davku od sredstev skupne porabe
11. Zakon o republiškem davku od sredstev skupne porabe
Občinski proračun je odvisen od zakonsko ureditve, zato bodo znani inštrumenti za sestavo občinskega proračuna takoj, ko bodo v republiški skupščini sprejeti predlogi prej navedenih zakonov.
V zvezi s povečanjem proračuna zlasti opozarjamo na dejstvo, da je zvezna skupščina, posebej pa republiška skupščina, sprejela za sestavo proračuna taka izhodišča, ki predvidevajo počasnejšo rast proračunskih dohodkov in s tem v zvezi omejeno porabo v okviru razpoložljivih sredstev.
V zvezi z omejeno porabo proračun-
skih dohodkov je treba povedati, da bodo sredstva prvenstveno namenjena za pokritje obstoječih obveznosti, ki so že navedena preje, poleg teh pa zadovoljitev potreb na doslej deficitarnih področjih (otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstvo itd.), bodo prispevala k zmanjševanju socialnih razlik in istočasno k uresničevanju stališč in sklepov III. republiške konference ZKS o socialnem razlikovanju.
Tako bo letošnji proračun moral temeljiti na naslednjih izhodiščih:
1. Upoštevati je treba razvoj gospodarstva in dejstvo, da je obstoječi sistem obdavčevanja gospodarstva neustrezen, zato mora iti splošna smer razvoja v razbremenitev gospodarstva.
2. Proračunski dohodki bodo naraščali bolj umerjeno kot v preteklih letih. Zlasti bo treba upoštevati omejitev dohodkov iz gospodarstva in določbe prej navedenih zakonov o obdavčitvi občanov.
3. Proračunski izdatki morajo temeljiti na doseženih proračunskih dohodkih in na ustvarjanju varnostne rezerve v proračunu za pokritje med letom nastalih novih, nepredvidenih in nujnih izdatkov.
4. Komisija za pripravo proračuna mora upoštevati vse do sedaj sprejete sklepe, zlasti pa obveznosti s sej občinske skupščine in sveta za finance. Zaradi
OBJAVA
Občinski svet ZKPO Domžale sprejema prijave v tečaje za pevovodje, režiserje in v tečaj za šminkanje.
Stroške tečajev krije Občinski svet ZKPO Domžale.
majhnega manevrskega prostora pri razdelitvi razpoložljivih sredstev na izdatke je treba zborom volivcev in ostalim organom, ki sodelujejo v razpravi o proračunu, razložiti vse silnice in vplive, ki so delovali na proračun, kakršen bo dan v javno razpravo.
5. S proračunskimi potrošniki, ki ne bodo dobili vseh zahtevanih sredstev, bo treba doseči sporazume o sodelovanju pri pokritju njihovih potreb s skladi in samoupravnimi skupnostmi, oz. z iskanji novih virov za pokritje izdatkov v zvezi z njihovimi programi.
6. Vse naloge, ki ne bodo mogle biti financirane iz letošnjega proračuna in skladov, bo treba glede na nujnost izvršitve razvrstiti v prioritetni red po pomembnosti za občane in izdelati srednjeročni program njihovega financiranja.
B. Remic
PREDLOG POLITIKE IN UKREPOV NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA ZA LETO 1972
Programiranje: Sob je že sprejela program razvoja vzgojno varstvenih ustanov. Na podlagi dolgoročnih potreb je bil v letu 1971 izdelan program gradenj I. faze izvajanja celotnega programa. V letu 1972 pa je izdelati:
— program gradenj VVZ II. faze, ki naj zajema večja urbana naselja, ki izkazujejo velike potrebe,-
— program različnih oblik otroškega varstva za vsa izven-mestna območja (Črni graben, Moravska dolina itd.).
Ker je otroka obravnavati z vidika njegovih celovitih potreb, bi bilo potrebno občanom razgrniti program podaljšanega bivanja otrok na šolah in drugih varstvenih oblik v šoli ob diferenciranem prispevku staršev po njihovi zmogljivosti. Na področju šolske prehrane je storjenega največ, vendar pa se je soočati tudi s porastom življenjskih stroškov, ki vplivajo negativno na otroka. Zato program šolske prehrane ne sme biti v upadanju. Malice dobivajo tako-rekoč vsi učenci, nujno pa je, da se razgrne občanom program šolskih kosil in vključevanje otrok v to obliko varstva.
Program zdravstvenega varstva otrok na podlagi zakona o obveznih Oblikah zdravstvenega varstva je obravnavati v Skupščini občine in samoupravnih skupnostih. V letu 1972 je možno speljati sistematične preglede triletnih otrok, od leta 1973 dalje pa na podlagi standardov, ki bodo pripravljeni v republiki, izvajati tudi sistematične preglede otrok ob vstopu v šolo.
Socialne službe naj bi ob sodelovanju krajevnih skupnosti in šol izdelale pregled o revnih kmečkih družinah z otroci, kjer bi bilo nujno programirati skupno intervencijo SOB in TSOV.
Nosilci nalog: TSOV, TIS, Zdravstveni dom in socialna služba SOb.
Razširitev mreže VVZ: Temeljna skupnost otroškega varstva je
investitor za gradnjo novih kapacitet. V letu 1972 je dolžna izpeljati gradnjo VVZ Radomlje in VVZ Vir. Za to je že dobila ustrezne kredite pri RSOV ob uporabi lastnega deleža in sredstev, ki jih namenjajo delovne organizacije po družbenem dogovoru.
V letu 1972 mora TSOV izdelati program nadaljnjih gradenj v srednjeročnem obdobju. To pa bo storila lahko le, če bodo krajevne skupnosti in delovne organizacije posredovale svoje potrebe po prostoru in času. Od sedanjega števila mest v VVZ, 343 otrok, je ob koncu leta 1972 treba imeti zagotovljenih 640 mest v VVZ. V naslednjih letih, do konca 1975, pa je zagotoviti še 300 mest vključno z izvcnmestnimi območji.
Financiranje: Ob enakih stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok in ob pridobljenih kreditih republiške skupnosti (na kar pa v bodoče ni več računati), ni mogoče izpeljati začrtanega programa. Družbeni dogovor za razvoj otroškega varstva zagotavlja, da se ta program izvrši, to pa le ob zavestnem odločanju kolektivov, da dosledno izvajajo dogovor. Dosledna disciplina pri izvajanju družbenega dogovora mora biti tudi v privatnem sektorju (obrtniki). Temeljna skupnost otroškega varstva bo vsako leto bolj obremenjena z anuitetami, ki bodo v letu 1975 dosegle tako stopnjo, da bo ob istih prispevnih stopnjah mogoče izdvajati le malenkosten delež za razvoj oziroma intervencije.
Bivanje otrok v vzgojno varstvenih ustanovah je povezano z ekonomsko ceno. V tej ceni morajo biti zajeti vsi stroški, ki nastajajo v zvezi z varovanjem in nego otrok, vključujoč stroške, ki so z vzdrževanjem stavbe, amortizacijo itd. Pri pokrivanju ekonomske cene za otroke v VVZ sodelujejo starši, družba, delovne organizacije in socialni sklad. Čim manjša je materialna zmogljivost
staršev, večji je delež družbe, delovne organizacije ali socialnega sklada. Pri povečani ali veliki materialni zmogljivosti staršev pa se zmanjšuje in odpada delež delovne organizacije, socialnega sklada, delež družbe za vzgojo pa je tudi v upadanju. Na podlagi tako zasnovanega plačevanja ekonomske
da zagotovi potrebna sredstva za osnovno dejavnost na podlagi sklenjenega družbenega dogovora;
da obravnava in da soglasje k plačevanju ekonomske cene za bivanje otrok v VVZ;
da izda soglasje za gradnjo VVZ Radomlje in Vir;
da zagotovi, da bodo strokovne službe po svojih pristojnostih izvrševale strokovna dela za TSOV, razen administrativno knjigovodskega;
V letošnjem lehi bosta zgrajena v Domžalah oz. domžalski občini dva nova otroška vrtca in sicer v Radomljah in na Viru. Zgradbi bosta montažni, taki kot jih kaže naša slika.
cene za otroka odpada prigovor staršev, da tisti z večjimi dohodki plačujejo del otroškov za otroke iz siromašnejših družin. Nobeden od staršev ne bo prispeval k stroškom za drugega, ker sc pri starših, katerih materialna zmogljivost je majhna, pojavljajo kot so-participanti družba, delovna organizacija ali socialni sklad.
Za izpeljavo začrtanega programa je v letu 1972 potrebno, da: Skupščina občine Domžale predpiše prispevne stopnje za otroško varstvo vsaj v enaki višini kot v letu 1971, tj. 0,45 iz OD, 0,40 iz naslova pokojnin in delež v enakem obsegu po 12. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva;
v davčni politiki naj upošteva stroške, ki jih imajo družine z otroci in vodi stimulativno politiko do družine z otroci;
da ukrepa ustrezno z davčno politiko pri izvorih socialnih pretresov družin in zelo močno obdavči vse, ki točijo alkoholne pijače pred 7. uro zjutraj ter s tem l>ovzročajo, da delavci uživajo alkohol pred nastopom dela, so slabo produktivni, imajo manjši OD itd.;
pred zasedanji zbora delegatov občin naj se po predvideni tematiki zbora delegat posvetuje tudi s samoupravnimi skupnostmi.
Družbeno politične organizacije: morajo zastaviti ves svoj vpliv, da se predlog ukrepov za izvajanje začrtanega programa približa
vsem delovnim ljudem. Skrbeti morajo, da obravnave ne bodo forumske, temveč da bodo prodrle do kolektivov, občanov.
Poleg temeljne skupnosti otroškega varstva morajo bdeti nad izvajanjem družbenega dogovora in zahtevati politično odgovornost za neodgovorno obnašanje.
Krajevne skupnosti: morajo za svoja območja programirati potrebe ob usklajevanju z delovnimi organizacijami. Posebno se morajo angažirati v smeri racionalnosti, da ne bo preveč pretiranih zahtev, ampak le-te prilagojene zmogljivostim. Ob pomoči družbeno političnih organizacij in društev na območju krajevne skupnosti zagotoviti, da ureditev okolice ob novih VVZ ne bo bremenila sklada za dnevno varstvo, pač pa da bo to prispevek v prostovoljnem delu občanov. V nadaljnem urbanističnem programiranju morajo imeti stalno v vidu tudi potrebo po zemljiščih za VVZ ali igrišča, oziroma zelene površine.
Delovne organizacije: morajo dosledno izvajati družbeni dogo-
vor za razvoj, izvajanje in financiranje otroškega varstva. Vsako neizpolnjevanje dogovora ali ne-pristopanje k dogovoru bo resno ogrozilo izvajanje programa razvoja otroškega varstva. Delovne organizacije naj posredujejo svoje zahteve po prostoru in času ter kvaliteti, iz skladov skupne porabe pa v ta namen izdvajajo sredstva, kot določa dogovor. V tem trenutku ni samo pomemben en del dogovora, kajti smo v fazi, ko je nujno zagotoviti prepotrebne kapacitete in obenem subvencionirati oskrbne stroške za otroke, katerih starši tega sami ne zmorejo.
Družbeni dogovor za razvoj, izvajanje in financiranje otroškega varstva je sestavljen v duhu zmanjševanja in postopnega odklanjanja socialnega razlikovanja. Le dosledno izvajanje tega dogovora in pristop še tistih, ki doslej še niso pristopili, bo omogočil konkretizacijo sprejetih sklepov in stališč Zveze komunistov, SZDLin sindikatov.
J. M.
občinska skupščina sprejela na svoji razširjeni seji novembra 1970. leta.
Do 31. decembra 1971 so občani vplačali 4,766.000 dinarjev samoprispevka. K temu sta Občinska skupščina iz proračunskih sredstev in Temeljna izobraževalna skupnost dodali 3 milijone novih dinarjev. Vsa ta sredstva Sklad za gradnjo osnovnošolske mreže oroča pri Ljubljanski banki — podružnici Domžale, ki je s posojili na ta sredstva in velikim razumevanjem bistveno pripomogla k tako hitri gradnji.
Predračunska vrednost vseh do-sodaj začetih ali že končanih del znaša okoli 24 milijonov N dinar-
sklenila, naj pridejo takoj za novogradnjami na vrsto adaptacije s telovadnicami, nato pa same telovadnice.
Veliko skrb bo treba posvetiti zbiranju dodatnih finančnih sredstev za opremo, podražitve in najnujnejša dodatna dela. Pri tem mimo virov v sami občini odločno zahtevamo od Republiške izobraževalne skupnosti vsaj posojilo in regresiranje obrestne mere za ban-kine kredite, saj ta skupnost doslej pri gradnji šol na našem območju še ni sodelovala.
Sklad za gradnjo šol si je ves čas prizadeval, da bi trosil sredstva čimbolj racionalno. Pridobil je zemljišča pod ugodnimi pogoji.
SAMOPRISPEVEK PETKRAT OPLEMENITEN
Skrb za mladega človeka, za njegov umski in telesni razvoj, je ena največjih nalog vsake družbe, še posebno pa socialistične, ki si nenehno prizadeva za čimbolj humane medsebojne odnose in za čim hitrejši družbeni in gospodarski napredek. Kot se stalno izpopolnjuje sodobna proizvodnja, tako se nenehno spreminja in zbolj-šuje tudi sodobni učnovzgojni proces, to pa zahteva primerne učilnice, učila ter kader z mnogo znanja in tenkim pedagoškim posluhom. Le tako so lahko naše šole hiše, v katerih najdejo otroci vir učenosti ter svoj drugi dom.
njo ureditvijo, načrti in nadzorom je veljala 760.000 N din.
Šola na Rojah, v katero bodo hodili učenci z Vira, Količevega, iz Jarš, Doba in območja Domžal severno od zvezne ceste, je že za-steklena in ogrevana. V njej zaključujejo zadnja obrtniška dela. Posebna komisija je že zbrala ponudbe za opremo šole. Biro 71 pa je pripravil načrte za zunanjo ureditev. Za nov most preko Bistrice, ki bo zagotavljal varen prehod otrok preko reke, hkrati pa povezoval njen levi in desni breg za vse občane tega območja, so že postavljeni temelji in oporniki. De-
Solarji domžalskih Sol z zanimanjem opazujejo hitro rast svoje nove šole in se že vesele jeseni, ko se bodo vanjo vselili.
Teh dejstev se v polni meri zavedajo tudi samoupravi]alci in vsi dejavniki v naši občini, kar dokazujejo številne nove šole, ki so bile zgrajene v preteklosti, v zadnjem obdobju pa načrt gradnje šol in telovadnic, ki predstavlja vrednost blizu pet milijard starih dinarjev.
Razprave med občani o uresničitvi tega načrta so tako žive, da skoraj ne mine zbor volivcev ali kak drug pomembnejši sestanek, ne da bi na njem zahtevali poročila o poteku gradenj. To zanimanje pa ni zgolj zaradi sredstev, ki jih k tej gradnji prispevajo, temveč zato, ker se zavedajo vrednosti, ki jo ima sodobno šolstvo za lepšo prihodnost mladih pokolenj.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je lani gradnja šol zelo hitro napredovala. V Blagovici, ki je v šolskem okolišu popolne osemletke Brdo, so učenci že od septembra v novih prostorih. Gradnja te šole z opremo, zuna-
Polaganja temeljnega kamna za domžalsko Solo se je udeležilo veliko število odraslih in mladine. Gradnja je šla tako hitro, da so izvajalci prehiteli tiste, ki so slovesnost organizirali. Ta je bil položen, ko je bilo poslopje zgrajeno že
skoro do vrha.
jev, torej se je vsak dinar, ki ga prispevajo občani s samoprispevkom, že petkrat oplemenitil z drugimi sredstvi.
Povsem jasno pa je, da bo gradnja šolske mreže težko napredovala s takšnim tempom kot doslej, ker nam stabilizacijski in drugi ukrepi nalagajo zmanjšanje splošne in investicijske potrošnje. Velike težave so tudi zaradi podražitev, ki so znašale lani 20 odstotkov, v celoti pa bodo znane ob prevzemu vsake šole. Za vsako investicijo, za katero morajo biti v celoti že vnaprej zagotovljena finančna sredstva, je po novih predpisih potrebno pred gradnjo položiti še 30 odstotkov predračunske vrednosti kot polog. O vsem tem je razpravljala tudi občinska skupščina in naložila Skladu za gradnjo Sol številne dolžnosti. Med drugim je sprejela sklep, da se načrt gradnje osnovnošolske mreže, ki ga je sprejela kljub podražitvam ne sme zmanjšati, podaljša naj se le rok dograditve, in to do konca 1974. leta.
Nadalje je občinska skupščina
načrti za vse šole so enaki, s čemer je tudi prihranil znatne vsote denarja, nadzor pa je oddal za štirikrat manjšo vsoto kot jo predvidevajo veljavna merila.
Temeljna izobraževalna skupnost in odgovorne prosvetnopeda-goške službe pa hkrati z gradnjo razmišljajo o kadrovski zasedbi na novih šolah.
Ob gradnji šol pa so se odprli številni problemi, med katerimi je na prvem mestu komunalna ureditev širokega okolja, ki pa ne bo namenjena samo šolam, temveč vsem, ki na tem območju žive. Zato bodo morali o komunalnih napravah razpravljati skladi, ki imajo zanje namenska finančna sredstva in jih vnesti v svoje načrte skladno s srednjeročnim načrtom razvoja občine.
Velika dolžnost, ki smo si jo naložili s tem, da rešujemo vprašanje šolskih prostorov za prihodnja desetletja pa nam narekuje vsklajeno akcijo in dosledno dogovorjeno štednjo na vseh ostalih področjih družbene potrošnje.
Jakob Cerne
la na šoli Roje so bila do 30. novembra 1971 vredna 6,700.000 N din. Pouk v njej bi lahko pričeli že spomladi, vendar je preselitev otrok smotrnejša z novim šolskim letom kot ob polletju. Hkrati pa se bodo zidovi šole lahko temeljito osušili.
Lami smo vzidali temeljni kamen za prvo novo popolno osemletko po osvoboditvi v Domžalah, kjer so nove učilnice najbolj potrebne, saj bi sicer v bližnji prihodnosti morali uvesti celo tretjo izmeno pouka. Gradnja tega objekta je napredovala presenetljivo hitro in je tudi ta šola že pod streho. Vrednost del je znašala 30. novembra 1971 5,100.000 N din.
Lani jeseni pa je izvajalec, gradbeno podjetje »Obnova« odprlo gradbišče tudi v Mengšu, kjer bo stala enaka šola kot na Rojah, le da bo zunanja arhitektura prilagojena lokaciji pod Gobavico. Tako so se pričele vse gradnje novih šol, predvidenih v načrtu, ki ga je
AKCIJA, VREDNA POSNEMANJA
Tudi v Mengšu niso pozabili na ostarele občane. Predzadnji dan v letu so jim priredili sprejem. Tiste pa, ki se zaradi bolezni sprejema niso mogli udeležiti, so aktivisti obiskali in jim zaželeli vse lepo v letu 1972.
Miselni pobudnik te prireditve je Mestni odbor Rdečega križa Mengeš. Akcija je precej obsežna in Rdeči križ sam je ne bi zmogel. Zamisel je bila posredovana Krajevni skupnosti, SZDL in drugim množičnim organizacijam in vsi so jo z navdušenjem sprejeli. SZDL in Krajevna skupnost sta celo prevzela organizacijo prireditve na kateri so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Mengeš. Menim, da je akcija vredna posnemanja. Ob zaključku starega in na pragu novega leta je bila ostarelim občanom izkazana vsaj skromna pozornost. Ob srečanju smo jih želeli
razveseliti in se z njimi pogovoriti o morebitnih težavah, jim skušali pomagati ter se jim tako vsaj malo oddolžiti za vse kar so storili za nas.
To je dolžnost in lepa humana gesta. Prav bi bilo, da bi taka skrb bila stalna in da bi pozornosti bili deležni vsi, ki jo potrebujejo.
T. L.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki ste mojega moža oziroma očeta Francita Lobodo spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nama.
Posebno se zahvaljujem celotnemu kolektivu »Napredek« Domžale in kolektivu »Elma« Črnuče.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala 1
Žalujoča žena Majda in sin Mitja.
REALIZACIJA PROGRAMA — ODVISNA OD SKUPNIH PRIZADEVANJ
Predsednika občinskega sindikalnega sveta tov. Marjana BOLHAR-JA smo zaprosili za kratko oceno dela sindikatov v preteklem letu in za kratko vsebino dela v letu 1972.
in stališča, ki pa sami po sebi nc bi predstavljali ničesar, če v tej smeri ne bi sledila konkretna akcija, tako na nivoju občine, kakor tudi znotraj osnovnih sindikalnih organizacij. Zato se mi zdi še kako pomembno to, da so bila naša programska izhodišča dejansko odraz teženj članstva in ne vodstva, tako zasnovani akcijski programi pa so nas tem bolj obvezovali za njih realizacijo. Ob tem pa bi bili veliki vizionarji, če bi pričakovali rešitev vseh teh problemov, ki se žc vrsto let kopičijo nad delavci ali delovnimi organizacijami — čez noč.
Ali morda to, kar se v praksi velikokrat pojavlja, in sicer, da si predstavljamo, na kakšni višini je naša aktivnost, če naše programe okrasimo z vrsto načelnih političnih parol, ob tem pa pozabljamo na nešteto kričečih primerov, ki zaman čakajo rešitve.
Zato je še kako pomembno, kakšni bodo naši programi, zlasti pa to, ali smo jih v stanju realizirati. S tem pa še daleč ne mislim pristati na že tradicionalno kritiko, da v sindikatih doslej nismo
V letu, ki je za nami, smo si v domžalskih sindikatih predvsem prizadevali okrepiti in vsebinsko obogatiti delovanje osnovnih sindikalnih organizacij.
Brez dvoma, da so na kongresih, posvetovanjih in sejah bili sprejeti številni pomembni sklepi
ničesar »premaknili«. Nasprotno, vrsta uspešnih akcij dokazuje veliko zavzetost Izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij in nekaterih požrtvovalnih posameznikov znotraj njih, ki so aktivno posegali na področja razvijanja, izpopolnjevanja ter uresničevanja samouprave, delitve dohodka in socialne varnosti delavcev, medsebojnih odnosov, življenjskih in delovnih pogojev, kadrovske politike in izobraževanja.
Kako pa bomo naravnali sindikat v letu 1972?
flaši načrti za v prihodnje so le na videz manj ambiciozni, zavedajoč se, da bomo bremenu, ki si ga bomo naložili, tudi kos. Gre predvsem za akcije, ki niso »nove«, vendar je nujno, da jih v sindikatih postavimo na prioritetno listo našega dela. Tu mislim predvsem na stanovanjska vprašanja naših delavcev, oziroma stanovanjski primanjkljaj, ki je postal eden izmed najtežjih socialnih problemov, saj vemo, da je danes skoraj brezizhoden položaj delavca, ki si mora iskati ustrezno stanovanje zase in za svojo nastajajočo družino.
Drugo, kar mislim je, da se moramo v sindikatih jasno in odločno zavzeti za realizacijo že sprejetega stališča do spodnje meje mesečnih osebnih dohodkov delavcev.
Postaviti zahtevo in se vključiti pri izdelavah razvojnih programov delovnih organizacij, pa ne zato, da bi se šli v sindikatih super strokovnjake, marveč postavljamo to v ospredje zaradi socialne varnosti naših delavcev. Marsikdo bo celo dejal zakaj se razburjam, saj je vendar vse v redu, takih uspehov kot so bili v preteklem letu, naše gospodarstvo ne pomni. Vse lepo in prav, ne zanikam tega, pa vendarle, vsaj po mojem mnenju za vsem tem »bleščečim« manjka še marsičesa. Najprej mislim na skrb za življenjske probleme posameznih delavcev, toplo razumevanje in spodbudno besedo, tudi za materialno pomoč v trenutkih tesnobe, nekakšne razočaranosti in občutkov nepotrebnosti.
Tudi področje nadaljnjega razvoja samoupravljanja, kadrovske politike in izobraževanja, urejanje položaja delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih in seveda to, da tudi nje vključimo v sindikalno organizacijo — so primarne naše naloge v tem obdobju. Želimo si čimveč sodelovanja z ostalimi subjektivnimi faktorji v občini, kajti le na ta način bo podana največja možnost realizacije naših skupnih zastavljenih programskih izhodišč.
M. B.
NAPREDOVANJA IN ODLIKOVANJA OB »DNEVU J L A«
Od začetka oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve prvih rednih enot naših oboroženih sil mineva letos 30 let in zato je ta pomembni jubilej, kot je znano, bil še posebno obeležen z najrazličnejšo dejavnostjo in svečanostmi tako v oboroženih silah, kot tudi v družbeno političnih skupnostih, družbeno-politič-nih organizacijah in šolah.
Ob tem jubileju so mnogi naši občani — rezervni vojaški starešine, ki so se odlikovali in izkazali pri organiziranju, obdelavi in izvajanju načel o splošnem ljudskem odporu, dosegali zapažene uspehe v strokovnem vojaškem izpopolnjevanju in na obujanju svetlih tradicii nT-Mno "-""bodilne borbe med šolsko mladino — prejeli splošna priznanja.
1. Z ukazom predsednika republike SFRJ so odlikovani:
— Z »Redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči« — rezervni kapetan I. razreda GREGORČIČ M. MIRKO.
— Z »Medaljo za vojaške zasluge« — rez. poročnik ZUPAN J. IVAN in rez. vodnik IVAČIČ F. VLADIMIR.
2. Z odredbo zveznega sekretarja za narodno obrambo so napredovanj v višji čin:
— v čin rezervnega majorja AVBELJ A. Franc, roj. 1914 KLEMENC A. Albin, roj. 1917 KRIŠTOF A. Bojan, roj. 1921 POGAČNIK F. Jože, roj. 1916
— v čin rez. kapetana I. razr. HABJAN F. Franc, roj. 1923 NOVAK J. Vcnčeslav, roj. 1928 ŠUŠTAR A. Alojz, roj. 1931 KREVS A. Jože, roj. 1926
— v čin rez. kapetana ČERNE M. Jakob, roj. 1934 GABRIČ J. Anton, roj. 1940 KLEMENČIČ A. Alojz, roj. 1932 LOGAR M. Marjan, roj. 1938 LEBAR J. Franc, roj. 1923 RIHTF.R Fr. Franc, roj. 1930 ROGINA J. Alojz, roj. 1931
STIPLOVŠEK dr. Miroslav,
roj. 1935 ŠUBELJ I. Ivan, roj. 1931 U KM AR I. Janko, roj. 1929 ZAJC A. Maks, roj. 1931
— v čin rez. poročnika
AVBELJ Fr. Ivan, roj. 1942 BALOH J. Marjan, roj. 1945 BERAVS M. Ivan, roj. 1949 CERAR J. dr. Peter, roj. 1933 DJURIĆ B. dr. Radomir, roj. 1938 DOLGAN A. Dušan, roj. 1947 GROŠELJ I. dr. Ivan, roj. 1937 HAUPTMAN V. Ivan, roj. 1943 JAMNIK J. Janez, roj. 1931 J U VAN T. Anton, roj. 1931 KOČAR V. Anton, roj. 1933 \ KORBUN V. Vcnčeslav, roj. 1937 KUZMIČ P. Igor, roj. 1946 LOBODA I. Avgust, roj. 1930 MLAKAR V. Jože, roj. 1942 MOČNIK A. Anton, roj. 1937 MULEJ J. Franc, roj. 1932 NOVAK J. dr. Marjan, roj. 1931 ORAŽEM Fr. Štefan, roj. 1932 OSOLNIK Fr. Valentin, roj. 1945 PESTOTNIK P. Branimir, roj. 1939 PINTAR D. dr. Gregor, roj. 1939 PIPP A. dr. Marko, roj. 1933 PLEŠKO I. Janez, roj. 1938 RAK A. Marjan, roj. 1941 REBOLJ A. Valentin, roj. 1942 REPANŠEK I. Janez, roj. 1944 RZENIČNIK J. Janez, roj. 1948 SITAR I. Ivan, roj. 1940 SITAR J. Jožef, roj. 1932 SKOK A. Janez, roj. 1929 STRUŽNIK I. Ignacij, roj. 1932 SVOLJŠAK I. Matija, roj. 1928 ŠKRLEP P. Janez, roj. 1942 ŠTIFTAR A. Anton, roj. 1943 ŠTIFTAR M. Leon, roj. 1929 TANASKOVIĆ N. Zivko, roj. 1940 TAVČAR I. Ivan, roj. 1945 VARŠEK L. Miroslav, roj. 1929 VENTURINI A. Borut, roj. 1939 ZAJC Fr. Branko, roj. 1944 ZAVAŠNIK I. Janez, roj. 1942 ZULE P. Peter, roj. 1940 ZUPANEK A. Adolf, roj. 1939 ZELEZNIK A. Anton, roj. 1939
3. — Z odločbo poveljnika vojaškega okrožja Ljubljana so napredovali :
— v čin rez. vojaškega uslužbenca VIII. razreda
JERMAN C. Franc, roj. 1927
— v čin rez. vodnika I. razreda
BANKO A. Janez, roj. 1935 BEDEN I. Ciril, roj. 1927 BENDA Fr. Alojz, roj. 1930 BEVK Fr. Franc, roj. 1936 BLEJC A. Franc, roj. 1930 BOLTA J. Anton, roj. 1926 BORC V. Zdravko, roj. 1930 BRANK J. Stanislav, roj. 1922 BREZNIK V. Viktor, roj. 1929 BURJA J. Franc, roj. 1940 CERAR Fr. Alojz, roj. 1935 CERAR M. Drago, roj. 1929 CERAR Fr. Franc. 1936 CERAR Fr. Janez, roj. 1939 ČERNIVEC R. Alojz, roj. 1937 DIMC A. Janez, roj. 1930 DOLINŠEK Š. Jože, roj. 1928 DRMELJ J. Jože, roj. 1937 ERMINIO Fr. Štefan, roj. 1927 FURER J. Anton, roj. 1933 GABRIČ Fr. Franc, roj. 1939 GOLOB Fr. Janez, roj. 1939 GRILJ M. Marjan, roj. 1935 GRILJ M. Rajko, roj. 1937 GOROPEČNIK F. Drago, roj. 1929 GABERŠEK Fr. Ivan, roj. 1927 GUBANC Fr. Valentin, roj. 1932 HABJAN J. Jakob, roj. 1928 HRIBAR Fr. Anton, roj. 1945 HRIBAR I. Franc, roj. 1941 HRIBAR J. Viktor, roj. 1934 ILIČ 2. Milija, roj. 1930 JENIČ J. Viktor, roj. 1928 JESENŠEK C. Bogomir, roj. 1937 JERMAN S. Peter, roj. 1940 JUHANT J. Milan, roj. 1939 KAPLJA J. Herman, roj. 1935 KERŽAN P. Niko, roj. 1939 KOKALJ V. Viktor, roj. 1927 KOPINA J. Ciril, roj. 1928 KOROŠEC J. Vcnčeslav, roj. 1932 KRPIC K. Viljem, roj. 1937 KRALJ Fr. Franci, roj. 1944 LAVRIČ Fr. Franc, roj. 1932 LAZAR J. Anton, roj. 1932 LETNAR A. Milan, roj. 1928 LOBODA A. Miroslav, roj. 1937 LOZAR P. Lovro, roj. 1925 LORBEK R. Rihard, roj. 1933 MARINŠEK Fr. Anton, roj. 1929
MEŽNAR J. Niko, roj. 1927 MODLIČ Dj. HinkO, roj. 1938 MOŠKON St. Franc, roj. 1945 MLAKAR I. Stanislav, roj. 1935 MRDJENOVIČ L. Drago, roj. 1929 NEPUŽLAN M. Franc, roj. 1941 NOVAK Fr. Franc, roj. 1928 OREHEK Fr. Franc, roj. 1940 OREHEK J. Ivan, roj. 1926 OREHEK V. Viktor, roj. 1940 OSOLIN K. Janez, roj. 1936 OSOLNIK L. Vinko, roj. 1938 PERGOVNIK A. Ladislav, roj. 1940 PESTOTNIK J. Jože, roj. 1929 PETERKA A. Anton, roj. 1929 POGAČNIK A. Anton, roj. 1925 POGAČAR I. Marjan, roj. 1933 PETEK Fr. Slavko, roj. 1926 PETERKA I. Franc, roj. 1940 PJRNAT L. Mihael, roj. 1931 PIRNAT J. Ciril, roj. 1929 PIPAN Fr. Franc, roj. 1931 REBERNAK M. Miha, roj. 1931 ROBAVS J. Jože, roj. 1929 ROJS F. Vinko, roj. 1940 RUDOLF R. Rafael, roj. 1944 SEVER M. Matija, roj. 1929 SMOLNIKAR J. Jakob, roj. 1933 SNOJ I. Janez, roj. 1943 SRŠEN M. Ivan, roj. 1924 STRAŽAR J. Franc, roj. 1930 STRAŽAR J. Anton, roj. 1926 ŠARC A. Anton, roj. 1929 ŠARC A. Stanislav, roj. 1933 ŠKOFIC J. Janez, roj. 1942 ŠKOFIC J. Janez, roj. 1942 ŠTIFTAR J. Miha, roj. 1932 TIČ L. Štefan, roj. 1923 TRIFUNOVIČ Dj. Dušan, roj. 1936 ULČAR P. Jožef, roj. 1933 ULEŠ M. Anton, roj. 1930 URBANČIČ Fr. Franc, roj. 1940 URBANIJA Fr. Vladimir, roj. 1925 VAJDA A. Alojz, roj. 1930 VAVPETIČ Fr. Vid, roj. 1934 VAVPETIČ Fr. Andrej, roj. 1938 VESEL J. Franc, roj. 1932 VIDMAR M. Matija, roj. 1933 VOLMAYER K. Edvard, roj. 1937 ZABRET Fr. Vlado, roj. 1929 ZALO KAR A. Andrej, roj. 1936 ZUPAN A. Anton, roj. 1940 ŽANKAR A. Franc, roj. 1929
4. Izročena so pismena priznanja Občinskega odbora ZRVS Domžale za dolgoletno delo v vodstvih ZRVS in aktivno delovanje na obujanju tradicij NOB med šolsko mladino:
HAFNER Rajko AVBELJ Franc-Lojko AVBELJ Marija Nadja AVBELJ Alfonz-Savo CERAR Karela Maks BERAVS Mihaela Ivan ČERNE Matije Jakob DELETlC Milo Dimitrije GAŠPIR Janeza Jože HRIBAR Antona Marko IVKOVIČ Marija-Cveta JERMAN Mirko KOLlC Blaža Ivan LEBAR Janeza Franc LENČEK Boris-Igor LIKAR Pavla Milan MAJCEN Vinka Marjan MULEJ Josipa Franc NOVAK Franca Franc NOVAK Janeza Vcnčeslav PECELJ Franca Vinko PIRŠ Jože-Luka PIŠKUR Franca Franc PODBEVŠEK Franca Franc SESEK Mihaela Franc ŠTIFTAR Mihe Leon TESTEN Franca Stane ZAJC Alojza Maks
5. Za vsestransko prizadevanje in dosežene uspehe v izvajanju
Ob 25-letnici telesne kulture v Sloveniji je Občinska zveza za telesno kulturo Domžale pripravila skromno svečanost za najbolj prizadevne delavce partizanskih društev v občini.
Na tej slovesnosti je predsednik Partizana Slovenije tov. Nov-ljan Julij podelil spominske plakete za dolgoletno delo na razvoju telesne kulture naslednjim tovarišem :
vzgoje, vodenju in osposobljeva-nju občinskih partizanskih enot je izrečena pismena pohvala nadrejenega štaba naslednjim njegovim pripadnikom:
CAJHEN Marjan, rez. podpolkovnik
GABROVŠEK Franc, rez. kapetan MAROLT Stanislav, rez. poročnik MIHELIČ Anton, rez. podpolkovnik
OTRIN Janez, rez. poročnik TURŠIČ Anton, rez. kapetan
6. — Za dosežene rezultate pri organizaciji in izvedbi pouka, strokovni usposobljenosti in uspešno sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami na območju krajevnih skupnosti v 1971. letu so
POHVALJENI :
— vsi pripadniki vojaki, pod-oficirji in oficirji 3. čete 1. bataljona;
— vsi pripadniki vojaki, pod-oficirji in oficirji 3. čete 2. bataljona iz sestava občinskih partizanskih enot.
Vsem odlikovanim, napredova-nim, pohvaljenim iskreno čestitamo, obenem pa želimo, naj bi v bodočem delu v praktičnem izvajanju načel o splošnem ljudskem odporu imeli še več delovnih uspehov.
Občinski odbor ZRVS
za 20 in več letno delo — Berlot Srečko (Moravče) Flerin Milan (Domžale) Košir Ela (Domžale) Zulc Pavlin (Domžale) za 10 in več letno delo — Gerbec Lenčka (Jarše) Kosec ing. Miha (Mengeš) Korenčan Lovro (Mengeš) Zibert Albin (Jarše) V imenu slavljencev se je zahvalil najstarejši funkcionar tov.
Tovariš JEŠELNIK
1. Vprašanje:
Ali nam lahko opišete nekatere najpomembnejše naloge, ki spadajo v pristojnost PM?
Naloge PM so področno določene z zakonskimi predpisi. Skoraj v celoti pa jih zajema Pravilnik o opravljanju zadev službe javne varnosti. Nalog je veliko in jih na tem mestu ne bi našteval. Tudi bi jih težko opredelil, katere so najpomembnejše. Katere bi postavil v ospredje, je odvisno kako in koliko so posamezne problematične. K sreči se z najhujšimi problemi, to je takimi, ki pretresajo celotno našo javnost, srečujemo nekoliko
Srečko Berlot ter obljubil, da bodo vsi še naprej aktivno sodelovali in pomagali pri delu z mladino.
Prav tako je v imenu SOb Domžale čestital zaslužnim športnim delavcem podpredsednik Skupščine tov. Jakob Čeme.
redkeje. Z nekoliko blažjimi oblikami pa se srečujemo nenehno in masovno. Zato bi dal te tudi na prvo mesto. To so naloge s področja varstva ljudi in premoženja, pri čemer imam v mislih tudi celotno prometno problematiko; nadalje preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru. To zadnje vprašanje je po mojem mnenju še zlasti pomembno za domžalsko občino, kjer je teh oblik kršitev zelo veliko.
2. Vprašanje:
Ob sprejetju te odgovorne funkcije ste si gotovo postavili svoj program dela, tako o nalogah, ki so stalne in o občasnih in enkratnih nalogah. Ali lahko o tem seznanite tudi naše bralce?
Težko bi rekel, da bi si lahko zastavil svoj program dela. Kot sem že omenil, je naš program dela določen s pozitivno zakonodajo. Vprašanje pa so načini in metode, s katerimi bi svoje naloge uspešno izvrševali. Nimam namena vpeljati kakih novih oblik dela, ampak graditi in izpopolnjevati sistem, ki je že vpeljan.
Zame je npr. pomembno vprašanje kadrovske politike. Le s strokovno usposobljenimi in discipliniranimi delavci bomo lahko uspešni pri delu.
Kar se tiče onih drugih, t. j. občasnih nalog, je spet odvisno, za kakšne naloge gre in kako so pred nas postavljene. Vedno in povsod pa se moramo zavedati, da smo v službi delovnega človeka, da moramo spoštovati njegovo osebnost in ščititi njegov interes.
3. Vprašanje:
S katerimi organi in organizacijami v občini želite imeti čimbolj tesne stike in v katerih nalogah rabite tudi podporo političnih organizacij?
(Nadaljevanje na 13. strani)
INTERVJU Z DOSEDANJIM IN NOVIM KOMANDIRJEM POSTAJE MILICE DOMŽALE
Tovariš KREVS:
PRED POMEMBNIMI NALOGAMI
Občinska zveza Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale je med 52. občinskimi zvezami zasedla 6. mesto.
S samostojnostjo Zveze rezervnih vojaških starešin so podane nove možnosti za njeno ustvarjalno delo v družbi, kjer si kot relativno mlada organizacija išče enakopravno mesto. Postala je neločljivi del tistih družbenih sil, ki skrbe za krepitev družbene moči države, neoviran samoupravni socialistični razvoj in vse pridobitve naše socialistične revolucije. Pri tem je posebno pomembna vloga, ki jo ima pri krepitvi obrambne moči, ki temelji na konceptu splošnega ljudskega odpora.
S svojimi komisijami, med katerimi si je po svojem drižbenem pomenu pridobila posebno mesto komisija za obrambno vzgojo prebivalstva, je ZRVS poiskala nove načine vzgoje prebivalstva v pa-triotičnem duhu za splošni ljudski odpor.
Komisija za obrambno vzgojo je ugotovila, da bo morala v prihodnje posvetiti še več prizadevanj vzgoji mladine in obogatiti delo z njo z novimi oblikami. Popestrili bodo delo z mladino po šolah in v specializiranih organizacijah : taborniški, planinski, strelski, radioamaterski, telesnovzgojni, v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organih. Usposabljanje mladih ostaja slejkoprej ena izmed temeljnih nalog: kompleksna
in težka. Za uresničenje te naloge se bodo morali angažirati vsi družbeni dejavniki; tako družbeno-po-litični kot tudi specializirane organizacije. Gre torej za obsežne in pomembne naloge na področju obrambne vzgoje. Poleg vseh omenjenih nalog bo pa potrebno pospešiti tudi aktivnost rezervnih starešin na delovnih mestih, v krajevnih skupnostih in drugod. Ob teh nalogah, ki jih bo ZRVS uresničila v prihodnosti, skrbi tudi za popularizacijo in seznanjanje s tradicijami NOB. Svoje delo je usmerila navzven, da jo je čutiti vse bolj v družbenem in političnem življenju občine.
Ob 30. letnici JLA je bila izvršena klasifikacija 52 občinskih zvez rezervnih vojaških starešin Slovenije. Občinska zveza Domžale je med 52. občinskimi zvezami zasedla za svoje široko in kvalitetno delo odlično šesto mesto. Njena dejavnost je bila raznotera, saj je poleg slovesne akademije organizirala vrsto predavanj po šolah, filmskih projekcij, organizirala več strelskih tekmovanj itd.
Z odkrivanjem novih področij delovanja se bo njena dejavnost še razširila. Z novimi oblikami obrambne vzgoje prebivalstva bo še bolj utrdila svoj ugled in v konceptu splošnega ljudskega odpora upravičila nujnost svojega obstoja. Delo in rezultati, ki jih je že dosegla, pa jo med družbenimi organizacijami postavljajo na ugledno mesto.
mbn.
1. Vprašanje:
Komandir postaje ste bili v obdobju, ko je v vseh organih državne uprave vladalo mišljenje, da obstoječi sestav kadrov in metode dela ne ustrezajo sedanji stopnji razvoja družbenih odnosov, zato so občani kot potrošniki uslug državne uprave le-to večkrat kritizirali. S kakšnimi ukrepi ste poskušali zagotoviti ustrezne spremembe in uresničevati ustrezno organizacijo PM za ažurno in kvalitetno izvršitev nalog, ki so bile pred vas in vaš kolektiv postavljene?
Priznati moram, da ob sprejemu delovnega mesta komandirja milice nisem pričakoval toliko težav. Pestila sta nas predvsem ne-
primeren odnos nekaterih delavcev milice do službenih dolžnosti in nizka strokovna usposobljenost kadra. Izvedli smo nekaj kadrovskih sprememb, odprli vrata primerno usposobljenim in omogočili strokovno izpopolnjevanje delavcem milice. Pri tem sta pomagala Uprava javne varnosti iz Ljubljane in Skupščina občine Domžale.
2. Vprašanje:
V zvezi s splošno kritiko nad slabim materialnim položajem in opremo državne uprave, zlasti milice nam povejte, kako in kakšen je položaj ob vašem odhodu na domžalski postaji milice in kako ste doseženi nivo opremljenosti uspeli izvesti?
Predvsem s pomočjo Skupščine občine Domžale smo postajo dokaj dobro tehnično opremili. Postaja potrebuje nove delovne prostore, tehnične izboljšave, še sodobnejše delovne metode in utrjevanje notranje organizacije. Delavcem milice pa je potrebno zagotoviti še boljši življenjski standard z dodeljevanjem stanovanj in občinskega terenskega dodatka.
3. Vprašanje:
Kot dolgoletni delavec v upravi državne in javne varnosti in političnih organizacij ste si ustvarili svoje mnenje o odnosu občanov do teh služb. Kaj bi ob tem trenutku priporočili občanom, da bi se medsebojni odnos in razumevanje pomena te službe še popravil in po potrebi spremenil?
Občanom priporočam več spoštovanja osebne integritete, medsebojnega razumevanja in pomoči, strpnosti in več samozaščite.
ZASLUŽNIM — PRIZNANJA
ODLOK
o spremembi odloka o družbeni materialni pomoči
1. člen
V 9. členu odloka o družbeni materialni pomoči (Ur. vestnik 6/68) se zneska v 1. in 4. odstavku od 180 dinarjev povečata na 300 dinarjev.
2. člen
V 4. odst. 11. člena se znesek 300 dinarjev poveča na 500 dinarjev.
3. člen
V 13. členu se 2. odstavek glasi: Rejnina znaša od 400—500 dinarjev, odvisno od starosti otroka in drugih okoliščin. Za duševno ali telesno prizadete znaša rejnina do 600 dinarjev. Svet za socialno varstvo in zdravstvo določi kriterije za določitev višine rejnine.
4. člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v uradnem vestniku občine Domžale.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Številka: 554-1/72 Datum: 21. 12. 1971
Predsednik Skupščine občine Domžale Albin Klemene, 1. r.
ZADNJA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V LETU 1971
Zadnja seja občinske skupščine v letu 1971 je bila 21. decembra. Udeležba odbornikov je bila dobra, navzoč je bil tudi novoizvoljeni poslanec Republiškega zbora Mirko JERMAN in poslanec social-no-zdravstvenega zbora dr. Miran CELESTINA, medtem ko so drugi republiški poslanci svoj izostanek opravičili.
Pred pričetkom rednega dela skupščine so odborniki počastili spomin pokojnega dr. Marijana DERMASTIA, prvoborca in prvega komandanta Kamniškega bataljona. Predsednik občinske skupščine je opisal njegovo življenjsko pot in delo.
Pri prvi točki dnevnega reda so odborniki pregledali izvleček sklepov prejšnje seje in poročilo o njihovem izvrševanju. Med poročili je bilo tudi poročilo tričlanske komisije, ki je pregledala zapisniške ugotovitve o izidu glasovanja na seji skupščine 7. 9. 1971 o stališčih predsedstva skupščine glede akcije 25-poslancev oziroma poslanca Ce-neta MATIČIČA. Ugotovitve komisije so potrdile pravilnost ugotavljanja izida glasovanja na omenjeni seji skupščine. Zato so člani komisije kot tudi vsi odborniki izjave odbornika Franca STOŠICKI-JA v zvezi s tem, negativno in kritično ocenili. Vsekakor naj bi bil to nauk za vse odbornike, da na zborih volivcev in tudi sicer dajejo izjave le o dejstvih, ne pa, da z nepreverjenimi izjavami vzbujajo nezaupanje do skupščine kot celote in njenega predsedstva.
Pri isti točki so odborniki ponovno želeli slišati poročilo na že pred časom sprejete sklepe skupščine glede obračunov bivšega stanovanjskega podjetja o posameznih doslej opravljenih natečajih, o primopredaji poslov med bivšim ter novim direktorjem omenjenega podjetja, oziroma odslej BIRO 71.
Jože ZEVNIK je ugotovil, da je bila primopredaja izvršena; prepis izvlečka zapisnika o primopredaji so prejeli tudi odborniki, medtem ko je bila dokumentacija v zvezi s tem predložena v enem izvodu pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine. Ker torej odborniki iz gradiva, ki jim je bilo predloženo niso našli odgovora na svoja vprašanja oziroma sprejete sklepe, so v obsežni razpravi spet razčiščevali posamezna vprašanja in probleme. Kljub temu stvari niso bile dokončno razčiščene in bo razprava o njih ponovno tekla na eni prvih naslednjih sej občinske skupščine v letu 1972, ko bo na dnevnem redu poslovno poročilo BIRO 1971 oziroma bivšega stanovanjskega podjetja.
Odbornik Slavko MATIČIČ je med drugim želel vedeti, ali ima podjetje oziroma sklad za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč v evidenci nadaljnjo komulativno urejanje posameznih področij, kjer so bila gradbena zemljišča oddana z natečajem in v ceni zanje vkalkuli-rana in plačana določena komunalna ureditev, ki pa so jo kasneje investitorji v glavnem sami izvršili. Njegova ugotovitev velja za montažno naselje ob Rojski cesti kot
tudi za druga območja v Domžalah, na Viru, v Mengšu in drugod. Jože ZEVNIK je v zvezi s tem povedal, da so v primopredajni dokumentaciji jasno evidentirane tudi te obveznosti podjetja, vendar se bo moralo podjetje za sredstva za izpolnitev teh obveznosti dogovarjati s skladom za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč. Sredstva za komunalno urejanje so se namreč odvajala in izbirala na omenjenem skladu. Na istem skladu se zbirajo tudi doplačila za odškodnino za zemljišča. Poročilo o izterjavi doplačil bo podano pri poslovnem poročilu podjetja. Po pojasnilu Franceta HABJANA, predsednika sklada za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč, ta odškodnina še ni zadovoljivo realizirana. Od dotoka denarja v sklad pa je odvisno izvrševanje katerekoli obveznosti sklada. Jože ZEVNIK je nato odgovoril na vprašanje načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, kako je z odškodnino za zemljo za montažno naselje; bila je namreč upoštevana v znesku 500 SD za pripravo zemljišča, in sicer je bilo 200 din določeno za odškodnino za zemljišče, ki je bila bivšim lastnikom tudi plačana. Dipl. inž. arh. Rado POPOVIČ, direktor podjetja BIRO 1971 je prepričan, da bodo vse nejasnosti in nesporazumi odpadli, ko bodo prejeli odborniki poslovno poročilo podjetja. Lahko pa si vsak odbornik še pred tem ogleda pri podjetju celotno dokumentacijo in dobi odgovor na pbsamezno vprašanje. Odbornik Andrej PANGERŠ1Č se ni strinjal z ugotovitvijo v primopredajnem zapisniku, da bi namreč KS Vir prispevala preko osem milijonov SD za napeljavo vodovoda na novem zazidalnem območju na Viru. Svet omenjene krajevne skupnosti je namreč odklonil kakršnokoli denarno obveznost v zvezi s tem in zahteval, da se napeljava vodovoda uredi v breme komunalnega prispevka, ki pa ni bil določen v taki višini, da bi z njim lahko v celoti pokrili stroške napeljave. Odbornik Jože KNEP še vedno vztraja in zahteva odgovor oziroma obračun za območje Sever-I v Domžalah in pojasnilo, kako je z razliko med izklicno do dejansko plačano ceno za zemljišča na tem območju, ker bi morala biti razlika porabljena za ureditev tega območja. Sicer pa predlaga, naj se za razjasnitev vse te problematike skliče sestanek z investitorji na območju Scver-1 in naj se jim zadeva pojasni, ker si jo bodo sicer še naprej po svoje razlagali. Odbornik Franc JERETINA ima pomi slekc za plačilo komunalnega prispevka, saj je po licitaciji dobil komunalno neurejeno zemljišče, oziroma so za najnujnejšo ureditev poskrbeli graditelji sami. Direktor BIRO 1971 je razložil tri različne pojme, to je cena zemljišča, priprava zemljišča in komunalna ureditev ter seznanil odbornike s trenutnimi obsežnimi nalogami BIRO 1971. Ko bo namreč napravljena celotna inventarizacija stanja tega podjetja na območju občine bo imelo podjetje celoten pregled o
oddanih zemljiščih in plačilih zanje, kakor tudi nad parcelami, ki so še proste. Treba bo tudi razčistiti odnose med podjetjem in ustreznim skladom občine. Slavko MATIČIČ je želel ponovno le opozoriti na to, da se obveznosti, na katere je opozoril, ugotove tudi v primopredajnem zapisniku in te sporoče pristojnemu skladu, da bo zanje vedel in jih tudi izvršil. France HABJAN, predsednik UO sklada za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč je prepričan, da ne bo problema glede obveznosti tega sklada do montažnega naselja glede delne komunalne ureditve, ker je bila že v razpisu za to postavljena cena. Nadalje spomni na problematiko in pogoje za razparcelacijo na območju zazidalnega območja Sevcr-I v Domžalah, kjer gre za nacionalizirana in nenacionalizirana zemljišča in v zvezi s tem na probleme za nadaljnje urejanje tega območja. Odbornik Janez CERAR je menil, da se je treba v bodoče dosledno držati že sprejetega sklepa skupščine, da se oddajajo le komunalno urejena zemljišča. Tudi predsednik občinske skupščine je opozoril na ta sklep skupščine, ker bodo na ta način odpadli problemi, ki so ponovno v razpravi na tej seji skupščine. Dejansko pa je tako, da za 12 ali 13 starih tisočakov za zemljišče in komunalno ureditev teh zadev ni bilo mogoče zadovoljivo urejati, saj v ceni ni bilo vkalkuli-ranih niti osnovnih stvari. Domeniti se bo treba tudi, iz katerih virov financirati izdelovanje urbanistične dokumentacije in podobne zadeve. Ze vseskozi od sklepa
skupščine, da se oddajajo samo komunalno urejena zemljišča, pa se dela na tem tako po kadrovskem kot organizacijskem in drugih vprašanjih. Interesentov za gradnjo je dejansko veliko, tako tukajšnjih občanov kot tudi iz Ljubljane in drugih krajev. Vendar pa je treba vztrajati pri sklepu glede oddaje komunalno urejenih zemljišč in na podlagi tega ugotovljenih cenah. Odbornik Franc MUŠIČ je opozoril na težave, s katerimi se srečuje svet za urbanizem predvsem glede financiranja urbanistične dokumentacije, ki jo brez predhodnega plačila ni mogoče naročiti. Gradbeni interesenti, ki so zemljo kupili, bi pravtako radi vedeli za višino komunalnega prispevka, vendar zanj zaenkrat še ni mogoče ugotoviti realnih številk.
Predsednik občinske skupščine je v svoji ponovni razpravi opozoril na prepoved gradenj brez dovoljenja in apeliral na odbornike, da opozarjajo na to vse, ki imajo namen graditi na črno. Posebno na območju Črnega grabna in drugih območjih, ki so rezervirani za hitro cesto ter v industrijskih rezervatih je vsaka gradnja brez dovoljenja še bolj tvegana, sicer pa bo pristojna inšpekcija v vsakem primeru črne gradnje dosledno ukrepala. Pravtako bo poostrena kontrola nad gradnjo vikendov, ki so vedno številnejši in katerih lastniki bodo kmalu terjali določeno komu nalno ureditev, za katero pa ni no-noben lastnik vikenda še ničesar prispeval.
Skupščina je nato za vseh naslednjih 13 točk dnevnega reda porabila skoraj prav toliko časa, kot za prvo točko. Odborniki so namreč nato brez razprave sprejeli
Žirija za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju »Priznanj OF« in delu žirije
RAZPIS,
s katerim poziva vse družbeno-politične, samoupravne, društvene faktorje in posameznike k dajanju predlogov.
Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam po naslednjih kriterijih:
1. organizatorjem OF in družbeno-političnim delavcem za medvojno in povojno delovanje v družbeno političnih organizacijah ;
2. družbeno-političnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena;
3. organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje.
Predlog za podelitev občinskega »Priznanja OF« lahko podajo občinska in krajevna organizacija SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, posamezniki itd.
Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 15. marca 1972. Kasneje prispelih predlogov žirija ne bo upoštevala in ne obravnavala.
Predloge je treba podati žiriji za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska c. št. 70 1/5 na predpisanem obrazcu, katerega dobite na istem naslovu.
Žirija za podeljevanje občinskih priznanj OF
predpise s področja urbanizma in gradbeništva. Obrazložil jih je vodja odseka za gradbene in komunalne zadeve dipl. inž. Janez KOVAČ, odlok o določitvi gradbene cene za stanovanjsko površino in stroške komunalne ureditve pa načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve dipl. inž. Ivan BRE-GAR. Predloge odlokov in pismeno obrazložitev so prejeli odborniki obenem z vabilom za sejo. Brez spremembe so objavljeni tudi v Uradnem vestniku občine. Pravta-ko tudi odlok o spremembi odloka o družbeni materialni pomoči, ki ga je pojasnila predsednica sveta za zdravstvo in socialno varstvo Tilka LEB. S sprejeto spremembo odloka se bo povišal denarni znesek za najvišjo socialno podporo, in sicer od dosedanjih 180.— na 300— din; enkratna denarna pomoč bo mogla odslej znašati največ 500.— din. Povišajo se tudi rejnine, in sicer bodo znašale odslej 400 — do 500,— din na mesec, glede na starost otroka in druge okoliščine. Za duševno in telesno prizadete otroke znaša lahko rejnina odslej do 600.— din, medtem ko je bila doslej lahko največ 500 din. To povišanje naj bi veljalo v letu 1972 in bo treba zato tudi V proračunu za to leto zagotoviti ustrezno višja denarna sredstva. Po ugotovitvi predsednika občinske skupščine sicer instrumenti za proračun za leto 1972 še niso znani, vendar pa bo treba predlagana povišanja upoštevati, pa tudi proračunska rezerva bo morala biti znatno višja kot letošnja.
Za naslednjo točko dnevnega reda je bilo pripravljeno poročilo upravnega odbora sklada za štipendije in posojila s podatki o dosedanjih štipendistih in posojilojemalcih. Namesto opravičeno odsotnega predsednika UO sklada Franca GERBCA je uvod v razpravo podal predsednik sveta za izobraževanje in prosveto Maks ZAJC. Med drugim je ugotovil, da se je s pomočjo navedenega sklada pričel tudi odločen boj proti socialni diferenciaciji, saj je bilo v letu 1971 možno zagotoviti sredstva za nadaljnji študij nanovo še 41 dijakom in študentom, tako da prejema iz sklada za štipendije in posojila trenutno 95 dijakov in študentov denarno pomoč, medtem ko jih 62 štipendirajo delovne organizacije. V nadaljevanju je ugotovil, da družbenega dogovora, v katerega je šel sklad, še niso podpisale vse delovne organizacije, čeprav nekaterim sredstva za štipendiranje ostajajo, po drugi strani pa dobivajo kadre, ki jih štipendira občinski sklad; zato je v zvezi s tem UO sklada že zavzel določena stališča.
Tudi podpredsednik občinske skupščine Jakob CERNE je poudaril veliko skrb tukajšnje občine za šolanje mladih kadrov, saj je občina Domžale v tem pogledu na vrhu slovenske lestvice. Seveda pa je občina na drugi strani tudi zainteresirana, da ti novi kadri svoje znanje, ki so ga pridobili s študijem, tudi razdajajo na območju tukajšnje občine, ki ji je potreben vedno večji intelektualni potencial. Odbornik Slavko MATlClC je posebno zadovoljen, da se veča število štipendistov s kmečkega področja. To število bo treba še povečevati, saj bi na ta način še več prispevali k odpravljanju socialne diferenciacije. Tudi predsednik občinske skupščine je ugotovil, da je bil na tem področju storjen velik korak naprej in ubrana najboljša pot, da pridejo delovne organizacije do ustreznega kadra.
Nato je bil na dnevnem redu, in bil soglasno sprejet, tudi odlok o dopolnitvi odloka o ustanovitvi
cestnega sklada v skladu z določbami zakona o delitvi sredstev za ceste na območju SR Slovenije.
Pravtako so odborniki soglasno brez razprave potrdili statut medobčinskega sklada za izgradnjo čistilnih naprav in kolektorja Kamnik—Domžale in pri 10. točki dnevnega reda sklenili, da se viški sredstev za kritje razlik v stanarini za leta 1966, 1967, 1968, 1969 in 1970 uporabijo za financiranje skupnih potreb na področju stanovanjske izgradnje v občini.
Nadaljnje razprave je bil deležen predlog odloka o pokopališkem redu, ki ga je uvodoma pojasnil diplomirani pravnik Štefan PELCAR.
Med drugim je ugotovil, da je bil dosedanji odlok o pokopališkem redu precej nepopoln in tudi težje uporaben. Zato je bil na pobudo odbornikov in predstavnikov krajevnih   skupnosti pripravljen nov osnutek odloka o pokopališkem redu, s kateri se poskuša nanovo urediti probleme, ki so na tem področju. O osnutku odloka so predhodno razpravljali sveti krajevnih skupnosti in skupaj z njihovimi pripombami tudi svet za splošne zadeve. V razpravi je odbornik Ivan ZUPAN predlagal dopolnitev odloka z določbo, da mora najemnik groba pred postavljanjem spomenika obvestiti o tem KS. V praksi se namreč dogaja, da se s postavljanjem nesorazmerno velikih   nagrobnikov utesnjujejo sosednji grobovi, kar je pogosto vzrok za prepire in tudi tožbe med najemniki grobov. Predlagana dopolnitev pa ni bila potrebna, saj že obstoječe določbe odloka določajo, da je mogoče »postavljati ali odstranjevati nagrobne spomenike v soglasju s KS oziroma upravljavcem pokopališča«. Predvideva se tudi, da bi vsaj nekatera večja pokopališča v občini prevzel v upravljanje Ljubljanski pogrebni zavod Žale. V zvezi s tem bo treba predhodno urediti za vsa pokopališča, ki bodo prišla v poštev, mrliške vežice, med drugim tudi v Mengšu, kar bo še posebno umestno glede na to, da pogrebni sprevodi, ki se doslej odvijajo po glavni cesti, na primer iz Trzina v Mengeš, ovirajo promet na cesti. Odbornik Franc MUŠTC je potrdil to ugotovitev in poudaril, da je že tudi predlagan KS Mengeš ureditev mrliške vežice. Rudolf OSOLIN je seznanil odbornike s pripombami sveta KS Krtina, ki jih je imel na osnutek odloka. Vse KS bodo še vedno imele možnost, da tudi kasneje pripravljajo svoje pripombe, ki jih bo nato preučil pristojni svet in predlagal dopolnitev odloka. Glede na to so odborniki soglasno sprejeli odlok o besedilu, ki je objavljeno v uradni prilogi. Občinski veterinarski inšpektor Dušan SLAJPAH je nato pojasnil predlog odloka o posesti psov, ki ga je  predlagal  pravtako  svet za splošne zadeve, ker bo to solidna osnova za nadaljnje delo in ukrepanje na področju, ki ga ureja odlok. Odlok je objavljen v uradni prilogi.
Na predlog komisije za volitve in Imenovanja, ki ga je pojasnil njen predsednik Miro VARŠEK, je skupščina soglasno sklenila
— da se poveča število članov v komisiji za pripravo srednjeročnega programa razvoja občine in se za člane imenujejo še: France HABJAN, dipl. inž. Rado POPO-VlC, Sandi RIHTAR in Matija SVOLJSAK, medtem ko je bil na svojo željo razrešen članstva v tej komisiji Ivan VIDALI, podpredsednik občinske skupščine;
— da se na področju NO ustanovi inšpekcijska služba in za in-
poziv
za vložitev napovedi za odmero prispevkov in davkov občanov Na podlagi 174. čl. zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70) je skupščina občine Domžale sprejela odlok o stopnjah prispevkov in davkov (Uradni vestnik, št. 3/71), po katerem je določila, da je napovedi za odmero prispevkov in davkov treba vložiti DO 31. JANUARJA 1972. Davčna uprava občine Domžale obvešča, da morajo napovedi za odmero prispevkov in davkov vložiti naslednji zavezanci :
1. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se prispevki in davki odmerjajo po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1971; zavezanci, katerim se prispevki in davki odmerjajo po določenem pavšalnem letnem znesku pa o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1972;
2. zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov, ki so v letu 1971 imeli iz vseh virov (upoštevajoč tudi pokojnine in nadomestila osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju) skupen čisti dohodek, ki je presegel 25.000 din; zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov, katerih napoved je odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov, morajo vložiti napoved za odmero tega prispevka v 15 dneh po prejemu odločbe o odmeri drugih prispevkov in davkov;
4. zavezanci prispevka na dohodke od stavb, o dohodkih, doseženih v letu 1971; zavezanci tega davka od počitniških hišic, vikendov, o dohodkih v letu 1971, predložijo napovedi pri davčnih upravah tistih občin, na območju katerih so vikendi;
5. zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1971.
Napoved za odmero prispevkov in davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu pri davčni upravi občine Domžale. Tiskovine za napoved dobijo občani v sprejemni pisarni (soba št. 1) in v Mladinski knjigi v Domžalah.
Davčna uprava skupščine občine Domžale
špektorja imenuje Janez VREČEK, referent v oddelku za NO;
— da se Jože KREVS z 31. 12. 1971 razreši dolžnosti komandirja PM Domžale, ker gre na drugo dolžnost, namesto njega pa se s 1. 1. 1972 imenuje za komandirja PM Domžale Albin JESELNIK.
Na predlog komisije odborniki niso imeli pripomb. Razrešeni komandir PM Domžale Jože KREVS se je zahvalil občinski skupščini za njeno dosedanje razumevanje in pomoč za tehnično opremljanje postaje, kakor tudi za reševanje življenjskega standarda delavcev milice.
Prepričan je, da se bo ta praksa skupščine še nadaljevala in da bo postaja milice Domžale pod vodstvom novega komandirja še uspešneje izvrševala svoje naloge, posebno še, če bi v doglednem času dobila tudi nove prostore.
Novi komandir Albin JESELNIK se je skupščini zahvalil za zaupanje, ki ga bo s svojim delom poskušal upravičiti, pravtako pa pričakuje od skupščine njeno nadaljnje razumevanje in sodelov »nje.
Predsednik skupščine ni mogel mimo ugotovitve, ki jo je potrdila tudi skupščina, da se je stanje PM
Domžale pod vodstvom dosedanjega komandirja veliko izboljšalo, tako glede samega kadra kot tudi dela. Skupščina bo poskušala še naprej po svojih najboljših močeh prispevati k čimboljšemu delu milice tudi z reševanjem stanovanjskih problemov delavcev milice, kakor tudi s preskrbo ustreznih novih prostorov za postajo.
Za točko »predlogi in vprašanja odbornikov« izjemoma ni bilo predlogov in vprašanj, pač pa je predsednik občinske skupščine z ozirom na to, da je bila zadnja seja skupščine v letu 1971, spomnil na uspešno delo skupščine v tem letu, saj so zabeleženi najboljši rezultati tako na gospodarskem kot negospodarskem področju. Opozoril je na jugoslovansko problematiko in na zadnje dogodke na Hrvaškem in pri tem med drugim ugotovil, da za veliko večino občanov tukajšnje občine velja, da so pošteni in dobri državljani, ki se zavedajo, kaj nam je vsem povojna Jugoslavija dala in omogočila. To prepričanje so potrdile tudi pretekle nadomestne volitve republiških poslancev. Z novoletnimi čestitkami je zaključil zadnjo sejo skupščine v letu 1971.
PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV
Prispevek iz skupnega dohodka občanov plača občan, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji in ki ima v posameznem koledarskem letu iz kakršnih koli virov skupni čisti dohodek večji od 25.000 N din. Prispevek pobere občina, kjer ima zavezanec stalno prebivališče.
Za skupni čisti dohodek se šteje seštevek vseh osebnih dohod-
kov in drugih dohodkov občanov iz kakršnihkoli virov v posameznem koledarskem letu doseženih v Jugoslaviji (npr. iz rednega, dopolnilnega ali nadurnega dela, od kmetijstva, obrti, gostinstva, avto-prevozništva ali od intelektualne storitve), s tem, da se od dohodkov odštejejo vsi prispevki in davki, ki se plačujejo iz teh dohod-
BOGDAN REMIC 50-LETNIK!
Tov. Bogdan Remic je 7. januarja letos praznoval 50-lctnico. Rojen je bil v Trbovljah kot sin rudniškega uslužbenca — skladiščnika. 2e v zgodnji mladosti je občutil krivice, ki jih je kapitalistični režim v stari Jugoslaviji delal delavskemu razredu in s tem tudi družinam delavcev. Večkrat je njegov oče izgubil službo, zato se je moral začeti zelo zgodaj sam preživljati. V Ljubljani je končal gimnazijo, kjer je v stikih z naprednimi sošolci spoznaval in sprejel idejo o zgodovinski vlogi delavskega razreda. Sodeloval je v »So-
kolu« in v raznih nogometnih društvih. V letu 1941 se je povezal z zaupniki Osvobodilne fronte in opravljal obveščevalne naloge. Leta 1942 je bil dvakrat zaprt ter odpeljan v Gonars. Po kapitulaciji Italije se je vrnil iz internacije in se ponovno povezal z Osvobodilno fronto. Leta 1944 so ga Nemci ponovno zaprli in ga kasneje zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Tega leta je tudi maturiral na gimnaziji v Ljubljani. Po osvoboditvi je bil dve leti pripadnik KNOJ-a in v tem času sprejet v SKOJ. Kasneje je bil sprejet tudi v Komunistično partijo Jugoslavije.
Po demobilizaciji leta 1947 se je tovariš Remic usposobil za finančnega uslužbenca in se zaposlil v davčni stroki kot inšpektor. Deset let je bil načelnik Oddelka za finance in davčne uprave v Trbovljah. Od leta 1969 pa je v službi na Skupščini občine Domžale kot načelnik za finance in od decembra 1971 kot načelnik skupnega oddelka financ in davčne uprave. Poznamo ga kot predanega, požrtvovalnega in vestnega delavca in organizatorja, zato mu ob življenjskem jubileju želimo še veliko uspešnih in zadovoljnih let med sodelavci, veliko sreče pri vzgoji otrok in v družinskem življenju, zlasti pa mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva.
Vpisovanje novincev v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 1972/ 1973 bo na vseh osnovnih šolah v domžalski občini v nedeljo, 6. februarja 1972 dopoldne. Vpisovali bodo otroke, rojene leta 1965, pogojno pa tudi tiste, ki so bili rojeni prve tri mesece leta 1966.
nemu odru svoje vloge odlično odigrali. Največ aplavza so poželi Zlatko Šugman kot angel Gabricl, Vera Pcrova kot Smrt ter Janez Škof kot Lucifer.
Druga igralska skupina, ki se ni ustrašila tega, da bi v dvorani komunalnega centra v Domžalah uprizorila dramsko prireditev, je bilo Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je predvsem za učence osnovnih šol iz Domžal, Doba in Brda predstavilo novoletno pravljico Janeza Zmavca: Domača naloga na potepu, pri kateri so nastopili Mojca, ki se je igrala Piko Nogavičko, škrati, čarovnica, Divji mož, Odcrski mož, Zajček, Veverica in seveda tudi dedek Mraz. Poslušalci, bilo jih je preko 1.100, so izvajalce nagradili z dolgotrajnimi aplavzi.
Led za dramske prireditve v dvorani komunalnega centra v Domžalah je torej prebit. Na Kulturno skupnost Domžale prihajajo nove ponudbe za razna gostovanja tudi po novem letu in če bo na razpolago dovolj sredstev, bo lahko v tej dvorani še več dramskih, vokalnih in folklornih prireditev. Pripomniti pa moramo, da mora
Kulturna skupnost za ta gostovanja dati znatna sredstva, kajti izkupiček prodanih kart še zdaleč ne zadošča za kritje vseh stroškov predvsem za dramska gostovanja, ki smo jih v Domžalah zadnja leta še kako pogrešali.
Predstavniki Mestnega gledališča iz Ljubljane so se ob priliki sklepanja pogodbe navduševali tudi nad tem, da bi imeli dramske predstave tudi v dvorani Kina Domžale. Rešiti bi bilo treba le vprašanje stanovanja za stranko, ki stanuje v garderobnih prostorih za odrom, za kar se že dolga leta brezuspešno trudi Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale. Dosedanje prošnje na raznih forumih žal še niso rodile nikakega uspeha. Upajmo, da bodo vsaj te vrstice pripomogle do rešitve tega problema. Vso pomoč pri tem so nam obljubili tudi predstavniki Mestnega gledališča iz Ljubljane.
S tem bi v Domžalah po dolgih letih zopet vzbudili zanimanje za dramsko dejavnost, ki jo več ali manj pogrešamo od takrat, ko je nehal z režiserskim delom prizadevni Franci Lazar.
T. RAVNIKAR
V DOMŽALSKI HALI TUDI DRAMSKE PRIREDITVE
Domžalska dvorana komunalne- čeprav je marsikdo dvomil o tem. poročevalca in ob prebiranju žaga centra je dokazala, da lahko To sta pokazali predstavi, ki jih nimivih vrstic sem naletel na pre-služi tudi za dramske prireditve, je organizirala Kulturna skupnost cej neodgovorno in tendenciozno
-- Domžale v mesecu decembru lan- »odprto pismo uredniku«, ki ga je
kov. V skupni čisti dohodek se skega leta. napisal A. Zaje.
ne vštevajo dohodki, ki so opro-     Prvo, ki se ni ustrašilo domžal- V njem imenovani tovariš toži
POMETAJ PRED SVOJIM PRAGOM
Sem redni bralec Občinskega si prizadevamo dobiti mladini njen
prostor, ki naj bi bil v mladinskem klubu v Grobljah. Za opremo tega kluba je potrebno precej denarja, zato smo se odločili, naj tudi mladina sama nekaj prispeva in sicer v obliki precej visoke vstopnine za
ščeni prispevkov oziroma davkov, ske dvorane in ki je ugriznilo v o polnih vozeh smeti, ki mu jih   ples. Plešemo v Hali Komunalnega
razen prejemkov iz naslova po- kislo jabolko, urediti oder, v tej
kojnin in nadomestil osebnega do- dvorani za dramsko prireditev, je
hodka po predpisih o sooialnem bilo Mestno gledališče iz Ljublja-
zavarovarrju. ne, ki je dne 17. decembra uprizo-
Prispevek iz skupnega dohodka rilo delo Žarka Petana: Raj ni raz-
občanov mora plačati tudi jugoslo- prodan ali Reforma v paradižu
nameće mladina in jih potem mora centra, za katero plačujemo 1.000
siromak pomesti in odpeljati, toži, din od vsakega plesa. »Biro 71« pa
da ga ne častimo dovolj z vpraša- se je s pogodbo obvezal, da bo
nji, da hočemo samo in edinole mi hala ob določeni uri ogrevana in
upravljati s halo, za njegovo začu- počiščena, za kar pa njen upravnik
deno strmenje pa ga takoj toži- tov. Zaje, še prav posebno zadnje
vanski državljan, ki dobi osebni Obiskovalci, ki jih je bilo preko  mo  »županu«  in  funkcionarjem,   čase ne skrbi ter tako s stokanjem
dohodek pri jugoslovanskem predstavništvu ali jug. organizaciji v tujini, če iz takega osebnega dohodka v tujini ne plačuje davka.
Obveznik za prispevek iz skupnega dohodka občanov je tudi tuji strokovnjak, ki opravi delo pri domači gospodarski organizaciji po pogodbi, sklenjeni v skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo gospodarsko organizacijo.
Pri odmeri prispevka se upošteva tudi družinsko stanje zavc-
500, so izvajalce od dejanja do de janja burnejc nagrajevali z dolgotrajnimi aplavzi, čeprav so v Domžalah za priznanja izvajalcem bolj skopi. Igralci so kljub provizorič-
Kako je tovariš Zaje prišel do ob svojem vozu ubije dve sitni mu
takega mnenja ne vem, lahko pa mu pojasnim, da v programu Mestnega aktiva ZMS Domžale ni upravljanja s halo. Res pa je, da
hi na mah, ker naenkrat počisti tudi smeti, ki jih plesalcem zapustijo številni gledalci košarke.
J. Pevec
NOVOSTI ZAKONA O DAVKIH
Republiška skupščina je zadnje obremenjeni z davki. Tak naziv je
dni pred novim letom sprejela nov bil po svoje nelogičen, ker je pred-
zakon o davkih. V tem zakonu so videval dva različna naziva za dr-
predvidenc nekatere spremembe, žavne dohodke, čeprav je jasno,
zanca, tako da se izvzema iz ob- ki zaokrožujejo obstoječi davčni  da so vsi dohodki namenjeni za
davčirve še določeni znesek osebnega dohodka za vsakega družinskega člana, ki ga zavezanec vzdržuje (otroci, zakonec, starši zavezanca). V primeru, da imajo vzdrževani člani tudi lastne dohodke, je določeni znesek toliko manjši.
sistem. Spremembe se nanašajo zla- kritje javnih izdatkov, kar je že
sti na obdavčitev obrti, obdavči- od klasičnega kapitalizma naprej
tev premoženja in skupni doho- značilnost javnih financ vsake dr-
dek  občanov.  Zlasti  pomembna žavc. Zato z veseljem sprejemamo
na znanje novo terminologijo, ki predvideva za vse vrste proračunskih dohodkov naziv davki in se z njimi pokrivajo klasični izdatki države za opravljanje njenih funkcij. To je še zlasti pomembno v
novost tega zakona je urejena ma terija po poglavjih, ki bo prispevala k lažjemu in bolj strokovne-Če je v družini več zavezancev mu delu davčnih uprav, istočasno prispevka iz skupnega dohodka pa bodo tudi občani, lahko na občanov, lahko uveljavlja olajšave enem mestu ugotovili vsa dejstva,
za vzdrževane družinske člane sa- pravice in dolžnosti v zvezi z dav- državi socialističnega tipa s kom mo eden, drugi pa le morebitno ki. Dosedanji zakon je namreč vse- binacijo tržnega gospodarskega si-razliko od celotne višine olajšave, boval le pojem obdavčitve, defini-   stema.  Posebna značilnost naše
Davčno napoved za odmero cijo zavezanca, davčne stopnje, ureditve je na področju javnih fi-prispevka iz skupnega dohodka olajšave in kazenske določbe. V nanc v tem, da se država na ne občanov je treba vložiti do 31. novem zakonu, ki je med drugim katerih področjih (gradnja šol, vrt januarja za preteklo leto. Poseben poenotil naziv dajatev občanov, cev, cest itd.) odreka sistemu fi rok, to je petnajst dni po prejemu pa upošteva tudi prisilno izterja-odločbe o odmeri prispevkov in vo, knjiženje davkov, povezavo z davkov, pa je določen za občane, drugimi predpisi in spremembe v ki opravljajo obrtno dejavnost ali odpisu neizterljivih davkov, vršijo intelektualne storitve. Dosedanji zakon je dajatve ob-
Stopnje prispevka iz skupnega čanov delil na prispevke in dav- nov in samoupravnih institucij, ki dohodka občanov so progresivne ke. Tako so bili osebni dohodki v te namene plačujejo svoje pri-in se določajo po sistemu stopni- vseh vrst obremenjeni s prispevki spevke. Tako smo že pojasnili raz-časte progresije. za pokrivanje javnih potreb, do-  liko med terminom davki, katerim
M. S.       hodki od premoženja pa so bili   so zavezani vsi občani, ki imajo
nanciranja preko splošno državnega odrejanja višine prispevka občanov, ampak je za ta področja predviden tako imenovani družbeni dogovor zainteresiranih obča-
kakršen koli dohodek in terminom prispevki, ki označujejo javne dajatve na osnovi sporazumov zainteresiranih občanov in samoupravnih institucij.
V uvodu zakona o davkih je zlasti pomemben drugi člen, ki pravi, da mora vsak občan po svoji gospodarski moči prispevati za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. Pomembna novost, ki je hkrati tudi v skladu s tezo o preprečevanju socialnih razlik pa je v tem, da mora sorazmerno več prispevati tisti, ki ima večje dohodke.
Najlepša hvala za pozornost
Najlepše se zahvaljujem za novoletno darilo, s katerim so se naju spomnili Krajevna skupnost Mengeš, Rdeči križ in krajevna organizacija Socialistične zveze iz Mengša.
Najlepša hvala tudi osebi, ki je darilo prinesla nama, starima in onemoglima, na Dobeno. Anton Trojanšek in Ivan Sorn z Dobena
RAZGOVOR Z DELAVCI, ZAČASNO ZAPOSLENIMI V TUJINI
Občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL Domžale sta tudi ob letošnjem zaključku starega leta pripravila razgovor z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Na razgovoru so sodelovali predstavniki družbeno-političnih organizacij, služb skupščine občine, banke, carine, zavoda za zaposlovanje itd.
Navzoči so z velikim zanimanjem spremljali izvajanje podpredsednika skupščine občine Domžale tov. Jakoba Černeta. Le-ta je govoril o konkretnih dosežkih v letu 1971 in o načrtih za leto 1972. Delavce je pozdravil tudi predstavnik Zveze sindikatov Slovenije Jože Plevnik in jih seznanil s prizadevanji naših sindikatov pri urejanju odnosov začasno zaposlenih v tujini. Pristni stiki z večino sindikatov v Evropi zahtevajo, da se naši delavci včlanijo v sindikat tam kjer delajo, in da se v celoti solidalizirajo z akcijami delavskega razreda te dežele, je dejal tov. Plevnik. V sproščenem in odkritem razgovoru so se delavci zanimali predvsem za nove carinske stopnje, o možnosti uvoza aparatov za gospodinjstvo, strojev za obrtno dejavnost itd. Obenem so se pohvalno izražali o predloženem obsegu prostih delovnih mest, s katerimi razpolagajo delovne organizacije na področju občine. Glede na lansko leto, ko je Zavod
za zaposlovanje predložil samo nekaj delovnih mest za NK delavce, je to resničen napredek. Kljub temu pa gre ob tem opozoriti, da sam zavod tudi letos ni imel na razpolago nič več kot lani in da je občinski sindikalni svet v sodelovanju z delovnimi organizacijami sam zbral prosta delovna mesta. Navzoči so se med drugim zanimali tudi za komunalne dejavnosti v občini oziroma bolj konkretno za ureditev cestnega omrežja in ostalih komunalnih naprav v okolju, kjer so doma. Tudi problemi socialnega zavarovanja njihovih družin, priznanja delovne dobe in socialnega skrbstva so bili omenjeni.
Razgovor je v celoti zanikal nekatera stališča, češ da se z začasno zaposlenimi v tujini nimamo kaj pogovarjati. Živ interes navzočih za probleme in za našo družbeno stvarnost potrjuje ugotovitev, da podobni razgovori ne smejo in ne morejo ostati samo na tem nivoju, pač pa bi jih bilo potrebno razširiti oziroma prilagoditi tako, da bi se odvijali stalno. Organizatorja — sindikati in socialistična zveza se zavedata, da bo potrebno več stalnih oblik kontaktiranja z zaposlenimi v tujini, kar zahteva že omenjeni interes in udeležba, ki je za razliko od drugih občin pri nas bila dokaj dobra.
F. G.
ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI
Zaključeno je poslovno leto 1971. Za nekatere je bilo uspešno in so z uspehom svojega dela zadovoljni, za druge pa spet ne, ker ni bil uspeh takšen kot so ga pričakovali. V novo poslovno leto pa gremo spet vsi z optimizmom, da bo boljše in uspešno.
Po službeni dolžnosti obiskujem obrtnike v občini Domžale in Kamniku, in sicer v zvezi z urejanjem obvez do socialnega zavarovanja. To ni lahek posel, kajti dostava plačilnih nalogov in izterjava obvez do zavarovanja ni nikjer dobrodošla.
Moram priznati, da je velika večina obrtnikov, ki se zavedajo svojih obvez in so tudi redni plačniki socialnega zavarovanja. Imamo pa tudi takšne, ki so jim obveze ne samo do zavarovanja temveč obveze do družbe sploh nekaka prisila. Na te obveze gledajo kot na nekaj odvečnega in ne koristnega. To gledanje opažam predvsem pri mlajših obrtnikih, ki so se z vso zagrizenostjo lotili dela, pozabljajo pa, da živijo in delajo v socialistični družbi. Pozabljajo, da so člani te družbe in kot vsi ljudje, podvrženi boleznim in nesrečam. Danes si zdrav in srečen, kaj bo pa jutri, pa ne veš. Nesreča ne počiva, jaz pa še dodam, da ne izbira.
V našem družbenem življenju vidimo, da so vsi napori usmerjeni v dobro delovnega človeka. Težka
Ne samo želje, tudi potrebe nas silijo, da si med seboj pomagamo, in vzpostavimo čim tesnejše stike. Smo organizirana družba in na ta način gradimo socialistično in samoupravno skupnost. Medsebojna vzajemnost je garant našega uspeha.
Zahteve in prošnje, s katerimi se obračamo na občinsko skupščino in njene organe ravno niso majhne, pa tudi tako velike ne, da se ne bi mogle izpolniti, seveda ob podpori vseh organizacij.
je bila pot naših prednikov v borbi za tiste pravice, katere pripadajo vsakemu delovnemu človeku. Osvoboditev nam je prinesla nov svet, svet, v katerem sami delovni ljudje gradijo in si ustvarjajo pogoje za boljše življenje. Ena izmed takšnih pridobitev je zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ce bi krojili usodo delovnega človeka, tako kot so jo v stari Jugoslaviji, bi marsikdo danes gledal v bodočnost in svojo starost s strahom. Od prvega dneva po osvoboditvi smo začeli graditi sistem zavarovanja po načelu »solidarnosti«. Res je, da niso bili zajeti vsi, toda danes smo ta sistem že izpopolnili do takšne stopnje, da vključujemo vse delovne ljudi.
Poglejmo samo primer prometnih nesreč. Vsak dan beremo, koliko je mrtvih, koliko težje in lažje ponesrečenih. In ob nesreči te nihče na vpraša, kaj si, odkod si, temveč ti nudi pomoč. Tu se kaže globoka humanost naše družbe. Naši delovni ljudje so ustvarili s svojo solidarnostjo družbeno pomoč, ki se odraža v skrbi za rešitev človeškega življenja. Zato niso obveze do socialnega zavarovanja neka prisila, temveč težnja, da se ta solidarnost utrdi in obogati. Kdor se izvija in zavlačuje plačevanje teh obvez, dela sam sebi škodo. So primeri, ko napravi dolg ne samo do zavarovanja, temveč še drugje, potem pa izgine. Ko pa pride do bolezni in nesreče, ko išče pomoč, takrat je pa spet tista družba dobra, kateri je on pomoč odklonil.
Seveda pa moramo biti pri tem objektivni in pošteni. Dosti je primerov, ko bi rad plačal, ko ga dolg skrbi, pa ni denarja. Tudi obrtnike je zadela šiba naše gospodarske nelikvidnosti. Za marsikaterega je ta šiba kar precej huda in trda. Dolgovi podjetij do obrtnikov se vlečejo tudi po več mesecev. Tako zamrznjena denarna sredstva pa obrtniku potem manjkajo. Skromen promet, ustvar-
jen z lastnim delom, mu ne prinaša denarja, temveč se sam prelevi v dolžnika, kajti proti dolžnikom so obrtniki skoraj brez moči.
Ko omenjam te dolžnike, bi rad opozoril na registracije računov. Marsikateri obrtnik dovoli pri registraciji računa, da mu dolžnik nakaže denar za zavarovanje. Zaradi nelikvidnosti pa pride do neljubih težav. Če ni registrirani račun poravnan po več mesecev, se za te mesece nabirajo zamudne obresti, ki niso majhne. Tega pa ni krivo socialno zavarovanje, temveč dolžnik, ko ni pravočasno nakazal denar, to pa je dejansko škoda v breme obrtnika.
Mimogrede bi še omenil, da na splošno čutim kritiko o družbenih dajatvah. Seveda, najlepše bi bilo, da bi sploh ne imeli obvez. Toda ti kritiki gledajo zelo ozko. Ni družbene ureditve na svetu, kjer ne bi imeli državljani obvez do nje. Pri nas smo vsi delovni ljudje
prevzeli določene obveze. Če govorimo o šolstvu, o kulturi itd., ji moramo pri izgradnji in razvoju pomagati. Kako bi se npr. takšen kritik počutil, ko bi mu rekli: »Tovariš, vseh družbenih obvez si prost, samo vse si plačaj sam.« Kako bi pogledal, če bi dobil, recimo, ob koncu šolskega leta zraven šolskega spričevala še račun za milijon din za svojega šoloobveznega otroka. Malo smešno je, drži pa, če ne bi bilo solidarnosti in breme obvez razdeljeno na vse državljane. To je samo en primer, kako bi pa bilo, če bi morali vse »brez solidarnosti« sami plačevati.
Točno je, da so in bodo težave, toda če želimo napredovati in zadovoljiti osebne in družbene potrebe, so tu obveze. Izmikati se obvezam se pravi, izmikati se napredku in blagostanju. Vsako izmikanje do obvez pa ponavadi škoduje tistemu, ki jih ne izpolnjuje. J. Vodeb
PROGRAM DELA SLUŽBE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA NA PODROČJU OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1972
Srednjeročni (petletni) program pospeševanja kmetijstva na področju občine Domžale predvideva povečanje proizvodnje mleka in pitane goveje živine. To je osnovni cilj.
Da bomo dosegli ta cilj, je potrebno rešiti precej nalog, ki pa so trajnega značaja.
1. Zagotoviti zadostne količine kvalitetne krme;
2. Urediti zemljišča tako, da bo mogoča strojna obdelava;
3. Nabaviti primerno mehanizacijo,-
4. Ureditev hlevov, silosov (stolpnih);
5. Nadaljevati s selekcijo rjave živine;
6. Strokovno izobraževanje kmetovalcev.
Vse te naloge je pospeševalna služba pričela uresničevati že v letu 1971 in to je njen cilj tudi v letu 1972.
1. Kvalitetna voluminozna krma Področje  občine  Domžale je
glede pridelovanja krme zelo raznoliko. Vendar na vsem območju (razen območja Rače) lahko kmetovalci pridelujejo kvalitetno krmo. Seveda z zadostnim in pravilnim gnojenjem ter s pravočasno košnjo in spravilom krme. Predvsem bo treba dati večji poudarek pašnokošnjemu izkoriščanju travne ruše, ki je najcenejši način krmljenja. Za povečanje krmne baze pa je prav gotovo potrebno zasejati čimveč koruze za zrnje in siliranje.
Osnovna naloga, ki pa ji lahko rečemo tudi akcija, je — pridelati dovolj krme. Zato je nujno, da travnike, ki jih je možno gnojiti in oskrbovati, oskrbujemo tako, da bodo dali najmanj tri košnje. Prvo in drugo košnjo bomo posušili v kozolcih ali s prevetrava-njem, tretjo košnjo — vnuko pa bomo spravili skupaj s koruzo v silos.
2. Urejevanje zemljišč
Poprečna velikost kmetij v naši občini je ca. 4 ha. Pretežni del kmetij ima zemljišča zelo razdrobljena. Strojna obdelava zahteva večje površine. Pospeševalna služba bo v tem letu pričela z akcijo, da bi se zemljišča združevala v večje komplekse. Precejšen del zemljišč v naši občini je zamočvirjen. Zato bo potrebno na zamočvirjenih zemljiščih z hidromeliora-
cijskim in agromelioracijskim urejevanjem.
Prav tako bodo morali kmetovalci, ki imajo v najemu družbena ali privatna zemljišča, dobiti to zemljo za daljšo dobo v zakup.
3. Nabava primerne mehanizacije
Predvideva se, da bodo v obdobju 1972—1975 imele vse kmetije, ki so zajete v perspektivnem razvoju, svojo osnovno mehanizacijo. Služba za pospeševanje bo morala kmetovalce usmerjati v to, da kupujejo težje traktorje, 35 KS in več, ker so le-ti primerni za vse priključke, ki jih kmetija rabi za obdelavo in spravilo krme. Stroje, ki jih kmetovalci rabijo bolj sezonsko, pa naj bi skupinsko nabavljali. Predvsem kombajne za spravilo silaže, cisterne za gnojevko itd.
4. Ureditev hlevov in stolpnih silosov
Že v letu 1971 je na območju občine več kot 20 kmetovalcev pričelo z urejevanjem hlevov in gradnjo stolpnih silosov. Še najmanj 50—60 kmetovalcev pa bo pričelo z gradnjo v naslednjih letih.
Hlevi morajo biti veliki za 20 in več glav živine. Ker le taka investicija je opravičljiva. Stolpni silosi morajo imeti najmanj 70 kub. metrov prostornine. Te investicije so za daljše obdobje. Obseg proizvodnje pa raste iz dneva v dan. Kmetija, ki ne bo imela 20 in več glav goveje živine visoke proizvodnje, verjetno ni perspektivna.
5. Selekcija živine
V naši občini traja že več let pretapljanje in zamenjava domače pinegavke — cike v rjavo pasmo živine. Dosedanji uspehi lahko le vzpodbujajo, da bomo še bolj dosledno in hitreje s tem delom nadaljevali. V letu 1971 je uvedena takozvana A kontrola o mlečni proizvodnji krav. To nam bo veliko pripomoglo, da bomo lahko še bolj načrtno izvajali selekcijo najboljših živali. V letu 1971 je dobilo v naši občini več kot 100 telic premijo, za leto 1972 pa jih bo še več.
V letošnjem septembru bo EMONA Ljubljana, obrat KOOPERACIJA organizirala skupno z občino Domžale in Kamnik kmetij-sko-živinorejsko razstavo v Komendi.
NEUREJENA URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA
Z načelnikom oddelka za gospodarstvo SOb Domžale dipl. ing. gradb. Ivanom Bregarjcm in direktorjem Biroja 71 dipl. ing. arch. Radisavom Popovičcm smo se pogovarjali o problemih urbanizacije, oddajanja in urejanja stavbnih zemljišč, pa tudi o delu in pobudah Biroja 71. V pogovoru sta nam nanizala nekaj osnovnih težav, ki onemogočajo hitrejše reševanje omenjenih problemov.
Ena od temeljnih težav, ki otež-kočajo hitrejše reševanje teh vprašanj in so ovira pri delu Odd. za gospodarstvo in Biroja 71 je neurejena urbanistična dokumentacija.
Urbanistični program je postal nepopoln, saj je bil izdelan v letih 1967—1969, vendar ga niso sproti dopolnjevali hkrati s spremembami drugih urbanističnih zakonov. Dokaz za to je, da vanj ni vključen niti zakon o zaščiti narave. Za dopolnjevanje urbanističnega programa v preteklosti ni bilo sredstev.
Pomanjkljivost urbanističnega reda pa je v tem, da ni enakovredno zaobsegel celotne površine občine. Diferencirati bi moral kvaliteto posameznih področij in glede na pomembnost le-teh določati strogost urbanističnega reda v zvezi z lokacijo. Urbanistični red bi moral izkazovati, kaj pomeni določen kraj v kompleksu občine. Razvijati bi se morali tudi glede na gospodarske perspektive, nuditi bi bilo treba območja industriji, obrtnikom; torej organizirano zadoščati vsem potrebam. Zaradi pomanjkanja take politike v preteklosti in zaradi nediscipliniranosti posameznikov je prišlo tudi do črnih gradenj.
Največja težava urbanističnega načrta pa je v tem, da ni usklajen z gospodarskim razvojem občine, saj se gospodarstvo razvija hitreje.
kot je predvideno. Prilagajanje novemu stanju s stalnimi spremembami, dopolnitvami na sejah Sveta za urbanizem in na sejah skupščine ni najbolj primerna rešitev.
Z revizijo urbanističnega programa, urbanističnega reda in urbanističnega načrta — torej celotne urbanistične dokumentacije, bi bil dosežen namen, da se le-ti usklade z dejanskim gospodarskim razvojem, da se dopolnjujejo in tekoče vzdržujejo, torej vnašajo vanj aktualne novosti.
Tako naj bi uresničili osnovno misel, naj občina ne bi morala več sproti zadoščati različnim pritiskom, ampak naj bi vsi; zahteve urejala sistemsko, na osnovi že pripravljene kvalitete urbanistične dokumentacije. Čimprejc bo to urejeno, tem preje bodo ljudje lahko dobivali urejena zemljišča, preje bodo torej stimulirani za množič-nejši prihod v Domžale.
Na poti k hitrejšemu urejanju vseh omenjenih vprašanj je bila organizacija projektive in urbanizma prvi korak, temelj h kvali četnemu delu na celotnem področju. Biro 71 je z delom že začel in je urbanistično in delno komunalno že obdelal del kompleksa SEVER I. in del Radomelj.
Prav gotovo je, da brez sredstev za osnovno urbanistično dokumentacijo v prihodnje ne bo več mogoče. Druge občinske skupščine zagotavljajo v ta namen velika sredstva, saj se zavedajo, da je od urejenosti teh vprašanj v veliki meri odvisna tudi gospodarska prihodnost kraja. Če želimo imeti manj problemov in manj črnih gradenj, potem bo treba tudi za urbanistično dokumentacijo nameniti potrebna sredstva. Doslej jih razen za urbanistični načrt v preteklosti nismo našli.
mbn.
ČEMU AKTIVIRATI MESTNI AKTIV ZMS
V želji, da bi poživili delo mladine v samih Domžalah, sta aktiv mladih komunistov in OK ZMS Domžale organizirala ustanovno konferenco Mestnega aktiva. Mestni aktiv je začel najprej z notranjo organizacijo in konstituiranjem. Vsi dogovori so pokazali, da je treba mladino v mestu povezati na njej primeren način. Formirala se je posebna komisija, ki je začela voditi in organizirati mladinske plese v Hali. Prislužili smo si tako nekaj dinarjev, ki pa smo jih hiteli vrniti nazaj mladini tako, da smo najeli 3-krat tedensko Halo Domžale in organizirali za vse mladince — člane Mestnega aktiva športne aktivnosti v namiznem tenisu in košarki. Mladina se je zbirala, poleg tega, da je pametneje izkori-
stila svoj prosti čas pa se je med seboj tudi seznanjala in izmenjavala mnenja. Neformalno smo razpravljali o objektih, ki bi jih mladi nujno potrebovali v Domžalah, o boljši organiziranosti družabnega življenja itd. Pokazane je bilo veliko volje, sodelovati na področjih družbenega dela. Oblikovala se je tudi organizacijska skupina, ki bi bila kos tudi težjim nalogam, ki bi jih sprejela od družbe. Zal aktiv nima svojih prostorov. Krajevno skupnost Rodica — Jarše smo zaprosili za dvorano v Grobljah kjer je sedaj skladišče. Pripravljeni smo dvorano obnoviti in tudi plačevati najemnino. Na naš dopis, ki je bil naslovljen na predsednika krajevne skupnosti, še nismo prejeli odgovora. Vesel sem, da nam je vsaj
6. Izobraževanje
V januarju in februarju 1972 bodo organizirana kmetijska strokovna predavanja na območju Domžal, Lukovice in Moravč. Predavanj bo skupno 19 s sledečim programom:
— ureditev kmetije in smer proizvodnje,
— grojenje z mineralnimi gnojili in hlevskim gnojem,
— spravilo krme in prevetra-vanje,
— siliranje in silosi,
— krmljenje molznic in pitanje,
— pridelovanje koruze,
— sodobna vzgoja sadnega drevja.
Poleg tega je predvidena tudi strokovna ekskurzija, verjetno v
Avstrijo, ogled urejenih kmetij. Vzporedno s temi nalogami bo morala pospeševalna služba sodelovati pri nabavi mehanizacije, semen, gnojil itd. Veliko časa bomo morali posvetiti za individualne razgovore s posameznimi kmetovalci.
Program je zelo obsežen, a potreben, čc hočemo doseči tak razvoj, kot ga predvideva petletni program razvoja kmetijstva v občini Domžale.
Odločilnega pomena pa bodo pri tem zagotovljena finančna sredstva občine in ostalih organizacij, ki se posredno ali neposredno vključujejo v kmetijstvo.
Vodja pospeševalne službe: Janez ing. Hren
Ko je zapadel letošnji prvi sneg, so mnogi hišni lastniki pozabili, da je treba pločnike očistiti že v zgodnjih jutranjih urah in tako omogočiti pešcem, da lahko hodijo po njih, ne pa po cestišču. Za tiste, ki te dolžnosti ne bodo opravljali, predvideva občinski odlok občutne denarne kazni
Skupščina občine dala moralno podporo, ko je sprejela sklep, da podpira gradnje mladinskega centra v Grobljah.
Zahvaljujem se vsem tistim, ki so nam pomagali pri našem delu, njihovo pomoč smo radi sprejeli. Jasno pa nam je tudi postalo, da le ni vsem tako prav, da aktiv dela
Organizacija novoletne zabave nas je stala mnogo dni in neprespanih noči. Vsem, ki hvalijo organizacijo, hvala za komplimente, zahvaljujem se tudi za dobronamerne kritike. Obenem izkoriščam to priložnost in se opravičujem vsem gostom, ki niso bili pravočasno
postreženi z večerjo. Zal v kuhinji nam je nekajkrat zmanjkalo elektrike, tako, da so bili kuharji 3 ur pred zabavo brez dela. Vsa kritika je namenjena tudi natakarjem, ki pa niso člani našega kolektiva.
Odhajam iz vodstva mestnega aktiva na prvi konferenci. Veselilo me je delati in biti med mladino, kajti mlad človek je kot mlado drevo, čim boljšo oporo bo imel, bolje bo zrasel in se oblikoval.
Zahvaljujem se vsem sodelavcem, katerih cilj je bil pomagati aktivu k boljši dejavnosti.
Mestni aktiv ZMS
predsednik: Milorad Popovič
POLITIČNI AKTIV V MENGŠU
V sredo, 22. 12. 1971 se je v Mengšu sestal politični aktiv. Sklical ga je predsednik mestnega odbora SZDL tov. Slavko Pišek. Na dnevnem redu je bila razprava in informacija o 21. seji Predsedstva ZKJ in naloge ter vloga SZDL in društev na terenu. Za uvod v razpravo je Andrej Drmal, sekretar občinske konference SZDL Domžale opisal stališča 21. seje predsedstva in naloge organizacije ter društev na terenu.
Razprava je bila zelo živahna. Ob dobri udeležbi članstva vseh odborov organizacij in društev so številni razpravljalci postavljali vprašanja in dopolnili uvod s svojega zornega kota. Ugotovljena je
bila premajhna budnost in angažiranost komunistov v organizacijah in društvih. Zato prihaja do idejnih odklonov in nesprejemljivih pojavov ne samo na Hrvaškem, ampak v slehernem okolju, kjer ZK ni aktivna ali pa iz kakršnihkoli vzrokov ne reagira takoj in energično ob vsakem pojavu, ki je naperjen zoper samoupravno-soci-alistično skupnost.
Po široki, odprti in odkriti razpravi je aktiv sprejel sklepe, ki obvezujejo člane ZK in vse člane odborov za večjo aktivnost v okolju, kjer delajo in za ostro reagiranje na vse politične pojave.
D. A.
DEDEK MRAZ JE OBISKAL RADOMLJE
Osnovna šola in Društvo prijateljev mladine, sta za vse predšolske in šolske otroke na območju krajevnih skupnosti Radomlje, Rova, Homec in Preserje pripravila prijetno novoletno praznovanje. Dedek Mraz je najprej obiskal in obdaril nad 300 predšolskih otrok v kulturnem domu v Radomljah, kamor se jc pripeljal v sredo, 29. decembra, naslednji dan pa je obiskal vse razrede v šoli in prav vse od 1. do 8. razreda obdaril. Učenci so mu pripravili lepo igrico, na vsej poti po Radomljah pa ga jc spremljalo mogočno spremstvo vseh mogočih živali.
Da smo uspeli pripraviti tako uspešno praznovanje, so nam pomagala podjetja in zasebni obrtniki ter družbenopolitične organizacije in sicer: Induplati Jarše, Papirnica Količcvo, Slovcnijalcs, KS Rova, KS Radomlje, KS Preserje, SZDL Radomlje, PGD Radomlje, OSS Domžale, Opekarna Radomlje, Napredek Domžale in vsi zasebni
obrtniki na našem območju. Vsem navedenim se za razumevanje najlepše zahvaljujemo, saj smo z njihovo pomočjo lahko pripravili nad 900 paketkov prav za vse otroke v starosti od 2 do 15 let.
Ko vsako leto pripravljamo novoletno praznovanje se nam vsiljuje prepričanje, da bi bilo nujno v bodoče zbrati vsa razpoložljiva sredstva za ta namen pri Občinski zvezi prijateljev mladine in jih potem po krajevnih skupnostih deliti glede na število otrok. Tako bi vsi otroci enako pričakali dedka Mraza, sedaj se pa dogaja, da nekatera podjetja, ki imajo več sredstev, otroke bolje obdarijo, druga manj ali pa nič, poleg tega pa jih dedek Mraz obišče in obdari še na terenu in v šoli. Tako sami že pri takih lepih otroških praznikih ustvarjamo socialne razlike. Mislim, da bi bilo o tem res dobro premisliti in se najbolj pametno odločiti.
Rajko HAFNER
POSNEMANJA VREDNO
Lani, zadnje dni decembra je bila v Domžalah na pobudo Temeljne izobraževalne skupnosti lepa in prisrčna slovesnost. Predstavniki občinske skupščine in TIS-a so povabili vse prosvetne delavce, ki so bili upokojeni v letu 1970 in 1971. Od upokojencev nas jc bilo navzočih 8, ena tova-rišica jc bila odsotna, navzoči pa so bili tudi ravnatelji vseh osnovnih šol. Slovesnost je otvor.il podpredsednik domžalske občine tov. Jakob Černe. V svojem nagovoru jc pozdravil posebno prisrčno vse navzoče upokojene prosvetne delavec, zahvalil se jim je za njihovo dolgoletno delo in poudaril, kaj pomeni tudi danes v socialistični družbi dober, delaven in svojemu poklicu predan prosvetni delavec. Izrazil jc prepričanje, da današnji upokojenci ne bodo popolnoma prekinili svojega udej-stvovanja, temveč bodo še vedno dobrodošli s svojim delom in nasveti pri reševanju šolskih problemov v občini. Predsednik TIS-a
Domžale tov. Milan Flerin je prav tako izrekel zahvalo za požrtvovalno delo današnjih upokojencev in nato mednje razdelil lepa spominska darila. V imenu upokojencev prosvetnih delavcev se je zahvalil dosedanji pedagoški svetovalec tov. Vinko Mazi. Predsednik skupščine TIS Domžale Ljubo Milic, pa je izrazil željo, da bi TIS sprejel sklep, da bi odslej vsako leto povabili vse prosvetne delavce, ki so že upokojeni, na krajši tovariški sestanek in razgovor. Po uradnem delu slovesnosti se jc razvil prijateljski razgovor, ki ga je vodil naš priljubljeni republiški poslanec tov. Jernej Lenič. Vsi upokojeni prosvetni delavci, ki smo se zbrali na tem poslovilnem sestanku, se še enkrat iskreno zahvaljujemo za tovariško pozornost in darila. Kljub trenutni grenkobi, ki je običajna ob odhodu v pokoj, nam bo to slovo ostalo v najlepšem spominu.
N. Vodnik
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Domžale je bilo v letu 1971 zelo delavno na vseh področjih, ki jih ima v svojem delovnem programu. Najvažnejši je bil, razumljivo Dom na Veliki planini, ki je vse leto odprt in posluje brez izgube. To je danes zelo veliko, ker ne dobiva društvo nobenih denarnih pomoči, čeprav je to planinsko turistična dejavnost. Društvo samo ne more z gotovostjo računati na zadostni obisk doma na Veliki planini, posebno ker je sedaj tudi Črnuški dom odprt. Da je bil torej domžalski dom zadostno obiskan je znak, da ljudje le začenjajo bolj obiskovati planine, prvenstveno zaradi zdravja pa tudi zaradi solidne postrežbe v Domžalskem domu.
Upravni odbor društva se vsega tega zaveda in upa, da bo na tej solidni podlagi mogel nuditi obiskovalcem še mnogo večjo udobnost in postrežbo, ko bo vsa obnova končana in odprta tudi
druga stavba. Letos teče 19. leto starega doma in ob 20-letnici bo začel sprejemati goste tudi novi dom.
Dovolj očitno je torej, da društvo oz. njegov upravni odbor zelo gospodarno deluje in zasluži zato več pozornosti tudi pri upravnih organih domžalske občinske skupščine. Vsaka pomoč bi pospešila delo obnove in dala upravnemu odboru še več poguma za tako veliko delo, ki konec koncev služi le skupnosti.
Zelo delaven jc bil mladinski odsek, ki je opravil veliko izletov za planinsko značko. Odsek ima dobrega vodnika, zato naj dovolijo starši otrokom, da se udeleže izletov, če jih planinski šport veseli. Tudi alpinisti so dobro vadili v plezanju. Društvo ima obširen program dela tudi za to leto, ki bo gotovo tudi realiziran, če bo delalo z isto skrbjo kot do sedaj.
A. S.
NAŠI TIHI DRUŠTVENI DELAVCI
Lončka jc pravzaprav moja poslovna tovarišica. Ne bo pa narobe, če rečem — prijateljica.
Včasih je nujno, da pridem k njej, če mi posodi take ali drugačne zavese za dekoracijo raznih prireditev, s katerimi se ukvarjam. Kajpak me vedno simpatično nadere, potem pa mi da vse, ne da bi birokratsko pisala reverze. Poznava se.
Dolgo se že poznava. Če sem jaz moški s tako ali drugačno preteklostjo, sem majhen pred njo, ki je žena, mati, delavka in športnica. Športnica z vsem srcem.
O, kakšna srčnost je v njej! Ne samo do športnikov, do vseh ljudi ki dobro hočejo in mislijo. Daleč pred vsemi pa živi za športnike. »Moji fantje,« pogosto reče. Ni važno, Tone ali Jože. Vsi so njeni.
Pogovarjava se z Lenčko Ger-bec iz Jarš.
Podrobnosti o njenih generali-]ah niso pomembne.
Danes sem jo obiskal, ji voščil Novo leto in čestital za priznanje, ki ga ji je podelil »Partizan« Slovenije kot redkim dolgoletnim delavcem d športnih organizacijah. Dob;/ sem jo v kegljišču Jarškem
v Induplati. Drgnila ga je, da se je svetlikajoč še bolj lesketal.
Lenčke ni treba dosti spraševati, o njej vse vem.
Pa vendar.
»Kako, da si bila prva zato, da oddajo vašo lepo dvorano v najem za skladišče,« sem bil hudoben.
Mislim, da ubijalec tako gleda svojo žrtev, predno jo zakolje, kot jc ona mene.
Potem se je umirila.
»Nič nimam proti ,našim', dobri so zame, tako je pač.«
»Zakaj pa potem komaj zadržuješ solze?«
»Dvorana je bila moj dom in fantje — športniki v njej, moji fantje. Zanje ni škoda ne časa in ne truda. Ena družina smo.«
Kako lepo je bilo, ko smo imeli v dvorani akademije in razne priložnostne nastope. Le kaj pravi Koširjeva Ela. Vedno mi je tako rada pomagala pri nastopih. Sedaj pa ni nič.
Pa saj bo že! Vem, da bo. Naši so obljubili, da bodo izpraznili in obnovili dvorano. Taka je Lenčka. Zato je dobila lepo priznanje. Če kdo, ga je ona zaslužila. Jarškemu
Gradnja mostu čez Kamniško Bistrico, ki bo povezoval Zgornji vir z novo osnovno šolo na Hojah, kljub zimi dobro napreduje. Zabetonirani so že vsi temelji ter oba opornika, na katerih bo most, ki bo širok 2,50 metra in namenjen le pešcem, slonel. Dela bodo končana do zgodnjega poletja.
Ob praznovanju dneva JLA je predsednik SOB tov. Klemene Albin podelil občinsko medaljo za zasluge tov. Mitji Ribičiču, nekdanjemu komisarju Slandrove
brigade.
Ob jubilejnem praznovanju občinskega praznika je SOB velikemu številu občanov podelila občinska priznanja za njihovo prizadevno delovanje. Tistim, ki ta priznanja niso prejeli ob praznovanju občinskega praznika, so bila podeljena pred praznovanjem dneva JLA.
,7 1
; i M
Društvo glasbenih pedagogov Slovenije je v sodelovanju z zavodom za glasbeno izobraževanje Domžale pripravilo izredno uspelo revijo devetih glasbenih šol iz Slovenije. SOB Domžale je vsaki sodelujoči šoli podarila spominsko sliko — detail Jelovškovih fresk.
»Partizanu« je nenapisan predsednik, tajnik, organizator in mati, ki hodi tudi od hiše do hiše prosit fante — nogometaše, naj ja pridejo igrat.
Večkrat se je komaj premagovala, pravi, da ni sama stopila na igrišče, če je koga manjkalo. Njen mož Peter s ponosom to potrdi. In če je kdaj trda predla in je zmaga šla po vodi, je spet Lenčka tista, ki tolaži, tolaži kot samo ona zna.
Lenčka njma odmerjenega delovnega časa. Petindvajset let ima
delovne dobe. Kot snažilka pa že dolgo skrbi, da so njeni prostori vedno čisti.
»Vsi vedo, da si pridna, da kar naprej delaš, prav gotovo dobro zaslužiš. Da ti niso zdaj, ko so razpraoe o socialnih razlikah tako aktualne, znižali plače in dali tistim, ki imajo manj?«
»Zadovoljna sem, nič mi ne manjka.« Noče povedati koliko zasluži. Peter pa, dobričina, kar izda, da jih dobi 90 kot osnovo in 10 na službena leta. Torej 100 starih.
Nič ji ne manjka, zadovoljna je. Vsi so dobri zanjo.
Tudi taki so med nami.
»Sodobna si, Lenčka, in rada med mladimi. Prav gotovo ti je všeč beat glasba in dolgi lasje pri fantih te nič ne motijo?«
Kot petarda je eksplodirala.
»Samo pride mi naj dolgolasec. Pri meni nima vstopa. Najprej k frizerju, potem šele na igriščel Pa tudi gre. Moja glasba pa so Slaki, najraje jih poslušam.« Potem se je šklepetala, kako so včasih sodniki nespretni in krivični in kup drugih stvari je letelo iz nje,, da bi športni strokovnjak strmel. Zato je dobila veliko priznanje, ki ga zasluži. Če bodo kdaj delili priznanja za skromnost, bo Lenčka tudi med njimi.
A. Zaje
RADOMELJSKI PIONIRJI NA SMUČEH
USPEŠEN START HK PREVOJE V NOVI SEZONI
HK Prevoje že dve leti tekmuje v republiški ligi. kjer se je dobro plasiral. V tej ligi tekmuje 6 hokejskih klubov iz Slovenije in sicer. HK Partizan Tržič. HK Triglav iz Kranja, mladinci HK Olim-pija, HK Prevoje, HK Velenje in HK Ptuj. Vsak od teh klubov ima svoje drsališče in seveda treninge, razen HK Prevoje in HK Ptuj. Ptujčani lahko uporabljajo drsališče v Celju, HK Prevoje pa naj bi treniral na drsališču v Ljubljani. Lansko leto so hokejisti iz Prevoj lahko uporabljali za treninge in tekme igrišče zunaj hale Tivoli in so te usluge tudi plačali, letos pa se je vse skupaj zasukalo v škodo Prcvojccm, ker uprava hale Tivoli ni dala odloka da se na zunanjem igrišču naredi led in tako so ostali Prevojci brez možnosti za treninge.
Lansko hokejsko prvenstvo se ni končalo v regularnem času in sta 2 tekmi ostali še za letos. Ti dve tekmi, in sicer HK Tržič i HK Prevoje in HK Triglav iz Kranja i HK Prevoje sta bili odigrani v decembru. Ker HK Prevoje ni
mogel imeti treningov, sta se obe tekmi končali z našim porazom.
Na novo prvenstvo so se igralci Prevoj dobro pripravili in so HK Ptuj 26. 12. 1971 na drsališču v Celju premagali z visokim rezultatom 14 -.2, v nedeljo 2. januarja pa je bilo odigrano drugo kolo. HK Prevoje je imel za nasprotnika mladince HK Oiimpija. Tekma je bila odigrana v hali TIVOLI in se je končala s porazom Prevoj (14:l). V tej tekmi se je posebno izkazal vratar Prevoj Sluga. V tolažbo naj dodam, da so mladinci HK Olimpije državni prvaki in da še nobenemu moštvu iz republiške lige ni uspelo tega moštva premagati.
Sedaj so zamrznili ribniki na Prevo-jah in domače moštvo bi si s tem vsaj malo lahko nadomestilo tako potrebne treninge. Toda vreme jim letos nI preveč naklonjeno. Trener Silvo Andrcjka je zato dejal, da bo HK Prevoje odjavil nastope za letošnjo sezono, če se problem ledu pred halo Tivoli ne bo hitro rešil, kajti tekme brez treningov so samo mučenje igralcev.
T. HOMAR
Za učence petega razreda smo tudi letos organizirali smučarski tečaj v času od 7. do 12. januarja na Rovih. V tečaju je nad so pionirjev, ki so si opremo sami nabavili, le za pet najbolj potrebnih ima šola na razpolago 5 parov smuči. Tečaj je bil vsak dan po dve uri, razen v soboto in nedeljo, ko so smučali po 4 ure. Zadnji dan so po tečaju izvedli tekmovanje, ki je pokazalo, da so se učenci, ki so bili v večini prvič na smučeh, le nekaj naučili. Na tečaju bi morali sodelovati vsi učenci petih razredov, kar pa ni bilo mogoče, ker nimajo opreme, šola pa ima samo pet parov smuči, več jih za enkrat nismo mogli nabaviti. Nujno bi bilo misliti, da bi vsaka šola imela vsaj toliko smuči, kolikor šteje en povprečen razred.
Poleg tega obveznega tečaja se bo udeležilo še kakih 30 pionirjev ostalih razredov začetnega in nadaljevalnega tečaja, ki ga na Rovih organizira    Smučarsko društvo
Domžale, kar smo vsi v Radomljah toplo pozdravili. Tako bo letos vključenih v smučarske tečaje skoraj 100 pionirjev ali 20% vseh učencev, kar je lep uspeh. Obvezne tečaje je že tri leta, kakor tudi letos, uspešno vodil naš učitelj telesne vzgoje Momo Lisičič.
Ko vsako leto pripravljamo tečaje, se vedno srečujemo z isto težavo, da vsi otroci nimajo opreme. Tako je bilo tudi letos. Zato se čudimo in upravičeno zastavljamo odgovornim vprašanje, kako je mogoče pri vseh ukrepih za stabilizacijo našega gospodarstva, da lahko kar 4 naša mesta konkurirajo z bajnimi vsotami namenjenimi v nagradni fond za šahovski dvoboj Fisher—Spaski. Vprašamo se, ali smo res tako bogati, da Beograd ponuja najvišjo vsoto? Na drugi strani pa nimamo po šolah najosnovnejših možnosti za telesno vzgojo učencev, ki je osnova za vse bodoče generacije športnikov.
Rajko HAFNER
STRELSKA TEKMOVANJA V POČASTITEV 30. OBLETNICE USTANOVITVE JLA
V letošnji proslavi Dneva armije so sodelovali tudi strelci. Pod pokroviteljstvom Občinskega odbora Združenja rezervnih vojaških starešin Domžale sta bili izvedeni občinski tekmovanji pionirjev in odraslih v streljanju z zračno puško.
18. decembra je bilo v Radomljah tekmovanje pionirjev. Sodelovalo je 8 ekip, ki so dosegle tele rezultate i
PIONIRJI :
I, mesto s 518 krogi — Osnovna šola Radomlje; II. mesto s 432 krogi — Osnovna šola Moravče; III. mesto s 335 krogi —Osnovna šola Mengeš; IV. mesto s 306 krogi — Osnovna šola Domžale I; V. mesto s 305 krogi — Osnovna šola Domžale II.- VI. mesto s 299 krogi — Osnovna šoia Moravče
PIONIRKE:
I. mesto s 286 krogi — Osnovna šola Mengeš; II. mesto s 263 krogi — Osnovna šola Domžale I.
Med  posamezniki  so bili  najboljši 1
PIONIRJI :
I. mesto s 143 krogi — BURJA Bojan, Osnovna šola Radomlje; II. mesto s 140 krogi — GRADISAR Lojze, Osnovna šola Radomlje; III. mesto s 128 krogi — HOMSAK Ivan, Osnovna šola Moravče.
PIONIRKE:
I. mesto s 86 krogi — MIKOLA Danica, Osnovna šola; II. mesto s 82 krogi — KOKALJ Mirjam, Osnovna šola,- III. mesto s 73 krogi — FLAJSMAN Majda, Osnovna šola.
26. decembra pa so se v Jaršah pomerile članske ekipe. Sodelovalo je 7 ekip, ki so dosegle tele rezultate:
EKIPE i
I. mesto s 607 krogi — MLINOSTROJ I. Domžale; II. mesto s 578 krogi — PAPIRNICA Količevo; III. mesto s 506 krogi — TRAK Mengeš; IV. mesto s 581 krogi — TOSAMA Vir; V. mesto s 457 krogi — OLJARNA Vir; VI. mesto s 433 krogi — TĆKO Domžale; VII. mesto s 358 krogi — MLINOSTROJ II. Domžale.
Med posamezniki so se najbolje uvrstili:
I. mesto s 16!) krogi — KRAJSEK Zdravko; II. mesto s 168 krogi — RIH-TAR Franjo; III. mesto s 156 krogi — KKRZAN Niko.
Najboljše posameznike v vseh kategorijah je Občinski odbor ZRVS nagradil z lepimi praktičnimi in spominskimi nagradami. Pri organizaciji tekmovanj so sodelovali rezervni vojaški starešine z željo, da bi ponovno oživili žal že močno zamrli strelski šport v naši občini. L. S.
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO DOM2ALE t			KINO MENGEŠ 1	
22.-24. I.	amer. b. CS film	BUTCH CASIDY IN KID	22.-23. I.             amer. film	TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD
26.-27. I	it. b. film	ANGELI BREZ RAJA	28.-27. I.              amer. b. film	KONJE STRELJAJO MAR NE
29.—31. I.	amer. b. VV film	DOBRI IN SLABI FANTJE	29.—30. I.              fr. b. CS film	NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO
2 — 3. II.	fr. b. film	2ENE	2.— 3. II             fr. b. CS film	VRV IN PIŠTOLA
5.— 7. II.	it. b. CS film	CHE GUEVARA	S. — S. II.           amer. b. CS film	PEKLENSKA STEZA INDIANAPOLISA
9.—10. II.	nem. b. film	ŽIVLJENJE V DVOJE	8. —10. II.           amer. b. film	MOJI, TVOJI, NAJINI OTROCI
12.—14. II.	jap. b. CS film	TAJNI AGENT 101	12.—13. II.            amer. b. film	OD KJE VONJ PO SMODNIKU
lf,—17. II.	amer. b. film	DEČEK Z ZELENIMI LASMI	16.—17. II.            fr. b. film	ZADNJI MOHIKANEC
19.—21. II.	amer. b. CS film	PRIVATNI DETEKTIV		/
			POTUJOČI KINO:	
KINO RADOMLJE	t		amer. film TARZAN ZMAGUJE	4. II. v BLAGOVICI
22.-23. I.	nem. b. film	HURA, SOLA GORI	2S. I. V MORAVČAH	8. II. V KRASNJI
25.—27. I.	amer. b. CS film	ZGODILO SE JE V AMERIKI	26. I.  v IHANU	6. II. V PREVOJAII
29.—30. I.	amer. b. VV film	REVOLVERASI APASKEGA KLANCA	28. I. V BLAGOVICI	
1.— 3. n.	fr. b. CS film	NOC VLOMILCEV	29. I.  V KRASNJI	amer. b. film »F« KOT FLINT
S. —S. II.	it. b. film	2IVI IN SE BOLJE MRTVI	30. I.  V PREVOJAII	8. II. v MORAVČAH
8.—18. II.	it. b. film	NASE DOBRE SOPROGE		9. II. v IHANU
12.—13. n.	amer. b. VV film	DREVO SPOZNANJA	fr. b. film STEKLENICA KI UBIJA	11. H. v BLAGOVICI
15.—17. II.	amer. b. CS film	PLAVOLASI MAŠČEVALEC	1. II. V MORAVČAH	12. II. V KRASNJI
19.—20. n.	meh. b. VV film	MONTENZUMIN ZAKLAD	2. II. V IHANU	13. II. v PREVOJAH