Ste v. 192
¥ Trsi«, v torek 13. liiltla 1919
letnik Xl|V
Izhaja vsak d«n, od! ob nedeljah In praznikih, rjatraf. — Uredništvo: utlea w. Frančiški Asttkega *ev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se po«»j«Jo uredništvu. — Nefr»nkir*na pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraCajo. — Izdajatelj in odgovorni qredntk Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina maša na mesec L 3'—. pol leta L 18 — In celo leto L 35 —. — Telefon iredniStva in uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglas; se računajo t ži rok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih lavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema lnseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacij« se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As 20L
Mirovno konferenco.
Svet petorice.
PAJ?IZ, 13. V včerajšnji seK ie svet petorice *a-da£eval razpravo o vprašanjih, tičočih se Avstrije ki je sklenil odigoditev razprave o predlogu italijanskega odposlanca Crepsija, da naj bi se priznale Italiji bivše Avstrijs-ke pravice v kitajskem Tient-srmi. Clemenceau je bil za predlog, angleški in amerikanski zastopnik pa sta mu nasprotovala. Razprava se je odgodite na torek.
Svet petorice je sklenil na Lansingov predlog pozvati Cehcsiovake in Poljake, da se tekom desetih dni sporazumejo gleće tešinske premogovne kotline. Ako ne pride do sporazuma, določi konferenca sama, komu na-j pripada kotlina. Vprašanje Orave (?) nanašajoče se na ćehoslovaško mejo. se je izročilo v proučevanje komisija. Rešitev naj se opira na narodopisni položaj pokrajine. Vprašane odprave bJokade proti Rusiji se je odgodilo v svrho proučevanja.
Lansing odpotoval v Ameriko.
PARLZ, 14. Državni tajnik Zedinjenih držav, Lansing, ki je snoča ob 21 odpotoval v Ameriko, je ob slovesu poslal Francoski in irancoskemu narodu prisrčen pozdrav.
Proslava zmage.
PARIZ, 13. Za jutrišnji narodni praznik, v proslavo zmage, se delajo velikanske priprave. Ceni se. da pride z dežele v mesto na«! en milijon ljudi. Cene so zato v Parizu grozno poskočile. Restavracije v ulicah, -po katerih se -bo pomikal slavnostni izprevod, zahtevajo po 250 do 500 frankov za zajtrk s pravico, da sme -gost potem gledati izprevod skozi okno. Za neki balkon na Elrzejskih poljanah se je plaćalo 75 tisoč frankov.
V slavnostnem izprevodu bo zastopano vojaštvo vseh zavezniških in pridruženih viasti. Na čedu franonske-ga vojaštva bo stopal maršal Foch. V izprevodu bo tudi general Jotfre.
Javlja pa se obenem tifči dogodek, ki zna postati zdo neprijeten zia slavnostni dan. Natakarji so namreč začeli stavkati, taJco da so biti danes, dan pred narodnim praznikom vet javni prostori, restavracije, gostilne, kavarne itd., rzag>rte in ostanejo najbrž tudi jutri.
IZ NEMČIJE, "eiomičaa zaplenite v privatnega imetja.
CURUtfl. 13. Berolitrski listi priobčujejo zakonski načrt o delomični odstcipttvi pristnega imetja v Neunčijl. Za akcijske dr-užbe je določena 10% od-stopitev. Imetja do 5.000 mark se ne zaplenijo. CM 5.000 do 50.CC-0 mark bo iznašata prrsi-lna odstopite v 10%. Odstopptev sega potem postopno do 65%. Lastniki 100.000 mark bodo morali odstopiti 11%. testmki 2 milijonov 33*5%. Pri rmetii* 100 milijonov bo iznašala zaplenitev 63'9%.
Za poreosko državo.
BASEL, 14. Iz Kolna se poroča: Kakor poroča »Volkszeitung*, se v krogih poslancev iz Porenja zatrjuje, da se državna vlada ne upira več resno ustanovHvi .neodvisne iporerrske države in zahteva isamo, da ta država ostane priklopljena Nemčiji.
Viljem ne pobegne.
CURIH, 14. Grof Bertink. ki se muii na -gradu Amerunge-n. kjer živi bivši nemški cesar, je izjavil nekaterim časnikarjem, da se je bivši cesar zavezal napram nizozemski vladi s svojo moško besedo, •da ne zapusni Amerungena. Možnost ubega je torej izključena, in zato je nizozemska vlada opustila strogo sr-raženje gradu.
Nemci, ki pridejo pred mednarodno sodišče.
LONDON. 14. »Daily Matf« objavlja naslednji seznam glavnih nemških oseb v »Črni listi«, ki jih najbrž ententa postavi prod' sodišče: Princ Runert Bavarski, obtožen, da je da! odgnati v progna:wtvo prebiva^tvo v UMcu, Roubaixu, Toirrcoingu itd., vou MacKetvsen. obtožen ta vin, -požigov in usmrtitev na Romunskem; general von Bulow, ki je za-žgal Andeune in dal ustreliti 100 oseb; baron von de-r Laucken. načelnik nemškega političnega urada v Brusi-j-u. soudeležen pri umoru -gdč. Caveilove čn kapitana Fryaita; admiral von CapeHe, odgovoren za porodniške antentate, namestnik Viljem Wern-herr, poveljnika Maks Valentiner m von Jorstner, k; so potopili bolnišniške ladje; von Manten-ffel ki je zažgal Louen; major von Ooeriz, brata Neum-yer, ki so muč+li anglešJte vojne ujetnike v ujetnikih taboriščih; general von Tesny. da ie dal usmrtiti obenem 112 prebivalcev iz Alana; general von Ostrowsky, ki je dal opleniti Deyaze in usmrtiti 103 prebivalce; general Liman von Sanders, morilec Amieocev in Sircev.
IZ MADŽARSKE.
Enteatnl poziv madžarski vladi?
BASEL, 14. Iz Berolina se poroča: Z Dunaja se javlja Wolffovi agenciH. da je, kakor poročajo bukareški listi, general Fnanchet d*fcsperey. poveljnik vzhodne armade, prejel od mirovne konference pooblastilo, da ukrene vse potrebno proti madžar-ski sovjetski vladi. Franchet da pozove madžarsko vlado, da naj nemudoma odstopi in napravi prostor vladi, ki jo izvoli narod. Ta zahteva da se mora izvršiti v kratkem roku. Ce pocriv ostane brez (učinka, se prične nemudoma vojaška akcija proti Madžarski.
IZ RUSIJE.
Minsk se o tresel boljševiškega farma in se pridružil Poljski.
CURIIL 13. Iz Varšave poročajo, da je prostovoljska četa, sestavljena od prebivalcev, zasedla mesto in se pridružila poljski redni vojski in ji pomagala, da nažene boljševike v
beg.
Krim osvobojen od boljše vikov.
PARIZ, 13. Iz Odese pošiljajo naslednje službeno poročilo o operacijah južnoruske vojske: Po popolnem porazu rdeče vojske smo dne 15. junija zavzeli veliko število mest in krajev. Sovražnik se umika na vsej Črti.
Iz Jugoslavija.
Proslava godu kralja Petra.
Dne 12. julija 1919. so praznovali tudi v Sloveniji rojstni dan kralja Petra. V Ljubljani je po ulicah že v zgodnjih urah vrvelo živahno življenje. Pred 10 dopoldne je prikorakala ljubljanska posadka pred stolnico. Srbski polk novincev je bil v povsem novi opremi, v novi ameriški uniformi. Čete je pregledal polkovnik Štibilj-Vukosavič (naš rojak z Goriškega). Nato je pričela slovesna sv. maša ob grmenju topov. Po maši je bila glavna parada pred rečenim polkovnikom. Čete so defilirale pred njim kot zastopnikom dravske divizije. Povelj-ništvo te divizije je sedaj v nekdanji — nemški kazini, kjer so nekdaj pod vrhovno zaščito avstrijskih vlad delali peklenske naklepe in pripravi jedi pogin slovenskemu narodu.
Tudi v Mariboru so proslavili imendan kralja Petra. Mnogo poslopij je bilo sijajno razsvetljenih. Tako škofijska palača« stolni kapi-telj, mestno župnišče. Na teh poslopjih so plapolale v prvič slovenske trobojnice. Bakljade se je udeležilo okoli 8000 oseb. Mašo v stolni cerkvi je daroval knezoškof dr. Napotnik. Pri maši so prvikrat peli Tedeum v slovenskem jeziku, a na to himno »Bože pravdec. Nato je polkovnik Uzorinac sprejemal vda-nostne izjave deputacij. Vdanostne izjave je sprejemal tudi okrajni glavar dr. Lanjšic. Prišel je čestitat tudi knezoškof dr. Napotnik.
Dne 7. junija se je vršilo v Ljubljani zaprise-ganje novincev iz Srbije. Zapriseženih je bilo okoli 2000 mož. Višji častniki so najprej obšli oddelke in so jih pozdravljali: Bog pomagaj junaci! Vojaki so odgovarjali z »Bog pomozik Opaziti ni bilo nobene odurnosti, same prijazne besede.
Jugoslovanska vojska ostane pod orožjem«
REKA, 12. (»Gazzetta del Popolo«.) Po vesteh, ki prihajajo iz Jugoslavije in v kolikor pišejo hrvatski listi, se vidi, da vlada ne namerava demobilizirati vojske, ki ostane ▼ celoti pod orožjem.
Takoimenovana jugoslovanska vojska je sestavljena iz srbske armade in dela bivših hrvatskih polkov, ki so zagrizeno branili Avstrijo na Soči in na Piavi.
Vojni minister je ukazal šele sedaj, da se puste domov vsi vojaki, starši od 38 let, toda lete nadomeste novinci in ujetniki, ki so se sedaj povrnili domov ter se nahajajo na dopustu.
Za sedaj so izključeni od vpoklica samo državni in poštnobrzojavni uradniki, a učitelji v ljudskih šolah vstopijo v vojaško službo, čim se dokonča šolsko leto. Ti ukrepi kažejo jasno, da hoče belgrajska vlada imeti pripravljeno močno vojsko za vsak morebitni slučaj, in to ne samo za potlačenje notranjih separatističnih stremljenj, temveč tudi proti morebitnim zunnjim sovražnikom, posebno pa proti
Italiji.	_
Zagrebški »Jutarnji List« posnema poročilo budimpeštanskega lista »Voros Ujsag« (Rdeči list), ki piše, da je grof Julij Karoly, vodja protiboljševiške vlade, izjavil, da je Madžarska preslabotna, da bi se sama reorganizirala in razvila; vlada se zato namerava preseliti čim preje v Budimpešto in ponuditi madžarsko ' krono kakšnemu inozemskemu princu, ki bi _ kakor se zdi — bil srbski princ regent Aleksander. Ta vest je naredila v Budimpešti zelo slab vtisk.
Reški poročevalec lista »Stampe« domneva, da »glasilo Bele Kuhna nalašč razširja take vesti, da ohrani popolno slogo med komunisti-«
Njegovo domnevanje ni morda napačno, pač pa malo kratkovidno. Čudno se namreč zdi, da bi ravno madžarski komunistični vladi bilo toliko na temu, da posili išče nove sovražnike, ko jih ima že itak preveč na vratu. Verjetno
da
bi prišlo med Jugoslavijo in Madžarsko do hujših zapletljajev. Madžari so gotovo srečni, če ne vidijo regenta Aleksandra, a regent Aleksander še srečnejši, če ne vidi njih. To je naše mnenje in gotovo mnenje vseh Jugoslovanov, ki so kedaj bili tako nesrečni, da so morali živeti z Madžarji pod isto streho.
PODLISTEK
Vsakdanja zsofiBa.
Danska povest, — Prevedel M. C—6
(7
Ta razgovor je deloval pomirjevalno name. Vedno bolj sem izpoznaval v svojem bodočem tastu prijatelja in ljubeznjivega družabnika, ki mi je oslajal marsikatero, skoro neznosno uro v tej hiši. Tudi žena je bila kraj vseh nje slabosti vedno prijazna in dobrodušna napram meni. Jettino bistvo mi je sicer postajalo neprijetne-je z vsakim dnem; ali z druge strani mi je podajala toliko dokazov dobrega srca, svoje udanosti, s katero je skušala takorekoč pogoditi moje želje: da se ni mogla pri meni poroditi misel, da bi pretrgal razmerje, ki je bilo le posledica tisočkrat že obžalovane prenagle-nosti.
Razne okolnosti v mojih razmerah so netile željo, da bi odlašal z zakonsko zvezo, ki sem jo poprej, kakor sem sklenil pred povratkom, hotel pospešiti. Poizkušal sem porabiti ta čas, da svoji zaročenki privzgojim nekoliko več u-kusa in prave izobrazbe. Toda, vsi ti poizkusi so se izjalovljali vsled domačega nemira, na tolikih prijateljicah, neprimerni pridnosti, ki je bila v resnici le neka vrst brezmirnosti, in na drugih takih grebenih domače sreče. V eni potezi pa so soglašale vse te slike: nesrečna je bila, seveda otožna in je potrebovala vspod-bude in prizanašanja od strani svojcev. Ze ta misel me je težila, kajti ozlovoljen sem bil in sem sam potreboval tolažbe in prizanašanja; kakor je bilo meni samemu v srečnejših dneh v razveseljivo dolžnost napram bednim. Ali, to je bilo gotovo in resnično, da hiša gospoda H. ne more prenašati niti najmanjega porast-ka na dolžnostih, težavah in domačih nevo-
ljah. _ Tako je prešla dolga zima. Prišla je
pomlad: vijolice, Škrjanci, lastavice, majnik in — Maia.
Zagrebške »Novosti * poročajo iz Arada, da je izjavil romunski ministrski predsednik na poti v BukareŠt, da Romunska ne podpiše mirovne pogodbe z Avstrijo.
Svet četvorice je z izrednim sklepom določil, da pripade vsa Besarabija Romunski, ki pa ne umakne vsa Besarabija Romunski, ki pa gotovih jamstev, da ne bo več napadena.
Bratianu je izjavil, da je Francija podpirala Romunsko z vso silo, toda morala je popustiti Angležem in Amerikancem, ki so zagrizeno podpirali vse srbske zahteve.
Zavezniki na RekL
REKA, 13. (»Resto del Carlino«.) Včeraj se je zasidrala v reškem pristanišču amerikanska vojna ladja »Olimpu«.«, ki je prišla, da nadomesti rušilca »Sehlie«, ki ni zapustil v Reki najboljšega spomina zaradi oči vidnih simpatij, ki sta j in kazala moštvo in zlasti častništvo napram sušaškim Hrvatom, tako zelo, da so celo zahajali k sejam Narodnega Sveta SHS. Druge amerikanske ladje se pričakujejo v nekaterih dneh. Javlja se kot popolnoma gotovo, da pride v Reko ena velika francoska ladja tipa »Edgard Quint< in več manjših.
Za jugoslovanski Celovec.
REKA, 13. (»Secolo«.) »Riječ« prinaša pod naslovom »Celovec hoče biti jugoslovanski«, članek, posnet po »Klagenfuruter Zeitung«, listu, ki je začel izhajati šele po srbski zasedbi in ki je nemški samo po jeziku, v katerem je pisan; v tem članku se navajajo brezmerne koristi, ki bi jih imelo mesto od tega, če se priklopi Jugoslaviji, medtem ko bi v slučaju, da se priklopi Nemški Avstriji, bilo neusmiljeno obsojeno na propad, Jugoslovani so pripravljeni dati mestu avtonomijo.
Delovanje jugoslovanske misije ▼ Pariza.
REKA, 13. (»Secolo«.) »Novosti« pišejo, da se je Protiču posrečilo, da nagovori konferenco na sprejem jugoslovanskega stališča glede vprašanja vojne odškodnine. Korošec da se je v tem smislu izrazil aa neki ministrski seji, ki ji je on predvčerajnjim predsedoval. Kakor pišejo listi, bi Srbija dobila 4—5 milijard in pol. Hrvatska, Slovenija, Bosna-Hercegovina ic druge bivše avstrijske, a sedaj jugoslovanske dežele, ki bi bile morale plačati 8 milijard odškodnine, bi imele vsled tega novega sklepa dobiček 3—4 milijard.
Jugoslovansko vprašanje.
REKA, 13. (»Gazzetta di Venezia«.) Belgraj-ski listi trde, da zagotavljajo nekateri ministri, ki so se povrnili iz Pariza, kamor so bili odšli radi vprašanja odškodnine in delov lete, ki bi padli na Jugoslavijo, da sta izrazila toliko Poincare kolikor Balfour, da se jadransko vprašanje čim preje reši pravično za Jugoslo-
vane.
Vprašanje, da se iz Reke ustanovi državica, je še vedno na dnevnem redu.,
Odmevi reških dogodkov ▼ Jugoslaviji.
REKA, 13. (»Secolo«.) Hrvatski listi pišejo članke, v katerih proslavljajo francoske in a-namitske vojake, »ki so padli za našo stvar.« »Riječ« piše, da bi morali tudi nje čitatelji slediti primeru sušaških in reških Jugoslovanov ter prispevati, da se postavi na grob teh junakov spomenik, vreden njihovega prijateljstva
Nekaj dni sem bil na deželi. Zvečer sem se po vračal v mesto in sem, kakor mi je bilo v dolžnost, zahajal k svoji zaročenki. Po prvih pozdravih je menila Jette: »Švedska sestra je prišla; pojdi, da te predstavim.«
Sprovela me je po stopnicah ter odprla vrata neke sobe. kjer se mi je že — ne vem, kako bi si pojasnil to — zdelo, da diham drugačen zrak. Bilo mi je kakor da je prepojen od pomladnega vonja. Tu je bilo vse tako lično, tako mirno in pokojno, kakor da je ta mala soba tempelj. Pri mizi je sedelo mlado dekle s sve-tiljko pred sabo in je pisalo — kakor se jc zdelo — popolnoma poglobljeno v samo setc. Jette je odprla vrata povsem tiho ter je obenem pomolila glavo notri. Polem je vzkliknila: »Maja! — tu sem s svojim izvoljencem!«
Pišoča mlada dama je"poskočila hitre ier prišla nama naproti. — To je bila Maja! — Kako vse drugačna je bila, nego sem si jo predstavljal! Ni bila velika, skrajno fino in nežno zraščena; nje mladostna, otroška, vedra slika
do Jugoslavije, ki so ga plačali s svojim Življenjem.
Trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Grško.
REKA, 13. (»Gazzetta di Venezia«.) V Bel-grad je prispel izvedenec, ki ga je poslala angleška vlada, da prouči na licu mesta pogoje za bližnji sklep trgovinskega dogovora med Jugoslavijo in Grško.
Glagolica se razširi po celi Jugoslaviji.
REKA, 13. (»Gazzetta di Venezia«.) Belgrajska »Samouprava« piše, da je minister za bogočestje dr. Alaupovič pripravil ves materijal za sklep novega srbskojugoslovanskega konkordata; minister polaga posebno važnost na vprašanje glagolice, Čijo vporabo bi hoteli razširiti po vsej Jugosiaviii-
Omanje med hrvatsko duhovščino.
REKA. 14. (»Gazzetta del Popolo«.) »Agraroer Tagblartt« objavlja 8. t m. projeram novoustanovljene organizacije hrvatske duhovščine, ki fra »e zanimivo poznati, ker rma poleg -svoj« socijalne m sro»j>odarske važnosti tudi vtiik poUticen pomen. Ravno v tem pogledu pravi list: »Izvedba teca programa bi bil tuči napreiek v narodnem pogledu, ker bi dovedla do zbližanja med katoliš-ko in .-pravoslavno oerkvVo. čctixH samo zunanjega, kar bi bilo vsekakor velik« važnosti za Jugoslovane. Dasiravno delatev našega naroda v <Jve različni verski skupiuJ, katoliško in .pravoslavno ne ubm narodne in <lr/avne enotnosti, pa vernlar otežuje popolno ujedinjenje enotnega jugoslovanskega ptemena-s
V tem programu se >zahteva nadalje: »Konkordat med sv. stc-i co in državo SHS, kr zajamčuje -papežu izključno vrhovno oblast v stvareh morale, vere in litursičnega reda. Država mora priz-nati lastninsko pravico do cerkvenih premičnin in ne-premičn-n. in stroške za vzdržavan!« župnij ter župnikov in kapelanov s potrebno imovino. V seenenlščih in na bogos!ov>skih fakultetah se mora poučevati tudi primerjalno bogoslovje z ozirom na znanost protestaiit-sk© in srbskopravoslavne
V Da se pa še bolj udejstvl v jugoslovanski <kžavi ■duševno edinstvo in se kolikor mogoče olajša ze-»lanjenje vzhodne in zapa-dme oerkve, predlaga hrvaška duhovščina, da naj se v konkordat sprejmejo naslednje točke:
1.	Skeli e, župniki in duhovniki morejo nosrti
brado.
2.	Čitanje brevirja je neobvezno, ali .pa vsaj, da opustitev ne spada pod smrtni greh.
3.	Odpravi naj se celibat in se tako omogoči
•duhovščini ženite v.
4.	Uvede naj se slovansko bogoslužje in cirifeko pismo ter naj se obredni posK opravljajo v narodnem Jeziku.
5.	Duhovščina je obvezala nositi talar samo tekem verskih poslov, drugače pa smejo nosiri poljubno meščansko bleko. Končno sme izvrševati kakršnekoli svobodne poklice.«
Ne ve se, kako močno je to gibanje, v katerem sodeluje za sedaj samo hrvatska duhovščina, niti se ne ve, ali ima veliko pristašev. »Narodna Poli-tika*, glasilo hrvatskih katolikov, doslej nI niti on.etrilo tega gibanja.
Jugoslovani na Koroškem.
Znano je, kako div.arki so ravnale nemško-avstri:iske čete po slovenskem delu koroške dežele. Grozovitosti. ki so jih uganjali nemški ;p!a-čenci na-d slovenskim prebivalstvom, kolikor «a ni pobegnilo, so naravnost nepopisne. Mučili so
kakor da je opozarjala na ime, ki je je umela po nimfi (vili), porodnici letečega, brzega in zgovornega boga, ki izenača usodo ljudi v življenju in smrti — ime, spominjajoče tudi pomladanskega meseca, posvečenega ji. Izpustil sem neko upravičbo, ker sem jo motil pri pisanju.
Odogovorila mi je glasom tako blagoglasnim, da mi je šlo v dušo, s sonornim naglasom lepega jezika naših sosedov: »Bog varuj! Pošta odide šele jutri in tako morem tudi pozneje pisati domov. Domov? To ni bilo prav rečenof Ne, doma sem tu, pri svojcih.«
Ob teh besedah je prijela Jettino roko, jo stisnila prisrčno in je odšla z nama doli.
Ves večer nisem mogel odvrniti očesa od terfa pogleda. — Spominjal sem se Antonove besede: Oglej si jo sam! Nobena beseda ne more izraziti, kaj da je to dekle. Kajti to, kar je tvorilo nje lepoto, česar ni mogla izraziti nobena beseda, je bilo poseben izraza v njenem licu, v vsem nje bistvu: nekaj tako živo-čutnega, kar je obenem izražalo razum in po-
ijudi na najgroanejše načine, morili so jih, obcSalt, ali pa odganjali v zapore, kjer so jih zopet čakale najhujše muke. Vse, kar <se je dalo odnesti, so po-ropali, česar pa niso mogli vzeti s seboj, so uničili. Slovenski del dežele je skoraj popolnoma opustošen. Delali pa so ti nemški junaki, med katerimi sta se po svoji podivjanosti najbolj odlikovala dva bataljona samih bivših avstrijskih častnikov in pa prostovoljski bataljon grašklh visokošolcev, zelo malo razlike med slovenskim in nemškim prebivalstvom. Kajti ko je bilo že vse oropano in uničeno, so delali ravno tako z imetjem nemškega prebivalstva in so prizanašali samo tistim, ki so vohunili zanje in ova-jali slovenske ljudi. Zato pa je tudi večina nemškega prebivalstva- z veseljem pozdravila prihod jugoslovanskih čet. ki -so osvobodile deželo podivjanih nemških roparskih in morilskih tolp. Ce je potem zadela kakesa nemškega aH nemškutarskega ovaduha, ki je vodil prej nemške divjake od hiše do hiše in jim označal ljudi kot dobre Slovence, torej take, nad katerimi se je treba z>nesti, »začela zaslužena kazen, je bilo to oJino le pravično, in jugoslovanske čete so bile le še predobre, premilosrčne. V ostalem pa je bila, kakor rečeno, dežela itak po nemških divjakih tako oropana, da jugoslovanske čete ne bi bile mogle zaseči ničesar, če bi tudi bile hotele, ker nI bilo ničesar več. Zato pa je tudi naravnost nezasJi------ ' -r	ri;sejo dunaiski listi o postotn u
jugoslovanskih čet na Koroškem, In naravnost se moramo čudili, <ia je v tem pogledu enaka ostalim jugoslovanožrskim !istom tudi »Arbeiter Zeitung« od katere bi smeli pričakovali vsaj nekoliko več resnosti, odkritosrčnosti in poštenosti. Tako je namreč pisala »ArbeUer Zeitungc pred kratkimi tako-le o razmerah v onem delu Koroške, ki je zaseden po Jugoslovanih:
»Celovec ie popolnoma odrezan od ostalega sveta. Edino !e po vtihotapljcn-ih listih morejo me-ščanje doznavati vesti od zunaj. V mesiu samem so jugoslovanske čete zasegle vso lastnino občine, šol, bolnišnic in drugih javnrh naprav. Z majhnimi izjemami je zasebna lastnina ostala precej nedotaknjena, za kar se je predvsem zahvaliti posredovanju medzavezniške komisije, ki pa zaradi pomanjkanja vojafcov ni mogla posre»iovati v za-željeni meri.
V okolici so bili zasebniki oropani na neverjeten način. Tako je posestvo gospe Man1« Seifritz opu-stošil neki srbski polk, Jci je bil rvnsanjen v okolici. Gospa Seifritzva ima najmanje dva milijona škode. (Seiiricz je bil <svoječasni nemškonaoijonalni kandidat proti Cirafenauerju in je bi! pri zadnji •indirektni dopolnilni vofitvi leta 14>06. tudi izvoljen s pomočjo najostudnejšoga pod k mpa van j a -in najhujšega pritiska z nemškonacijoiudne strani. Leta 1907., ko se je prvikrat volilo na podlagi splošne in enake volilne pravice, je Graienauer zmagal z veČino nad 900 glasov. Seifritz ni več me>ć živimi, >!oda njo-gova hiša »pni Milclavcu«, nemški -Miklauz-hof<% sredi najčistejšega slovenskega okraja ob železnici iz S-nčevasl v Zeletzno K^pJo. je bilo vedno zbirališče nemškonacijonalnih birjskačev. Tu <so se kovati vsi najziobnejši naklepi proti Slovencem. — Prip. ured.) Grad »Rain« pri Guštanju (»Nazione« pravi pomotoma »Grabštanj«), last Feliksa Gutsmansthada ie bil oplonjen tako, da so ostale samo prazne stene. (Gutsmannsthal je bil voditelj nemškutarske zalege v guštasnjskem okolišu.) Vse pohištvo z vsebino je bilo odnešeno, kar se pa ni daio odnesti, je bilo razdejano na licu mesta. Skoća se ceni na poldrug nHlik>n. (Ravno az Guštania pa je prišla vest, da so tamošnji Nemci z največjo radostjo pozdravili jugoslovanske čete, ker so }ih rešile nemških divjakov.) Veliko posestvo »pri Raku« v Ruštatu pri Velikovcu je bilo razdejano deloma z obstreljevanjem, deloma pa oropanjem. Živino so odvedli ali pa za-klali. (Pri Raku so se da-Ije časa držale nemške čete in so jih Ju/joslovani -pregnali šele po duljSem ob«r;rcLc-vianju s topovi. Da granate ne zboljšavajo poslopja. kamor zarievajo, je pač umljivo. kakor je t:KlI umljivo, da nemške čete, ki so živele izkijučno !e od rekvizicije. Rakovi žfvini :t:so prizanašale, ša manje pa, da bi jo bile ipustile /..i n;iuii prodirajoči m Jugoslovanom.) Tako «::o se vsepovsod godila nepopisna vandalstva. Tudi na spodnjem Koroškem (vsi navedeni kraji so vendar rw spodnjem Koroškem) so se vršile enake plenit ve. Na posestvu kneza Rcsenberga v Grabštarun in <frugih sosednjih posestvih ie bilo škode za tri milijone. (V Grabšteniu so Nemci spomladi neznansko divyi'.i. Napadli so zavratno ' amešnjo malo jugoslovansko posadko in potem razdejali v e, kar jim je prišlo pod ro-ko. V cerkev so meJ «;!užb"o božjo privlekli stroino pu^tko in .'o nn.pcriU Jia rnašujočoKa duhovnika. Da niso prizanašali ljudem in nihovemu imetju. )e pri takih div/iltih uniljivo samo po sebi.) Lastniku cekdozne tvornice na Reberci pri 2e?ezni Kapli so popolnoma cpleniili stanovanje, do najmanjšega predmeta; c-plenjena so bila skladišča živil, namenjenih tvorniškemu delavstvu. (Tvorn'ca ni delala že dolgo časa. delavstva r»i bilo in h:dl skladišča so bila pcpcl-noma iprazna.) Tudi knv e so i*.Tpeli veliko po teh pustošečih toipah, ki niso nič razlikovale mod nemškimi in slovenskimi kmeti. (Ta trditev je najnesrarruiejša l iž.) ljudje mor: ;o trpeti, da jih pod praznimi pretvezami opleni. o osebno, jim O-V/amejo Vstnicc, ure itd. Javljajo se tudi mnogoštevilni slučaji posilstva nad ženskami. .ki <se dogajajo skoraj danzadnem. (Vsa ta zloi-l-nstva so us.;njafc' Nemci, ki j.'h sedaj hočejo napn'lti Jugoslovanom. »Nazicnc« seveda objavlja te laži z največjim veseJjem.)
božnost, globoko resnost in milino. Res da ni bila nikaka pravilna lepota, ali ni si bilo misliti kaj nežnejega, prisrčnejega — ničesa, kar bi bolj sličilo razcveli cvetki. Nje sinjemodre oči niso bile ne velike in ne lepe ob prvem pogledu. Ce si pa srečal to oko, bilo ti je 1 .kor da si uzrl odsev više narave. Posebno mala usta so bila nad vse lepa, obdana od najljubke-jih potez, ter so kazala dve biserni vrsti zob. Plemenito snežno belo čelo so še bolj izticali kaj sijajni svitlo-rjavi lasje. Nikdar popred nisem videl tolike lepote v barvah, takih lilij in bledih rož, kakor so bile te, ki so cvetele na nje obrazu in vratu, in blestele na lepo vzbo-čenih prsih. Če cvetkam, ki vspevajo na polju, podelja jug najkrasneje barve, pa ima sever to prednost, da oblagodarja svoje hčere z lepoto cvetk, v kakršnji vsaj le redkoma bleste lepotice juga. — Na kratko povedano: čutil sem, da sem se popolnoma izgubil v pogled tega dekleta in odšel sem domov v blaženi omami, ne da bi hotel dajati odgovora glede nje prave naravi.	(Dalje.)
Stran tL
»EUMST« 191
V TM«, dM 15. faflja IMf,
Iz Italije.
Imenovanje civilnega gubernatori« ▼ Julijski Benečiji.
RIM, 13. Zagotavlja se, da je imenovanje civilnega gubernatorja v Jul. Benečiji in Tri-dentu zelo blizu. Ta določba bi bila v skladu z že službeno napovedanim ministrskim odlokom o postopni pripravi za aneksijo od Italije zasedenih krajev onstran stare meje in o sledeči ureditvi k normalnem civilnem življenja.
Govori se, da bo Bonicelli nadomestil tri-dentskega gubernatorja generala Pecorija Gi-raldija v Tridentu, Ruini, sedanji podtajnik za industrijo, pa julijsko beneškega gubernatorja generala Petittija de Roreto.
Izjave vojnega ministra v italijanski zbornici.
RIM. 13. Seja začne ob 10. Predseduje Alles-sio. — Arnesi (konservativec) poziva vlado, naj ukrene, da se trgovina malih in velikih tTgovcev stavi pod državno nadzorstvo, da ne bodo dobav-ijaki podvrženi škodljivemu posredovanju posebnih od vlade priviliciranih skupin, ki omogočajo nekterim nedovoljene in neupravne ne dobičke na škodo mnogih proizvajalcev, trgovcev in odjemalcev.
Cotugno (radikalcc) poziva vlado, nai drži obljube. ki jih je dala med vojno; gre za plaćanje stroškov, ki se mora n-clnžrti posebno vojnim dobičkarjem, za teme!;:to agrarno reformo, za reformo upravne organizacije in preureditev vojaške ureditve. Noče obdolževarti preteklosti, ker je sedaj treba najti sredstva, da se prebredejo sedanji kritični časi in da se državi zagotovi boljša bodočnost. Prvo vprašanje je rešitev buržoaizije. ki »e ogrožena od naraščajoče moči organiziranega proletarstva. Ljudsko gibanje proti draginji se mora smatrat; za moralen čin. Ljudsvo, ki je skozi Štiri leta tn^elo krivično izkoriščanje s strani vojnih dobičkarjev, se je dvignilo složno proti nadaljevanju tega sist.ma Po<rebno je stopiti energično <emu vojnemu dobičkarjenju nasproti in ukreniti, da postane izvrševanje lastninske pravice socijalna funkcija. ki jo zahteva čuli časa.
Nato govori vo;ni minister Albrica, ki izjavlja, da ie bodoča ureditev vojake v skladu z načelt, ki jih ie razJoži! Mararzi, t. i. največje izkoriščanje svote, ki se določi, v skladu z državno gospodarsko močjo, v novem proračunu. Odstranili se bodo organizmi, Tti so se v vojni pokazali ko* nepotrebni. Tako omejena vojaška služba se bo raztegnila tta vse sloje prebivalstva. Sola naj pripravlja mladino za bodoče vojake. Privaina industrija naj se čim več mogoče, izkorišča za dela, ki so potrebna za vojsko. Preurediti je treba tudi karabLnjersko službo. Zelo veliko število poklicnih častnikov se bo moralo cločiti iz vojaške službe, ker so se poklicne eJtupine v vojni preveč pomnožile. Minister zaključuje. da se ta velikanski organizem ne more čez noč razpustiti. Najprej se morajo odcepiti manjši parasitski oddelki, a deblo mora še dalje ras- i in izvršiti svojo mirovno nalogo Duh in disciplina morajo še nadalje ostati nesdotakn eni. Kdo more po tolikem neizrecnem klanju misliti na novo vojno? Njegova naloga da jc, preureditev narodne obrambe po vojnih izkustvih in v skladu 7. živijen-fcfcimi pogoji v novem čas«.
Gallenga (nacijonalist) smatTa. nai se enočasno z znižanjem cen živilom tznižajo cene tudi žitu. DeJo prehrane naj se poveri pristojnim osebam, a ne tistim, ki imaio še precej tega na vesti. Ministrstvo da ni bilo dosledno. Ko jc vstaja izbruhnila, ni posredovalo, a nato je ukrenilo nasMne gos-po-darske ukrepe. Vlada nai izrazi svoje stališče proti nrjpovedani železničarski stavki, ki bi mogla povzročili velik prevrat v prehrani in javnefnu redu.
Pala (rad;kalec) predlaga naslednjo resolucijo: Zbcnica pritrjuje pravici Italije, da razširi svoje meje do Brennerja od Re.-chena do Vette d*Ita!ia. v skladu z neomajnimi z-godovinskimi in narodnimi reelogi vojaške obrambe, ki to opravičujejc; pritrjuje enaki pravici čo meje, ki gre od Vette d'Ita-iia skozi Toblak in Seksten*ko dolino na Trbiž in prihaja na to preko Triglava in Snežnika v Reko; nuglaša rtalijanstvo Reke, Zadra in Šibenika, poziva vlado, da zahteva udejstvitev glasovanja za ka-lijanstvo Reke in se pridružuje resoluciji.
De Vito, minister za prevoze, naglaša vprašanje pomanjkanja premoga. Mora se ukreniti, da se dobi čim več premoga u Anglije in Amerike. Izkoriščati bo treba električno siio za razsvetljavo in podjetja; za javen promet in za železnico. Ministrski pre*i-sedn:k jc rzrazil namen, da se elektrizir2 6000 kjr. železniških prog. Treba bo tudi zgraditi nove proge. V ta namen je namenjena «za Trentin svota 300 milijonov Tonelaža trgovske mornarice, ki ni zadostovala niti pred vojno, je vsled vojne skrčena na polovico in stavlja Italijo na zadnje mesto. Država mora torej podpirati ladjedclstvo. Tozadevni vtroški boio znašali najmanj eno miljardo in pol, a največ 3 milijarde.
Seja se je končala ob 20. Nadaljevanje je bHo določeno za drugi dan ob 15.
Notranji položaj.
RIM, 13. Po trženjih zadaah dni	se je notranji
položaj umiril. V Rimu je stavka	prenehala, *z-
vzemši del črkostavcev, ki še niso	dosegi: zahtevanih poviškov.
I talijanski socijalistični kongres.
RIM, 14. Vodstvo socijalno demokratiške stranke je skienik), da se skliče državni -strankini zboT na 7., 8.. 9. in 10. septembra z ozirom na potrebo, ca je treba dati točno taktično smernico strankinim
organizacijam.
Bodočnost južne železnice.
MILAN, 14. =Sole« poroča, da je železniška komisija mirovne konference odklonila predlog na pomednaroditev južne žeJeznioe. Misli te, da sklene komisija, da naj ostane južna železnica zasebno todetje in se obratna ravnateljstva v Ljubljani in Trstu podrede naezorstvu glavnega ravnateljstva na Dunaju. Po sklepu miru z Avstrijo se tsmde na Dunaju mednarodna komisija, ki uredi finančna in juridična vprašanja.
Veliki izgredi v Lucerl
LUCERA. 12. Od srede dalje je vsled stavkanja Življenje po mestu popolnoma zamrlo. Ukre.pi pri-stejnih oblasti, znižanje cen živilom in določbe o pristojbinah niso pomirle duhov. — Včeraj je razgrajajoča množica, ki je postala gospodar v mestu, vsilila splošno stavko. Prišlo je do spopadov med policijo in množico. Bil je ranjen neki odposlanec. Vojaki so reagirali. Bilo je nekaj mrtvih m veliko ranjenih. Treznejši sloji prebivalstva poživljajo na mir.
Krvav spopad med karabinjer ji hi • rdečo vojsko.«
GENOVA. 13. Včeraj zvečer se je zgodil žalosten slučaj v Rossiglionu. mestecu ob železniški progi Genova-Ovaida. Četa »rdečih straž« delovne ebornice v Sestri Ponente kateri je poverjena mestna prehrana, se je pripeljala včeraj v »kamionu* v Rossiglionc, kamor je pripeljala zelenjavo v zamerrjavo za premog in drva, ki jih }e v Sestri Ponente potrebu-jejo. Četo je vodil načelnik sestrijskih občinskih stražnikov, Manlio Fedi. Okoli 19 so se »rdeče straže*, po dokončanem delu. vračale skozi mes-to Comov in so med .potjo prepevale revolucijonarn^ pesmi ter kričale »2ivio Le-
omt! — Dva karabinjerja sta jim p* prišla nasproti in sta ustvavfla avtomobH. En karabinjer je splezal na avtomobil, toda vodja »rdečih straž« m« je takoj odvzel samokres, ga izpraznil in mu ®a potem dal nazaj. Padlo je nekaj psovk, toda končno se je stvar pomirila in avtomobil je vozH naprej. Toda še ni bilo dvesto korakov daleč, ko se je nekaj v motorju pokvarilo. Komisarji s-o skočili z voza in se ustavili v gostilni »Italia«. da bi večerjali. Okoli 22 so se komisarj odpravljali na odhod, toda v tem hnpu je iptanilo v gostilno sedem karabinjerjev, ki so pozvali komisarje, naj dvignejo roke v zrak. Med sedmimi karabmejrji je bil neki brigadir in neki vicebTigadir. — Druga verzija je zopet, da 60 »rdeče straže« v hipu, ko so se pokazali karabinejrji, potegnile samokrese. Drugi zopet pravijo,-da so kaTabinjerji kratkomalo začeli streljati. Vodja Fedi je bil zadeG v prsa in je ostal na mestu mrtev. Neki drugi je bil eadet v glavo in je umrl danes v bolnišnici. Karabinjer ji se izgovarjajo, češ, tega je tadela kroglja, izstreljena od »rdečih straž«. Med kaTabinjerji ni bil nobeden ranjen. Oblasti so -uvedle preiskavo
Clzmenceuujev Jomois" (nikoli).
Pod tem naslovom je priobčil »II Resto del Carlino« od 12. t. m. nastopni Članek:
Govor senatorja Tittonija je jasen, izrecen opomin italijanskemu narodu, ker vdano vkla-nja glavo pred potrebo. Govor je bil to, prežet od hude žalosti, ki je zajela dušo naših poslancev. V Pariza so stvari Italije ogrožene.
Minister za vnanje stvari je rekel, da bijemo na diplomatskem bojišču bitko. In ogrožanje da je veliko hujše danes, nego je bilo pred mesecem dni, ker smo blizu tam, ko bo treba poravnati zadnje ameriške terjatve, in ker ver-saillska pogodba dovoljuje Anglosaksoncem in Francozom zaščito sirovin. Moramo torej v prvi vrsti braniti ljudstvo pred gladom, industrijo pred polomom; in ni treba posebnega napora, da razumemo, kako in koliko hočejo, da plačamo za tistih 8 milijard novega posojila in za koncesijo glede sirovin.
In Tittoni je bil primoran, da se na mirovnem kongresu — na očitno škodo za prihodnja pogajanja — bori za nujne potrebe Italije poprej ko za Reko, ko za Jadran, poprej ko za Malo Azijo, in poprej ko za Afriko!
Mislimo, da se ne motimo, ako naglašamo, da se zavezniške vlasti trdno drže svoje podonavske in balkanske politike ter da niso nikakor naklonjene, da bi žrtvovale prijateljstva, ali da bi raztrgale pogodbe, kjer so zvezane z Jugoslavijo in Čehoslovaško: v resnici srdita in huda bitka je, ki jo bije minister za vnanje stvari v Parizu, ker ga gospodarske potrebe naroda silijo, da je umerjen z udarci in da brzda silovitost.
Mi ne smemo danes postopati v svojih stvareh z vsako posebej, ampak v njih skupnosti, ter moramo doprinašati narodne in kolonijalne žrtve v zameno za to, kar se nam misli dovoliti. Naše zahteve na Jadranu so v veliki nevarnosti: suvereniteto nad Reko nam odrekajo rezko in odločno in odrekajo nam vsakršno obliko gopodstva v Dalmaciji. Kaj storiti? Vprašujemo to z žalostjo, s strahom Italijana, kakor smo ga občutili edino le v dnevih Tren-tina in Kobarida. Zalibog, da je ni druge to-lažilne nade, nego je ta-le: da bi zastopnikom Italije v Parizu uspela obramba nekaterih političnih in militaričnih pozicij na Jadranu ter da narod italijanski ohrani živo zavest o svojih neoporečnih pravicah, ki naj jih uresničimo v primernem trenutku.
Domnevali smo si, da je minula zadnja vojna italijanskega irredentizma. Danes pa, ko nas sila okoliščin razočarava, mislimo, da se bo naš irredentizem mogel razpeti v novem juri-dičnem in gospodarskem razumevanju narodov, ki so ubogi na denarju in sirovinah: tistega dne, ko brrtfo ti narodi triumfirali nad tiransko zapadno plutokracijo (denarno silo). Po-koreč se opominom vlade, se vdajamo v neizogibno, če je res neizogibno. Na ministru za vnanje stvari je, da pokaže načine, ki rešijo bogastvo in pomembnost Trsta in njegovega pristanišča. Več ne smemo reči o tej točki, ker ne smemo preveč razkrivati svojih idej neprijateljem onkraj Alp.
Ali, razočaranja nas ne pričakujejo samo na Jadranu, ampak tudi v Sredozemskem morju in v Afriki. Clemenceaujev »jamais« je neiz-premenjen in neizpremenljiv glede Gibutija.
V	zapadni Afriki ne bo imela Italija nobene organične kolonije, kakršno ima Francija v vzhodni Afriki. Nadejamo se pa, da se pripo-znajo naše pravice do libijskega zaledja do Čada, do tistega Borkuja in Tibestija, ki ga v Parizu imenujejo ključ francoskega sestava.
V	Mali Aziji je vprašanje turške dedščine začasno ustavljeno — do Wilsonovega povratka, ki hoče biti na vsak način vrhovni razsodnik o usodi Turčije. Tedaj, ko se prično zopet razpravljanja, bomo mogli braniti svoje interese, ki jih hočemo vzporediti turškim interesom.
Danes pa razpravljamo na kongresu v Parizu svoje gospodarske zahteve v Anatoliji in Armeniji, ki se tičejo heraklejskih premogovnih kotlin, petrolejskih vanskih vrelcev in bakrenih rudnikov v Argani. In nadejati se smemo, da se te zahteve po velikem delu uresničijo, ker se trdovratnemu Clemeceaujevemu odrekanju upira odkrita in prijateljska podpora g. Lansinga, ki opozarja in daje opozarjati odbor četvorice, da je Italija pritrdila francoski posesti na Saari.
Po teh pojasnilnih podatkih se je kazal Tit-tonijev govor bolj jasen: naš minister ne zasleduje »osebnih uspehov«, marveč žrtvuje samega sebe domovini; ne prikriva italijanskemu narodu žalostne resnice, pač pa zahteva od vseh discipline, samozatajevanja, strpljivosti spričo mednarodnega položaja, ki je zelo drugačen, nego smo si ga želeli. Uverjeni smo, da je danes težko drugače presojati vnanjo in notranjo politiko. Celo napadi od Sonninove strani upadajo na jakosti in številu.
V dokaz za to je, n. pr. govor poslanca Luc-cija. Ta ognjeviti socijalistični poslanec je, proučujoč vzroke vojne, postavil na luč krivde ne samo Nemčije, ampak tudi Francije, Anglije in Rusije, ter je mogel z neoporečnimi dokumenti dokazati politično obkrožanje Nemcev, začeto od kralja Edvarda in nadaljevano od Delcasseja — ki je bilo prvi začetek evrop-' skega spora.
Prehajajoč od predzgodovine k zgodovini vojne je Lucci vztrajal pri tem, da se fe ta vojna vofevala za gospodarsko ia politično nad-vladje v Evropi ter da je morala usodno končati, kakor je končala: z usužnjenjem premaganih in manjših narodov, tudi če so bili zmagovalci. Londonski pakt, tudi če bi bil bolj popoln, nego ga je sestavil Sonnino, bi bili zavezniki istotako raztrgali in vsak diplomat na mirovnem kongresu bi bil prisiljen pokoriti se volji treh hegemonistiških narodov, ki so gospodarji nad potmi izmenjave blaga in sirovin.
Menimo, da je sedaj najnujneje, da priporočamo našemu narodu disciplino: naj ne daje nikomur pretveze, da bi bil še bolj krut proti italijanski domovini, in naj se narod strne sve-stno in složno v pakt svobode in neodvisnosti, gospodarske in politične.
Domače vesti.
Občni zbor političnega društva »Edinost«, ki je bil določen tza 20. t. m., se z oeirom na napovedano splošno stavko odlaša na poznejši čas.
Seja mestnega sveta. Druga seja mestnega sveta je bila napovedana ob 18, a začela se je šele ob 19, ker ob 18 je bila mestna zbornica še prazna. Mestni svet se sedaj res čuti gospodarja, ker je zastopan v popolnem številu. Po guberoatorjevi naredbi se smatra, da je mestni svet sestavljen samo od 68 članov, ki so ostali neomajno na svojem mestu.
eni sami seji so razpravljali o 36 točkah, v eni sami seji so vse te točke enoglasno odobrili. Človek se mora kar čuditi temu ogromnemu delu, ki so ga ti mogočni gospodarji v včerajšnji seji zmagali: provizorični proračun, krediti za zgradbo cest, ureditev pokojnin občinskih uslužbencev, pokojnine občinskih u-radnikov in učiteljev, zvišanje cen vodi, pet milijonov za zgradbo ledenice itd.
Razpravljali so tudi, kako naj se proslavi aneksija Trsta k Italiji.
Mestni svet je bil predložil, da se zgradi pod Lovcem »Dom zmage«, kar bi stalo 22 milijonov. Temu predlogu se je uprl Pincherle, ki je predložil naj se zgradi »Atheneum«, kjer bi se zbirala vsa liberalna društva, kjer bi bilo narodno gledališče in koncertna dvorana. Stroški za to zgradbo bi znašali do 15 milijonov.
Ara bi hotel kaj sodobnejšega: London je n. pr. sklenil, da proslavi zmago z zgradbo ljudskega doma.
Pincherle se še upira, dokler mu končno Braidotti ne pove, da se društva shajajo lahko tudi dalje Um, kjer so se shajala doslej. Treba je manj spomenikov po trgih in več spomenikov prave kulture. Naj se zato ukrene, da bo vsaka družina imela zdravo stanovanje.
To stališče premaga, in mestni svet določi v to svrho 22 milijonov, a razun tega en milijon za vojne invalide.
S tem je seja končana.
Nocoj ob 19 se bo vršila tretja seja mestnega
sveta.
Prepoved prodajanja zimske obleke. Civilni komisarja! za Trst in okolico naznanja z ozirom na guberaatorjevo naredbo od 7. 1 m. ŠL 027071-11. in na podlagi poročila komisije za cene v evrho, da se preprečijo nezakente špekulacije in skrivanje blaga, če se sejaj dovoK nakupovanje predmetov aa zimo: do nove naredbe je prepovedano prodajanje volnenega in flanelastega zimskega bfe<ga za obleke, oblek, površnikov, klobukov, perila, maj, nogavic, kožuhovine, čepic, zapestnic, rokavic, spodnjih hlač. rut itd., koli-kor za moške toliko za ženske in otroke. — Spori, ki bi vsted te naredbe nastali med prodajalci in odjemalci, se predlože komisiji za cene — .Prestopniki se kaznujejo v smislu gubernato-rjeve narečbe od 7. julija.
Izvoz v inozemstvo ustavljen. »Osservatore« objavlja cdJok civilnega komisarja za Trst in okolico, ki pravi: "Da se preprečijo morebitna in se že zgedivša nespoawimrljen}a glede izvoza in na-membe bla-ga, za katero je zakonito dovoljen izvoz v inozemstvo v zameno, se obveščajo vsi interesiranci, da je omenjeni izvoz trenutno ustavljen. Tozačevna od i^ibernijske oblasti azdana dovoljenja ostanejo vedno veljavna.«
Dr. Jaaežič — ponesrečil. V nedeljo, dne 13. t. m., je povozil vojaški avtomobil dra. Konrada Jane-žiča. odvetnika v Opatiji, ko je Tavno odskočil s tramvaja. Ponesrečenca so močno poškodovanega odpeljali v reško bolnišnico.
30cdstotno znižanje cen. Civilni komisar za mesto Trst naznanja, da dragotine in z^ate ure n-iso podvržene odredbi, ki določa 30odstotno znižanje cen, ipač pa so ji podvrženi parfumi, vsi fotografski predmeti in lesni izdelki.
Prodaja sob. Mesrtni magistrat naznanja, da se prodaja gob sedaj vrši samo na Goldonijevem trgu, ko pa bo uvoz gob obilnejši, se bodo procialale, kakor prejšnja leta, tudi v nI. Zaccaria. Ker bo ■tržno nadzorstvo samo na omenjenih dveh krajih pregledovalo gobe, ee prebivalstvo svari pre>d ku-ipovanjem gob drugje aJi od prodajalcev, ki kroš-njarijo ž ntfmL
Narobe! Prejdi smo: Zadnjič ie neki uradnik tožil Tadi velikih stroškov, ki ea jih ima s potnimi listi oni, ki hoče z družino na deže+o. Danes je pa ta zadeva postaja Še občutnejša nego je bilo pred nekaj dne v L Kdor hoče imeti potni Kst za notranje ozemlje, mora imeti -sliko In kolek le za 3 Hre (prej L 1'20). To velja te za meščane. Okrajni načelniki napravijo vpis in izroče spise magistratu, ki ima nalogo, da reši in dostavi strankam prehod-nice. Torej od L 1.20 smo prišli na 3 lire kolka! — To je precej oboutno. posebno sa one, Tri imajo mnogobrojno družino in otmerjena sredstva. Zraven navedenega ie še druga sitnost. Na potne liste je treba čakarti 14 dni in več! Stroški in čakanje zelo otežuje odpotovanje in oni, ki ŽeK. da bt se mu odpočili živci na deželi, si jih mora, preden pride do potnega fista, razburiti do skrajnosči. Za znižanje kolkovine ni govora — a vsaj reševanje bi se moralo pospešiti, kar bi odpravilo precej neprilik.
Pevci in pevke Glasbene Matice se vabijo na sestanek drevi ofc 20 v prostorih Glasbene Marice. Po sestanku poslovilni večer Rusa. Pričaku-ie se najobilnejša udeležba.
Današnja vaja orkestra »Glaah— Matice« odpade; s:cer pa naj pridejo vkljub temu vsi, radi razdeikvanja sKk.	Dirigent.
Na delu. Pri ptaravljanju ubožnice je zidar Ce-Jeste Valussi, star 50 let, padel in si zlomil tHntk. Peljali so za v bolnišnico. — W dehi v prosti kiki je pa-d!« Ivanka Tedeschi, stara 15 Jet. in si zlomHa n(*r>. PeKali so jo v boinišnico.
Poizkus en samomor. Včeraj ob 1*30 so našli na pomolu blizu kavariK Tomaso Pina Traita, strojnika, starega 24 let, kako se zvija po tleh. Revež
je bil Izpil strup. Pdjali so ga v bolnišnico. Pri njem so našli pismo, v katerem se poslavlja od svoje matere in jo prosi, naj mu oprosti, toda on vidi v smrti edino rešštev.
V sanjah. Bdino zatočišče pred neznosno vročino nudijo človeku v mestu mestni parki. Ko se človek spusti na klop pod zelenimi drevesi in mu nežen vetrič razhladi vroče čelo. se mu nehote zaklopilo oči; polasti se ga taka sladka utrujenost, da bi se najrajši raztegnil in zaspal.
Tako se je godilo včeraj Otomaru Paviliniju. Šel je revež ves zasopihan mimo vrta pri južni postaji in se kar ni mogel upirati izkušniavi, ki •ga je vabila med to zelenjavo. Vstopil je torej v vrt in si poiskal tih, samoten prostorček. Pozabil je na samotni klcpici vso vročino in vse prejšnje kletvine, a okoli ust mu >e zaigral samo zadovoljen usmev. Nad njim so se kregali vrabci in -po ulici so drveli avtomobili, za katerimi so se dvigali oblaki prahu, toda on je vse «to poslušal kakor v poJsnu. Vsi ti glasovi so se počasi izgubljali in končno je njegovo uho slišalo samo zamolkel šum, kakor bi šumeli valovi v daljavi tiho... vedno tišje..., mož je pošteno zaspal.
Solnce se je že začelo skrivati, v vrtu so sedeli že povsem drugi ljudje kakor prej", toda možakar je še vedno sanjal na samotni klopici. Zbudil ga je šele pjster žvižg neke lokomotive na postaji. Mož je prestrašeno skočil pokonci, se ogledal okoli in segel v žep, da vidi, koliko časa je vendar tu spal. Toda... ure ni bilo več. Strašna misel mu je Sinila v glavo! Segel je krčevito po listnici, toda ... listnice ni bilo več. Zdelo se mu ie, da sanja. Obrnil je vse žepe, dvakrat, trikrat, pogledal ie na klop. pod klop, — zastonj: ure in Jtetnice ni bilo več.
Ja v poletni vročini so mestni vrhovi res edino zatočiiče. kjer se Človek lahko odpoč je n... sanja,
Tatovi na delu. RikIoU" Pire in	Vaiuia sta
ukradla v prosti luki 11 <i sladkorja, ki velja 5500 liT, ali pa še več. Ni jima pa bilo usojeno, ida bi te sladkos>ti živijenia v miru uživala: ti nesrečni ka-rabinjerji so jima sladkor zaplenil in ju zato še zaprli. — Peter Johna je pustil pred vna.ti neke hiše kolo. Ko se je povrnil, je zapazil dva pobalina, ki sta se ravno spravljala na njegovo kolo. Poklical je karabinierje, ki so ju aretirali. — Švicarske ure so na glasu. To so prav dobro znali neki ljubitelji švicarskih ur. IMrli so zato vrata v skladišče XHox in odnesli 26 ur. ki so vredne 1047 lir. — G. Henrik Gherso stanuje v ulici Miramar Včeraj je nekam odšel, a ko se je povrnil, je zapazil, da so ga obiskali v njegovi odsotnosti gostje. Reveži so preoei časa zvonili, a ko jim ni hotel noben ocirreti, so odprli pa sami. Da ne odidejo praznih rok, so poštenjaki odnesli seboj perilo in razne druge reči, vse skupaj vredno 3000 lir.
Borzna porošila.
Trst, dne 14. juUja 1919. Tečaji:
CosuHch (Austr oamer ica n a)	620—	630
DaLma^ia (Parobr. dT.)	310—	320
Oerolkirch	1600—	1675
Miartinolich	490-	500
Navicazione Libera Triestina	1825—	1875
Oceaira	480—	500
Premuda	670—	690
Tripcovich	600—	615
Assicurazioni Oenerali	16500—16750	
Cement SpaJato	355—	365
Krka	360—	365
Ladjedelnica v TržHhJ (Cantiere)	320—	340
Tržaški Tramway	205—	235
MALI OGLASI
HIŠICE z vrtom, zenrijišča vetfka in majhna se prodajo radi selitve. Cena 4—32.600 lir. Naslov pove ins. odd. Edinosti pod št. 3383.	3383
GOSPOD (sam) išče kuharico. Zglasiti se: Pendi-ce di Scorcoia št. 523, Viila Emilia.	3384
IŠČEM m-eblinano stanovanje ali eno-dve sohi z uporabo kuhinje. Pctfmdbe pod nR. M.« na ins. odd. Edinosti.	3385
SPALNA SOBA za *3ve osebi se proda po nizki ceni. Ulica Galileo št 1, prrđičje, vr. 2. 3382
NATAKARICA išče tako-j siužbo najrajše na deželo. Govori slovenski, nemški in italijanski. Naslov pove ins. odd. Edinosti pod štev. 3377. Od zunaj naj se pošljejo prjazne ponudbe pod »Natakarica«.	3378
PRODAM naslednje pohištvo: poročno posteljo in blazino, mizo, 3 stolice, 1 nočno omarico, kuhinjsko omaro, mizo. Škorklja-Coroneo 66S, pritličje.	3377
VDOVEC. 38 let star, s tremi otroki, obrtnik in trgovec, želi znanja z dekletom ali vdovo brez otrok, ki ima veselje do trgovire. Zahteva se slika. Ponudbe ped »Sreča« na ins odd Edinosti
3872
IZPRAŠAN šofer, sposoben za vsako popravilo, išče takoj siužbo. Naslov na ins. od. Edinosti pod »Štev. 3371«.	3371
KUPUJEM cunje vsake vrste v vsaki množim po najvišjih cenah. Babrč. Trst, ul. Malin grande Št. 20.	3376
HOTEL sprejme izobraženo natakarico za serviranje. Predstaviti se ul. Geppa 23.	3373
PRODAM 2 molzni kozi. Greta Zgornja št. 236.
3369
PRODA se plinsko ognjišče (bollitore) radi takojšnje selitve. 111. Bonom o št. 1, vr. 8. 3370
PRAŠIČKI za rejo, zelo lepi, 6 do 8 tednov stari, se prodajo. Dean, Gornja Greta 405.
MLADENIČ, vešč popolnoma slovenščine, italijanščine in nemščine, išče službo občinskega tajnika ali v trgovini. Ponudbe pod »Pošten« na ms. odd. Edinosti.	3374
Pobili ama tsllko m n silno
Istrskega vina
I najboljše vrste in ga proda amo po zelo nizkih cenah
Zaloga vina Skrinjer — Trst
ton Oiacomo In Monlo SI* 7«
I
Hrastovo tolfeno
Uresio zo stroiorje
prodaja po dogovoru
Anton Uršič iz Št. Vida
pošta Št. Vid pri Vipavi.
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne }e. Česalniki. pisemski papir, pipe. radirke, trak! za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago.
GIAC0K0 LEVI, Trst ulica L Nicolo it. 19.
Kovaika delavnica
Andrej PiiržUrsl.ul.Heđifl S
Prevzema vsako delo kovaške stroke Ima na proda) več štedilnikov. Prevzema naročoe po meri. — Pr'poroča se slav. občinstvu.
f"

NAZNANILO.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je iznova odprl
MomMlpietov, krst iti j
po primernih cenah. Točna postrežba Se priporoča vdani
JOSIP MERZEK
Opčine Stev. 170, Sežanska cesta.
Kisova kiselina
f n^l^Ik 3 soda bikarbonas S:ear:nske svače Rlinati škrobni klaj Lim
Arabski gumi „Korciofan" Pristno svinčeno rdečilo Lu^rl. naftalin, lu kinast Pristno kuhane i men) ore Votčšlo za čevlje v
Skatljicah Kristalna soda Modra £a fica Zelena galica Žveplo dvakra* čiščeno v veliki mnoiini pri
HOLLAHDIA C0LONIAL
druihl z o m. j. v Tr^tu
V. Pier lulgi da Palestrina 2 (vogal ul. Ceronti)
Te'.e .'on i nt. 24-03.
Pozor I Pozor S
Dcbroznano zM
Vind, uncijcv in mju« j
belo In trno. ItalljansKo belo in črno. Dalmatinski ep !o. Maršala, veriroitli, lrcpl o e; brinjeuec, stivo^c, in rne ursts liKerjee.
Maks Guli? — T,y t
ulica ^efte ron ane štev. 23.
angleške, ključavnice, ključi, pile, žage za železo, oro *je za mizarje in mehanike itd.
ZALOGA ŽELEZNiKE
Trst, Ll. Fafclo Fllzi štev. 17.
		
1	m fiLOGA DR IH ZLATANINE ~ M na veliko izbero se vdobi prj rn A. POVM v Trstu TRG GARIBALD1 (BAkRlEKA) 3.	1
Dr. FRANZUTTi
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachina KS Rossint štev. 12. vogal ul delie Poste. TVhniški vodja A Johnschcr, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaki i/dir inje zob D rez oolečln. Plombiranja Umetni zobje.
ZLATARNICA 0. PMO, TRST
m nahaja na Korzu št. 15 (bi v ga zatarnlca G. Z RrfOVITZ & Flglla)
Velika lzbera srebrnih in zlatih tu, uhanov, verižic itd.
Deln. glav. K SO/JOJ.O K), Reserve K8.50J.00d Centrala: TRST
na lasu di Kmm 5 - Ha S. Rini) 9
Podružnice: Dubrovnik. Dunaj, Kotor. Ljub liana. Metković. Opatija Split, Šibenik. Zada Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spadaje!e posle
Sprciama vlog«
na hranilne knjižice proti 3i/s% letnim obre-stim v bancogtro-prometu proti 3Vo letnim o-brestim odpoved navezane zneske sprejema po najugodneji h pogojih, ki se imajo pogoditi od alućaja do slučaja.
taji v vin rodu pniilt (Sila
Blagajna postaje od 9 do U