S*. 164. Trst, v nedelja 15. junija 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tutfJ oh nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. P*>*4»ti6i:ie SusT. so prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobjvK^raah v Trstn iu okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Ponudili, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-fčisi, Pornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. t, iee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 >x, /not. Za om»e v tekstu lista do vrst 20 K. vsaka »adaj/oa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-Taaty 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »i-dinosti-. — Platuje se isfijučno le upravi „Edinosti". Plačljivo In icfljivo v Trstu. m— ' — - ii r i- ■----s-==-= Glasilo politienega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč V NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oura. larooalna na n*d«U«ko lidanj« „EĐI3I08TZ" atu«: wm omlo Uto Bod 5'30, it pol letat Kron a «0. Vsi dopisi naj se p»ailjajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma te ne »prejemajo ta rokopisi se ae vračajo. Narodnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gatetti 20 (Narodni de«). Izdajatelj in odgoverni mredoiksrBFAN GODEM.. Lastnik konsoreg usta. „Edinost". - Natisaila Tiskarna .Edinoot*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galafcfci Štev. 20. PoStno-hranllnltni ralun štev. 841-652. TELEFON It. 11^57. m?" Danes v nedeljo se vrši v „Narodnem domu" v Trstu ob 9 in pol dopoldne lesfineK zaupnikov cele okolice NAMEN SESTANKA: Določitev kandidatov za I. okoli-danski razred. Voiiici II. mestnega volilskega razreda! v sredo, dne 18. t. m., kliče Vas vaša obcinarska iu narodna dolžnost s a volišče. V d veli volilnih razredih, v IV. in III. so naši volilci sijajno dokazali, da umevajo v polni meri te svoje dolžnosti. Posnemajte jih tudi Vi in oddajte v sredo« due 18. t. m., do zadnjega svoje glasove slOVCil- skfiu narodnim kandidatom, ki so: I. volilni okraj (Sv. Vid): Cotfč pok« Jcsipa, urednik, ?ilip 3vanišević od Jssipa, trgovec-, 3?. Z&Vari Slavik, odvetnik. II. volilni okraj (Staro mesto): Jilip 3vanišeYić od Josip?, trgovec, III. volilni okraj (Novo mesto): jftatka Jtfandić pok. Jttalka, urednik, Jernej jifntir pok. Jerneja, bančni uradnik, Otokar Ryb£f, odvetnik, Dr. Cdvard Slavfk, odvetnik. IV. volilni okraj (Nova mitnica s Skorkljo): Srečka gartclj od Josipa, trgovski prokuriat, 0r. feršinand Černe, odvetnik, fran Z(ravos pok. Josipa, zasebni uradnik, 3?. Otskar J{y&£r» odvetnik. V. volilni okraj (Stara mitnica s Kjadinom) : Jran potnik pok. Benedikta, uradnik drž. železnice, Edvard Slavik, odvetnik, 3?. Josip Uilfan, odvetnik. VI. volilni okraj (Sv. Jakob): Josip Uilfan, odvetnik. PoLtično društvo „Edinost". PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. — O, potem pa poskrbiva za ubego Geraldžno tu. Peljala se bo z nama domov. — Uaarec jo |e zadel mnogo huje, nego naju. Midva se lahko otreseva tega udarca. Ona se ne more. Bii je brezdvomuo preprost človek brez takozvanih finih manir; toda noben knez ne bi bil mogel ravnati nežneje In taktneje, kakor le ravnal on s hčerjo lorda Tomple-&tcweja. Stužabnlštvo Je bilo zbrano pri vratih, ko s j se vrnili iz cerkve, Izvedelo še ni nič o prektajeci poročnt slavnosti In |e kar tekmo velo med seboj, kdo da prvi pozdravi nevesto z njenim novim imenom in Jej bo čestitd. — S'ecste praznično obleko — |e dejal kratko — poroke ni bilo. Kje je hišna reis Pudd '»e ? Dekle ie stopilo naprej in izročil |e| Je Geraldico v oskrbo. — Skrbite za to, da kaj zauzije in si opomore — Je dejal; potem |e peljal V obrambo malih narodov. Govoril posl. dr. Kybif v seji drž. zbora dne 30. majniba t. L Ob priliki razprave o predlogu na podaljšanje veljavnosti sedanjega provizoričnega zborničnega poslovnika do konca I. 1914. je izpregovoril med drugimi tudi naš poslanec g. dr. R y b a r, ki je poudarjal v začetku svojega govora, da je pač res težavno glasovati za ta predlog. Ogorčenje, je dejal govornik, se polašča človeka, ki je videl — bil sem tedaj tudi navzoč —, kako so svoj čas od vseh strani pritiskali na obstrukcijske stranke, kako so jim priporočali, naj v prilog parlamentarizmu odstopijo od obstrukcije, k*ko so navajali vse mogoče vzroke, da bi jih pripravili do tega, da bi bili ustavili to, kakor se je tedaj govorilo, konstitucijonalnost in parlament oškodujoče obstrukcijsfco gibanje; potem pa je moral doživeti, da so ravno tisti, ki so tedaj pridigali moralo, v češkem dežel-j nem zboru nadaljevali obstrukcijo. To gotovo vzbuja ogorčenje in zato ponavljam: nikakor se ne čudim, če je izšel iz tega ogorčenja sklep, da se vrne gospodom, kar so storili sami in nastopi proti predlogu, ki je v razpravi in glasuje proti njemu. Vzlic vsemu temu imam naj jaz povod, da bom takrat — poudarjam to — še glasoval za predlog. In tudi povem, zakaj . . dasiravno sem tudi tedaj glasoval zanj in v tem po-j gledu naj začnem z utemeljitvijo, ki jo je omenil predgovornik, namreč z odnošaji napram Nemcem. Sprava na Češkem se ni dosegla, Nemci ne popuščajo, temveč zahtevajo stvari, ki jih jim zastopniki češ-j kega naroda ne morejo dovoliti. V tej zbornici sem že enkrat v nekem] gov ru poudarjal, da bi bila po mojem j mnenju stvar lažja, ko bi se reklo Nemcem:' Isto, kar zahtevate na Češkem, bodo zahte-' vale tudi druge narodnosti v onih krono-vinah, v katerih imajo Nemci večino. Ko bi' vedeli Nemci, da bi morali vse to, kar zahtevajo zase — in mi v onih dvojezičnih; kronovinah niti ne zahtevamo toliko, kakor' Nemci na Češkem — ko bi vedeli, da bij morali vse to dati Slovencem in pa !tali-| janom na Tirolskem, bi postali gospodje' menda vendar popustljivejši. Vem prav dobro, kaj se ugovarja proti temu s češke strani. Pravijo, da je to vprašanje, ki se tiče češkega deželnega zbora, kraljevstva češkega in se mora izvojevati tamkaj. To je popol-| noma prav. Toda imeti moramo tudi tu v j poslanski zbornici prilike, da moremo kazati na ta primer in reči Nemcem: Kar vi zahtevate zase, zahtevamo tudi mi zase! (Posl. dr. G r e g o r i n : Kaj bi rekli Nemci,: če bi mi zase zahtevali kako lex Kolisko ?!) Tega niti ne zahtevamo. Toda Nemci vedo prav dobro, da se jim na Češkem godi po-' polnoma dobro in da jim nikakor ne manjkal narodnostna enakopravnost. Saj imajo na-j rodno enakopravnost, naj imajo še več nego j narodno enakopravnost, imajo neuzakonjeni državni jezik in se vendar ve, da vzlic vsem j prizadevanjem še vedno ni izveden češki' notranji uradni jezik. To vedo prav dobro in zato so ^tako trdovratni v naših kronovinah, na Štajerskem, posebno pa na Koroškem in tudi na Tirolskem, kjer imajo večino, kjer imajo opraviti s slovenskimi, oziroma romanskimi manjšinami. Če to konstatiram tu, morajo umeti, zakaj ne moremo želeti, da nastanejo tu izjemne razmere in da izgubimo edino tribuno, s katere še moremo zastopati in braniti naše koristi in naše pravice. Kajti če se ne sprejme ta predlog, stopijo v veljavo zopet prejšnje določbe poslovnika. Kaj pa to pomenja samo za najmanjše stranke in narode, vemo to predobro. Kajti da je tu mogoče obstruirati, je treba najmanj dvajset glasov. In to, gospoda moja, je ravno v nacijonalnih vprašanjih zelo težko. Saj smo čutili to na našemu lastnemu telesu — tedaj v prvi ljudski zbornici — da ravno v onih trenotkih, ko bi je bili potrebovali, nismo našli potrebne podpore. Kajti tudi na-cijonalna vprašanja so bolj ali manj lokalne narave in prišle so razmere, da tedaj, ko je en narod želel obstrukcije, to ni nikakor ugajalo drugemu narodu in ravno nasprotno, in v takih slučajih so bile ravno najmanjše stranke in najmanjši narodi naravnost brez moči, niso imeli sredstev, ki jih sicer poslovnik daje na razpolago za obstrukcijo, nieo mogle uporabljati teh sredstev. A kaj pomenja za nas absolutizem, to vemo ravno mi Slovenci najbolje. Tekom stoletij absolutizma so nam ger-manizirali cele dežele in germanizacija se je ustavila šele tam doli ob Dravi in tudi tamkaj je mogoče boriti se proti germanizaciji šele odtedaj, odkar živimo ustavno življenje, dočim pa v časih absolutizma sploh nismo imeli nikakih obrambnih sredstev. Proti nam je bilo vse, proti nam je bila aristokracija, proti nam je bila birokracija, proti nam je bila država. (Posl. dr. G r e g o r i n : Tudi plutokracija!) Te tedaj še ni bilo toliko. Imeli nismo nikogar. Edini kraj, kjer smo še slišali slovensko besedo, je bila cerkev. Gospoda moja! Nisem klerikalec, to sem poudarjal že opetovano, toda resnica je, ki se ne da ovreči, da smo le še v cerkvi slišali javno slovensko govorico, sicer pa je bilo popolnoma nemogoče, s slovenščino javno nastopiti. In bojimo se, da te razmere — moram poudariti to — morejo zopet priti, če se razveljavi konstitucija. češki narod ima tu popolnoma drugačno stališče, nahaja se v popolnoma drugačnem položaju. Češki narod je močan, velik narod, ki se je gospodarsko tako razvil, da se mu ni treba bati nikakega zatiranja; češki narod je že preživel in prestal najhujše zatiranje. Spominjam le takozvanega „meščanskega ministrstva" (Biirgerministerium). Tedaj so postopali proti češkemu narodu, kakor so postopali Turki proti krščanskim Slovanom, a vzlic temu niso potlačili češkega naroda, temveč je češki narod vzrastel, se okrepil, premagal vse svoje sovražnike, je kljuboval vsem in se nahaja danes v položaju, da se mu nikakor ni treba bati tudi izjemnega stanja ne. Isto pa ne velja za nas; za nas je stvar popolnoma drugačna. Glavna letoinja skaptilna dražbe so. Cirila In Metoda za Istro. (Izv. poročilo.) Tajniško poročilo je bilo zelo obširno in sestavljeno s tisto vestnostjo in ljubavjo, ki [o leto za letom kenstatujemo pri Druž- jbenem tajniku, gosp. Viktorju Carja E m 1 n u. Tudi med čitanjem se mu je na licu izražalo oduševljenje za namene in dlje . Družbe. Z navdušenimi besedami je omenjal j Car strašne in krvave borbe brstov Srbov I In Bolgarov za osvobojenje iz turškega [robstva. — Ali — je rekel Car — temeljem vspehom zadnje krvave Dorbe je bila ; dolga in težavna borba ca kulturnem polju. Besede občudovanja za one učitelje, po ve-čem delu na:odne duhovnike, ki so morali na skrivnem — da bi }lh Turki ne zaslediti — poučevati srbsko in bolgarsko rajo; a ko ie Turčin dozaal za to, je poslal sveje bašibozuke, da napravijo .red", a oni so ta .red" napravili s tem, da so dotičnim narodnim apostolom iztaknili oči, odsekali roko, jih postre:ti?, ali neusmiljeno pohabili... A vendar je seme kulture, posejano po narodnih apostolih, imelo diven sad. Razmere pri nas so drugačne. Mi si moremo s samo prosveto mnogo pomagati in se rešili iz narodnega suženjstva. Družba sv. Cirila in Metoda vrši to plemenito nalogo izobraževanja naroda. Poročilo se spo-misja podružnic, ki so največ nabrale: v Puli 5400 K, v Pazinu 2000, v Dubrovniku 2000, v Trstu 800 itd. Med raznimi darovi je oni prevz?lšenega nadškofi v Zagrebu dra. J. Posiloviča v znesku 25 000 K. H^ala odllčaemu prijatelju Družbe, koadjutorju dru. Biuerju na priporočilu 1 Potom listov je došlo, žal, veliko manje, negj v letu 1911. V tem letu je doŠlo 30 000 K, lani samo 13 000 K. Velik vzrok temu zastanku je vojaa na Balkaau. Z Balkana so tam prihajali veseli glasovi o zmagah bratskega orožja, ali prihajali so tudi bolestni klici ranjencev. Srca naša se niso mogla vzdržati in narod naš je poSteno storil svojo dolžnost. Tajnik je na široko govoril o ogromnem delu Družbe za vzdrževanje onega, kar !e ustanovljenega, in za šole, ki se imajo še le ustanoviti. Omenja dela Družbe, ki je v minoiem letu ustanovila poseben didak-tiŠki zavod In fe po brigi plemenitih gospe iz Volosko-Opatije preskrbela obteke za mnoge siromašne otroke. Omen|a odhod iz odbora častitega g. Frankovičj, ravnatelja učiteljišča v Kastvu, katerega je pozvala narodna dolžnost, da posveti svoje «ile bratskemu društvu .Ljudevit Gaj" na Reki. Omenja nove Izvrstne sile, ki ga je zameniia, g. profesorja IvanČiČa. Omenja častnega odbornika, našega .mladiča* Viktorja Tomičići iz Vcloske. Osemdeset let Je že našemu Tomićfćj, ki ga po vsej L'bur-niji in daleč preko nje pozna vse, staro in mlado, in ki z vso kakor sneg belo glavo in brado je še vedno »mladič", vedno navdušen za narodno stvar. Tajnik je zaključil tako le: .Delalo se je veselo, z žarom in zanosom, ki mu je vir v uspehu vašem samem. Ta uspeh je neoporečen. Poglejte, gospoda, v imenik onih naših 55 šo!, poiščite jih na karti naše Istre in najdete, da je njihova trdna veriga na vseh straneh prifično močno pritisnila sovražnika. Na prste bi mogli sešteti tiste i ali(anske občine, v katere ni še prodrla naša družba. A kamor je prodrla ona, tam se tudi, verujte, tudi nekaj ruši. Vi veste že, Marion v njeno oblačilnico, kjer jo Je vso v solzah pritisnil na svoje ?rce. — Ali je resnica, oče? — |e končno vprašala. — Da, dete moje! — Zdi se ml, kskor bi bile vse to le sanje. — Ž^ilibog niso sanje, otrok moj. Aii na] poŠijein Aao gori? — Ne! Naj ostanem sama. To je sedaj nabije zame, oče. Pojdi k našim gostom. Ne smemo jih zanemarjati. Kje je Geraldioa ? — Mislim, da v rdeči sobi. Ubogi otrok [e popolnoma obupan. — Ni čuda. Pozneje pojdem k ejej. Ko je Marion ostala sama, je izginil njen dozdevni pogum. Silno, strastveno je zajokala. Dolgo, dolgo se je prepuščala svoji bolesti, a končno se je vendarle po mirila. Vstala je, si omila obraz in nato počasi slek.'a poročno obleko. Nato je odšla počasi v sobo, kjer je ubega Geraldina ležala na zofi vsa zatopljena v žalost. Gospod Pudd je šel takoj za njo, da bi jo vpraša!, ali |e dovolj rneča:-, da bi mogla govoriti z lordom Templesto-wejem, ki je prišel popjo. Grofa so povedli v Mariocin budcar, kamor je prišla tudi Marion in rjen cče. — MIs Puddova — je rekel gref — nisem mogel editi, ne da bi vam bil povedal, kako globoko mi Je žal, da vara je to i sracoto prizadel — nesdo, ki nosi me|e Ime. — Ni mogel reči „moj sin". Nikdar več ni hetel izpregovoriti tega imena v zvezi z onim, ki je bil nekdaj njegov ponos in njegova radost. N egove poteze so za trenutek bolestno vzdrhtele. — Resnica |e — je rekel končno — žalibog le preresnična ; in zahvaljujem boga, ljuba moja, da ste bila obvarovana sramote, da bi bila zvezana z našim onečašče-nim imenom. — Ne govorite tako, lord — Je odvr-cil Ignacij Pudd. — Vas ne more zadeti sramota. Svet vas preveč pozna kot poštenjaka. — Toda sin mo| je, je odgovoril grof. — Tega dejstva ne more nič izbrisati. Bilo je ginljivo videti, kako sta Ignacij Pudd in njegova hči skušala potolažiti ubogega grefa. Deklici ste se j okaje poslovili. Gost za gostom je odšel In končno je ostala Marion s svojim očetom sama. Sedmo poglavje. V Marininem budoarju. Dan orekicjene poroke je bil zelo žalosten v Puddovi hiši. Proti sedmi uri zvečer se je umeknila Marion v svojo sobo in je rekla svejemu očetu, da pred prihodnjim dnem oe pride doli. — Bolje mi je, če sem sama, ljubi oče — Je rekla in ga poljubila. — Prav imaš, dete moje. Da bi ga le ne dcbiii 1 Upam zaradi njegove matere, da jim uide. — To upam tudi jaz. Rada bi mu pomagala, če bi mu mogla. — In Jaz bi rad, da bi mu mogla, otrok moj. — Ali bi ti storil to, oče, ko b mogel ? — Gotovo. Morda bi to ne bilo prav, toda storil bi vendar tako. Ne bi mogel videti v hudodelski celici človeka, ki naj bi ga bil imenoval svojega sinu, ko bi mu mogel ponuditi reko v rešitev. Marion je odšla v svojo sobo, njen oče pa je vzel na;e neprijetno nalogo, da je opozval vse priprave, ki so jih napravili za ženitovanje, in da je dat hišo, ki je bila vsa slavnostno okrašena, zopet opremiti vsakdanje. — Manje bo občutila udarce, če ne bo gledala vsega tega — Je rekel sam pri sebi. Naenkrat Je zaslišal Marionln glas. — Oče ! — Je klicala rezko; — kje si ? — Tu, ljubi otrok; kaj |e? — Pridi hitro g ar. Potrebujem te — samo tebe — je dostavila enako rezko in razburjeno. (Dalje.) Strsn II. „KDEKOST « it. 164 Y Trstu 15. junija 19-*. fca] se tu ruši. Tujinska moč, krivica, nasilje, pohujšanje — vse to pada v prah, kjer Je naša Družba ustavila svoje posvečene stopinje. Takih podrtin Je naša litra polna. Nekatere so iz starinske dobe — kakor o. pr. ta Kršanssa in njene sestre po okoliških brdlh. V teh so se nekdaj našemu bednemu narodu kovale verige, v njih se mu le krojila pravica — kruta in krvava tujinska pravica. A danes? Danes se skrivajo v n|ih mait'nčki* ki niti otrok ne morejo plašiti već. Rušijo se trdajave in fevdalni stolpi — doči.n ostaja ca življenju le ono, kar Je čilo, zdravo in delavno. Tako Je biio tudi tam doli na Kosovem in pri Drinopolju! Tudi Turki so, kakor naši Italijani, hoteli živeti od žuljev siromašne raje. Ali slovanske marne čebelice so naostrile svoje želo, uničile nevredne trote in skoro se bodo v svojih čebelnjakih širile same in se naslajale z medom svojih krvavo doseženih uspehov. In moja, gospoda in bratje, trdna in neomajna vera je ta, da pride dan, ko bomo mogli tudi ml nemoteno uživati med naših cvetočih livad in šum. V tem me ne plašilo niti oblaki, ki se zbirajo nad našimi glavami, niti grožnje združenih krvavih sovražnikov našega rodu in jezika. Mi samo čuvajmo našo rniad> istrsko dečico in daiajmo jo Družbi, da jo ona neguje in brani. Ona ustvari Iz njih naše bodoče maščevalce in jih pošlje v boj za našo svobodo, kakor nekdaj tista junaška Majka Jugovlčev svojih devet sinov. In govoiila Jim bo kakor je ta slavna srbska mati govorila svojim nevestam: Ne ludujte, moje nevjestice: Bogu hvala na njegovu daru, Pa Ih mlada ni rodila n'Je-.am, Da mi leže na meku dušeku. Več da brane zemlju od dušmana. Ne plačite, moje kćerce drage, Ak' i jesu od'etjeli ždrali, Ostali su ptić; ždralovići, Naše pleme poginuti ne će, Naši dvori ostat pusti ne će". (ZvrŠetek pride.) Politično društvo „Edinost" sklicuje za danes, dne 15. junija t. L ob 11 dopoldne shod uolilceu= lil. ool. razreda 01. okraja V „Delavskem konsumnem dru« šti/u" pri Sv. Jakobu. DNEVNI RED: Pogovor o postopanju pri ožji volltvi prihodnjega torka. VOLILCI III. volilskega razreda pri Sv. Jakobu, udeležite se shoda v čim najobilnej- šem številu! Za občinske volitve. Zaupnikom II. okollčanskega okraja! V ponedeljek, dne 16. t. m., ob 8 30 zvečer se bo vriil na .Narodnem domu" pri Sv. Ivanu sestanek zaupnikov in vo-Ulcev I. razreda za II. okoličanski volilni okraj. Pogovor Je {ako v&žen, zato Je želeti, da pridejo na sestanek vsaj po trije zaupniki iz vsakega kraja Kolonje, Vrdelce, Sv. Ivana, Lonjerja in Rocola. Volišča za II. volilski razred. Za volitve v II. mestnem volilskem razredu, ki bo volil v sredo, dne 18. t. m. so določena sledeča volišča: Za I. okraj (Sv. Vid.) 1. sekcija: obč. šcla v uL Lazzaretto vecchio. 2. sekcija: telovadnic* v ulici detla Valle. Za II. okraj (Staro mesto). 1. sekcija: obč. gledališče Verdi. Za III. okraj (Novo mesto). 1. sekcija: obč. šola v ul. Nuova Iftv. 25. 2. sekcija: obč. šcla v ul. Rug-gero Manna. Za IV. okra] (Nova mitnica In Skorkija). 1. sekcija: paviljon v ljudskem vrtu. 2 s e k c i J a: « oč. šola v ul. Glotto. 3. s e k c i j a : obč. šola v ul. Giulia, (vhod v ul. Kandler) Za V. okraj Stara mitnica in KJadln. 1. sekcija: obč. šola v ul. Parini (vhcd v ul. Poritti). 2. « • * c «J a : <>bč šola v ul. Ferriera (vhou . «1. Ferntri). Za VI. okraj (Sv. Jakob). 1. sekcija: obč. šola v ul. Scuole nuove š\ 12. Volitev se vrši od 9 dopoldne do 2. popolne. _ Bratje Slovani! Sokolstvo smatra svoje z!ete za pre-j važne obračune, ki Jih je dolžno onemu narodu, kateremu so namenjeni uspehi in sadovi njegovega dela. Sokolski z!et ie dan preizkušnje, obenem sveti praznik, ko stopi vse sokolstvo v neposredni stik s celim narodom, dan manifestacije lastne sile, posvećenja ter utrditve dobre volje, svojega junaškega poleta. Vsaka prireditev sokolstva, te družbe narodove, ki ima za cilj njegove najviše točke napredka, vsestranske sile in blagostanji, temelječega na vsestranskem, zdravem, krepkem razvoju, katerega samo pospešuje, ima pa še drug namen splošnega narodnega značaja, kakor |e cilj Sokolov splošne na-rcdae koristi. V znamenju svojih demokratskih načet, po katerih naj se v bratski slogi in medsebojni strpljivosti snide v njegovem krogu ves narod, imajo tudi prireditve Sokolove namen, utesniti, ukrepiti in pomnožiti vezi, ki naj vežejo vse narodne člane medsebojno, da jih ojačijo in usposobijo vzdr žati krepko svojo trdnjavo proti očitnim in zahrbtnim naskokom vsakega sovražnika, kateri bi ogroževai narodov razvoj, napredek in njegove zdrave sile. S.kolstvo je narodovo, in narod je So kolov — med njima ni mej, v njih ni razločka. Zato je dan sokolskega zleta dan naro-rodo ve ga praznika ; ne samo praznik za one, kl nosi.o sokolski kroj, ali, Id nastopalo na telovadi Sču, temveč praznik celega naroda. Ves narod Je poklican in dolžan, da ga praznuje s svojim Sokolom. Tržaška sokolska župa ima svoj Ill.zlet v nedeljo, dne 29. Junija, na Opčinah. Kliče Vas, bratje in sestre. Slovenci in Slovani, da z njo praznujete pomembni dan. Naj bi se izvršil ta največji čin sokolstva naše ožje domovine, skupni zlet vseh domačih društev, s pomočjo vseh tukajšajfh pripadnikov Slo-vanstva najsifajnejše, da prinese tako Sokolu, kakor narodu, najizdatnejše moralne podpore, da iznova dokaže čuječnost in pripravljenost za vzajemno pomoč, skupno deio in uveljavljanje ovojih sil. Zato Vas poživljamo, da prispevate, vsak po svoji najboljši zmožnosti in moči, največ In najizdatnejše. Na zdar! Za predsednlštvo T. S. Ž. Dr. Josip VVilfan, Dr. Janko Šavnik, starosta. tajnik. Domače vesti. Poziv vsem CM podružnicam in prošnja zavednim Slovencem. Ljubljanska CM podružnice so sklenile, da bodi nedelja po prazniku sv. CM dan, posvečen delu v korist družbe sv. CM. Vabimo vse podružnice in tudi rojake v krajih, kjer še ni CM podružnic, da se napravijo po vsej domovini tisti dan prireditve v gmotno korist naše družbe. Odločna in umestna beseda. Govoreč o sklepih na posvetovanju vrhne uprave Stranke Prava v Trstu, pripominja .Naša Sloga-: Proti tem sklepom so protestovali kasneje člani vrhne uprave dr. B^Šajak, dr. Milobar in dr. Prebeg (Frankovci). Noče{o se pokoriti. Se danes niso izročili lista »Hrvatska* lastnici, vrhni upravi Stranke Prava, ampak pišejo nadalje proti posvetovanjem v Trstu in proti sklepom in vrhu tega se iz vsega lista, glavnega glasila Stranke Prava, kažejo madjaronske tipaloice. S temi ljudmi bi trebalo na kratko obračunati, ker ni dostojno in častno pravih poštenih Hrvatov, dogovarjati in in natezati s takimi Ijudm*. Iztrebljenje takega plevela iz strankebolev veliko korist in bo donašalo obilnega sadu hrvatskemu narodu." Tako Je. Zastrupljeno rano treba iz-žgatl. Prodano meso. Na Greti je gostilna z imenom „Alla bella Trie s te". V sosednji hiši stanuje 14 družin, ki so, razun ene, vse slovenske. V četrtek zvečer, po ožii volitvi, |e sedelo na terasi gostilne kakih *15 oseb, dočim {e bilo na dvorišču omenjene sosednje hiše zbranih več družin. Oni na terasi so začeli rjoveti razne sramotilke na dr. Rybara in Slovence sploh: če hočejo imeti Slovenci šole, naj gredo v Ljubljano, ker .Trieste že italana e ital'ana restera!" Neka odločna Slovenka Je reagirala, da Italijani iz — Povirja (nekateri onth na terasi so bili namreč Kraševc') nas ne bodo po šfljali v Liubijano. Tudi oni ne, ki prihajajo iz Italije. Na to so oni na terasi začeli kri čati: porchi di ščavi, faori a Lubiana, m..... per :?yb r in kar je druzega cvetja italijanske kulture. Ta krik Je trajal do polnoči, dokler Je teklo vino, za katero so se te izgubljene duše prodale. Ta sramota slovenskega naroda ! Po s večen je in ustoličenje novega škofa poreško-puljskega. Kakor |e izvedela „NeŠa Stoga" iz najzanesljivejšega vira, ne odgovarjajo resnici dosedanje vesti po časopisih o posvećenju In ustoličenju novo-imenovanega škofa poreško-puljskega, dr. Trifana Pederzollija. Dan posvečenja še ni določen. To se bo vršilo nekje v mesecu avgustu, a ustoličenje v Poreču in v Puli nekje v septembru. Razsvetljava v Starem mestu. Jako klaverna je bila razsvetljava v četrtek zvečer. Le tupatam so žarele po oknih majhne svečke, ki so pa bile bolj podobne onim na mrtvaškem odru. Saj pa je tudi cela volitev tako pokazala, da se to zgodi s kamero prej ali slej. Veselili so se pač Italijani .slavnih" zmag, ki so si jih pa šele deloma komaj priborili pri ožjih volitvah. No, pri voščimo jim to kratko vesel{e, saj so si ga zaslužili, ako pomislimo, koliko truda, znoja in še česa več jih je stalo samo, da bi podrli te predrzne Slovence, ki so prišli po laških pravljicah tam cd nekod s hribov. Pa niso nas; mi še stojimo in to močneje, kot kedaj prej. Ne vem pa gotovo, ali je tisto tudi bil oddušek veselja, ko so drugI dan visele ravno črez tista okna, ki so bila prejšnji večer razsvetljena, razne omazane srajce in drugo spodnje perilo. Pripomnimo naj le še, da je bila raz svetljava staromestnega blata za kamoro precej draga, kajti da Je sploh biio kaj lučk, so morati razdeliti po Starem mestu celih 37 zabojev sveč, ki pa so jih Staromeščani v čast županu dr. Valeriju večinoma raje shranili za boljše čase, to se pravi, za svojo lastno porabo. Zato pa |e tudi bila razsvet Ijave vkljub velikim Izdelkom tako klaverna 1 Mazzinijanska kleptomanlja. Da je prešlo maztinijanski muiariji zločinstvo in poškodba tuje lasti, a slovenske še prav posebej, v meso in kri, ni treba posebej poudarjati. Dokazov imamo sešteto. Vanda-lizem v kavarni „Minerva", napad na slovensko šolo itd. govori Jasno. Posebno piko imajo pa Saški smrkavci, bržkone vsled po-tuhe starejših kamoristov, na slovenske denarne zavode. Znano Je pobi is nje šip pri jadranski, Ljubljanski in 2ivno'stenski banki in poškodovanje tabel Trgovske zadruge. Narodni posojilnici ti junaki tudi ne prizana šajo. Pred tednom smo poročali, da so odnesli tablo tej posojilnici in včeraj je vodstvo rečene poso|ilnice presenečeno dognalo, da |e zopet izginila druga, nova tabla. Kaj jim bodo te table koristile, ne vemo. Znamo pa po vsem tem le, da Je tatvina pri laški mladini posebno v časteh. Stari pa naj pomislijo, da s tem ni spravijo slovenskega denarja iz Trsta, nasprotno, preje slovenski denar nje! Kako so goljufali. — Znano |e, da laškoliberslaa kamora še nikdar pri nobenih volitvah ni skušala s tako lopovskim! sredstvi doseči zmage, kakor pri letošnjih. Ne-glede na razne zločine, ki so jih počenjale kamoraško-mazzinilanske tolpe po mestu na naši lasti, so kamoraši sle paril i na vse mogoče načine pri volitvah samih. Kupovali so glasove, uničevali slovenskim volilcem legitimacije, na voliščih so razveljavljali z naj večjimi nasilnostmi slovenske glasove in sle parili so celo pri oddajanju glasovnic. Tako je našel pri volitvi v III. volilskem razredu v IV. okraju v volilni sekciji v šoli v ulfci Kandler naš Član volilne komisije gosp. Frač Bole v volilni žari, ko so vzeli po končani volitvi glasovnice iz nje. na dnu žare še d USTftEDNl BANKA CESKVC SPORITELEN podružnica v n**v ▼U det Pontsroaao •. — — via Haova IS Vloge na knjižice 474 5% 1 poodpoved-Premijne vloge 5°/, j nem roku Stalne vloge m vloge po tekočem računu :« po dogovoru najugodnejše. TiHIJE u KAVCIJE --- iEHJiLNICA Uradm« ar« od S. 12. V, do p In 2 .Vi S. poj. EDINOST" St. 164 8tr*r< H). vrdjl g. Premru v Barkovljab, ki jim da vsa nitančna pojasnila. Družbi sv. CM je poslala cenj. rodbina Jos. Močnika v Kamniku K 15 mesto venca na krsto umrlega g. Martina Karbe v Ljutomeru. Pri kegljanju naprednega učiteljstva ob iilctu slovenjegraškega učit. društva v Podgorje se Je' nabralo K 2 50; vsoto je poslala gca. Marica Vranjek, učiteljica v ŠmartDU pri Slov. Gradcu. Na svatbi vrle obmejne Slovenke gce. Kristine Mežnar z g. la-robom Pirtoštkora, pekarskim mojstrom v Ši. Petru v Savinski dolini, se Je nabralo K 6 18; vsoto (e poslal g. nadučitelj na Mut», Act. Hren. Ob zaključenju strelskih večerov sta podarila gg. sodnik Sernec in okr. sodnik Anton Mladič K 10. Pri odhod-nici z- dr. Medveša se |e na predlog g. I. Vidrfha nabralo K 12*10, znesek je poslal g. I. Kavs, nadučiielj v Ajdovščini. Redka sreča. Državna srečka od leta 1864, serija 1633, Št. 7., kupljena pri Jadranski banki v Trstu in istotam deponirana, je bila 1. t. m. izžrebana z glavnim dobitkom K 300 000 in se je ta znesek lastnici srečke takoj izplačal. Javno tombolo priredi „Tržaško vojaško veteransko društvo Cesar Fran Josip I." danes, dne 15. t. m. ob 4 30 popoldne na dvodšču velike pehotne vojašoice v Trstu. DoMski so sledeči: tema K 100, kvaterna K 150, 1 činkvina K 200, I. tomboTa K 600, I. tornboia K 400. Srečke se prodajajo po 60 vin. komad. niC vedeti o Zahvala. Odbor CM podružnice v Ko- bila njegova, lonji, se zahvaljuje najprisrčjeje, čeravno' par dni nato to aretirali v Goiici dva malo pozno, vsem ljubim pevkam in cenj. Njčka, ki sta skušala izdajati ponarejene pevcem pevskih društev „Trst" in „Sv. Idvajselkronske bankovce. Bila sta to neki Ivan", ki so blagohotno sodelovali pri Otelio Colomani in Alojzij Barbieiato. V krasno uspeli veselici v Kolonji dne 1. Ju-nekj hiši, v bližini so našli v veži skrit cel nija t. 1. Nadalje naj sprejmete enako za- j zav0| ponarejenih bankovcev, ki sta ga skrila hvaJo obe godbi in sicer NDO in Kolonjska ;ODa dva tamkaj, ko sta videla, da ju pre-i za njun res požrt70valni trud. Naj imajo iganjajo. i učiteljišča na stanovanje ta hrano, naj se predstavi ravnateljstvu s priporočilom kake zaupne osebe. Ra vnateljstvo c. k. ženskega učiteljišča ? Gorici. Omotica, glavobol, čemernost in zlo-voljnost, da celo melanholija, so najnevarnejše posledice zapeke. Moderno zdravilstvo išče vse mogoče načine, da se ji stavlja v bran In se poslužuje izmed kislih vod najrajši „Hunyadi Janos* katero so postavile v prvo vrsto najodličnejše oblasti na polju kemije kakor n. pr. Uebfg, Bunsen, Frese-nino, Ludvvlg in drugi. Ako se je vzame zvečer pel kozarca ali pa en kozarec, povzreči Saxlehnerjeva „Hunyadl Janos* kisla voda drugo jutro neprisiljeno izpraznitev, odraslim pa, ki vzamejo 1 do 2 polna kozarca na tešče bo učinkovala kakor brezprlmerno odvajalno sredstvo. _ Tržaška maia kronika.1 Ponarejanje bankovcev na debelo. Dne 18. maica t. I. je tukajšnja policija vsled ovadbe izvedla hišno preiskavo v drogeriji Umberta Grego v ul. Farneto. Ob te priiiki so v Gregov! blagajn) konfiscirali več komadov ponarejenih avstrifskih bankovcev .. in Grego je bil aretiran. Pri nadaljnji pre-; iskavi so našli v Grego vi drogeriji skrbno skrito Skrinjico, v kateri se je nahajalo raznih dragocenosti visoke vrednost). Grego ni hotel nič vedeti o te) Skrinjici in je tajil, da bi SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Ilova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST i Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad po zmernih cenah, SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. Čovarna čevljev MODU It zadoščenje vsi, ki so na kćterisibodi način pripomogli moralno in materijalno podružnici k uspehu, da so tudi oni doprinesli k rešitvi skoro že potujčene Kolonje. Darove v deiarju in v raznih stvareh za srečolov, ki smo jih sprejeli od mestnih In od kolonjskih Slovencev, priobčimo v par dneh. Za sedaj kličemo vsem : tisočera hvala I Deželna zveza kranjskih obrt. zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 30. junija t. l. ob 9 dopoldne v posvetovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj redni cbčai zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo o zveznem delo van u v letu 1912. 3. Čitanje zapisnika. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Predljg o ustanovitvi podružnice zavarovalnice proti n zgodan v Ljubljani. 7. Predlog o ustanovitvi meščanskih šol na Kranirkem. 8. Imenovanje častnih članov. 9. Raznoterosti. O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se razpravlja Ie tedaj, če tretjina navzočih zastopnikov prizna nujnost (§ 11 c zveznih pravi)). — Če sklicani občni zbor ob 9 dopoldne ne bo sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje. Po občnem zboru ob 11 dopoldne se bo vršlfo v isti dvorani povodom lOlet-nice obstanka zveze slavnostno zborovanje. Po slavnostnem zborovanju ob 1 popoldae banket na vrtu hotela „Tratnik". — Za udeležbo k banketu se je zglatiti do dne 26. junija in stane kuvert brez pijače 3 K, katero sveto se naj istočasno pošlje po poštni nakaznici ali osebno izroči načelniku zveze g Eng. Franchettiju, Ljubljana, Sodna ulica 2. K slavnostnemu zborovanju in k banketu bodo vabljeni,tudi zastopniki obrtnih zadrug s Spodnjega Štajerskega, Primorskega. Go-rškega in obrtne organizacije iz Hrvaškega. Vab.la se pričao te dai razpošiljati. Če bi se fcorru prezrlo, dostaviti vabilo, a bi se rad udeležil te prireditve, naj se blagovoli zgla- fcj je kazal siti pri načelniku zveze. Bolnika so Na c. kr. ženskem učiteljišču v Go- aeju, delo ricl bo vpisovanje za sprejem v p r v i tečaj v sredo, dne 2. Julija, od 8—12 pred-poldne. Pismeni sprejemniizpiti bodo dne 3 julija od 7—11 predpoldae in 4—6 popoldne: u s t m e n i izpiti začnejo v petek, dne 4. julija, ob 7 predp. in se bodo nadaljevali v soboto ob 8 predpoldne. Ako bo po sprejemnih izpitih meseca julija sprejeto 40 gojenk v italijanski in ravno toliko v slovenski oddelek, potem meseca septembra ne bo drugih izpitov za prvi tečaj. Pri sprejemu se zahtevajo rojstni in krstni Ust, zadnje šohko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za Šolsko službo. V smislu zakonitih dolečil opozarja ravnateljstvo one starše, ki ne stanujejo v Goric', naj bodo jako previdni pri izbiranju stanovanj za svoje hčere; svetuje jim, da poiščejo taka stanovanja, kjer bodo gotovi, da pridejo njihovi otroci v dobro in pošteno hišo. Priporočajo se v prvi vrsti naslednji za?odI: Notre Dime, zavod baronice Soaun, samostan U Šulink, konvikt „VI la Rosa" In novi .Slovenski dekliški zavod" pod vodstvom šolskih sester (Uilca Ponte Isonzo 32). — Poleg tega je ravnateljstvo sestavilo imenik onih zasebnih dru žln, ktere smatra za priporočljive. Nobena gojenka ne sme stanovati pri družini, ki ni zaznamovana v tem imeniku. Komur je torej ležeče na tem, da dobi gojenke tukajšnjega ženskega Na podlagi aretecj in odkritij je tržaška 1 policija izvršita več aretacij v Trstu. Aretl rani so bili Umberto Camerlni, Gvidon Pa-van, Lauro Marchlch, Henrik Stradiot in; Henrik Mattioni. Preiskava se je nadaljevala In sled je: pokazal tjakaj, odkoder nas redno zalapalo z zločiECl, v — Italijo, v Benetke in Pa-1 dovo. Vsled tega se je tržaška policija obr-j nila na Italijanske oblasti v Benetkah in Pa- j do vi, kjer je bila aretirana cela vrsta so-: kti^cev: Anton Antonnio in njegova žena,: Cesare Torcellan, Mihael Bonaggio, Rlhard Benetazzo, Feliks Leandro, Ivan Boso, Fio- j rindo Morello, Katarina Polon in Anton; Tenlon. Kakor se je pokazale, so aretirane! kar; na debelo ponarejali italijanske bankovce po 5, 10, in 50 lir, ki so jih potem njihovi so-! krivci spravljali med ljudi po BeneČanskem, v Trstu in tudi v Dalmac'ji. Najbrž so isti tički ponarejali tudi avstrijske bankovce in pripadeta ona dva aretiranca iz Gotice tudi tej bandi. j Niso pa samo ponarejali denarje, temveč so se bavili tudi z vlomi in tatvinami. Preiskava je namreč dognala, da so bile dragocenosti, ki so jih našli pri aretirancu Gregu v Trstu, ukradene ursrju Valentinu Cuccolo v CloggL Med pismf, ki so jih našli pri nekem aretirancu v Padovi, je bilo tudi pismo, v katerem je bilo omejeno, da nekateri izmed aretirancev sprejemajo nalogo, da razpečajo v Trstu za 40.000 lir ponarejenih italijanskih bankovcev. ? Pričakovati je, da nadaljnja preiskava spravi na dan Še kake zanimivosti. Kolera v Trstu? Pred tremi dvevi je pHspel v tržaško luko Lloydov parnik „Carinthia". Po mestu se je raznesla včeraj vest, da je na parniku zbolel neki mornar, vse znake cbolen|a na koleri, prepeljali v lazaret pri Sv. Jer-na parniku pa so ustavili in zdravniško preiskali vse moštvo, nakar seje delo zopet začelo. Loterijske Številke, Izžrebane dne 14. junija : Line 86 31 89 39 36 v Trstu 180 fllijalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vts-A-vla ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 . Box...........9'50 „ fini Goodjear Welt . . . „ 13*50 m „ amerikanski . . . . „ 11*— „ n „ najfinejši „ 17'— nizki čevlji črni......„ 6*— „ zelo fini črni.....„ 11*30 „ amerikanski luksus . . „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ . ... w 4*30 nizki čevlji, močni...... 5"— „ „ chevreau . . . . „ 7'50 „ najfinejši Gtoodjear Welt „ 11*— „ amerikanski luksus . . , 13*— „ 9 v barvah . „ 14'— „ „ lakasti . - n 15*— Čevlji visoki in niski za otroke od 2 E dalje. COUO 21. OL UDANA U Dr. AL Martinem Cesare Cosciancich latcn[]«9tr*ii Mfc«-tet»lfc » #r*fe/r« o4 P.—/. *i *d 3—6. Trst, Barrltra vecchia 93 n. ni T«J«ftMi 1798. Neverjetno! Krčmarji pozor!! Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka JI, Furlan Trst, ulica Glulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve 1 AR TURO M0DRICKY Prtdajalnloa manuf. blaga In drobnih predaetav Trst, nI. Belredere 32. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Dr. Pesnik Dr. PETSCHNIOO Brst, vb S. Cateriia Star. L n aotraaje (splošne) bolezaft bi 2—3 in Specijalist sa kožam ta (spolne) bolezni i 11".—1 b 7—7^. Fratelli Rauber Trst, utlna. Carduccl 14 (ex Torrente) -- Zaloga ustrojenih kož. i Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet« potrebščin za sedlarja« Dr. Korsano Specijalist za sifilltične in kožne bolezni ima svoj ambulatorlj v Trstu, v si. San Lazzaro Št. 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. _ Sprejema od 12. do L In od 5*/a do 6l/, pop. = JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterlna Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cen&h. no- šo DruStvene veatL Podružnica CMD v Bazovici bo imela svof redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 21. t. m. ob 8 zvečer v prostorih Gospodarskega društva. K obilni udeležbi vabi odbor. Odborova seja podružnice CMD v Kolon)! se vrši danes, v nedel|o, 15. t. m. v prostorih gospoda Valenčča. Prosimo odbornike in odbornlce, da pridejo tečao ob 2 popoldne k seji in to z ozirom na veselico pevskega društva »Sv. Ivan", na katero odidemo po se[l, da tako pokažemo hvaležnost pevskemu društvu, ki Je že v drugič blagohotno sodelovalo pri naših prireditvah.____i organizacija« Deželni odbor NDO vabi na društveni shod, ki bo d a n e s ob 10 dopoldne v društveni dvorani v ul. Sv. Frančiška št. 2. Pričakujemo, da bo shod, ki Je važep, dobro obiskan. Tovariši 1 Agitirajte med seboj za obilno udeležbo 1 novosti za ženske in moške obleke in vse t to stroko spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št. 37« Vestna, točna postrežba. □ □ Zahtevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - • t^r ■ A> • flt" J Največja in dobro znana, odlikovana zaloga obuval JOSIP STANTIC Trst, via Rosan? ft. prodaja vse v zalogi se nahajajoče blago po najnižjih cenah. Velika izber vsakovrstnih obuval za moško, ženske in otroke, kakor tudi vsakovrstnih sandalov in telovadnih čevljev« Zaloga Ciril-Metodovega voščila. radi preselitve Tvrdka ustanovljena leta. 1890. — Zalagatelj čevljev c. kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. Za obilen obisk se priporoča Josip Stantič. Josip Zavadlal Trst, ulica Marco Polo 6. Priporoča oenj. občinstvu svojo pekarno Večkrat na ddn svež kruh. Prodaja se mokt hs prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah. Josip Gergič, Trst ftocol — Molino a vento štev. 40. Prodajalna čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. PORTOR9SE Lužne in peščene kopelji. Zdravljenje z radijem. 30 hotelov in penzij ter nad sto zasebnih vil. V najem se oddajaj o stanovsnja s kuhinjo ali posamezne sobe. Vsak dan dva koncerta. Veselice, tekme t plavanju, regate, serenade, razsvetljave, kinematograf. Vsako soboto ples v zdra- viliščnem kazinu. ■ V fiVIU 8. LORENZO" = GASIfiO DES EflT^AflGERS (junij — september) Vsak dan v Trst in iz Trsta 8 pomorskih voženj. ftoierjko sirovo G. ftVaaliaretta P"« »M prodaja v vsaki množini kilogram po kron 3 20 Mlekarna Adolf Bernlrarđ Maribor, mru cestu st io. V pekarni in slaščičarni Sarafin Siega & C o v ulici Raffinsria štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. mnnnKmmHHnuttur Da saj, XV. Diefenbaahgaaaa 59. BBIIIIIIg NOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campaafle itev. 15 Zalega otr. ških oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za moike in ženske. Sprejemajo se naročila po meri. Mirke cene. O D Restavracija „Rila bella Trieste" (Karel in Veronika Tusehak) ulica Kolin grande št. 4 (Ljudski vrt). Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna štajerska, istrska vina, teran. — Rožna vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigamako pivo iz soda. — Zmerne oen*. Skrbna postrežba. — V** ko soboto ob 8 zvečer koncert na citre. Francesco Buda, zlat Trat, ulloa SoaUnata it. 1 Frodaja srebrnih in koTiaaiiuh n . < 1 4 krt n dalje, uhaoi. prstani, Tfri* «* amerikanske^« doubl* zlata uklju.'nj . po priložnostnih cenah. Proda c tu-puje in menjuje zlato, »rebro ia tir^«*-cenosti. Tvrdfca BUDA more prodaja** po neverjetno n ztii* cenah, ker ne izdaja velikanskih avo» ta luksurij zae pr.atore, razsvetljavo itd. ild., kar mora kob£«o vsa plačevati kupovalec. . JJV^ K O Novi zobozdravnišUi = ambulatorij nI. Rossini St. 12 (vogal nI. delle Po fc) Laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečim po 2 k'. Ordinacijske ure: od 8 dopol. do i pop. in od s do f m-većcr. Ob nedeljah in praznikih od g d* j z. ^m firmi lOBimin munmaummm FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprašani optik S*.eci.ialiat za očala in iapalaike. Zalaga to piomerov, barometrov, daljaogledov (Z*iaa) it*1. Lartaa delavni a a električnim obratom. Krasni ceniki brezplačna. Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskeyi Veličanstva. Izredna c. kr. državna loterija ▼ skupne vojaSke dobrodelne namene. TA DBSARVA LOTESIJ1 vsekaj« 21.146 dobitkov v gotovini t »kupni svoti 625.000 K. Glavni dobitek: 200.000 K, Žrebanje se bo vrlilo Javno na Dnasju 3 julija 1913. Srečka stane 4 K. Srečke se dobijo pii od dal k n zi drža me loterije na Danaju III. Vord»r» Zcllamtaitrasie 7, f loter jaki • kolekterak, tebikaraak, pri da^č-ik, p »mik, bra j »val a ia žaleča fkik andk, v njalaicak itd. Igralni načrti za kupovalce arečk brezplačne. Srečke ae polil j aj o p>Staiae preaftj. Oi c. kr. glavnega loterijske^ rviateljsba PROfIM, ISOHIAS. Rimske toplice o Tržiča. Sezona od 15. majnika do srede oktobra. 40 • s ©-vite blatne kopelji t naravnim tržiškim „fuf masaža, elektroterapija. Uspešno proki protfaa. ishias, kroničnemu in mišičnema revmalizma, posledicam kostoloma, poškodbam. vsem ftkaiadatena. ženskim boleznim itd. itd. Toplo po«Lmekj». ob morja. V kopališkem poslopjn izborna ma ivmja in postrežba. Zmerne coae. Interurbaai št. 26. Voz na postaji in pri lajfjak. Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Qr3f Cnfte IS novo (NOVA KAVARNA) CT" Tržt, Piazza Batrlera Sctttftatan« Prva udobnost. Bogata izbara Ćasni-k'v Prvovr tne pijače. Hladila vnak vrst. Biljard Seifert. Telefon »»-ai. Poleg kavarni se mbaja tadi iivraten BUFFET, kjer se p-rdajajo aorzla jedila, vi=« in Drekerjevo pivo. Sprejemajo ae naročila aa dom. Priporoča ae ndaai FRANJO ABRAM, Ustalk. Velika zaloga vsakovrstnega sira- Priporočam trgovcem akor gorgonzola, eme-talski. o čii. pir in vsakovrstne slanine. ================= Priporoča se vdani J J. Suban, Trst, Krzn v slovenskem siedalitfu o Ljubljani. (Dalje.) Pri sanaciji, ali še boljše rečeno : pri reševanju tako velevažne kulturne institucije, kakoršnja je gledališče, ne sme igrati vloge niti politično stališče te ali one stranke, niti to ali ono drugo stališče; najmanje pa se smejo vpletati v to institucijo osebnosti. Gledališče ni last te ali one politične stranke ; gledališče je pridobita vsega naroda in ves slovenski rif^rod ima pravico zahtevati svojega gledališča ! Leta in leta so naši očetje zidali to stavbo in se veselili njenega uspeha, in sed.ij se ne sme kar tako razrušiti ono, kar se je postavilo v pol stoletja z veliko težavo. Kajti, če se danes gledališče zapre, igralci bodo morali y tujino za kruhom in ne vrnejo se nam nikdar več. Mari se nam je vrnil Pogacnik-Naval ? Mari Po Jakova, Borštnik ? Ali mislijo Nučič in toliki drugi na vrnitev? Ne! Kajti v tujini so našli ono, česar jim domovina ni mogla dati; vračajo se pač za en ali dva večera, da nam pokažejo, kaj smo imeli v njih in kako britka je njihova izguba. Ali pa se vračajo taki, ki za tujino niso. No, ti tudi svoji domovini niso velike koristi in konec je ta, da slovensko gledališče nima svojih domačih igralcev! Zopet mora intendanca posezati po tujih močeh in začeti tam, kjer je bila v početku! To so pogubne posledice današnje krize! Ali naj pride do tega? Ves slovenski narod bi moral s protestom odvrniti že misel samo ter napeti vse svoje moči, da ne pride do tega. Keforme treba. Treba iti z duhom časa. Dramatično društvo mora torej opustiti svoje intrasigentno stališče, mora uvideti, da se je tudi v Ljubljani izpre-memlo marsikaj. V odboru naj sede ljudje ene in druge stranke; ob članih napredne stranke naj sedijo tudi nekateri člani slovenske ljudske stranke. S tem bi odgovornost „Dramatičnega društva" napram občinstvu padla tudi na Člane Slovenske ljudske stranke in deželni glavar ne bi kar tako zapiral gledališča. Tudi opozicija v odboru ne bi bila škodljiva za zavod, kajti silila bi „Dram. društvo" na bolj intenzivno delovanje. Žal, da se je v naše javno življenje utihotapilo samo strankar-stvo, ali, ker je tako, se mora pač računati s tem dejstvom. Kontrola deželnega odbora v lanjski sezoni ni bila ravno preojstra, cenzor deželnega odbora ni prepovedal niti ene igre, ali operete. Celo operete „Boccaccio" ne. Torej se ni bali, da bi gledališče moralo igrati le „Mline pod zemljo" ali pa „Sveto Nežo". S pošteno kontrolo vrši deželni odbor samo svojo dolžnost hišnega gospodarja, ki ne dovoljuje, da bi se pod njegovo streho prikradla frivolnost in lascivnost. Ta odbor bo moral v prvi vrsti poiskati do brega artističnega vodjo, ki bo vodil stajala trdna zveza med zagrebškim in 1 ljubljanskim gledališčem, bi se določil honorar primeren gledališčem, ki bi sicer pokrival gostu vse stroške, ali tudi blagajna bi bila zadovoljna. Med Osekom in Zagrebom obstoja že taka zveza in orno* gočuje na ta način izvajanje marsikatere opere, ki bi z domačim osobjem ne bila izvedljiva. Gost dobiva le povrnitev stroškov za vožnjo in hotel in gotovo malo svoto kakor honorar. Tudi tržaško gledališče bi moralo že po svojem sorodstvu biti v trdni veri z ljubljanskim gledališčem. Ljubljana naj bi bila centrala in Trst nekaka podružnica, ki bi vzajemno delovala. Marsikak strošek bil bi s tem prihranjen temu ali onemu zavodu. Slovensko gledališče v Trstu se je v poslednjih letih dvignilo na dostojno in častno višino ; to je fakt, s katerim naj bi tudi v Ljubljani računali. Kajti tudi Trst bo moral v prihodnosti gojiti ne le dramo, temveč tudi opero in opereto. Zlasti za opero je naše stališče v Trstu primerno, kajti konservatorij in pevske šole vsako leto producirajo nekaj pevcev. Ta ali oni med njimi je Slovenec. Imeli smo v lanski sezoni tacih slučajev, Primožič bariton, in (Jergolj, tenor, oba pevca dobre pevske kvalitete. Taka medsebojna gostovanja so le na korist blagajni, kajti občinstvo bo vedno bolj interesirano pri kakem gostovanju kakor pri navadni predstavi. Pri sklepanju pogodbe z založnikom kake opere in operete se tudi lahko kaj prihrani. Ljubljansko gledališče lahko kupi pravico za Ljubljano in Trst obenem. Tudi tržaška drama ima med svojimi člani dovolj dobrih igralcev, ki bi tudi kot gosti interisirali ljubljansko občinstvo. Sedanja intendanca „Dram. društva* v Ljubljani je res v polni meri podpirala Slovensko gledališče v Trstu. & presojanjem iger in kostumov je šla v polni meri na roko slovenskemu gledališču v Trstu, toda zveza bi morala biti še bolj intenzivna, morala bi se v prvi vrsti baviti z izkoriščanjem angažiranih članov. Ce bi se re-pertoir sestavil medsebojno in sporazumno, bi se ta misel prav lahko realizirala. Na občnem zboru je sklenilo „Dram. društvo", da v prihodnji sezoni opusti opero. Gojilo bo samo dramo in opereto, ker so stroški za opero za Ljubljano preogromni. Tržaško gledališče pa bi moglo opustiti opereto ter gojiti samo dramo in opero. S tem bi se dalo vendar prihraniti nekaj denarja in bi se tržaško gledališče obvezalo prirediti v Ljubljani 20 opernih predstav s tržaškimi solisti. Ljubljansko gledališče pa bi se obvezalo prirediti v Trstu 20 operetnih predstav s svojimi solisti. Potrebni so samo solisti, kajti zbor in orkester morata imeti obe gledališči, za svojo opero, oziroma opereto. Na ta način ne bi bili stroški niti preogromni in zadovoljeno obiskovalcem enega in druzega gledališča. Tudi v garderbnem vprašanju bi moral vladati dogovor. Tržaško gledališče si je v zadnjih letih nakupilo precej lepih in orega artističnega voujo, ki uo vouii ^ kostumov. Z^kaj naj bi ležal ta umetniško stran zavoda m ki naj ima v kapital ? že v pogodbah ljubljan- skega in tržaškega gledališča bi se mo- artističnih stvareh seveda popolnoma svobodne roke. Stal bi pod kontrolo odbora r, „ j__a . ! j t____:iralo všteti medsebojno gostovanje članov Dramatičnega društva« m le odboru naj. ledaligč in hinoT*Ti bi mJ0rali biti bi bil odgovoren za svoje delovanje. Ta.^n&liio odmerjeni. Prej ali slej bo mo-vodja bi moral zbrati okoh sebe v prvi; ralo iU do tJak kompromisa med vrsti domacme-igralce, preskrbeti za igral i T _ &___^ _nr .__-ji:. ski naraščaj, izbirati drame, opere in operete za prihodnjo sezono in jih predložiti odboru, odbor pa naj odloči kaj sprejme in kaj ne sprejme; v prvi vrsti naj odloči pri odboru „Dramatičnega društva Ljubljano in Trstom, prej ali slej uvidijo merodajni krogi, da je skupno delovanje možno, da le s takim delovanjem je možno vzdržati gledališče na višini, dostojni slovenskega naroda. Obe gledališči bi morali + ... r q , m " i™ tudi kaj žrtvovati za svoje igralce. Vsaj umetniška kvaliteta. Svetovna literatura ] enkrat ' lto M ge mJoralaK prirediti v je tako velika m za ljubljansko obcinstvo. b h gledališ5ih ena predsteva v ko- nfVUt penzijskega zaklada in resno se bo sku zalogo repertoir a za deset let vna-____® i.,-_____i^v «« prej luui moderna dram. literatura se je>čin M se" preskrbeli" igralci za stara leta. vrnila na zdrava pota m pregnana e z / posveti vzvišenemu igralskemu odra y o ipso« vsaka nemoralnost. Arti-i poklicu če da pod stare dni ostane stični vodja bi imel torej v tem oziru grez ^uha ^ strPehe ? 1 Le zavod, ki precej lahko stališče. Tudi operet je do-i skrM za gtara leta svojih usluž5enceVf volj, kjer ne igra frivolnost glavno vlogo ; ima . zahtevati odJ svojih 1Judi d£[ Omeni l smo že da mora umetniški = ^ § ^ t l žrtvujejo za svoj vodja biti moz velike kulturne izobrazbe, < nnHl> Hfl cn WMnni ^i^n.tA institn-sn m a tc lets vsal ga gotovo prepustila i - -i«. i« fin t* S IT S da so zvezani življensko z institu koncilijanten in fim Borštnik bi bil kakor gj ■ kateri delujejo> { al ki že v ustvarjen za to porcijo ; cm je letos do- ^ j d& na ^ * ' na cesti vršil svoja leta službovanja v Zagrebu in neVore meti prave ljubezni do svojega f iraedalaM° gT goto- Tt^ Hfc ^{t /se jo resno zaprosilo. Se, i -^L?^ vlada viduainost, da bi bil obenem , dober trgo- ^mh ^ zata p* Zato bi moral imeti ob strani "še krutosti življenja. Tedaj nima druge Jelje Ilv" dramske literature. V tem oziru fa pazi da niso izdatki večji od dohod- signrana, deluje z dvojno ljubeznijo. H Kudi tak mož bi Se dobil morda v»^V! fn odboru samem. D - r - - r Kakor vidimo torej, bi se sanacija današnje katastrofe mogla izvesti. Treba le dobre volje z obeh strani. Še ni 12 ura odbila, še se more ohraniti slovenski narod pred očitkom, da ni kulturen, ker da nima smisla za svoje umetniške institucije. Tudi bo treba misliti na zvezo z vsemi jugoslovanskimi gledališči; zlasti Zagreb je blizo Ljubljani. Marsikatera draga muč bi se dala prihraniti in nadomestiti z gostovanji. Seveda so pod današnjimi pogoji gostovanja predraga; ves čisti dobiček odnaša gost. Če bi pa ob- Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - TRST Telefon št. 231 • Riva GrUniUla št. 12. - Telefon it. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke In krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belo b pisano srajce, btatfsk. platna iopnlh robcev, molkih negovle Itd. Itd. ErZl K. CVENKELrr.., c.r..32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Velika zaloga in tovarna pohištva s 5 ANDRET TUG - TRST m! K -»Sil ANDREJ JUG - TRST S. Lucla 5-18 Via 8. Luci a S> loem m um mm lumu ni titijru radm unuiu DBLO aOLIDMO U Tuitmtilh Mb. oni ziutara. VA Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) a podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM! Za birmo in 2enltnine bogata Izber konfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. TOPLICE TOPLICE NA KRANJSKEM Postaj* Dolenjsko žalomnloo Strožo - Topilo«. Akroterma 38 • C, ki diye na dan nad 30.000 hekt. radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, levmatizmn, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo: kopališčni zdravnik dr. Konst. Konvalinka. Udobno urejene sobe zatnjce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchTa 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trsoulno lestoin In koloni], blagu Specijaliteta: kava vseh vrst In cen. Ernesta pregnan, Trst ulica S*. Lazarja Ste v. 17. Skladišče kož barvana, vseh vrst ronens in črna za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja kote črna In rumene (Bokskalb). Voftftlla na sajbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za fse kraje deželo izvršuje točno In hitro jfava trgovina modnih predmetov za moške, ženske in otroke v Trstu, ul. della Caserma 17 ^ ^e*™ nasproti ta'arne Velika zaloga klobukov, kap. Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah. Vekoslav Švagel • v Trstu, ulica Giulia it R priporoča slavnom* občinstva svojo trMio lestoin In kolonllolneso Masa. S^iss^v'tSS!? m in na doioll i« pod vodstvom goap. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro aL občina Ivu m blagom prvo vrsto in po zmernih conah. — — Zalog* otrobov, koraao la moka. — PRODAJA NA DROBHO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jestvln v ulici Farneto 10. N*jboljie ln najmodetnejic sukno u moik« la volotoo n lenske obleke razpoiilja najcenej« n cjcnM rplfl JugoBlovanska raipoiiljalna K« O 1 LKAlCtiU V CELJU it. 302.' Vzorci ln ceni!:. Iti tisoč rtrtri ■ d I katni poštni na protte^ I Kina-Vino o/žrrava/la bolikM lm rikoanlnotato Prmrača vtfjt ia JdU, itrjala iaMac ki »Jačala tadf ar«u!zaa Prtporočem* 94 m+JalorečlM mdrmrmikmr v mlmčmjiht kmdmr m je trtbm p* M«sai mjmtltL OdUkataaa a tl kolajnami aa rasnih nastavak h i nad fOOO Bdisvniikimi sprijmU btail akva. H V Zsbml ikia Lekarna SerraVallo - Trst Pristno Krnsko sokno 1 odrezek 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 m dolg i l Odrezek 7 kron za kompl. moško obl. (suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + Odrezek za črno salonsko obleko 20 E kakor tadi blago za površnike, toristovske iodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. pošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna Slttel - Imhof - Brno (Moravsko) Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki 8legel - Imhof na tovarniškem mestu bo znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v popolnoma svežem blagu Kdor želi kupiti kavo, Saj, kasao, namizno olje, ram in konjak, vse I. vrate, po nizkih cenah, siaroči postni zavoj S kg (netto 45/4), ki ga dobi poštnine in oarine proato od zaloge prve i prodajo na drobno združene tvrdke M Goetzl, Trst, ul Mlramar 13. ALOJZ KRŽE Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Trgovina jeatvin in delikates CELESTE FURLANI Trat, via Belvedere it. 57. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja se pa* kete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr. HINKO BRAUNIČAR, vodja trgovine. pomladno zdravljenje! Krlflstllnl čaj ~ 6k"Ujice . K 1-20 popolna kura 6 Šk. „ 6 — Sirup iz sasaparile . . . steklenica „2 — „ „ „ „jodiran" „ „ 2 50 ZALOGA V LEKARNI » GALENO c ultoa 8. Clllno. - Telefon 20-70. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez " vsake bolečine Z Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - ulloa della Caaerma it. 13, II. nadat. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrtera veochla it. 25. Ceae flo&ovorss, Plačilo m obroki Sprejme s« popravljanje ilvalnlh strojev vsakega zlatem a, Prodaja Igel, olja In aparate*. Kupuje in prodaja že rabljen; uivalne stroje. 601 Clizabetina družba za 1 parne mline (SE) 1 Največje mlinsko podjetje v J avstro-ogrski monarhiji. Pro- 9 dukcljska zmožnost: 22 mil. 4 kg na leto, 55 vagonov na daa j ooo J •LAVNO ZASTOPSTVO t 3 Ferdinand prst, £rst | ulica Miramar štev. 21. n ooo 5 Žito in otrobi na debelo. 8 Prva jugoslovanska finimi VlftfffVli tovarna glasovirjev HUlUU FElDl Trst — via Farneto 8t. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ———Delo točno. - Cene nizke. —— 11 m Moderne železne ograje za vile (dvorce), vrte« tevarne, dvorišča, prostora za teaio Itd. Ilustrovan katalog Štev. 104 brezplačno. Ante Lisica Trst, uL Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskik vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) kjer toči 2ganje in druge likerje. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo St. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk. Morske kopelji v Grijanu t^tlil V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ladja „Mira" odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb. Vozne cene so sledčče: Tja in nazaj........K 1"—. „ „ „ s kopeljo vred . . . „ 1*30. tt » n n n n za otroke „ 1*—, Tja ali nazaj......... —*60. » „ „ za otroke.....—30. Abonentski listki so razmerno cenejši. „Žična industrija alpskih dežel" Ferdjer-gitjch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pressgasse 29. Tel. 4144. Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke Giusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatorl štev. 14 Specijaliteta : ladijske mretiljke Po-eoda in škatlje i* bele in kamno-barrne pločevino. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Ciiino 541 (Sv. Ivan) Romano Gimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. - * Prodajalnica ur In dragocenosti fl O. Bucher (ex drag Dragotina Vek} e ta) TRI at1?:® CORO a 36. Bogati izbor zlatanlne, arebmine, dragocenosti In žepnih ur. Kupnje in menja stare zlato in tadi srebro e novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno srebrnine, zlatanine, kakor tudi šepne uro. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. W Trgovina razne "VI PERUTNINE v bogati izberi. Zrst, nL Caapanile St. 15. • Jel. 759. Purani, goeke, reoe, pli6anol, itajerekl In -tornadi, pouhard. — DIVJAČINE: zajol. urna. jsrsbloe, skalne Israbloe (kotornl), fazani. Čajno maslo In jajoa. Vso po oonl, da m ni bati nikako konknrenoe. SkladSie oiUn In drv za loriTii, petrolja ii starti, materijala Josip Miceu« Trot, via San Clllino it 2 (Sv. Ivan) Erminia Warbinek manufakturna trgovina, Trst, ul. Giulia št. 14. Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, Črna satenasta spodnja krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombažasti voali, pepita-blago, novosti po K 1*20, križasto po K —'70, platno, kotonina, Sifon, brisače, pokrirala, zagrinjala, predpo-steljniki, trojnik in volna za žimnice. Srilenine in predmeti za opremo. Nova klobačarna Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2 Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih to varen. Velikanska isbara angleSkih Čepic xa mose in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave. Restavracija FINDING Trti via Cologna 1i Vsako nedeljo In prazn k PLES Vstop 50 stetink, po 8 30 stol K plesa svlrs mestni grdto Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin. klo.Mne sesalke, kopelji in kopeljski peči. vrstne sobne peči, acet. aparati. Za!o i> i* NEPRODIRNE PLAHTE mmmmmjc za vozove, vagone, blago i. t. d. jcicmmmm Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. GIOV. SIVITZ, Trst Telefon §t. 18-83. nlfea G. Galattl St. 8. Telefon št. 18-83. TRGOmO-OBRTHA ZADRUGA S85SSS* M! ul. S. Franeeseo d'Asisi št. 2 I. nadstr. PtllB« kr&slts^l rsčon 74.679 Tslsfss 16-04. Podpisana si vso j a naznaniti slavnemu občinstvo, da oddaja strankam v brezplačni najem = asle hranilne skrinjice ■■ — Vsaka drallna. kakor tadi vsak pesamezalk lahks dati takt •krlajioa, kl sa priasras za prlhranjsvasl« suUIb Is vsflllb svet. SkrfiJIco se dobe prJ podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadrug« sprejema hranilna vlog* od vsakogar, tudi Cm ni član in jih obrestuje po Rentnl davek od hranil, vlog plafi«£e zadruga same Daj« poeoi. na razne obroke in proti meee&nim odplačilom. Nedavna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi vami ki so: Ob delavnikih od 9 do 13 ose dopolodne ie od 8 de 5 ere popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trato. | uL S. Franeeseo 6tev. Z. L nadstr. ^ ¥ A Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva lz bambu>.. indijskega trsja in pro tja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. Moja pred ItiridMetimi Isti oataaoTlja^L t« se obrtni razstavi v Trata odlikovana tovarna sodo IvrSuje naročbe vsakovrstnih aodov, bodisi — Ipirit, likere, tropinovee, olje, sllvovee, maralb-:. ud. Jamčim za dobro delo In po nizkih oenah, da b bojim konkurentov. — Na deželo pofiljam oso:x* 1422 Fran Abram Trst. ulica S. Franeeseo 44. EMILIR CEREGRTO mmmm TEST hh Campo Ban Giacomo Ster. t. Priporoča cenj. občinstvu svc':9 trgovino pisarniških in šolskik potrebščin. Prodaja razglednic to igrač vseh vrvi Prodajajo se tudi molltventkl v slovenskem jeziku. Artistični fotografični zavoc! Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia St. 27 (nas{»oti lekarne Picciola). — Fotografiije na svet-en in motnem papirjn, plastično in naravnu is-vršene. Povečanje vsake slike na olja. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je <>. prt od 8 zjutraj do 6 j»opoldne. Fotografira se ob kakorčnem si bodi vremenu. ■v- Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospod* in dečke, sukenj, povrSnikov vseh kakovost: Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blai_> ♦ S± OBKOKE ! in orati takojšnje«. J ♦ plačilu. Cene zmerne + ♦♦♦♦♦♦•♦♦••••♦•♦eeeeeeeeeeeee* Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nad zraven „Baffet Autom.*1. — Telefon 251, Kim. II. :: Pozor 1 Skladišče se nahaja v 1. nad. :: -h Slutio Mitm -i» TRST, sflss fifesat Car d ■ tel itev tt •sa a a TBLaroN *tsv. £wsltee ersija, srUpsdliml epm«, a*d«*sl, Ilutu raka t. Bati. henile. —7» reke te ee«e, bsrflje, kUel pest, elestliel pesi te •IiktNtirsiiTtlls« pripre ve« ——— lehalasija. IlOti ttstszzs Kirj Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. t Delniška glavnica K 8.C0D.000,— Rezervni zaklad: K 1.000.000 — Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPUETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Plazza della Borea itev. IO, telefon štev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne poele; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednoitne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. VLOGE HA VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI Obrestuje vloge na tekočI račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. trgovina z nsnjnn in čevljarskimi predmeti prlklopljeno lsdelovalnloo zgornjih dolov ln preiivalnloo ter salogo napetnlkov ### v nltol Belvedere itev. 49. IVAN SIMONiC. 11 y n o Odlikovani čevljarski mojster Viktor Schenk nalagate 1 j obuvala e. kr. dež. :: oroiulSkega poveljstva :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščfl* Fredln, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo. Trst, Betoetoe 32 i 88 St 19 0 3{ans Schrnidt TELEFON St 1085. gobotehnlk TRST al. della Zonta št 7. /. 1995 LpaJLsJ IM1 [MHM] ~ jvficolo Cosciancich " konceslonlran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nuova štev. 15 :: Je prevzel svoje delovanje. :: Sprejema 9-12V2 in2Va-7. Cens zmerne. " M loto 1Q7Qf Psvsed znane, slovite la prlljnb-161(1 1010! (Jeno domače sredstva. Pri večjlb nerodbah znatne znižane LEKARNARJA fi. 7hierry balsam pntivii zavarovan. — Pristan aano z aaao kat varatvao inanUa. Proti rukl (alalfikaeljl ae bo strogo po.top.lo u podlagi pravice. Za balsam Ja najbolj »e adravllo plJuAalm ta praAlm Mtacolm, kaliju, hrlpavostl, tetkema dihanja, pljufi- ■amn kataru ln osobito proti Influenci, alabl prebavi, ielod-iimi kr6a, unetju Je tel ln oblttl, proti oalabelcatl, prehla-UjJa. bo bo bola ln ustnim bolecnlm, proti trganja, opeklinam kot&la boLeanlm lta. »/• ali */i aU velik« ateklenloa K 6*60 Lekarnarja A.Thlerryja Stoperesno mazilo edino pristno aanedjlvo ledino ta rane, otekline, odstranjuje la telesa vM ikodljlre movl ln večinoma nauiertuje ma£ne operacije. UCinkuJe tudi proti starim ranam. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotlnk. Dobiva se: Lekarna prt Angola varahu, ADOLF THIERRY, Prćgrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Ha debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCESCO MELL. [CH DIEM St&SSSBH\ Afligh Prtsr&da SVOJI K SVOJIM I Prva srbsko, slovensko, hrvatska manufakturna trgovina IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barriera vecchia štev. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, ceflrov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. FRAN RUPNIK, moi"w ulica Geppa S t 10. T Mesarji :i UCCAD ALOJZU (Luigi) DOLENZ. — Tr*i, IfltOMIi ulica Belvedere St. 2. Riccardo Baldassi, R jjau. ulica Rojaa St. 7, (poleg „Kno-sumnega druStva") priporoča svojo menn ico. Mizarji: Vse po cenah, ki se jim ni treba bati konkurenee. i ■ BEaHHBiOHBHHBilHBHg § Ljudska urarna || BOGOMIL PIMO Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 CaasureU cerkTi st. iitoaa lOTeza) Bogat izbor ur, verižic, ovratnik verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene. Točne ure prodna Emilio Muller najuglednejfta la reji« prodajalnlea nr v Trata, tU & Antoni* (vopl ulice a Nlcolb), VELIKA IZBERA ▼erltle, sla tla, ntt, kakor tali UataaavtjM« lila HM. KAREL DELAMI po visokem c. kr. namestništvu KONCESIJONIRANI ZOBOTEHNIK Trst, ulica Belvedere St. 4. IKL nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. MIROĐILNIGA t flntonio Ursich al. Barriera veoohia 14. Znlogn barv, čopičev, frnežev, pe- j čatov, ribjega olja, praškov proti mrčesoa najfinejših »več, suhega sadja, voska, laka za tisk, diuav in kriaft. 17 av Eil J P Ivan Kosmerlj > ulicR l8tria št- 67- Proda- * ilCllv2 jalna čevljev vseh vrst v veliki izberi za mo&ke, žeuske in otroke. Sprejema naročila po meri in popravke. Cene smerne. Incin M a por nI Trst» nlic* fitev* 38- JUSip mdbdrUI Prodajalna Čevljev. Icdeluje čevlje po meri in Bprejema popravila. Cene zmerne. Fotografi: iloilisih&I spomini so artistično fotografije no ndJIJUUol kristalu, porcelanu itd. na priveske nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j« GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, ulica Nuova S t. al (palača Salem). 1^91 Fotografa AntODa naslov: _Trst, ul. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 Knjigoveznice: tfniinnvafnipO ANTON REPENŠEK je IMljigOV6Zll!tcl edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia št. — Izdeluje vsa knjigoveSka preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 17t>0 Kožuhovine: Antonio Alberti "'od" izdelovanje in barvanje kož^h vine v Trstu, ulica Punziana 131. Telefon 23-56. Za'.oga in bogata izbera va&kovrstnih kožahovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Čisii in pere vsakovrstno kožuhov no. Žganjarne: Stara grška žganjarna .*. v Trata, Via Oavana S. Tu se dobi bogata la • ber likerjev; specijalitete : grSki In francoski konjak kranjski brinjevec, kraSki aUvoveo in briski tropino* veo in rum. Oene nizke. Izber grončic. Sla&čioo la tapečenci. GrSka mastici Iz Sija. — Se pripozođ* Andrej Anton opulo. Antftfi TllPlf slovenska žgtujarna in rlllUlIl I um, zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstci likerji, se nahaja v bliž.ni „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul. Ceci ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razpošilja tudi na deželo. Razni: Pfrifioifi »li ▼ najem se dajo razne gostilne. ■ ■ tlUciJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiSe, vile itd. Pojasnila daje EolarSiČ, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon St. 825. 417 Stalni krajevni agenti 'T^vr sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljeaih srečk, — Ponudbe ood Merkur", Brno, Neugasse St. 20. 3342 /foton Žerjal-Trst priporoča svoje trgovine jestvin ulica Commerciale 19, s podružnico u'ica Istria 56, (Ćarbola zgorn.a). - Prodaja se žito, oves, ko-uza ta raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. Krojači: ISt*nllunino IVAN GORUĆAN, Trat, ulica ' IVrUjdbnibd Pasquale Revoltella ali Ohikdinc in Monte St. 27, I. nad., ae priporoča cenj. občinstvo ; za vsakovrstna delt. Solidna postrežba, velika izber | najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem , kroju. "i* Restavracij a „BONVECCHIATI" Trst, ulica Carlo Ghega st. 17. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na kosilo in večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo J. VAUPOTIČ. Pozor! Opoldne In zvečer abeaemeet, zele ugodne. Izboraa kuhinja Is badjejpviške plve (alt glavebcla). Znarae ceae. Restavracija-Hotel Balkan (iSO i se pri nas nič ne dela! In vendar je dolžnost vodstva, da nekaj žrtvuje za napredek domače dramske literature. V Ljubljani imamo dovolj literatov, ki so že z več ali manje sreče poskusili svoj pisateljski talent na odru. Danes se pa nič ne sliši o njih. Dolžnost vodstva gledališča bi bila, da v literatih vzpodbuja voljo za delo. Seveda je tu zopet treba denarja. V ta namen bi morali zopet ljubljansko in tržaško gledališče skupno v svojih proračunih postaviti svoto 1000 kron, vsako po 500 kron, kar ne bi bilo mnogo in ne bi bila prevelika žrtev. Iz te svote bi se vsako leto določile tri nagrade in sicer prva s 500 kron za najboljo dramo iz domačega življenja, 300 kron za najboljšo ljudsko igro in 200 kron za najboljšo slovensko veseloigro, ali burko. Obenem naj bi se obe gledališči obvezali, da bosta to odlikovano igro tudi igrali in sicer v sezoni najmanj 4krat. Od premijere naj bi se avtorju zasiguralo vsaj 33°/0 tantijeme, od vsake nadaljne reprize pa po 10%- Na ta način bi se vzbudilo v naših pisateljih nekako tekmovanje in prepričani smo, da bi domača slovenska literatura nudila marsikaj dobrega. Avtorji bi vedeli, da ne delajo zastonj in da njihovo delo ne bo samo enodnevna muha, ki po premijeri obltži v prahu arhiva. Seveda bi se morala v tem oziru sestaviti jury gledaliških Jjudi in ne le samih pisateljev. Če bi se v kakem letu nihče ne prijavil, bi se svota drugo leto podvojila. Tudi „Matica" bi se morala obvezati, da bo taka odlikovana dela izdajala v svojih edicijah. To bi bil dolg, ki ga dolguje vsako gledališče svojim pisateljem. Na ta način se podpirajo domači talenti, se dvigata domača literatura in interes za gledališče. V tem oziru je pri nas storjenega skoro toliko, kolikor — nič! A to bi moralo biti, kajti prinašalo bi svoje sadove, ustvarila bi se na ta način domaČa dramska produkcija. Vem, da ti nasveti in te želje marsikomu ne bodo ugajale, toda napisani so v dobri veri in z iskreno žeijo, da slovensko gledališče postane to, za kar je bilo ustvarjeno pred deceniji: središče In ognjiSČe narodne prosvete! __Dr. Špekulacija z zrnjem. Dva predmeta sta, ki služita trajno najhujši in najbolj divji špekulaciji. Prvi in največji predmet špekulacije so vrednostni papirji. Pozorišče špekulacije s papirji je borza. Špekulacija z vrednostnimi papirji je najbolj nevarna, najbolj drzna. Ona v trenutku ruinira enega, a druzega osreča s premoženjem. Drugi predmet špekulacije je pa zrnje ali žito. Žito takorekoč zapeljuje k špekulaciji, saj je žito eden najbolj potrebnih predmetov za človeški živež. Tudi špekulacija s žitom je že marsikoga spravila na beraško palico ali mu je celo potisnila morilno orožje v roke. Istotako pa jih je že mnogo obogatelo pri tej špekulaciji. Ako bi špekulacija skrbela za normalno izenačbo med ponudbo in zahtevo, med importerjem in eksporterjem, bi bila na mestu in bi vplivala blagodejno. Ali špekulacija nikakor ne skrbi za normalne razmere trgovine, ampak gleda vedno le za svoj žep, hoče tok cen in razmer navajati na svoj mlin. Špekulacija vedno zabranjuje pošteno kupčijo: z dovoljenimi in nedovoljenimi, z umetnimi in tudi nasilnimi pripomočki. Navedimo le nekaj stvari, s katerimi si skušajo pemagati razni špekulantje. V jeseni, ko se seje, je vedno deževje, vsaka rosa je preveč, mraz je prehud i. t. d., kar baje zelo ovira obdelovanje. Pozimi je ali prehud mraz ali premila zima, je preveč ali premalo snega; nikoli ni prav. Naš ljubi Bog ne more narediti ničesar prav našim špekulantom; vedno imajo kaj grajati, samo da lahko delajo cene po potrebi. V zgodnji pomladi podijo na mlade setve miši in podgane, črve in drug tak mrčes. Setve so v nerarnosti, — gor s cenami! V poznejši spomladi prihajata rosa in rja, — zopet povodi k ponovnemu povišanju cen. Tako in enako gre do žetve in mla-titve. Tudi sedaj dobivajo mnogo vzrokov, da dražje cene obešajo konzumentu. Vreme jim daja povoda za razne manipulacije vse leto. Morda poreče kdo, da tudi špekulantje morejo kedaj kupiti robo. Res, tudi ti kupujejo blago; ali kadar treba njim blaga, tedaj je vsega dovolj, cene padajo po potrebi. Navedimo za primer neki slučaj: Neki mlin je moral prevzeti večjo množino pšenice na budimpeštanski borzi. Poslal je na borzo svojega zaupnika, ki je začel ponujati po nizkih cenah velikanske množine pšenice. Seveda so bili vsi borzi-janci kar presenečeni nad tako nizko ponudbo in tako množino blaga; nobeden ni kupil niti kilograma, ker je vsak čakal na nadaljno znižanje cene. Kako pa je mlin dobil pšenico po nizki ceni, bo vpraševal gotovo vsak. Čisto lahko. Mlin je imel sklep z večjim Židom, in v tem sklepu je stala določba, da mora dati Žid blago po ceni, kakor bo onega dne, ki si ga izbere kupec. Mlin, v našem slučaju kupec, je prihodnji dan zjutraj, tedaj po dnevu, ko je ponujal njegov zaupnik pšenico in s svojo ponudbo znatno potlačil ceno, brzoj avil, da prevzame blago po ceni prejšnjega dne. Žid je sicer dobavil vso prodano pšenico, ali je prišel na beraško palico in se je na Tirolskem — ustrelil. i Kadar hoče kaka skupina špekulantov kupiti blago, pošilja na borzo slamnate možice (slamovce), ki začenjajo ponujati ; velike množine blaga. S tem seveda takoj potlačijo cene, in kadar so dosegli to, se zmažejo iz borze. Sedaj dajajo tudi drugi ponudniki cenejše, ker vidijo, da imajo konkurenco. Predno se prepričajo o golju-; fiji, so kupci že kupili potrebne množine. Na take in enake načine se borzijanci goljufajo eden drugega, a konzument mora plačati drago. Pa ne samo letina služi tem borzi-jjancem za valovanje cen, ampak igrajo |veliko ulogo tudi polika, denarne .razmere in drugi taki dogodki in prilike. Ali pustimo te splošnosti in preidimo k današnjemu položaju kupčije in špekulacije z zrnjem. Naši trgovci se bodo še spominjali, kaj so počenjali na budimpeštanski borzi z lanskoletnim oktoberskim kurzom. Pšenico, rž, oves itd. so kupovali na Češkem za Budimpešto in tam oddajali. In kaj podobnega so počenjali še pred enim mesecem, vkljub temu, da leže velikanske množine blaga v B u d i m p e š ti i n d a primanjkuje skladišč. Pa ni samo več nego preveč zrnja v Budimpešti ampak so ogrski mlini tudi preoblo2eni z moko. V mlinih leže velikanske množine moke, ka tera nima konsumenta. Kakor smo omenili zgoraj, so budimpeštanski špekulantje pšenico, oves in rž kupovali na Češkem in dobavljali na Ogrskem. Za oktober 1. 1. so notirali oves na budimpeštanski borzi skoraj po 25 kron 100 kg. Zategadel je prišlo mnogo češkega ovsa na Ogrsko in na jug. Bu-dimpeštarji so potegnili nase tudi ogrski oves, ali da bi se ne zadušili v njem in da si dobe kaj denarja, so poslali velike množine ovsa na Dunaj. Ob enem pa so prodali mnogo ovsa za april v Budimpešti, samo da obdrže visoki kurz. S to kampanjo pa imamo v tostranski državni polovici za vse vrste zrnja absolutno nižje cene, nego pa na Ogrskem. To seveda ne moti budimpeštanskih borzijancev, kateri popolnoma prezirajo našo državno polovico in delajo cene po svoji potrebi. V aprilu so močno poskočili s cenami, ker so naši neumni in siti di-plomatje rožljali z orožjem in se je pričakovalo, da se zalete v Albanijo ali v kogar že. Takoj so budimpeštanski borzijanci šli s cenami gor, kakor tudi mlini s cenami moke. Ali bojaželjna korajža naših diplomatov se je izgubila in izgubil se je tudi povod k višjim cenam. Toda borziianci so dobili drug povod. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je raztrobilo v svojem uradnem poročilu, da se je obdelalo manj polja nego prejšnje leto. Takoj so imeli borzijanci povoda, da drže visoke cene. Ali manj obdelanega polja je le na Sedmograškem in na severnih krajih Ogrske, kar nima nobenega pomena za produkcijo. Skozi vso pomlad je bilo vreme dovolj ugodno za polja. Res je bilo spomladi nekaj preveč dežja, ali toplo poletje je popravilo to malenkostno škodo. Danes stoj e polj a na Ogrskem in tudi v Avstriji imenitno, pričakuje se jako dobra in obila letina. I K3NRZI0 POTOCMIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagaa, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3*— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo naj elegantne je in najsolidneje po najprimernejših cenah. Cea, far. pri v Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica Id reservs 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TRSI U Plazza Nuova it. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje itklent varnostne cclict edelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinn ujAmčAB« proti poiara ln vloma, pobrano la opravljanj* vrvdnot kakor tudi samo pohrano zaprtih zavojev, ter di v dotičnih jeklenih celicah v najem varnostne shrambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo »r#4- aostnl papirji, llstla«, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic* in jih obrestnje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Hentnž davek plača direktno zavod. Bavi so tudi m vsemi bankovmiml posli, tei savarovanjem proti igabam na krabanjo. Prva slovenska mirodilnica v Trstu Rlojz Saletelj ■lica Carradorl 18, v bližini gostilo« ND0, Zaloga barv, čopičev, mrežic sa plin, predmetov is gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-J nainih posodah in drugo, mmm POZOR! 80000 parov čevljev 4 pari Čevljev le za K S 50. Zaradi zastanka plačil več velikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para Ženskih Čevljev na trakove, nabiti podplati, rujavo ali črno usnje, veleelegant.. najnovejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 8 50. Kazpošiljatev po povzetju D. Wulkan, Krakov (Avstr.) Isaka 3-E. T, Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. DRRUJTE ZR „DIJRŠKO KUHINJO" Dubrovniška paroplovna družba delniška družba v Dubrovniku. Brzoplovna proga v Bari: odhod vsako sredo ob 8 zjutraj. Brzoplovna proga v Kotor inSpuž: odhod vsak petek ob 5 popoldne. Brzoplovna proga v Kotor: odhod vsako nedeljo ob 5 popoldne. Parniki I. reda. Tretji razred zava'ovan. V prvem razreda kabine z eno ali več postelj. Največja udobnost Kuhinjska postrežba b ez prigovora. Cene zmerne. Za pojasnila se je obrniti Da glavno zastopstvo, ulica Lazzaretto 1:4. TELEFON 12 61. I V dobroznani manufakturni trgovini A. ZAFRED Trst, ulica Nuova 36 se dobiva vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke vse po nizki ceni brez konkurence. — Točna postrežba. Priporočojoč se z odličnim spoštovanjem r. zafred. Austro - Američana brza zveza z Trst — New-York Trst — Buenos-Ayres X__n..__T-»_1___Alfi. # čez Patrms, Palermo, Aliir, „Alice" 14 junija. Trst—Qi ebec—Montreal čez Patraa, Napelj, Lizbono. „Polonia- 3 junija. , Laura* 5. junija. „Francesca" 12. junija. Medpotoma se zaustavi v Neaplju, Barceloni, Las Palmas, Rio de Janeiro, Sactos. Montevideo Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin ,ooolo it 2, za tovor in blago pa pri 6. Taraboohia t C o, Trst, ulica Ponterosso it 3, I. n. STAJERSKO SLIVOVKO troplnovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA in sicer ftt&jerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edina žganjarna v Celju lastnik Robert Siehl,Celje Vrhtega imamo računati v obeh državnih polovicah še z inatnimi ostanki lanske letine. Blago se vendar ni pogreznilo v aemljo! Mora biti torej v rokah ali producenta, ali pa tudi prekupca. Vrh tega moramo še pomisliti, da je bila zadnja letina po vsem svetu dobra, da Severna Amerika in Kanada izvažata raatno večje množine pšenice, da ima tudi Argentinija, glasom poročil, še jako veliko blaga. Zategadel se bo konzum lahko pokrival mirno in brez skrbi za bodočnost. Žal, da je Avstro Ogrska tako hermetično zaprta z visoko carino nasproti tujini, aicer ne bi budimpeštanski špekulantje in ogrski veleposestniki mogli tako odirati in prezirati avstrijskega konsumenta. To je gotovo in ne more nihče zanikati, da so z ozirom na blagovne zaloge, tako zrnja kakor moke, in z ozirom na prihodnjo letino, budimpeštanski kurzi previsoki. Našim kupcem toplo priporočamo previdnost, naj se ne prenaglijo z nakupom in tudi naj se ne preoblagajo z blagom! Kdor ima mnenje za nakup, naj kupi le za svojo potrebo. Razni prodajalci se sedaj pode okoli kakor znoreli, tudi najmodernejša prometna •redstva se uporabljajo samo, da se hitro obdeluje čim več kupcev. Kadar so prodajalci najbolj sitni s prodajanjem, te <1 a j gotovo ni za kupca najugodnejši čas nakupa. To naj si vsakdo zapomni! To dokazuje praksa. Fr. Zelenik. samo ob sebi umevno, da ta dva klativi-teza ne moreta živeti od same provizije, in zategadel mora kupec kaj več plačati. Navedli smo le nekaj primerov in dogodkov. Omeniti še hočemo razne oglase. Tako se večkrat bere v oglasih, da ponuja eden 600 predmetov za štiri krone, drugi zopet veliko parov čevljev za nekaj kron, tretji zopet ponuja denar brez vsake garancije, samo naj se priloži v pismu toliko znamkah itd. Vsi ti oglasi imajo le namen našega odjemalca spraviti ob nekaj kron. Zategadel na take ponudbe ne d»j nič, in če imaš kako potrebo, kupi rajši doma, kjer blago vidiš in si lahko izbereš. Podpirajte domače prodajalce, kateri vas gotovo ne bodo goljufali, ampak gledali tudi na vašo korist! Bojte se židovskih prodajalcev! Akoravno so razni slovenski listi že svarili slovenske odjemalce, naj se varujejo raznih židovskih potnikov in prodajalcev, akoravno se naši slovenski odjemalci izgubili že znatne zneske, so imeli mnogo sitnosti in izgub, vendar jih to še ni izpametovalo, ampak se vsedejo vsakokrat na lim takim nepoštenjakom. Navesti hočemo zopet nekaj primerov, kakšne posledice ima za naše slovenske trgovce in odjemalce, ako so preveč zaupni napram židovskim prodajalcem. Ti mislijo, da je naš slovenski trgovec in odjemalec še neumen, da ga morejo izkoriščati dokler je še tako zaupljiv, kajti ščasom se gotovo izpremeni. Ce se po železu dolgo tolče, se segreje, in ako se našega zaupljivega odjemalca trajno goljufa in izkorišča, ni šment, da bode tudi enkrat izpregledal. Kako zaničujejo naši razni narodni prijatelji slovenskega odjemalca, naj navedemo nastopni slučaj. Neki istrski trgovec je kupoval pri tržaški tvrdki fižol itd. Ponujali so mu popolnoma pokvarjeno blago, ter je še gospodarjev sin zaničljivo rekel: „Die Tschitschen \verden alles fres-sen" — Čiči požro vse". Kupec pa je razumel nemški in se je odrezal: „Die Tschitschen werden einen D. fressen", pa je br«z pozdrava odšel. Tedaj naši ljudje vse požro! Tebe, pošteni odjemalec, pa zasramujejo in saničujejo! Ali je to potrebno? Ko so naši peki sklenili, da bodi njihova zadruga dvojezična, kako so se jezili razni Čifutski prodajalci, kateri se hunijo našemu okoličanskemu odjemalcu in se mu delajo velike prijatelje! j Dunajski Žid je prodal okoličanskemu^ trgovcu za 100 kron čipek. Poslal pa jih je za 300 kron. Naš trgovec ni zadosti pogledal, pa je podpisal naročilni list. Ima sedaj troške in sitnosti. Ali nimamo do-' mačih tvrdk, katere ne gredo za tem, da bi £ goljufijo odnesle našemu kupcu več blaga, kot ga rabi in naroči? Drugi Zid si pomaga zopet na drugi način, da prevara našega trgovca. Napiše si razne sklepne liste po visokih cenah, ponaredi podpise in potem kaže kupcu, katerega hoče opiliti, češ ta je kupil tako in tako, Vam dam po tej ceni, dajte kupiti itd., da naš trgovec res misli, da kupi ugodno in da take prilike ne sme zamuditi. Šele pozneje revež navadno izprevidi, da ga je čifut goljufal in mu je prodal dražje, kot pa blago stane tisti dan. Na tak način si pomagajo razni Či-futski prodajalci in goljufajo in izkoriščajo : našega odjemalca. Dokazov imamo za tO; obilo! Torej slovenski odjemalci, kupujte sd takih prodajalcev, kateri vas ne skušajo z zvijačo zapeljati h kupčiji, katerim je na srcu tudi vaša korist, ne pa samo njihov zaslužek. Kdor vam kaže razne drago narejene sklepne liste, ta vas gotovo hoče zapeljati v slabo kupčijo. To pa se dogija vsak dan, da razni po deželi se klateči prodajalci prodajajo blago po mnogo višjih cenah, kot pa je dnevna cena. Sladkorja in petroleja se-j veda ne pridejo ponujat, ker pri tem se ne da zaslužiti, zato pa prodajajo druge predmete, za katere kupec ne zna natančne cene. j Po Krasu se navadno klatita dva Zida, od katerih eden se izdaja sa direktorja mlina, drugi pa la zastopnika. Našega trgovca toliko časa nadlegujeta, da končno kaj kupi. Seveda zahtevata in dosežeta pri vagonu do 80 in tudi 100 kron višjo ceno, kot je dnevna cena. To je pa tudi Iz učiteljskih krogov. Dne 4. junija 1.1. se je zbralo učitelj-stvo sežanskega okrajnega glavarstva k letni okrajni učiteljski konferenci, katera se je vršila v šolskem poslopju v Dutov-ljah. Predsednik, c. kr. okrajni šolski nadzornik, g. M. Kante je otvoril nekaj minut po 9 konferenco ter pozdravil navzoče učiteljstvo in dutovskega župana in podžupana, ki sta prišla h konferenci kot gosta. Ker ni mogel gospod c. kr. okrajni glavar radi mnogih uradnih opravil posetiti konference, nas je dal po gospodu predsedniku najsrčneje pozdraviti. Gospod predsednik spominjal se je v vznesenih besedah umrlih tovarišev Trampuža in Praprotnika. Prav tako se je spominjal v svojem govoru učiteljstvu in šoli naklonjenih pred kratkim preminulih bivših udov okrajnega šol. sveta t. j. gg. A. Muhe, Iv. Ravbarja in Kocjana. Učiteljstvo se je dvignilo ganjeno s sedežev in zaklicalo pokojnim: Slava njihovemu spominu! D uto vski župan je pozdravil navzoče učiteljstvo, želeč mu obilo vspeha na zborovanju. Nato vstopi v šolo tomajski župan, katerega tudi pozdravi gospod predsednik. Za namestnika konferenčnega predsednika je bil imenovan g. Tomšič, nad-učitelj nabrežinski, za zapisnikarja pa si je učiteljstvo izvolilo tovariše g. g. Pečka in Caharijo. V svojem poročilu se je gospod nadzornik izrekel pohvalno, kajti učiteljstvo sežanskega okraja se prizadeva vsestransko vestno izpokiiti važno svojo nalogo. Referat lokavskega učitelja, g. Hre-ščaka: „V koliko se dado reformna stremljenja risanja uveljaviti v naših šolah*, je bil keg dobro premišljen in izdelan. Navzoči so besedo za besedo z največjo pazljivostjo zasledovali ter tudi ob koncu govornika z občnim „prav dobro" pohvalili. Potem je sledilo poročilo gg. tovarišev Berginca in Pahorja o okrajni učiteljski knjižnici. Ker je bil že poldan, je nato od-godil gospod predsednik konferenco. Učiteljstvo se je udeležilo skupnega obeda v gostilni gospoda Ukmarja. Ob dveh popoldne je podal nam tovariš Josip Ravbar „Nekaj misli o metodi in načrtih za pouk petja v naših šolah". Referat se je zdel nekaterim tovarišem pomankjjiv, dasiravno je lahko sklepati že iz prvik besed v naslovu dotičnega referata, da ni mislil predavatelj obširno govoriti o predmetu. Nato je poročal g. Kosovel, nadučitelj tomaiski, o učni snovi iz petja. Poročilo je bilo sprejeto s pohval« vsega navzočega učiteljstva. Končno si je izprosil besede najstarejši nadučitelj v okraju, g. A. Fakin. V vznešenem govoru je opisoval težave svojega 40-letn*ga službovanja ter se iskreno poslovil od učiteljstva preden gre v zasluženi pokoj. Gospod nadzornik je želel osivelemu, zaslužnemu r. nadučitelju ie mnogo srečnih in veselih let življega v krogu njegovih dobro vzgojenih otrok. Ko je bil dnevni red končan, se je zahvalil g. predsednik navzočim na vztrajnosti in obilni udeležbi pri razgovorih in aa ključil konferenco ob 4 popoludne. Gosp. Tomšič se je zahvalil v imenu navzočih g. predsedniku na izbornem vodstvu konference in na podeljenih nasvetih. Žganja r na F. Pečenko se je zopet odprla v ul Scala Belvedere št I prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem senjenemu občinstva. Sradbcia, tallnrnote^&ična ter zemljemerska pisaru 3ng. J. Skoberne S 3ng. S. ljustinčič Irst :: ulica Zoeti štev. 9 :: Irst Okusne hladilne pijace ki se pripravljajo is sadnih sokov, trorijo krepč«.lnl popitek za staro in mlado, veadar je iztiskanje sadja na domu predrago in obširno. Izknšene in štedljive gospodinje rabijo radi tega originalne esence »Diamant", ki vsebujejo popoln sadni aroma. Originalna steklenica, ki stane 75 pf. izda S fantov iimonadnega soka z najčistejšim sadaiin okusom, kakor n. pr. jagoda, črešuja, malina, eitrona, 11 meta iti ananas. Obstojnost je neomejena. Pripravi se lahko po potrsbi vsaka množina. |)a s« vsakdo prepriča o kakovosti, pripravljen sem poslati vsakemu « • v brezplačno ako dopoš^je dotičnik ta ogla* z natančao označbo stanovanja in tozadevni strošek za pošiljatsv, ki stane K 1*50, kateri znesek se lahko dopjilje v znamkah. Povzetne poši-Jjat ve so izključene, ker stanejo 30 pf. dražje, ter treba pri tem 3 kratn. dela in veče kontrole. frie&r. freudenthal, Ijamburg 20. „Alla Citta di Lione" - Trst - Borzni trg 3. Velikanski popusti ob priliki ureditve inventarja. Svila fantazija prej K 2 50—3 20—4 50, sedaj K 145—1-95—2 45. Tafet prej K 195, sedaj K 1.28. Foulard dvojna širokost prej K 4 50, sedaj K 2'95. Mušlin de soire prej K 4 50, sedaj 2*95. DfINES ob 5 popoldne koncert „Sv. ivanskega pevskega društva" v Nar. domu pri Sv. Ivanu! Po prvem volilnem boju naj sledi nekoliko veselja in zabave, zato danes h koncertu „Sv. ivanskega pevskega društva"! GOSTILNA a AlTAoticii Pompe! J Goldesi is na istem trga so nsh^sjoča LiMt caffe mldori »tvil za sklon obisk. Fran Marini*** Izurjenega koncipijenta iš5* pisarno dr. F. Mflller-lo odvetnika v Celovcu. Vstop takoj, ali pozneje. ZDRAVNK ^aoflaHsl sa natrag bolezni fe sa koloni ss dihalih {grlo U sos) ordlnajc im nijem stanovanju ▼ Trata, Ono it 12 •d 11 Vi 4o 1 Vi in od 4V* do »Vi popoldne. »ELEFOlf 177/TV. Mjib lanilma tlel. iriž&a Jataalif vzdržuje sledeče glavne proge: Vrst-MetkovlA A. (počtna). O dhod is Trsta t ponedeljek ob 5. mri pop. Povratek vsako soboto ob S 30 ari ^atraj. rrot-MotkovIĆ B. (poštna). Odkod is Trata v četrtek ob 5. uri pepoldna. Povratek t torek ob 6-8# mri zjutraj. rrot-MotkovIĆ O (p čtns) Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratak t četrtek ob ff-30 ari qatraj. rrot-Kerdula (poštna). Odkod iz Trsta v torek ob 5. vri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 mri zjntrsj. rst-dlbemk (postna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. mri popoldne. Povratek ▼ četrtek ob S. uri zjutraj. Vrst Makarska (trgovska). Odkod is Trata vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek ruk četrtek ob 715 pop. Trat-VI* (trgovska). Odkod iz Trsta t sredo ob • popoldne. Po vrste k vsak ponedeljek ob 7*15 popoldne. Eveza v Metkovića z vlaki v Mostar in Sarajevo Dražba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Da maciji Toinji redi se morejo dob ti brezplačno pri vsakem družbenem zastopaiitrn. Tovarna kcvfiegOT ia potnih torb v vseh ▼el'kostlk tn popra« ▼'-In po aitklh oenah — Pošiljat ve ns vso strani Trst, ul. Šib o Pdlico štev. 8. r A J/ U. A vVtti Mehani Sna deialnica Alariklantschner zaprla, eeoilac Trst Via Geppa it. 12 Tslcfsa 138. Ekniluzivoo lutopailtro >c zaloga .vetovnoenuM iov>rw» knh* 'Mcik(je») in anotoHlfrt 6IIRIA tvr-dk» Jeek. Pack * Co w Urale« IlOrkepp t ^^ KfBSuBi kakor tadi tu- m inozemskih tvrdk a veliko zalogo priti klin Z.:-ga la apetjava NP Sfektr. ZVSBOSV. — sprejmt kakorftnoatbo ?! ^fc popravo v svoji stroki. (7**) Posredovalnica dela NDO. Službo liče kontoriit, Id bi rad vstopil bodisi v kor su m no zadrugo, v trgovino ali pa v hranita ico. Zidarska skupina NDO priredi dce 6. Julija vrtno veselico pri Tirclcu. Slavna društva so ponovno naproSena, da vzame|o to v vednost. Veselica NDO v Barkovljah. Dne 22. t. m. priredi »Nar. del. organizacij" veselico v prostorih »Narodnega doma" v Barkovljab. Spored bo zanimiv. Odhod bo Izpred »Narodnega dcma* v Trstu z godbo na čelu. — Vse kaže, da bo ta izlet, spojen z veselico, zanimiv ln zabaven. Brezposelni delavci, uslužbenci, kakor tudi delavke, uslužbenke itd., na| se obrača|o na posredovalnico dela NDO v uradnih urah ob delavnikih od 10—12 dopoldne in od 4—8 zvečer; ob nedeljah cd 10 — 12 dopoldne. Podružnica NDO v Vižovljah priredi danes, v nedeljo, ob 2 popoldne javen shod v gostilni „Oabrovec" v Vižovljah. Dnevni red: Pomen Narodne delavske organizacije*. Pričakujemo, da se delavci iz Vižo»el|, Mavhinj in drugih vasi v velikem številu odzovejo našemu vabilu in pridejo na shcd. Sestanek pristaniSkege delavstva na pomolu Sanit& se bo vršil danes popcldne ob 2 v prostorih NDO v ul. sv. Frančiška št. 2. Vsi prizadeti delavci so nujno vabljeni, da pridejo na ta sestanek, ker je stvar, o kateri se bo razpravljalo, zelo važna. Zaupni sestanek kamnolomcev _ v Nabrežini in socialni demokratje. Ce trtfcov zaupni sestanek kamnolomcev v Nabrežini se je razvJ v pravcati shod NDO Na s?itanku je ob splošnem navdušenju govoril strokov, tajnik Mrak o pomenu naše orgaritacije za slovensko delavstvo. Delavci so ga z velikim zanimanjem poslušali in sklenili so, da se organizirajo prvi do zadnjega. Na naš sestanek se {e blagovolil potruditi tudi predsednik nabrežinske »Vzajemno sti", neki Jagrič ki je pri/el s seboj še kakih 15 razgrajačev z namenom, da bi sestanek motil', ali pa celo razbili. Toda poučiti so se morali ka| kmalu, da so delali račun brez krčmarja g. Pertota, ki je Jagrfču In njegovim kompan|onom kmalu donovedal kdo je gospodar v njegovi hiii. Jagrič se |e obnašal kot nekakšen policijski inšpektor in za n te val od naših ljudi, da bi mu pokazali društvena vabila. Ker pa delavci pred nje govo policijsko ša:žo niso kazali potrebnega rešpekta, se je velercožni gosp. Jagrlč čutil seveda užaljenega v svojem nainovejšem dostojanstu in je, ogorčen nad brezsrsuino-stjo nabrežinskih delavcev, ki niso hoteli upoštevati njegovih suverenskih pravic, pričel tehnično obstrukcljo, to je, pričel je s svojimi kompanjoni razgrajati. Zam3n ga je opozarjal tov. M ak, da mu je zasfgurana beseda ln da lahko svobodno povr, kaj mu leži na srcu. Toda mož je bi menda mnenje, da ni dovolj pameten, da bi kaj pa metnesa povedal, zato je raje razgrajal na prej. Toda kakor rečeno, Je g. JagiJa g. Pertct kaj kmalu poučil, da so suvt renske pravice predsednika nabrežlaske „Vzajemnosti" v njegovi krčmi plškavega oreha vredne: postavil je g. Jegliča z njegovimi kompanjoni vred kratkomalo pod — kap 1 Sestanek se Je nato v nsjlepšem redu izvršil. Tov. Mrak Je ob splošni veselosti navzočih surove razgrajače seveda primerno ilustrJal in naglašal, da stranka, ki se v kakem kraju poslužuje že takih razgra|ačev proti s oli.Ti nasprotnikom, s tem že sama po stbl dokazuje, da je že precej blizu pro pad? Če se čutijo gospodje sodrugl v Nabrežini res t ko mcčne in nepremag'jivc, kakor se dilajo na zuna}, Je dejal tov. Mr?k, k&j p3 Je treba potem te nervoznosti? Saj bi nas lahko IgnorlrElf, ali bi nam dali vsa mirna govoriti na naših shcdih In sestankih. Saj smo neš etokrat dokazali, da dobi na naš'h shoilh svobodno besedo vsak na-»protnlk; celo ljubo nam je, če se kdo Izmed njih oglaša in pove svoje mnenje. Zaka| nam torej ne dokažejo s stvarnimi argument na našli, lastnih shodih, da nimamo prav in da ne govorimo resnice ? Zakaj ti gospodje, ki Imajo sicer polna usta svobode, ne puščajo, da bi slišalo de lavstvo obe plati zvona? Ako lma|o čisto vest, zakaj se potem tako krčevito branijo, da bi delavci slišali tudi kcga drugega, razen njih? Delavci so {e sami toliko pametni, da znajo razsoditi, kje |e resnica in kje Je neresnica, ln ne potrebujejo v to svrho .prav noben h duševnih kuratorjev. Zato mora oatrežinsko delavstvo kar naJodloCaejše protestirati proti temu, da bi mu različni Marice, Ivančani in Jagriči predplsavali, koga smejo poslušati, in koga ne I Od kod si lastijo te pravice? Gospodje sodrugl se bodo morali že sprijazniti z mislijo, da bo naposled konec tudi njihove strahovlade v Nabrežini. Mi smo mfada organizacija, ki ne pozna zaprek. Rdeči Odrin Je oblegan lil samo vprašanje časa je, da končno tudi v Nabrežini zasadimo zastavo »Narodne delavske organizacije". — Gromovito odobravanje in ploskanje je sledilo govornikovim besedam, Jagrlč in kompanija pa so pod oknom škripali z zobmi, ker se Jim je tako temeljito izjalovila njihova nakana. Nič ne pomaga, gospodje sodrugi, lahko lažete in obrekujete, kolikor vam drago, lahko se tudi vsak dan parkrat na glavo postavite, mi pcjdemo z ironičnim smehljajem ca ustnih na dnevni red preko vaše zlobnosti. Kakšne kvalitete ljudje so Msricovi in Ivančanovi zaupniki, kaže že to, da se niso sramovali, po sestanku naše ljudi celo na cesti nadlegovali in psovati. Proti tov. Mraku so se obnašali tako, kakor se obnašajo pocestne barabe. Seveda so ti poštenjaki napadali samo za hrbtom, kakor hitro pa se Je obrnil naš tajnik proti njim In jih prašni, kaj mu prav za prav hočejo, pa so se potuhnili. To pobalinstvo se |e celo nekemu poštenemu socijalnemu demokratu pregrdc i delo, ki |e je tudi pred tov. Mrakom cd krito obsodil. — Res, čestitati vama Je, gg. Marica in Ivančan, na tej vajini — gardi. BRZOJAVNE VESTI. Zavezniška kriza. SOFIJA 14. (Kor.) —■ Ofidjozni »Mir" oiše: Najboljše sredstvo za časten mir bi bila carjeva razsodba v smislu me|, katere določa srbsko bolgarska pogodba. Vsak mir mir brez izpolnitve zavezniške pogodbe je popolnoma izključen. Kar se tiče demobilizacije, katero zahteva Sfblja, ml nikrkor ne moremo privoliti v to, dokler ne dob'mo garancije, da se ne bodo kršile naše nedotakljive pravice. In te gaianci|e obstoje 7 tem. da se morajo Srbi umakniti iz onega ozemlja, ki je po pogodbi nesporno. Će do bimo od Srbije te garancije, potem smo tudi mi pripravljeni takoj demobilizirati. SOFIJA 14. (Kor.) Novi kabinet bo še tekom današnjega dne sestavil odgovor na zadnjo srbsko noto. Kakor se zatrjuje v kompetentnih krogih, bo odgovor zelo obsežen. Bo'garska vlada bo v svejem odgovoru odklonila srbsko zahtevo po reviziji pogodbe, stavila glede demobilizacije gotove pogoje, izjavila, da vztraja pri stališču glede izpolnitve prejšnje pogodbe in pobijala nekatere trditve iz znanega Paličevega govora v skupščini. PETROORAD 14. (Izv.) V tukajšnjem ministrstvu za vnanje zadeve je vladalo danes jako živahno 21 ■ ljenje. Minister Sazonov je sprejel francoskega in angleškega poslanika, nakar se je oglasil pri njem bolgarski poslanik Bobčev, ki mu je izročil odgovor svojega kralja na carjevo pismo. PARIZ 14 (Ker) Petrcg-ajski kores-oondent »Tempsa" pora Iz zanesljivega vir?, da |e car zadovoljen tako z odgovorom kralja Ferdinanda. Minister Sazonov namerava v najkrajšem času poklicati vse štiri balkanske ministrske predsednike v Petro grad. BELGRAD 14. (Kor.) Vladni orgsn „Samouprava" povdarja pri razpravljanju o carjevi brzojavki prav posebno dejstvo, da je car nastopil v imenu Siovanstva za mirno rešitev in ureditev vseh spornih vprašanj. To cerjevo stališče potrjuje naće srb'kega naroda, da bo carjeva razsodba pravična, zlasti ker je žrtvo7a!a Sibija na korist balkanske zveze velike žrtve. Ne mogoče je, da bi viteško postopanje S bije, ki se Je tako zavzela za zaveznike, pre?rl in |i ni izrekel primerne odškodnme. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel v svoje vodstvo Gostilno „Hi due cognati" (ex „Trattoria de Micel") Trst - ulica delle Acque it. 12. - Trst Točil bom raznovrstna, najfinejša, pristna vina. Jedila gorka in mrzla vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča udani MARTIN ŠKAPIN. : Ronceslonlrcnl zobotehnlk jj ALEKS. LUKEŠj S Tist, ulica Nuooa 13. g S Sprejema: od 9-12 in od 2-5. S Herman Hoffer konc. teh. zobozdravnik Trst, ulica S. Giovanui št. 16, 11, naznanja cenj. klijentom, da bo odprt ambulat-jrij do 1. septembra od 8 — 12 in od 4-8 :—: Ob nedeljah zaprto. Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci-, Trst in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob S zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki. Norl^lltkrv Motni linfnll Vsako nedeljo se izdajajo posebni vožnji listki llClKlJMiU mclllil VU&UJ1 za izlet Trst-Benetke in nazaj po znižanih cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek iz Beaetsk v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek opolnoči z Llovdovim parnikom. = IZ TRSTA U JflklN-RIM-NEflPčLcI I ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv. Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN : vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj. izba al pridržale lzprfmenb* v imlaln promo-netu opra-llnlka Družbi ■ tt* tit CU m *M1 ■ ■ SiM ■aamii&ssBBSHCTBsaHH dfi Mtt tfd * fc-J ■ ■ fc-đ U M □ leaoosBiBiaaH ■ ■ ■ K& a b i fSP H Velekrasno posestvo blizu Ljubljane se proda. Gostilna, enonadstropna hi5s, velike kleti, velik hlev, velika in razširjena vinska trgovina, mlekarna, 35 glav živine plemenite pasme, krasen smrekov park, lepa vila, kopati5?e s 23 kabinami, mnogo travnikov, njiv in gozda. pove gosp. Hugo Turk v Ljubljani. ri o sa a '£3 B SI ■ £33 ■ 2 B ■ BB ■ 9B 9 H3 P ■ B SK3 O 99 B H ■ S£S ■ BS B MM □ ■ E-3 ■ IS Drai^i^lT«! B " B - • "" s BB * ■ 6&B <1 ^CT f% BB9 1 jfa prodaj sta d»e hiši s prodajalno, gostilno in pekarijo. V prvi se nahaja velika nova krušna peč, štiri sobe, in obokana klet, v drugi tri sobe, dve kuhinji, veranda, lokal za trgovino in gostilno in skladiščni prostor. Hiši imata skupno dvorišče in vrt. Ležita ob državni cesti Reka—Trst v Šapja-nah, kamor je železniška postaja. Hiši zamore kupiti posameznik ali pa dva, katerih eden bi se bavil s pekarijo, drugi z gostilno in trgovino. Prodajna cena 12.000 kron. Lastnik: Anton ŽniderSič, Ilirska B stric«. Avtottzovana luna|ikt Uit. mi tMcktaptrtta AlM flOVJUC - TRST Izredna razpre daja!! keverjetno oetio! 600 kesov za samo 3 K 80 vinarjev. Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ara na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gonp de, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp pr>tan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariSka novost, 1 par e zlatih manšetuih guinbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. uživalo, 1 krasen al-bum z najlepšimi olikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika ve^el st za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 5n agrarnimi slovenskimi po slanci. Dokler pa tega nočejo, pa 11; d i ni upati na Izpreroembo v deželni hiši, rar.rveč bo vedco tako, kakor je bile, da so slovenski poslanci S. L. S. slu-žšit Italijanom in pobijali svoje sokrvne poslance. „Novi Čas" daje pod nos dr.u Gregorčiču močnega tobaka s povdarjanjem načelne odločnosti, ki da Je predpogoj vsakemu pravemu uspehu v politiki. Ali dr. Gregorčič se smeje novostrujarsklm razlagam odločnosti in fe tega mnenja, da v S. L. S odloči letos še on vse, in sicer tako, da ostanejo novostrufarji pri vratih. Tudi dr. Gregorčiču ne diši prav nič kaka zveza s proštom Fafduttijem, katerega ce mara, marveč se on, dr. Stepančič in Berbuč prav dobro počutijo z družbi s Petarinom, Pi navčičem Itd. Če proderejo staro strujarjl, ostane stara zveza v deželni hiši v vedno večjo Škodo goriških Slovencev. Profesorski izpit je napravil na graški univerzi suplent g. M a t k c R a v t e r z goriške gimnazije. Porotne razprave. Za sedaj so doto čene tri razprave in sicer dve stari pravdi radi razžaljenja časti: ena d roti uredniku lista „Socialista Friulano" Alfredu CJlinlju, druga proti porotniku Velikonji Še izza pro cesa proti Lenassiju in drugom radi poloma zaveda Banca popclare, in sicer radi neke njegove javne izjave. Potem pride pred po roto J.žef S;Ilč iz Šempetra pri Gorici, ki je obdolžen umora svoje lastne matere. Ka kor že večkrat rečeno, prideta pred porotno zasedanje tega meseca tudi Rozina in Finžgar radi uradne poneverbe. Razprava, katere pričetni dan se Še-le določi, bo zadnja v tem zasedanju. Vojak se je ustrelil v Tolminu. BU Je na vajah, doma Je nekje z Ogrskega. B*-je ni mogel več prenašati težav vojaškega stanu. Zapušča tri otroke. Zlet 11. okrožja GSŽ se je vršil mi-nole nedelje v Kojskem in se izvršil na najslja} ejši način, brez nikakega incidenta. Sovražniki Sokola, mlačneži in omahljive! so se prepričali z osebno prisotnostjo o neizčrpni energiji in neumorni požrtvovalnosti Sokolov v njihovih telovadnicah in gotovo ne dvomijo več, kaj zamore prava ljubezen do dela za edino pravo Ty?šove misel. V jutranjih urah so dospeli bratje iz Gorice, Podpore, Solkana, popoldne pt sestre in or. Sokoli iz Štandreža in Šara pasa. Opravičili so se Kobarldčanl in Kanale!. Sprevod ob 3 pop. Je moral odpasti radi popoldanskega cerkvenega obreda. Ako si pcgledel ob 48/* pop. na množico 800 fiudij, ki je obkoljevala 49 telovadcev, pri pravljenih na telovadišču za izvajanje ijib ličkih prostih vaj, ki jih fe pozdravil br Albin Jančlč in jim Je br. Pcdgornlk iz Gorice na njemu lasten način govoril ognjevite besede, polne '/spodbujevalnih misllj kažoč na vsestranske težkeče, ki zadevljejo vsakega organiziranega Sokola pri izvrševanju svoje ne'ahke naloge, ter na razveseljiv končni smoter celotne sokoUke organizacije: videl s i, da je bila ta množica presenečena po tem ganljhrezii prizoru. Vsako izmed štirih prostih vaj, ki so bile uzorno Izvedene, spremljalo je cbAnstvo z burnim aplavzom in navdušenim odobravanjem. Prikorakale so nato na telovadni prostor ljubke Sokoliće s tesno ovitimi redečimi robci na glavi in so d'kazale inar3ikakemu nezavednemu Bricu, da je ženika faktor v narodnem oziru in istotako, šot moški dostopna težkim nalogam sokolskim. Izvajale so ljubljanske proste veje članic z eleganco, mehkobo, lahkcbo, ob rfobrem sviranju domače kojščanske gedbe. Žele so brezkončno prlpoznavanje na do scžentm uspehu, kar na| Jim bo v vseod-nudo. Orodna telovadba članov je bila — razven par hib — res sokolska ; izbrana vrsta Goriškega Sokola fe nudili gledalcem zares nekaj izrednega, pri najtežjih guv > rrijjuruua urejeni hotel „Pri zlatem Jelen n * v Gorici. Cene zmerne. l-f>2 Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. Tomhžič v v ulici Moliu a vento št v. 3 v Trstu. — P e g a u L e a n d e r, voriitetj. 624 H ,Xm skoro nova s 5 prostori, 400 klaftrov lera-*Od IjiJča, 2 vodDjaka, 5 minut od žel poeta e Vrdela, proda te za 18.000 Da račun 10.000 krcn. Naslov pn Edinosti pod 5t. 1301. ln0l novo opremljena, parketi, pro^t vhod, se odda. 8. Gitcomo in Monta 12 vrata 13. 1292 PrnHain co %ratB> okna' BtoPniic,?> omivsi- K ? UUCJU OD niki, ograje itd , ulica Piocar 'i Soba št. 18. 977 1 lllricl#9 kuhinja v delavskem središču, obato-LjUUoRa ječa io )et. se preda zaradi b lezui za 1200 K. Pojasnila: Cullarsich, kavarna Uorso. 100 Skladišče ob morskem cbnžju, pripravno ta katerokoli obrt, Ne oestopi pr^ti dobri odškodnini. Pojasnila: Collarsich, kavarn* Coreo. 100 Qto meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. F. Pregel Trst, via Ciuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakoba) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodilnico* prodaja se vsakovrstne mirodije in dru^o. Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne. Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! aOE RESTAVRACIJA AURORfl s?5 ni. čardncci št. 13. T» Od danes naprej dunajski da maki orkeatar „Edelweiss" 7 gospic pod vodstvom ANNIE RITTSTEIGER. Posebno izbran glasbeni narodni program. KOMCERT traja vsak večer od 7 do palnoči VSTOP PROST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMiNES. Poleg renomirane ga Goeaaovega piva se toči pivo Reuchel-Brftu iz Kulntacha, ■Ji 0rarRaimondo Bisiach opozarja svoje cenjeno odje-malstvo, da se je vrnil v svojo urarno na svoje prejšnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega konsumnega društva"*. — ZA BIRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah. Tovarna kovfiegov ia potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA OS PITALE ŠTEV. 6. Sprejemajo .e naročila tn popravila t* •troke -- Con* tbioiaCco fconkaronon*. Izvršujejo edpoiiljatv« na daža!o. EI1I H! Velika zaloga dvokoles la iivalalh stroj.v, gruaof.a.v, •rk.str.a.v pri Bstjel-H, •arlM, Stolna milo a it 3 U 4. MniM d.l«vnlea. — Prodaja aa afereka. Cvnrt) fraafco. Va*Ua zaloga vaak.vratolli atr.Jav rabljem* po ocai TVRDKA Franeeseo Bedn?.r ppST ustanovljena leta 1878 — TRST ie preložila svojo trgovino šivalnih strojev oicikijev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4 y ulico Campanile štev. 19 Zobetehnični ambuiatorij Univ. zdravn ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, nlica Caserma 5tev. 17, II. nadair Poaebni zavod za umetne zobe brez plošče. Plombiranje z zlatom, platinom \r% porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanjc krivo rastočih zob. Zmerne ccnc« Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popola ■mui—M.f Ivan Krže Trst - Piazza S. OSovannl St. V kuhinjskih in klatamkih potrtb, tfb i^ui od laaa In pletanin, Ikaf^V, brent, Č«bro* in kad, «<;dčekov, lopat, reiet. alt ia v** kovnuiih koSev. jerbastv in metel tar tanof> dfofft T to tttoko spada- "»ojo ti» iočih p«dmet»T.-* JPipOrOOa fOTiao s kuhinjsko posodo va&ke ttsls bodi od pcre?iuta, O mtje emcila, ko^iverja ali cinka, aadaljc pta&aaataf}^ kletke itd. — Za $i*tilniČ4ije pip«, crogij«, Mmlj«W ln at£Kieno posodo ta vino. Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — %hod po glavnih stopnjicah). Poštno hranllnlčnl račun 16,004. na vknjižbo, na menice, na zastave in Posojila daje na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eskcmptuje trgovske menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če todi ni ud in jih obrestuje po 8T 4Vlo Večje stalne vioge In vloge na tbkočl račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pu&ice). Telefon štev. 952. Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad IO miljonov. URADNE URE: od 9 do |2do3o!dneln od 3 do 5 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob urednih urah. m CENTRALA v - - PRAGI - - Ustanov^ ena 1. 1868. 22 podružnic. 12 ekspositur. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K 25,000.000 Žiunostenskn banko, podružnica v trstu Telefon: 2167 - 1078. AKREDI i IVI - ČEKI - IZPLAČALA BORZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE. GRADEŽ — ekspoziture —— OPATIJA VLOGE na knjižice I? 2 0 Rentni davek plačuje banka Iz svojega. Položnice brezplačno na razcolago. 4