Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V .b.h.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasomctergasso 10, telefon 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec*, petek, 1. avgust 1958
Štev. 31 (847)
Zadovoljstvo in nezadovoljstvo nad uspehi
avstrljsko-sovjetskih pogajanj ob obisku avstrijske vladne delegacije v Sovjetski zvezi
Obisk avstrijske vladne delegacije v Sovjetski zvezi je, kakor smci že poročali, z velikim, zanimanjem spremljala, vsa javnost naše države:, pa tudi v' svetu so mu posvetili mnogo pozornosti, saj se je obisk odvijal prav v dneh, ko sta Vzhod in Zahod zaposlena s položajem na Srednjem vzhodu. Za našo: države: pa, je- bil ta obisk posebnega pomena še zato, ker je šlo za pomembna vprašanja gospodarskega značaja.
Čeprav je obsegal dnevni red avstrijsko-soVjetskih pogajanj precejšnjo' vrsto: problemov, so bili uradni razgovori zaključeni V dobri uri. O njih so objavili skupen komunike, ki uvodoma poudarja, da so pogajanja potekala v duhu prijateljstva in prisrčnosti. Ravno ta okolnost pa je tudi omogočila,, da so v nenavadno' kratkem času dosegli sporazum glede vseh medsebojnih vprašanj.
Poleg sporazuma pa o poglobitvi medsebojnega kulturnega, sodelovanja: ter o možnostih za povratek avstrijskih državljanov, ki še' živijo v Sovjetski zvezi, obsega uradni komunike V glavnem le gospodarska vprašanja. Na tem področju pomeni za Avstrijo nedVomno največji uspeh pristanek Sovjetske zveze' na' zmanjšanje odškodnine, ki jo mora Avstrija plačevati za prevzete naprave na nafti-nih poljih, in sicer za polovico, to se pravi z,a 3,5 milijona, ton nafte, kar predstavlja vrednost okoli 1,5 milijardei šilingov. Sovjetska zveza se je namreč obvezala, da bo za polovico dobavljene avstrijske nafte stavila Avstriji na razpolago isto količino: domače nafte, s katero bo Avstrija potem lahko: svobodno razpolagala. Poleg tega je Sovjetska zveza izrazila pripravljenost, da od Avstrije prevzame v okviru odplačevanja odškodnine namesto nafte delno tudi drugo blago, kar je še toliko, večjega pomena, ker se je proizvodnja nafte v naši državi v zadnjem času že bistveno zmanjšala.
V okviru razširitve trgovinskih odnosov bo Avstrija povečala izvoz industrijskih izdelkov in polizdelkov, Sovjetska zveza pa bo vračala zlasti s surovimi in drugim blagom. Za olajšavo transportnih možnosti so se sporazumeli, da, bo Avstrija še to jesen pristopila k tako imenovani beograjski konvenciji o Donavi.
Po povratku Vladine: delegacije na Dunaj je bilo sicer napovedano obširno poročilo kanclerja Raaba o obisku in pogajanjih, vendar izgleda, da je bilo: to v ministrskem sVetu kar mimogrede opravljeno. Pa tudi na posebni tiskovni konferenci člani delegacije niso: povedali nič novega;, še manj pa bistvenega, razen da Sovjetska zveza za koncesije, ki jih je dala, na gospodarskem, področju, ni stavila nobenih pogojev, kakor je kancler izrecno in s poudarkom izjavil na tozadevna vprašanja. Dejal je, da sta in ostaneta Državna: pogodba, ter avstrijska nevtralnost nespremenljivi podlagi ne same za odnose Avstrije do Sovjetske zveze, marveč tudi doi vseh drugih dežel.
Te kanclerjeve ugotovitve so bile več ali manj potrebne, ker je bilo v gotovem delu tiska v zvezi s pogajanji V Moskvi
brati tudi namigovanja,, češ da je morala Avstrija za gospodarske koncesije plačati Sovjetski zvezi gotovo: politično: cena. Tako mnenje so zastopali zlasti krogi — pri nas V Avstriji in tudi v drugih državah —■ ki ne želijo, da bi bili odnosi medi Avstrijo in Sovjetsko zvezo dobri in prijateljski, kakor jih je v vseh nagon Vorih označeval kancler Raaib ter poudarjal, da jih hoče Avstrija šei dalje razvijati. S tem stališčem se krije tudi kanclerjeva izjava oi potovanju, ko je dejal, da je bil obisk avstrijske vladne' delegacije v Sovjetski zvezi zadovoljiv v -Vsakem oziru.
Tisk seveda tudi še zdaj živahno komentira uspehe obiska in pogajanj in močno prevladuje: mnenje — V očitnem nasprotju s tozadevno izjavo: kanclerja Raaba — da se: za nenavadno popustljivostjo Sovjetske zveze- napram avstrijskim gospodarskim željam skrivajo določeni politični aspekti. Morda ni popolnoma zgrešeno stališče, da je Sovjetska zveza s svojo: radodarnostjo do nevtralne Avstrije hotela poudariti pomen nevtralnih držav in tako staviti Avstrijo kot vzor tudi drugim državam . . .
Jugoslovanski poslanik obiskal Koroško
Novi Veleposlanik in cpolncmočeni minister FLR Jugoslavije V Avstriji prof. Jože Zemljak je v začetku tega, tedna prvič uradno obiskal Koroško:. V ponedeljek dopoldne je v spremstvu generalnega konzula, Trampuža, konzula: Pendži-ča ter tiskovnega atašeja pri jugoslovanski ambasadi na, Dunaju Valenčaka; obiskal deželnega glavarja Wed,eniga ter celovškega župana Au sse rw i n k lerj a. Pod. vodstvom zastopnika kulturnega referata deželne Vlade s,i je visoki gost. s; svojim spremstvom ogledal novi vajeniški dom »Hilde Scharf« ter deželni muzej, opoldne pa je bil na kosilu, k.i ga, je: njemu na čast priredil deželni glavar.
Popoldne istega dne je Veleposlanik V spremstvu ravnatelja deželnih uradov Ne-woleta obiskal moderno šolo v Vajškri pri Beljaku ter si z vrha Osoijščice ogledal lepote koroške • dežele. Zvečer je na čast deželnemu glavarju priredil večerjo.
Naslednjega dne je bilo bivanje veleposlanika na Koroškem zasebnega značaja;, v sredo pa je odpotoval na, Bled, kjer so se včeraj začeli nadaljnji razgovori mešane jugosloVansko-avstrijske komisije, ki obravnava še nerešena vprašanja med Avstrijo in Jugoslavijo.
Priprave za konferenco
o Srednjem vzhodu še vedno niso zaključene
Položaj na Srednjem vzhodu se je v zadnjem času spremenil V toliko, da je že cela vrsta držav — med’ temi tudi Zahodna Nemčija — priznala, novo: iraško vlado, kar je oboroženo:	intervencijo
Amerike in Anglije- v sosednjih deželah postavilo v še bolj dvomljivo luč. S tem je namreč odpadla še zadnja možnost, da bi se zahodni Velesili izgovarjali na. neko nevarnost, marveč je postalo popolnoma očitno, da pri svoji pustolovščini na Sred-
Minister Kamitz je slabo računal
Za nobenega ministra ni prijetno, če mora priznati, da je svoje' načrte slabo preračunal, zlasti pa je tako priznanje neprijetno za finančnega ministra, ki odgovarja, za pravilno razporeditev in uporabo državnih sredstev. Zate: je razumljivo, da tudi ministru Kamitzu (DVP) ni moglo biti preveč dobro pri srcu, ko je na nedavni tiskovni konferenci poročal o dosedanjem izpolnjevanju letošnjega državnega proračuna, in, je moral priznati, da • se je pri sestavi tega proračuna »zaračunal«.
V svojem poročilu je minister Kamitz navajal, da je pri sestavljanju proračuna za leto 1958 predvideval bistvene: višje dohodke, kot so se dejansko izkazali v prvi polovici leta. Zato se bo primanjkljaj, ki je bil predviden v višini 2,6 milijarde šilingov, db konca: leta povečal' na, 4,6 milijarde šilingov, torej bo znašal skoraj dvakratno višino:, kot jo je Kamitz predvideval. Svojo »računsko napako« je- minister sicer skušal olepšati s tem, da bo povečani primanjkljaj po njegovem mnenju mogoče pokriti z raznimi kreditnimi operacijami, Vendar pa ostane dejstvo, da se je koit odgovorna minister neodgovorno »zmotil«, ko je pri sestavljanju proračuna računal z dohodki, ki jih pozneje ni bilo ali jih ni uspel doseči. Pri teh iz-ostalih dohodkih gre namreč v prvi vrsti za zaostanke pri plačevanju davkov, torej za, neizpolnjene obveznosti raznih podjetnikov db države, kar je za pristojnega ministra še manj oprostljivoi, kajti pri delojemalcih — delavcih in nameščencih
obveznosti, marveč se jim davki že avtomatično: odtegnejo pred izplačilom zaslužka. Če se: je minister Kamitz torej »zaračunal« zaradi počasnega izpolnjevanja obveznosti, ki jih imajo do države in skupnosti premožni sloji, potem je njegova »računska napaka« v očeh delovnih ljudi še toliko večja.
Toida ministru Kamitzu mnenje: delovnih ljudi očitno: ne gre preveč db živega, saj je zastopal stališče, da manjkajočih dveh milijard ni mogoče nadoknaditi s takojšnjim in bolj odločnim izterjanjem zaostalih davkov (ti zaostanki po njegovi izjavi segajo na Več let nazaj!), keT bi bito' tc v škodioi podjetjem.
Na, tiskovni konferenci je minister Kamitz govoril tudi o pripravah za sprejem državnega proračuna za leto 1959 ter napovedal, da bo imela državna blagajna prihodnje leto približno 2 milijardi šilingov manj na, razpolago kot letos in bo celotni proračun znašal okoli 38 milijard čeprav obsegajo želje posameznih ministrstev skupno 50 milijard šilingov. Zato po njegovem, mnenju tudi ne bo: mogoče: zvišati dotacije za državno: obrambo, kakor je to želel njegov strankarski kolega, obrambni minister Graf, ki so bavi s širokopoteznimi načrti za izgradnjo vojske. Šele pred nedavnim je namreč Graf obrazložil svojei želje in se pri tem posebno zavzemal za sodobno opremo letalstva. Poleg raznih Vrst voljnih letal Graf danes želi tudi raketno orožje, jutri pa bi se — če to ne bi bilo izrecno prepovedano V Državni pogodbi — verjetno
njem vzhodu nista zastopali interese v tamkajšnjih držav, marveč izključno le svoje lastne koristi.
Zato se tudi v zvezi s pripravami za konferenco, na kateri naj bi razpravljali o položaju na Srednjem Vzhodu, z vseh strani svetal slišijo odločne zahteve po umiku anglo-ameriških, čet iz Libanona in Jordanije'. Tako na Vzhodu kofcar tudi na Zahodu prevladuje: mnenje1, d!a; Anglija in Amerika nista imeli nobenega opravičila za svojo oboroženo intervencijo in je nujno potrebno, da vsaj zdaj popravita svoj nepremišljeni korak, s katerim: sta zahodnim interesom bolj škodovali kot koristili. Izmed zahodnih držav sta v' teh zahtevah posebno odločni Italija in Španija, kar je V Washingtonu povzročilo precejšnjo zmedo in neugodje'.
Ravno M razpoloženje tudi bistveno vpliva na zahodno stilišče V pripravah za konferenco vladnih šefov, kot jo je takoj po zaostritvi položaja na Srednjem vzhodu predlagal predsednik sovjetske vlade HruščeV. Od takrat je minile1 seveda že precej časa in je bila z obeh strani predložena cela vrsta načrtov in predlogov, kako in kie bi razgovarjali o kočljivem problemu. Posebno na Vzhodu v teij zvezi Angliji in Ameriki očitajo, da razgovore načrtna zavlačujeta, ker imata slabo vest.
V	teh očitkih je gotovo nekaj resnice in
je treba priznati, da zavlačevanje ni ostalo brez uspeha:	ozračje na Srednjem
vzhodu se: je medtem že' precej ohladila ir	'er Ameriki ne bo vež -Veha
zajemati tako vroče kaše, kot sta. jo1 prvotno skuhali.
Sploh so se priprave za konferenca o Srednjem vzhodu že tako: zavlekle: in zamotale:, d:ai je že težko presoditi, kdo hoče koga obsojati odnosno klicati na zagovor. Na Zahodu so skušali tudi ustvariti Videz, kakor da bi bile zahodne sile: tiste, ki hočejo Sovjetsko zvezo spraviti za zeleno mizo in so: HruščeVu celo podtaknili, da. noče razpravljati v okviru Združenih narodov odnosno Varnostnega sveta,, kar so
V	Moskvi razumljivo: odločno zavrnili.
Pol najnoVejših Vesteh je pričakovati,
da bo prišlo do omenjene: konference že prihodnji teden, pač pa; še ni znano, kje,
V	kakšnem okviru in kakšnem številu bi se sestali vladni šefi. Dočim Hruščev v tem, oziru ne stavi posebnih pogojev', so
V	Ameriki mnenja, da bi moral biti sestanek v okviru Varnostnega sveta, V New Yorku ali V kakšnem evropskem mestu, nikakor pa' ne v Moskvi. Podobno stališče prevladuje tudi v Londonu, medtem ko so V Parizu že od: Vsega začetka proti razgovorom v Varnostnem svetu odnosno v New Yorku.
Na splošna pa je treba ugotoviti, da se je zanimanje za tako: konferenco žei precej zmanjšalo:, v prvi vrsti seveda zato, ker ni več neposredne nevarnosti za noV oborožen spopad.
Italijansko-jugoslovanski razgovori o manjšinah
— država; nikdar ne čaka na izpolnitevzavzemal tudi za atomsko' bombo.
Pred nedlavnim se je v Rimu končalo tretje zasedanje mešane italijansko-jugo-slovanske komisije, ki V smislu Londonskega sporazuma razpravlja o manjšinskih problemih v obeh državah. Na, tem zasedanju so obravnavali štiri Vprašanja, izmed katerih sol dve predložili Italijani in dve Jugoslovani.
Dočim sta bili obe vprašanji, ki ju je predložila italijanska delegacija, načelno rešeni, pri vprašanjih nasprotne: strani niso našli popolnega, sporazuma. Prvo vprašanje se nanaša na slovensko šolstvo in je komisija po dolgi razpravi naslovila na italijansko vlado priporočilo, da izda zakon, s katerim bo: vprašanje slovenskega šolstva rešenoi v smislu Londbnskega sporazuma. Za drugi del prvega vprašanja, ki se nanaša na položaj slovenskih
šolnikov na Tržaškem, pa, niso našli sporazumne rešitve. Prav tako se obe delegaciji nista strinjali z medsebojnimi stališči V drugem Vprašanju — dvojezičnosti, ki sol ga zato preložili na prihodnje zasedanje, ki bo čez nekaj mesecev v Beogradu.
Glasilo tržaških Slovencev — Primorski dnevnik — je o poteku razgovorov obširno poročalo. V uvodnem članku je rečeno, da je bilo: zadnje zasedanje komisije pomembno in da so: v nekaterih vprašanjih tudi že našli sporazumno rešitev, pač pa se' je tudi tokrat spet pokazala kvarna vloga italijanskih šovinistov, ki s strupenim hujskanjem proti Slovencem v Italiji skušajo onemogočiti pravično in zadovoljivo rešitev manjšinskega vprašanja.
.a®------------------
Pred veliko koroško gospodarsko prireditvijo
Koroški velesejem — tudi avstrijski lesni sejem — boi prihodnji četrtek odprl svoja vrata ter boi kot prizorišče velike gospodarske revije odprt do- 17. avgusta 1958. Ogromnoi ljudi si bo lahko ogledalo storitve človeškega uma in dlani v najrazličnejših odtenkih gospodarske zmogljivosti ter sodobnega tehničnega napredka. Kakor kažejo že obsežne priprave, dobiva koroški velesejem iz leta V leto Vedno' bolj raven Velikih svetovnih mednarodnih velesejmov.
Minula soboto jei velesejmskoi vodstvo s prezidentom Velesejma mestnim svetnikom Novakom, na čelu podrobno uvedlo domače in inozemske novinarje V vso pestrost priprav za obraz in obliko' razstave, ki bo pokazala množino proizvodov, ki so potrebni za človeško življenje, oziroma za zboljšanje in višanje življenjske ravni. Ko je prezident velesejma pozdravil navzoče tu- in inozemske novinarje ter zastopnike vlade in druge predstavnike javnega življenja, je dejal, da ni nujno poudariti, da, je pomen velesejmov nesporen za gospodarstvo' in hkrati pobuda za nadaljnji razvoj velikih in malih pripomočkov, ki lajšajo prizadevanje za boljše eksistenčne pogoje človeka. Na razstavi boi slej ko prej prevladovala, velika in mala industrija, pa tudi obrt, kmetijstvo, velik del pa boi posvečen gozdu, njegovi negi in izkoriščanju ter lesnopredelovalni industriji in obrti.
V številnih kojah ih halah ter na prostem bo na vpogled skratka Vse, kar si je mogoče predstavljati: stroji za najrazličnejše namene, tekstilije, okraski, ure, glasbeni instrumenti, kosmetika, električno orodje, peči, štedilniki, Vozila,, radijski in televizijski aparati, način transporta in embalaže, hišna, in kuhinjska oprema,, prehrana in poživila, vinska, poskuš-nja, krmlina sredstva, gradbeni stroji in material, velika kolekcija kmetijskih strojev in orodja itd. itd.
Na velesejmu je že zdaj zaseden vsak
Moderna cesta povezuje Ljubljano z morjem
Med Koprom in Ljubljano' je bila v zadnjih tednih dograjena moderna cesta, ki ustreza vsem zahtevam sodobnega prometa, tako osebnega kot tudi blagovnega. Zgrajena je z asfaltno-betonskim cestiščem ter usposobljena za mnogo večjo obremenitev, kot je bila stara cesta. Taka omogoča znatno večji in hitrejši promet z motornimi vozili in so se Vožnje z avtobusom na progi Koper — Ljubljana skrajšale na dobri dve uri.
Posebnega pomena pa, boi nova cesta, ko bodo dokončali gradnje V koprskem pristanišču in bo' prišla do pričakovanega znatnega povečanja tranzitnega blagovnega prometa čez koprska luko'.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Nazadovanje uvoza tobaka ugotavljajo' V Veliki Britaniji. V prvih treh mesecih tega leta je bil uvoz tobaka, za 20 °/o manjši kot v istem razdobju lani.
V Ameriki so pridelovalci pšenice
prati razširitvi setvenih površin pšenice, ker bi se morali v nasprotnem primeru zadovoljiti z bistveno nižja državno subvencijo.
Tudi dansko kmetijstvo se bori z velikimi težavami, ker se cenei kmetijskih proizvodov znižujejo, stroški proizvodnje pa še vedno naraščajo. Že konec lanskega leta s-o kmetje zahtevali državne subvencije za kmetijstvo', vendar jim je država le delno ugodila s tem, da je odobrila olajšave pri davkih, ki jih kmetje plačujejo občini.
Japonska gradi velikanske tankerje po' 100.000 ton nosilnosti, v preteklem mesecu pa je splovila zadnjega oid sedmih tankerjev z 80.000 ton nosilnosti.
najmanjši razstavni prostor, in vodstvo ni več V stanju sprejemati nadaljnjih naročnikov in interesentov. Do 24. julija se je prijavila skupna 821 razstavljalcev, med temi 65 iz inozemstva. S kolektivno razstavo bo V svojem reprezentativnem paviljonu zastopana Jugoslavija z 31 tvrdkami. Prav tako bo' zastopan tudi Trst s, posebno razstavo, ki bo predvsem podčrtavala neposreden gospodarski stik, predvsem pa naše dežele s tem pristaniškim zaledjem.
Na Velesejmu bo 11 posebnih razstav, med katerimi bo brez dvoma zelo zanimiva in poučna, razstava »Stopnjevanje prirastka V kmečkem gozdu« ter pregled najrazličnejših možnosti uporabe dobrine lesa. Precej prostornina je za svojo razstavo najela zvezna vojska, kjer bo pokazan ustroj Vojaške organizacije. Predvsem pa hoče zvezna, vojska demonstrirati, koliko denarja pritaka od; nje v' gospodarstvo ter kako udobno' in Vzorno je danes urejeno' vojaško- življenje. Niso pa povedali, odkod je denar, ki se staka od vojske V gospodarstvo, ker morajo vendar državljani plačevati vojsko- s svojimi davki.
Med velesejmom bo: v Celovcu 15 zasedanj različnih strokovnih organizacij.
V zadostni meri bo1 preskrbljeno tudi za zabavo in razvedrilo v zabavnem parku. Okoli sto udeležencev bo na zabavišču postavilo prostore ter predvajalo-
svoje atrakcije. Med drugimi bo zastopano tudi domače podjetje Prechtl s- svojim živalskim vrtom. V halah pa. bodo' igrale godbe ter boi torej zabave dovolj in tudi priložnosti za potrošnjo denarja.
Večkrat smo v našem listu obveščali bralce oi pripravah za koroški Velesejem. Vsega, ni mogoče izčrpno podati v besedi, zato si bo vsakdo,, ki boi količkaj mogel, razstavo ogledal osebno. Lahkoi pričakujemo, da bo' Celovec V dneh od 7. do 17. avgusta kjaj množičnega srečanja Vseh plasti prebivalstva: iz domače- dežele, ostalih avstrijskih zveznih dežel ter iz inozemstva, posebno iz sosednih dežel, Jugoslavije in Italije. Veliki sejem bo brez dvoma Vodil k trgovinskim sklepom in poslovnim pogodbam med najrazličnejšimi partnerji. S tem bo koristil poglabljanju medsebojnih gospodarskih stikov V miru in svobodi ter po svojem, mednarodnem značaju k medsebojnemu spoštovanju. Tudi koroški velesejem, naj bo majhen doprinos k odpravi ograj, ki še danes ločijo evropske- narode. Prav tako se bosta V centru naše dežele, sedežu deželne vlade, najvažnejšem kulturnem in gospodarskem, središču, srečala oba naroda, ki živita na Koroškem. Obema, narodoma je uspeh Velesejma in blaginja dežele- pri srcu, k lepoti in lepemu življenju v domovini pa spada tudi, da, se- oba, naroda medi seboj razumeta in spoštujeta ob odpravi narodne nestrpnosti v deželi.
Severna Amerika je vodilna v proizvodnji nafte
Proizvodnja nafte je bila leta, 1957. naj-večja v Severni Ameriki, saj je znašala 44 % celotne svetovne proizvodnje. Od tega so producirale Združene- Amerike največ — in to 39,8 odstotka. Ostale celine slede: Srednji vzhod 20, Južna Amerika 13,6, Evropa 13,9 (tu je- vodilna Sovjetska zveza — 11,1 odstotka). Na zadnjem mestu je Daljni Vzhod z: 2,7 odstotka celotne svetovne proizvodnje nafte. V Avstraliji, Novi Zelandiji in Južnoafriški Uniji ni nafte.
Največje naraščanje proizvodnje- nafte so zabeležile; Portugalska z afriškimi koi-lo-nijami — 302,3 odstotka, Izrael — 189,9 odstotka, Brazilija — 148, 9, Italija — 115,7 in Burma 80,4 odstotka (odstotki se nanašajo- zgolj na. domačo proizvodnjo v letu 1956).
Upadanje- proizvodnje- jet opaziti na Madžarskem — 39,5 v Iraku — 32, na Kubi — 27,2 v Albaniji 17,2, Novi Gvineji — 10,1, v Avstriji — 8,1, V Mehiki — 7,9, Britanskem Bo-rneo — 7,7, Equado-rju 6,2 in na Kitajskem 4,6 odstotka.
Stanje svetovnih zalog nafte: Srednji vzhod 64 odstotkov — o'd tega- pripada Kuwaitu 22,9 odstotka, Severna Amerika
Rahlo nazadovanje nesreč v kmetijstvu
Medtem ko se kmetijstvo vse- bolj mehanizira in se na kmetijah pojavljajo- najrazličnejši stroji, se s tem veča tudi nevarnost nezgod pri strojih. Tako je bilo lani v Avstriji v prvih šestih mesecih 28.800 nezgod. Vsekakor je treba tudi pri kmetijskem stroju biti dosti p-reviden in ga znati upravljati. V zadnjem času je- bilo opaziti narahlo- nazadovanje nezgod, tako so jih v prvih šestih mesecih letos zabeležili 27,967, kar pomeni 2,9 °/o manj kot lani. Vendar je število nezgod pri kmetijskih strojih in opravilih na kmetiji še Vedno zelo visoko-, kar opozarja na to,
Letos nadpovprečno dobra letina žita
V vseh glavnih žitorodnih področjih je pospravljanje žita že v polnem teku. Kakor izhaja iz obveščenih krogov, vlada splošno mnenje-, da se je žito poi hudi suši v maju dobro opomoglo in ker v zadnjih časih ni bilo kakih škodljivih vplivov je žito na zrnju zeloi kvalitetno. Povsod v Avstriji, kjer so dosedaj žel pospravili žito, je donos- nadpovprečen. Seveda v to niso vključena področja v državi, ki so zaradi peščene zemlje posebno trpela zaradi suše- in kjer je bilo vse skoraj povsem požgano-. Sedaj kme-tje po-
14,9 — od tega ZDA 12,3, Evropa, 10,3 — Sovjetska zveza 9,3, Južna Amerika 7,2, Venezuela 6,3 in Daljni Vzhod 3,5 odstotka,.
Rafinerije nafte- so porazdeljene-: Združene države Amerike imajo, 319, Sovjetska zveza 70, Kanada 43, Italija 36, Nemčija 23, Japonska 22, Argentina 15, Francija 14, Anglija 13 in Brazilija 10 rafinerij. Države, ki imajoi manj kot deset rafinerij — med nje sodi tudi Avstrija, —- niso posamič navedene. Nobene rafinerije nima Nova Gvineja,
V zadnjih letih so posamezne- države začele intenzivno p-roučevati različna- področja zemeljskega površja, da bi odkrile nova ležišča, nafte-. Lani je- na primer začela Francija izkoriščati naftine- Vrelce V Sahari. Vrelce- nafte p-a iščejo in odkrivajo tudi v morskih globinah, pa tudi v polarnih področjih si nadejajo, da bodo odkrili nove naftine vrelce. Nafta je danes ena najpomembnejših surovin, brez katere si današnjega tehničnega napredka in mehanizacije- ter motorizacije ne- moremo misliti. Prav iz teh razlogov tud-i srdita borba z,a p-oidročja,, kjer je mnogo naftinih Vrelcev — na primer Srednji vzhod.
da je treba biti še bo-lj previden, Ze samo na Koroškem, je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta 2288 kmetijskih nezgod, na Štajerskem 8599, na Zgornjem Avstrijskem 5951 nezgo-d itd!.
Vsaka delovna nezgoda na kmetiji pomeni za kmetijo veliko izgubo; prvič je z nesreča zgubljena ena, delovna sila, drugič pa je nezgoda tudi za človeka, lahko usodina in ga trajno onesposobi za delo, kar je povezano z velikimi stroški in zagrenjenostjo prizadetega. Zato bodimo pievi dni!
spravljajo zimsko rž,zimsko pšenico in ječmen. Dobro letino pa obetajo tudi ja-ra žita, ki bodo pospravljena, v prvi polovici tega meseca.
Vendar pa bo leto® skoraj povsod Veliko manj slamei, ker je razvijanje- bilk pri žitu najbolj trpelo zaradi pomanjkanja vode v sušni dobi. Tako se- je po izdatnem dežju razvijalo samo klasje, dočim je razvijanje bilk zastalo. Pričakujejo, da pomanjkanje slame letos kljub temu ne bo tako pereče, ker je bilo zadnja leta Vedno dovolj slame in je imajo kmetje še nekaj v rezervi.
Colombo-. — Predsednik ceylonske vlade Bandaranaike je izjavil, da morajo ZN do-seči umik tujih čet iz Libanona in Jordanije še prej, preden bi prišlo- do konference najvišjih državnikov. Izrazil je mnenje, d!a; bi morala konferenca1, ki bi sledila umiku, proučiti vprašanja arabskega nacionalizma in sožitja med arabskim nacionalizmom in Izraelom. Poi njegovem bi bilo prav tako p-o-trebno, da načno na konferenci koristi Zahoda na; petrolejskih območjih Bližnjega Vzhoda.
Atene. — Grška vlada je protestirala pri britanski vladi zaradi »samovoljnega in neupravičenega zapiranja ciprskih GrkoV«. ‘Protest med drugim- pravi, da je- namen množičnih aretacij na Cipru, izvajati političen pritisk na; grško- prebivalstvo-. Atenska, vlada je glede tega, protestirala tudi pri generalnem, sekretarju OZN Hammarskjoldu.
Ottawa. — Kanadski zunanji ministe-r Smith je- predlagal, naj preko OZN zajamčijo Libanonu neodvisnost. To bi bil prvi ukrep- za pomiritev na Srednjem Vzhodu. Pozval je udeležence- konference na najvišji ravni, naj ne- bodoi preozki in naj ne- mislijo, da bi bilo! treba sprejeti samo njihove- recepte- za; rešitev srednje Vzhodnih p-roblemov.
Moskva. — Sovjetska zveza je- poslala Turčiji noto, v kateri opozarja na ve-sti, da- se V tej deželi pripravljajo-na napad na iraško republiko. Omenja tudi morebitne posledice, ki utegnejo slediti iz takega ravnanja.
Bonn. — Zahoidnonemški socialisti so obtežili poveljnika severnoatlantskih sil generala Norstada, d;a se Vmešava V zahodnonemške notranje- zadeve-, ker je priporočil, da naij se zahodnone-mška vo-jska oboroži z atomskim, orožjem.
Peking. — Mobilizirali so tri milijone- delavcev in kmetov v borbi proti Rumeni reki in Jangce-kiangu. Rumena reka je poplavila, Velike predele- v Severni Kitajski. Železniška proga Peking — Kanton, dolga 2250 km, je- prekinjena, ker je porušen mo-st pri Čangčou. Pcdobne poplave- soi bile- le-ta, 1933.
Ženeva. —- Na svetovni atomski razstavi V Ženevi bodo prvič razstavljeni najnovejši laboratoriji, ki upravičujejo upanje, da boi moč človeštvu V bližnji bodočnosti zagotoviti ncVei, ne-izčrpne energetske virei. Razstava bo odprta od 31. avgusta.
Moskva. —- Sovjetska vlada je protestirala V Bonnu zaradi te-gai, ker je za,-hodnonemška, vlada dovolila, da ameriške letalske sile- uporabljajo- zaho-dno-ne-mška letališča. Ruska nota označuje to dejanje kot podporo- anglo-ameriške pustolovščine na, Srednjem vzhodu.
Hongkong. — Na Kitajskem so bila v zadnjih dneh Velika zborovanja tako imenovanih prostovoljcev, ki so izrazili pripravljenost »pomagati arabskemu svetu«. Samo V Pekingu je zborovalo več 100.000 takih p-rostovljcev.
Weshington. — Več kot 2000 novinarjev je že zaprosilo tiskovni urad OZN, dla jim omogoči udeležbo na konferenci državnikov, za; katera sodijo, da boi med 4. in 8. avgustom v New Yorku. NajVečji časopisi in agencije z vsega1, sVeta pošiljajo na sedež ZN pisma in zahtevajo pisarne, telefone in Vse, kar je potrebna za nemoteno delo-novinarjev.
Beirut. — Predsednik Libanona Chou-moun je sprejel poslanico jordanskega kralja Huseina,. Poslanica zahteva od: Libanona, naj posreduje- pri ZDA, da bi le-ta pospešile in povečale- p-omoč Jordaniji. V Beirutu je bil tudli sestanek med Chciumounom, posebnim odposlancem Eisenhowcrja Murp-hijem, poveljnikom ameriških pomorskih sil V Sredozemlju admiralom Holliwaycm in ameriškim veleposlanikom, V Libanonu.
New York. — Ko-t poroča ameriška revija »Newsweek« namerava tudi LR Kitajska, poslati prihodnje leto svoj Sp-utnik v vsemi rje. Izdelujejo ga s pomočjo SZ in baje so določili ogromna sredstva v ta namen. Kitajski učenjaki so že na praksi v atomskih središčih Sovjetske zveze,.
-------------------™pg&t*viie
Otroci so hvaležni bralci
Na Prevaljah živi in uči mladinski pisatelj profesor Leopold Suhodolčan. Pisatelja; poznajo tudi odrasli, saj je nekaj svojih novel priobčil v »Novih obzorjih« in »Naši sodobnosti«. Predvsem, pa govori tisočeri slovenski mladini v mladinski povesti, pravljici in radijskih igrah. Radijskih iger je napisal že sedem, številni njegovi mladinski prispevki pa so izšli v »Cicibanu« in »Pionirju«. Založba Obo-zorja je pred dVema; letoma izdala zVe-zek njegovih pravljic »Ognjeni možje«. Pripravlja pai še Več drugih stvari in kaže, da bo pisateljsko1 plodnost še zelo razvil, saj je stvar šele okoli trideset let.
Nekatere črtice in pesmice pisatelja Suhodolčana je na mladinski strani »Slovenskega Vestnika« ter v »Mladem, rodu« brala tudi naša koroška slovenska mladina. Seve samoi tista, ki so ji dobri učitelji v šolah pripomogli, da se je povzpela do tega, da razuma slovenski zborni jezik, oziroma so se V družinah prizadevali, da so ji utirali pot v lepoto materinščine, ki je njih prirojena govorica. Zal pa je mnogo slovenske mladine na Koroškem prikrajšane V sposobnosti uživanja bogate slovenske mladiske literature in literamo-umetniških dobrin. Pisatelj je s svojimi deli nehote storil naši mladini koristno uslugo, ker njegova dela prevzemajo njena srca, bero pa jih radi tudi odrasli.
Predvsem iz tega razloga sem se tudi odločil, da obiščem pisatelja Suhodolčana na Prevaljah. Povprašal sem tovariša Fa-bijanija, Vseznala na Vasi, ki ve za domovanje Vsake družine, kje bi bilo pisatelja; mogoče; dobiti. »Kar greva«, je dejal in kmalu sVa v lični hiši potrkala na njegova vrata. Bil je zares doma ter je bil sprejem nad vse prijazen. Ponudil je sedeže, postregel z dobro kapljico in razvil se je sproščen razgovor predvsem O' mladinski književnosti. Med drugim, sa je pisatelj ugodnoi izrazil tudi o našem »Mladem rodu«.
V ostalem, kar tiče pisateljevega ustvarjalnega dela in razglabljanja! o mladinski literaturi, pa! mi naj pri »Novih obzorjih« ne zamerijo, da svojemu spominu pomagam z mislimi iz razprave V tej reviji, ko je prinesla reportažo o* razgovoru s pisateljem.
Odmaknjen od največjih kulturnih središč, deluje Suhodolčan že pet let na pre-valjški sedemletki. V kraju črpa pobude za svojo ustvarjalnost neposredhol v živem stiku z mladino. V tem kotu Koroške je predvsem pognal korenine ob opazovanju življenja, čustvovanja in mišljenja delavske, kmečke in uradniške mladine, ki nosi še' bistvene like natumega slovenskega človeka. Dejal je, da se je dokopal na Prevaljah osamljen do tega, kar je potrebno pisatelju. Pisatelj je na-
Dr. MIRT ZVVI7TER
Italijani so zahtevali svojo univerzo v Trstu, kar pa so Nemci vnaprej odklanjali, ker da je Trst. trgovsko in pristaniško mesto, ne pa pripravno za mirno gojitev znanosti. V resnici je bil ovira seveda strah, da bi s tem Trst še pridobil novega, vzpona kot center italijanskega iredentizma. Nič bolj posrečeno niso Nemci odklanjali kot sedež italijanske visoke šole tudi mali mirni Rovereto, »kjer bi bila univerza preveč odmaknjena.« Končno je na. stalno zahtevo Italijanov prišlo vsaj doi uvedbe italijanskih paralelnih predavanj na pravni fakulteti v Innsbrucku ter končno jeseni šolskega leta 1904/05 do uredbe, ki je predvidela ustanovitev samostojne' italijanske1 pravne fakultete V predmestju Innsbrucka Wilten. To je bil takoj povod za dokaz »široko-grudnosti avstrijskih Nemcev«. Deževalo je protestnih resolucij, plakatov in pozivov, ki so zahtevali odstranitev »te1 sramote za nemški Innsbruck!« Največ 150 do 200 italijanskih študentov in 6 do 8 profesorjev je po pozivih nemških razglasov pomenila »nevarnost za nemški značaj Innsbrucka«. Zato so bili Vsi hišni lastniki z grožnjami nemških šovinistov pozvani, da nihče ne da stanovanja in šote i talij a/nskim študentom ali profesor-
rezal mladini že mnogo dobrega literarnega kruha, ker rad ima otroke, ki so najbolj hvaležni in čudoviti bralci. Za mladino pisati je izredno, težko, ker je treba doumeti njeno bistva in miselnost ter ji dati najboljše, to pa v zelo prikupni obliki. Mladinsko delo mora biti originalno, skoraj nenavadnoi.
Čeprav so se naglice današnjega življenja nalezli tudi otroci in jih močno privabljajo kino, radio in televizija, dcbra knjiga nikoli ne bo zgubila svojega ča-
V Leningradu je 22. julija po dolgotrajni in težki bolezni umrl znameniti sovjetski pisatelj — satirik Mihail Soščenkc. Soščenkovai dela so prevedena v številne jezike. Njegova dela najdemo prevedena tudi v slovenščino. Pa tudi Nemci so lahka prebirali njegove satire prevedene v nemščino. Pisatelj, ki je dočakal 63 let, je V revolucionarni dobi leta 1918, prostovoljno vstopil v vrste Rdeče armade in se kot napredno misleči Rus Vključil v srditi boj proti caristično-fevdalni ureditvi v Rusiji. Šele kasneje se je iz borca Soščenka razvil pisatelj, ki je s svojimi deli dosegel svetovni format. V svojih delih predvsem obravnava življenje so-
Svetovna razstava, v Bruslju, za katero priprave so se začele že pred leti in katere namen, je zbližati vse' narode sveta ter njim služiti, je dala vzpodbudo tudi gospej Conrad, ki je mnenja, da je treba ljudi poznati poi imenu, kar prispeva k spoznavanju, da je začela pred letom dni z zbiranjem imen po vsej Evropi. S tem svojim delom hoče tudi doprinesti svoj del k uspehu svetovne razstave.
Kako pa se je Nizozemka iz male flamske Vasi Oudergem lotila ogromnega dela? Enostavno — v Vse države je pisala številna pisma in dobila tudi odgovore ter sezname imen. Iz Moskve je na, pri-m,eT prejela! sezname 9 1500 imeni. Gospa Conrad namerava še pred koncem razstave v Bruslju dati v tisk imena in izdati posebno knjigoi, ki bo vsebovala okoli
40.000	imen iz vse Evrope. Vsa njena pisma so bila pozitivno rešena in skoraj vse države so že poslae samci imena, ki so V dolčenih državah v rabi. Zaenkrat manjkajo še odgovori iz Albanije, Romunije in Portugalske.
Med posameznimi imeni je seveda veliko takih, ki jih uporabljajo skoraj v vseh d!eželah. To pa seveda gospe Conrad
76
jem. Kljub temu pa je bila dne 3. novembra 1904 odprta italijanska fakulteta, nalašč brez hrupa, da ne bi prišlo do incidentov. Zatoi sol nameravali študentje' in profesorji proslaviti zgodovinski dogodek vsaj v lastnem krogu. Zbrali so se še istega dne zvečer V zaključeni družbi v gostišču »Pri belem križu«. Na poti tja pa je bila skupina študentov že napadena od nemških nacionalistov, ki so že dolgo pripravljali in napovedovali »obračun« z Italijani. Italijanski študentje, ki so po razpoloženju nemških šovinistov morali računati z napadi, so ob demonstrativni brezbrižnosti nemške policije, ki ni mignila s prstom, proti grozeči premoči napadalcev segli v samoobrambi po revolverjih ter odbili napad. S tem je bila dana prosta pot za skrbno, in dolgo pripravljeni »obračun«: Nahujskana drhal je navalila na »Beli križ«, kjer soi bili že zbrani dospeli Italijani. Šele tedaj je prispela policija, ki pa ni postopala proti grozečim nemškim napadalcem na ulici, marveč je V očitnem soglasju z demonstranti aretirala vse Italijane zaradi nošnje orožja. Edinstven slučaj »enakopravnosti« je namreč dovoljeval nemškim Tirolcem svobodno nošnjo orožja brez posebnega
ra, nadomestiti je ne. bo' moglo nobeno: čudo tehnike. Mladinski pisatelj mora prisluhniti mladini, kar jo najbolj zanima in to umetniško oblikovati, drugače bodo pač mladi bralci našli tisto, kar jih zanima, v slabih knjigah in, filmih. Pisatelj, ki je po službeni dolžnosti Vsak dan med1 mladino, najbolje Ve, kakšne so želje sodobne mladine v zvezi z mladinsko knjižno proizvodnjo!.
Pisatelj meni, da je odnosi mladih bralcev do' mladinske literature pozitiven že
Vjetskega človeka v revolucionarni dobi in v času izgradnje socializma v deželi. Pri vseh svojih opisih je izredno kritičen in z izrednim, darom satirika obravnava, zadržanje proti birokraciji, varuštvu in pomanjkljivostim.
Leta 1946. so bila Scščenkova dela v Sovjetski zvezi zaplenjena, in sicer se je to zgodilo po navodilih takratnega sovjetskega kulturnega referenta, ki je So-ščenkova. dela obdolžil, da prikazujejo sovjetskega; človeka kot potepuha in klateža. Šele po Stalinovi smrti so v Sovjetski zvezi zopet objavili nekaj Soščenkovih del.	fc
ni nič kaj motilo. Zanjo so na primer nemški Johann, francoski Jean in nizozemski Jan ter slovenski Janez tri različna imena, ki jih je uvrstila enega, poleg drugega v svojem seznamu. Največ različnih imen je gospa Conrad dobila v svojem nizozemskem jezikovnem področju, kjer je po njenih podatkih okoli 3000 imen. Temu nasproti pa, stoji deželica Baskov V Pirinejih, ki poznajo komaj 15 uporabnih imen. Med temi dvema, ekstremnima primeroma pa se vrstijo ostali narodi, ki imajo eni Večje drugi manjše število uporabnih imen. Gospa Conrad je pri svojem delu upoštevala tudi manjše narodne skupine, kakor ravno kaže primer Baskov. To je velike vrednosti in dokazuje, da se v delu, ki naj bi doseglo svetovno, priznanje, ne da prezreti niti najmanjšega naroda, ki ima sVoj jezik, svojo tradicijo in svojo zgodovino. Vsak narod ima pravico do svojega obstoja, naloga močnejšega pa je, da male narode podpira.
Gospa Conrad pa sanja tudi o svetovnem seznamu imen. Vendar bo zaenkrat še počakala z zbiranjem izvenevropskih imen, dokler ne bo videla, kakšna usoda bo doletela njen evropski seznam imen.
dovoljenja oblasti, Italijanom Trentina pa je bila posest orožja strogo z. a b r a n, j e n a.115)
Prilaščanje predpravic Nemcev pa je pomenila v očeh tedanje nemške uprave pravcati upor. Izoliranim Italijanom je zaradi nedvoumnega, sodelovanja policije s podivjanimi nemškimi demonstranti grozil poboj. Kljub temu je odgovorni župan gledal križem rok, saj je spadal med glave nacionalističnega pogroma. V tem položaju je bila prisiljena poseči vmes nadrejena varnostna oblast, da ni prišlo do odkritega p,okolja Italijanov. Na njen ukaz je poseglo v dogodke poijačenje redne vojske, da z bajoneti izsili umik napadalcev in reši oblegane Italijane. Ko pa je ob tej priliki bil po nesreči z bajonetom Vojaka smrtno ranjen deloma vinjeni akademski slikar Pezzey, je množica pobesnela. Še ponoči je udrla v poslopje nove italijanske pravne fakultete, razbila vse šipe in inventar, uničila vse knjige in spise. Zjutraj 4. novembra pa je pričel šele načrtni pogrom: Podivjana drhal je sistematično! demolirala najprej še obvarovane dele »Belega križa«, nato pa trgovine, pisarne in stanovanja v Innsbrucku živečih Italijanov ali tudi samo nosilcev italijanskih imen. Prepozna-
115) Pripomba: Avstrijska propaganda to diskriminacijo opravičuje s „strastnim temperamentom Italijanov". Glej Kramer, kakor zgoraj, str. 139!
s tem, ker si želi kvalitetnega branja in sicer mnogo takega branja, katerega problematika bi bila uglašena na utripanje naših dni. Zaradi tega je potrebno, da odnos odraslih do vprašanja književnosti za mladino jači in veča zanimanje za mladinsko književnost, tako zaradi bralcev kakor zaradi pisateljev. Mladinska književnost ne sme biti pastorka, če se hoče odločno postaviti po robu slabi mladinski literaturi, malovredni in kvarni plaži. Pri tem odgovornem prizadevanju naj bi pomagali vsi poklicani črnite! ji, saj dobra mladinska; knjiga olajšuje Vzgoja mladih ljudi v dobre in koristne člane družbe.
Ali ne Velja vse to tudi za naše koroške in avstrijske razmere? Če mladina ne dobiva V roke s Vaje dobre knjige, bo pač izpostavljena, nevarnim in zlim posledicam slabe knjige, slabega filma in še kaj.
Pisatelj Suhodolčan je še zagotovil, da mu je zelo pri srcu tudi naša koroška slo* venska mladina in iskreno smo se poslovili.	-k.
Tudi v Salzburgu so se pričele slavnostne igre
Šele zadnjič smo poročali o začetku letošnjih slavnostnih iger v Bregenzu, medtem pa se je začel spet podoben festival — V Mozartovem Salzburgu. RaVnoi salzburške slavnostne igre imajo že posebno« staro tradicijo ter so tudi po kvaliteti vsakoletnih prireditev postale pojem za Ves kulturni svet.
Med svojim tridnevnim obiskom V Salzburgu je letošnje slavnostne igre zadnjo soboto ctvoril zvezni preizident dr. Scharf, navzoči pa so bili poleg tisočev gledalcev iz vseh delov sveta tudi številni visoki in naj višji predstavniki političnega, kulturnega, in javnega življenja iz Vse Avstrije. Pa tudi 650 novinarjev je prišlo, ki bodo o poteku slavnostnih iger poročali širnemu svetu.
V svojih nagovorih ob slavnostni otvoritvi so zvezni prezident dr. Scharf, salzburški deželni glavar dr. Kla.us ter prosvetni minister dr. Drimmel zlasti poudarili mednarodni sloves slavnostnih iger v Salzburgu, ki so najtesneje povezane z imenom velikega Mozarta.
Tudi spored letošnjih slavnostnih iger vsebuje razna dela Mozarta, poleg tega pa bo po stari tradiciji uprizorjen tudi Hoffmannsthalov »Slehernik«, ki ga menda nikjer drugje ne igrajo tako dobro kot ravno V Salzburgu. Prav tako je Salzburg že znan po svojih uprizoritvah Mozartovega »Figara«, kateremu se bo letos pridružila še Mozartova opera »Cosi fan tutte«. Za otvoritev pa so tokrat uprizorili Verdijevo opero »Don Carlos«, pri kateri je vodja; salzburških slavnostnih iger Karajan ponovno dokazal svoje znanje.
ni Italijani so bili pretepeni in, deloma hudo poškodovani. Samo z vojaško zaščito so se V zadnjem hipu pred tem besnenjem umaknili iz Innsbrucka na, zasedanju deželnega zbora, navzoči italijanski poslanci Trentina ter oba italijanska člana tirolskega deželnega odbora, (vlade) ... Nemški nacionalistični župan Innsbrucka ter državni poslanec za mesto v dunajskem parlamentu pa sta nasledil,ji dan s svečanimi proglasi protestirala proti »italijanskim zločincem«, proti napadu na nemški značaj glavnega mesta s »provo* katoričnim odprtjem italijanske fakultete« ter zagovarjala »samoobrambo časti in značaja nemškega Innsbrucka«. Ves nemški šovinistični tisk je besnel proti Italijanom in »prodaji nemških interesov« po dunajski vladi, kar je imelo za posledico, da je ministrski predsednik dunajske vlade dr. ven Korber dne 17. novembra 1904 kratko1 izjavil, »da je italijanska fakulteta sama prenehala obstojati«. Nemški šovinizem Avstrije je s to zmago razgalil svoje pravo lice: Trst mu je bil preveč italijanski in prenemiren za italijansko univerzo, Rovereto premajhen in preveč zakoten, Innsbruck pa preveč nemški, da bi omogočil izpolnitev zahtev Italijanov! Kot javni posmeh je moral doneti v ušesih Italijanov predlog nekega nemškega, poslanca v dunajskem parlamentu, naj bi se ob tej zagati ustanovila; italijanska univerza v slovanski Pragi!
(Nadaljevanje sledi)
40.000 imen v Evropi
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Znameniti sovjetski satirik Soščenko umrl
1. avgust 1958
Loče ob Baškem jezer«
Podi vodstvom Karla Fritza, ki je marsikomu zlasti znan iz plebiscitne dobe ter iz proslulih časov, ko so na Koroškem z Mayer-Kaibitschem na čelu uresničevali fiihrerjevoi povelje »Macht mir das Land deutsch!«, je poseben odbor pripravil V našem kraju Vrsto prireditev pod naslovom Teden domovine.
Namen teh prireditev naj bi bil v tem, da bi pokazali' značaj in bistvo ljudi našega kraja. Toda povedati moramo, da, o tem značaju in bistvu ni bilo preveč videti, marveč smo gledali in poslušali mnogo stvari, ki z našimi kraji in, našimi ljudmi nimajo dosti skupnega (skoraj nemogoče se nam zdi, da bi bila n. pr. skupina iz Liesertala najbolj poklicana predstavnica krajev in prebivalstva ob Baškem jezeru!). Pa tudi občinstvo na posameznih prireditvah ni kazalo preveč domačega obraza, marveč so prevladovali tujci; domačini se pač niso mogli počutiti kakor doma. Prireditelji so se sicer zelo* trudili, da bi bil teden res »domovinski«, vendar jim za domačine očitno ni bilo dosti, morda zato, ker jel med: domačimi prebivalstvom še preveč ljudi, ki sol slovenske* krvi in zato verjetno tudi ne sodijoi na prireditve in v kroge ljudi, ki domovinsko zvestobo preveč radi istovetijo z nemštvom ali vsaj z odpadništvom.
Na prireditvah so bili posamezni govorniki zeloi radodarni z, medsebojnimi pohvalami ter smoi spet slišali, koliko ima ta. ali oni »neminljivih zaslug« za domovino. Ob tej priložnosti so bile izrečene pohvalne besede tudi o učitelju Mari-nitschu, o katerem pa smo slišali bistveno drugačne melodije že ob njegovem

prihodu na našo šolo. Posebno v bližnjem Št. Jakobu ga imajo menda še v dobrem spominu in še niso poizabili njegovih »zaslug« v času nacističnega nasilja.
Del prireditev V okviru Tedna domovine je bil v gostilnah, druge pa so* bile V naši šoli odnosno na šolskem dvorišču. Slišali smo, da obstojajo neki predpisi, po katerih ne smejo* šolski prostori rabiti izključno samo v šolske namene. Ker pa pri teh prireditvah — vključno* razstave, ki je tudi bila v šoli — res1 ni mogoče govoriti o šolskih zadevah, bi nas le zanimalo, kdo je potem tako širokogrudno' razpolagal s šolo' in njenimi prostori.
•Smrtna nesreča devetletnega otroka
V nedeljo proti večeru se je na libu-škem pokopališču pripetila tragična nesreča, ki je končala s smrtjo devetletne šolarke, Snedečeve deklice Marije. Na pokopališče je šla s svojo teto, ki je sadila sveže rože na nekem grobu. Dekle pa je sedelo malo stran, na podnožju okoli 150 kilogramov težkega nagrobnega kamna. Komaj je deklica vstala in stopila kakšen korak Vstran, se je kamen podrl, zadel otroka in gai pritisnil ob kameniti okvir okoli groba.* Pri tem je deklica utrpela strašne poškodbe na glavi. Zdravnik, ki je bil kmalu na licu mesta, je ugotovil odprt prelom lobanje in odredil, da pone-
srečenega otroka takoj prepeljejo v bolnišnico v Celovec. Toda tudi v bolnišnici niso mogli več pomagati, nesrečni otrok je že ponoči podlegel smrtonosnim poškodbam.
Razumljivo je, da je žalostni dogodek domače, ki soi otroka zelo radi imeli in lepo vzgajali, neizrekljivo* bridko prizadejal. Naj jim bo v majhno tolažbo nedeljeno sočustvovanje vseh, ki Snedečeve poznajo.
Kot in ara vas
Spet smo praznovali v našem kraju veselo ženitovanjsko slavje. Minulo nedeljo sta sklenila zvezo* za življenje mlada človeka, namreč Teni Krušic, p. d. Motijev na Vesevi, in nevesta Margareta: Rupp, Misovčeva hčerka na Ročici. Svatovšči-na je bila V gostilni pri Ledererju in kakor je bilo pričakovati, so se gostje in v njih sredini novoporočenca; prav dobro imeli ter primemo proslavili poročni dan. Ženin je sodeloval v pevskem zboru SPD »Gorjanci«, po poklicu pa je šofer. Ko obema iskreno čestitamo, želimo, da bi srečno in zadovoljno vozila na skupni življenjski poti!
Celovec protestira proti uporabi letališča v vojaške namene
Pred nedavnim je celovški mestni svet talske obratne družbe, ki se trudi za mo-
Prepirljiv gost iz inozemstva
Ob Baškem jezeru tabori tudi mladinska skupina iz Kiela. v Nemčiji. Vodja skupine je neki Maks Zom, ki po svojem obnašanju, ki ga je nedavno pokazal v Beljaku, nikakor ni najbolj primerno izbran, za to funkcijo. Vidno* pijan se* je nekega dhe* zglasil na policijski stražnici beljaškega, glavnega kolodvora, in dejal, da je v neki kavami naročil kavo* in jo* tudi plačal, toda je ni dobil. Policija je ugotovila, da je Maks Zom lokal res obiskal, pa so mu zaradi pijanosti pokazali vrata. Natakarica ni prevzela od njega ne naročila* niti sprejela denarja.
Ko' se je stražnik vrnil in poveljniku straže povedal svoje* ugotovitve, kar je slišal tudi Zom, se je strahovito razsrdil. Pijani inozemec je pričel kričati ter psovati, da so vsi Avstrijci goljufi. Ni se pustil pomiriti ter je zmerjal stražnike s priimki svinje, lopovi in dejal, da ne vedo, zakaj so se borili ter da bi jih, če bi mogel dejansko napadel. Končno* so ga aretirali in prepeljali v zapor. Morda se mu je V zaporu posvetilo, da smo v Avstriji Veseli inozemskih turistov, toda takih, ki se obnašajo dostojno.
na predlog župana Ausservvinklerja sklical sejo mestnega sveta, na kateri soi obravnavali edino točko dnevnega, reda, to je vprašanje* letališča, ki ga zvezna, Vojska namerava uporabiti V Vojaške namene.
Mestni svet je soglasno sprejel protestno resolucijo, ki odločno, protestira proti temu namenu zvezne vlade. V resoluciji je med drugim povedano, da je mestni svet s prepaščenjem zvedel, da, nameravajo izkoristiti celovško letališče tudi za vojaška letala. Proti temu deželno* glavno mesto s poudarkom protestira. Letališče Celovec—Vrbsko* jezero je obdano s stanovanjskimi hišami in je, mestni svet zaradi neizogibnega in neznosnega hrupa, ki ga povzroča letalski promet in pristajanje letal, že davno opozoril na po*-trebo* preložitve* letališča v neobzidan kraj. Z velikopotezno izgradnjo* novega modernega letališča* bo na Vsak način zelo pojačani civilni letalski promet. Z Vajami in pristajanjem bi moderna Vojaška letala delala hrup, ki bi bil za prebivalstvo neznosen ter bi prav tako neugodno vplival tudi na obisk tujih turistov, ki bi, se zaradi tega mestu in jezeru V bogpče izogibali, kar bi pomenilo pomembno 'gospodarsko škodo za Celovec in okolico.
S predajo velike hale zvezni vojski bi bile mežnoiti civilnega letalstva zelo, ovirane, ker bi bila s tem ukrepom blokirana dovozna cesta ter bi prometnih letal ne mogli postaviti v halo. S tem bi bil preprečen tudi načrt odnosno namen Le-
Pri naših marljivih ljudeh v hribih
V naših krajih je semenj še vedno* tradicionalno srečanje znancev in prijateljev iz domačega kraja in širše okolice. Po 48-umem tedenskem delu me vleče med dobre, deloma še zelo z. naravo povezane ljudi, kadar v nedeljo, ko delo počiva, za urice pozabijo, na svoje vsakdanje skrbi in težave*, kajti delo na hribovitih kmetijah je še vedno naporno.
Vedel sem, da se bodo* tudi predzadnjo* nedeljo zbrali v gorski vasi veseli ljudje, zato sem se napotil tja na semenj, ki mu pravijo »češnjev smenj«, ker prav takrat v bregu češnje najbolj, rdijo*. Letos* jih je bilo zares veliko, Vsako češnjevo drevo je rodilo lepo rdeč ali črn sad in ljudje, prav gotovo pa mladina, soi se jih nazo-bali do mile Volje. Poleg tega soi kmetje za prvi sad tudi precej izkupili ali pa so češnje kcnservirali in nacedili soikai, manj Vredne pa so spravili V sode ter bodo kuhali žganje. Pravzaprav izkupiček ni ravno lahko pridelan, ker obiranje je naporno* ter zamudno* in preden je »cena« polna, se je treba precej časa Vzpenjati po* drevesu.
Modernizacija in tehnizacija si utirata pot tudi v ta kraj. Predvsem so bili kmetje pametni, da so si precej uredili svoje dovozne poti. Iz Pliberka v Šmarje to in dalje na Belšak so izpeljali pot, ki je sposobna za vsako motorno* vozilo. To pomeni za kmete Veliko prednost, ker danes, lahko pripeljejo iz doline večje tovore s traktorjem ali tovornim avtomobilom. Razbremenjena sta vprežna žival in človek ter na ta način tudi življenje lepše* in ugodneje poteka^ Nekateri p*a imajo že svoja osebna motoma vozila. Že visoka zgoraj pri Pečniku imajo osebni avto, s katerim tudi hčerka* Cita prav dobro in zanesljivo vozi. Več motornih koles mlajših ljudi pa že nenehno* bmi po* hribih. Prav je tako*, da se je tudi temu kra-
ju odprla boljša možnost za zvezo z zunanjim svetom.
Sploh je prebivalstvo marljivo in delavno ter ima svoje gorske kmetije razmeroma: v dobrem stanju in z negovanimi polji. Pri nekaterih hišah so si napravili lastne električne naprave, ki jim nudijo luč in nekaj pogonske sile. Po značaju je prebivalstvo pristno in pošteno ter je tudi v času najhujše preizkušnje našega ljudstva na Koroškem doprineslo številne žrtve za mir in lepše življenje v deželi. Dejali pa bi, da bi morali to marljivo ljudstvo, ki se hoče* ohraniti na* svojih gorskih kmetijah, dejansko podpreti iz javne roke,, kot toliko govorijo o pomoči za utrditev gorskih kmetij, vendar pa se v tem oziru ni nič ali zelo malo* storilo. Ni čudo, da se nekateri bavijo z mislijo, da bi hribovite kmetije zapustili in se preselili drugam. Nekaj jih je to tudi že storilo*.
Od nekdaj je* že tako, da se ljudje ob takih dneh sestanejo v svoji krajevni gostilni. Pri Gutovniku je gostinski obrat, kjer se je tudi to nedeljo razvilo* prijetno domače razpoloženje, pristna neprisiljena slovenska družabnost. Ljudje znajo delati, pa se znajo tudi zabavati, kadar je priložnost in to dopušča, čas. Mladi po letih in skoraj novi šmarješki muzikantje Friedl, Nantl, Herman in PaVel, o katerih smo že slišali, so: se že presenetljivo izvežbali in igrajo zelo* dobro,. Poskušajo tudi že z Avsenikovimi komadi. Godba je seVe* izvabila pare k veselemu plesu in plesalcev ni mogla zadržati niti huda vročina:, čeprav je pot tekel v curkih. Nič zato, priložnost je treba izkoristiti! Godci obetajo, dal iz njih lahko nastane kvalitetna godba, zato se, izplača, da se jim s primernimi sredstvi kakor koli pomaga naprej.
Posebno je ljudi veselilo tudi to, da se je libuški župan g. Kristan zadrževal vse d:o večera med njimi. Župan vedno rad izkorišča priložnost in zahaja med svoje* občane. Na ta način si jih osvaja, se z njimi seznanja in meni o njihovih težnjah, skrbeh in željah, ki jih bo V svojem prizadevanju skušal uravnavati v občinskem uradu ali pa posredoval na: nadrejena mesta. Ves čas so se sukali okoli njega kmetje in delavci brez razlike in ure so potekale v prijaznem in dobrohotnem razgovoru.
Pod vodstvom Tevži j a je ubrana zadonela tudi naša pesem, ki pri veselih in dobrih ljudeh ne* sme manjkati. Zares iz srca zapeta pesem je segla v srca in zelo dvignila razpoloženje vseh.
Toda tudi pri Tomažu se je zbralo več ljudi in so se v gostoljubni hiši prav dobro počutili. V tej hiši so* v poletju leta 1945 vzeli pod streho telesne ostanke mladega borca Baštejevega izza državne meje*, ki so ga izkopali v ko meljskem gozdu in potem pokopali na šmarješkem pokopališču. Pri Tomažu gospodarita mladi Herman in njegova žena Pepca. V zadnjih letih je družina zaporedoma prerano* zgubila nad vse dobrega očeta, in ljubljeno* mater, ki sta legla v grob, kamor polagoma legajo eden za drugim, ki soi s,e kakor mi borili z vsakdanjimi težavami in skrbmi ter jih Z neuklonljivo voljo: zmagovali ter so se ob pravem času tudi brezskrbno in prisrčno* poveselili.
V nočno temo je utonil tudi ta sončni dan, dan lepega in celo* poučnega izleta. Drugi dan p*a se je pričelo poklicno delo* znova za Vsakega, na svojem področju. Kmetje so zagnali na svoja polja, kajte* rž je dozorela in pšenica zori, visoko nad poljem žgoli škrjanec in se veseli, da gre delo hitro izpod rok, od zore do mraka ...
dernizacijo* letališča in je v ta namen že doslej izkazala stroške* v znesku 15 milijonov šilingov.
OVP-jevski tisk se* v tej zadevi sklicuje* na izjavo obrambnega ministra; Grafa ter pravi, da zvezna vojska nima namena poslužiti se* celovškega letališča: v vojaške namene, ker ima na razpolago pet drugih vojaških letališč v državi.
Nezadovoljstvo zaradi nerednega dostavljanja pošte
V okolici Dobrle vasi, Žitare vasi, Miklavčevega in Železne Kaple se ljudje precej pritožujejo, da jim poštni uradi v teh krajih nezadovoljivo* dostavljajo poštne pošiljke. Pravilno bi morali po-štarji prinesti pošto prejemnikom trikrat na teden na dom. Večkrat pa se* zgodi, da je* sploh ne dostavijo. Celo denarne pošiljke za starostno* podporo* ne dostavljajo redno, oziroma rentnike niti ne obvestijo,, da leži njihov denar v poštnem uradu. V Železni Kapli je bil pred nedavnim primer, ko bi bil rentnik skoraj zapadel svoj mesečni prispevek, čh ne bi bil njegov Vnuk slučajno zvedel, da ima denar na pošti.
Najbolj se ljudje pritožujejo v Železni Kapli in Miklavčevem. Želeli bi, da bi se taki nedostatki odpravili, ker ljudje imajo pravico doi rednega dostavljanja pošte, saj vendar prav tako* plačujejo svoje: davke. Danes je* sploh to lažje, ker so že V vse kraje* precej urejene* poti ter je mogoče z Vsakim* motornim Vozilom doseči V Rutah, kakor tudi V Lobniku, Remšeni-ku in drugod Vsako hišo. Interesenti pričakujejo*, da bo to* rahlo opozorilo* zado^ stoValo*, da bodo* na pristojnih mestih ukrenili potrebno, da bo dostavljanje pošte zadovoljivo ustrezalo prejemnikom poštnih pošiljk.
Razne ve§ti Iz Koroške
V	bližini Vrbe tabori v svojem zasebnem šotoru družina Bermel-Mayer iz Trierja V Nemčiji. Tik za šotorom je v torek proti večeru močan veter izkoreninil okoli 45 cm debelo smreko, ki je padla na šotor. Družina je stala pred šotorom in drevo je zadelo, ženo Emilijo ter ji zlomilo levo* nogo in poškodovala na* glavi. Nesreča bi bila nedvomno* usodnejša, če ne bi drevo* padlo na osebni avto,, ki je bil postavljen za šotorom. Tej okoliščini je* pripisati, dia je bil udarec debla omiljen*, da žene ni popolnoma zmečkalo. Ponesrečeno* ženo s:oi prepeljali v bolhišnico v Beljak, avtomobil pa je* bil popolnoma razbit.
V	petek proti večeru je udarila strela
V	gospodarsko poslopje pri p. d. Pavležu
V	Pogrčah pri Rikarji vesi. Poslopje je pogorelo doi tal ter je ogenj uničil tudi kmetijske stroje* in že spravljeno letino*. Škodb cenijo na okoli 250.000 šilingov.
lldBDBDES
Petek, 1. avgust: Vezi sv. Petra Sobota, 2. avgust: Porcijunkula Nedelja, 3. avgust: Lidija Ponedeljek, 4. avgust: Dominik Torek, 5. avgust: Marija Snežna Sreda, 6. avgust: Gosp. sprem. Četrtek, 7. avgust: Kajetan
Ladje na atomski pogon
Kakšne bodo garaže bodočnosti
Znano je, da imajo ZDA že tri podmornice na: nuklearni pogon (Nautilusi, Sea Wolf, Skate). V zadnjem času pa so Ame-rikanci objavili kar vrsto Vesti oi projektirani gradnji ladij na atomski pogon raznih tipov: takoi zvanih malih podmornic, podobnih tipu Sea Wolf, velikih atomskih podmornic 3 dvema, reaktorjema in deplasmanom 5.450 ton, podmornic na nuklearni pogon, z, dirigiranimi projektili. Poleg navedenih podmornic, izmed katerih soi nekatere že V gradnji, pa nameravajo graditi tudi vojne ladije na atomski pogon.
Atomska letalonosilka s 85.000 tonami deplasmana, s pogonom 8 popolnoma samostojnih reaktorjev, boi dolga okoli 370, široka pa 86 m. Imela, bo posadko 4.000 ljudi. Vozila bo* s hitrostjo okoli 30 vozlov. Nova letalonosilka bo' imela verjetno skoraj neomejeno avtonomijo plovbe brez, dopolnitve goriva.
V treh letih bodo baje pričeli tudi graditi križarko na atomski pogon, ki bo namesto s topovi oborožena z dirigiranimi izstrelki in ki bo imela deplasman 14.000 ton. Predvidevajo!, da bodo znašali stroški za gradnjo' te križarke 87 milijonov dolarjev, odi česar odpade samo za gradnjo reaktorja 18 milijonov.
Rusi soi o svojih načrtih tudi na tem področju zelo molčeči. Decembra lani so splovili V Leningradu atomski ledolomilec Lenin — s: 16.000 tonami deplasmana
in hitrostjo 18 vozlov. Ledolomilec je dolg 134 m. Pogonski elektromotorji razvijajo skupno' 40.000 konjskih moči. Ledolomilec Lenin lahko plove eno leto brez dopolnitve goriva, saj porabi na dan le 55 gramov nuklearnega goriva. Baje bedo, zgradili do, 1960. leta, V Sovjetski zvezi še en ledolomilec na, nuklearni pogon, ki boi imel 25 tisoč ton deplasmana, Ladja, bo dolga 170, široka 27 metrov, in bo imela dvojno korito, ki jo boi ščitilo v primeru, če naleti na ledeno goro. Poleg potnikov boi nosila: še> 5.000 ton tovora. Pitna voda bo v prostoru med obema koritoma. Z nabojem 78 kg nuklearnega goriva bo ladja plula leto dni. Dovolj je, če primerjamo 78 kg nuklearnega gorivai s 150 milijoni kg nafte, kolikor bi joi porabila taka ladja, če bi joi poganjali Dieslovi mo-torji.
Glede gradnje nuklearnih podmornic Rusi ne dajejo nobenih izjav. Po velikih uspehih v ladjedelništvu, njihovih izredno uspelih modemih križarkah in največ-jeml podmomiškem brodovju na svetu lahko sklepamo, da tudi glede nuklearnih podmornic ne drže križem, rok.
Neka švedska publikacija iz 1958. leta poroča celo, da so v sestavu brodovja SZ 3 atomske podmornice, oborožene z dirigiranimi projektili. Med njimi sta baje dve že sodelovali v Velikih pomorskih manevrih sovjetskega, brodovja lansko jesen v Severnem morju.
Povest o psu
Dan za dnevom drdra po cestah danskega otoka Funen zapravljivček, na sedežu poleg Voznika pa sedi nemški ovčar, ki pozorno! posluša, kaj mu pripoveduje gospodar. Ves otok pozna prijatelja. Na vozičku je pritrjena tabla: »Rolf — slednik, tel. št. 4812« To je poslovna vizitka izrednega psa, ki išče in najde izgubljene stvari. Od tistega dnei, ko sta izobesila Rolf in njegov gospodar Svend Andersen prvič svojo firmo, sta našla izgubljenih ur, nakita, denarnic, konj, krav, gosi, psov itd. v vrednosti nad tri milijone danskih kron. Rolfov izredno občutljivi nos, ki redkokdaj odpove, je našel te stvari v močvirjih, mlakah Vodi, na, prometnih ulicah, pod vodo in, v ledu, zakopane V gnojišču ali zemlji.
Rolf je devet let star čistokrvni nemški ovčar. Njegovo »podjetje!« dobi Vsako! leto 600 do 700 »naročil«. Od petih ugodno reši štiri:. Kadar koli zazvoni v Andersenovi hiši telefon, se pes zdrzne. Takoj steče k vozičku, dia bi čimprej prišel na kraj, kjer bo treba iskati. Med potjo mu Andersen ponavlja, ime predmeta, ki ga je treba najti. Ko prideta na mesto, navadno nai farmo ali določen odsek ceste,
teče pes, V širokih in vse ožjih krogih, dokler ne ujame vonj predmeta.
Andersen je kupil Rolfa, ko je bil star šele nekaj dni. Lastnik njegove matere, ki je rodila 11 mladičev, jih jet zavrgel pet, in pustil šest. Med zavrženimi je Andersen vzel najslabotnejšega in ga vzredil z dudko. Izredne sposobnosti jei pokazal Rolf že V šestem mesecu, ko je našel sosedovo uro ob pešpoti.
Policijski strokovnjak, ki je- proučeval Rolfov način iskanja pri nekem sodnij-skem izvidu, pravi, da, je temelj .uspeha tesno sodelovanje gospodarja z 'psom. Andersen vzpodbuja Rolfa s polglasnimi navodili. Kdor ju opazuje pri delu, ima vtis, da se gospodar in pes. prijateljsko' pogovarjata. Če je Andersen utrujen, je Rolfov uspeh dvomljiv. Andersen težko zaspi po kakšnem neuspehu. Čestoi se zgodi, da; nadaljujeta, z iskanjem sredi noči in ga navadno uspešno končata. »Noč je ugodna za iskanje«, pravi Andersen, »ker mir olajša koncentracijo'. Kadar najdeva izgubljeno stvar, sva srečna oba, Rolf in jaz. Tedaj si malo oddahneva, dokler naju telefon zopet ne pokliče.«
Na drugi strani pa vidimo tudi gradnjo nekaterih tovornih ladij na atomski pogon. V ZDA jei v gradnji tovorno-potni-ška ladja na nuklearni pogon, ki bo dolga 196 m, vozila pa bo s hitrostjo cca 22 vo-zlov. V skladiščih bo imela prostora za
9.000	ton tovora, V kabinah pa Za 60 potnikov. Pripravljajo tudi gradnjo podmornice supertankerja na atomski pogon z deplasmanom 38.000 ton, ki naj bi bila dograjena doi 1961. leta. Baje proučujejo tudi uporabo nuklearnega reaktorja za pogon velikih linijskih potniških ladij.
Znano je, da gradijo v SZ potniško-to-vomo ladjo na, nuklearni pogon. Tudi britanska admiraliteta projektira gradnjo
65.000	tonskega tankerja na atomski pogon, ki naj bi bil zgrajen v 6. letih. Švedske ladjedelnice bodo gradile za neko ameriško firmo* 3 tankerje na nuklearni pogon.
Norvežani predvidevajo, da: bo njihova prva trgovska ladja na atomski pogon zaplula 1960. leta.
Spričo čedalje manjšega prostora za parkiranje avtomobilov po Velemestih je arhitektom preostala kot edina rešitev projektiranje navpičnih garaž. V vseh Večjih evropskih in ameriških mestih grade sedaj »nebotičniške garaže« ali »gara-že-silose«, kot jih imenujejo v Švici. Takšne garaže1 so opremljene z avtomatičini-mi dvigali, v nekaj sekundah popeljejo avtomobil v najvišje nadstropje ali obratno, druga napraVa postavi avtomobile pokonci. V dvanajstnadstrepni garaži je navadno prostora za 600 do 700 vozil.
Novo pogonsko sredstvo
Neki znanstvenik jei predložil, da bi proučili možnosti za uporabo elektroma-gnetizma v vesolju kot pogonskega sredstva za, vsemirske ladje. Prof. Georgij Pokrovski je zapisal v reviji »Tehnika molodjoži«, da, to reč proučujejo že dlje časa. Dejal je, da, bi kozmična elektromagnetna; polja lahko primerjali z: močnimi jedrskimi pospešeValniki, kakršni že delujejo v številnih jedrskih laboratorijih v raznih deželah.
Siumi ne svetovni razstavi v Bruslju
V	okviru svetovne razstave v Bruslju so odprli tudi »Sedmi mednarodni sejem izumiteljev«, na katerem nad 1.100 izumiteljev iz 19 dežel razstavlja tisto, česar so se domislili in uresničili v zadnjem letu.
V	francoskem oddelku te razstave vzbuja največjo pozornost nenavadna ženska kopalna obleka. Na oko se ne razlikuje mnogo od drugih »bikini« kopalnih oblek. Tisto malo tkanine pa je neprozorna samo za oči kopalcev, medtem ko* imajo sončni žarki prost dostopi in tako se Vse telo enakomerno' sonči!. Izumitelj je neki Pieirre Raimond.
S tega področja je razstavljen še tudi neki drugi francoski izum: kopalna kad, V kateri se človek v' svojem stanovanju počuti, kakor da se koplje V razburkanem morju. Valovanje povzročata dive »pahljači«. Izumitelj, nek Parižan trdi da bo njegov izum posebno koristen debelim ženskam. Pet do šest takšnih kopeli odstrani 3 do 4 kg nepotrebne maščobe.
Precej zanimanja, vzbuja, pri občinstvu posebna zavora, ki preprečuje na klancu parkiranem avtombilu, da bi zdrknil nazaj.
V	italijanskem delu razstave* je največ zanimanja za. električni stroj za čiščenje čevljev. Veliko važnejši pa je izum Ro-mula Porfierija: kolo za skuter. Če poči guma, namreč ne uide takoj ves zrak, marveč uhaja postopoma, takoi da ima, vozač dovolj časa, da se Vrne domov, ali pa da krene do najbližje mehanične delavnice. Zračnica ima namreč več oddelkov, ki jih Vozač hkrati napolni, zrak pa uhaja postopoma. Rimljan Alberto Moro pa je razstavil mareloi zal kopanje, ki jo!
je moč z enim samim pritiskom na vzvod spremeniti v hermetično zaprto* kabino.
Zaradi njihove nenavadnosti naj omenimo še tri izuma:
Finec Ari Parisien je razstavil napravo, ki suši roke s pomočjo »elektronskega očesa«.
Francoz Max Dellacroix je razstavil cigaretni ustnik, s katerim lahko kadilec kadi hkrati dve cigareti z različno aromo.
Končno je tu še Nemec Peter Strasner razstavil veliko žago, ki se jo da zložiti in vtakniti v žep.
Ptiči in elektronika
Vrhovno! sodišče Združenih držav Amerike* je dobilo od ameriškega Kongresa
33.000	dolarjev za elektronski aparat, ki naj bi pregnal na tisoče ptičev, ki so one-čeijali sodno palačo.
Na naslednjem zasedanju Kongresa so sklep 01 odobritvi 30.000 dolarjev umaknili. Z elektronskim aparatom pregnani ptiči so se namreč naselili na Kapitol — sedež ameriškega. Kongresa —.in jeli one-čejati okna senatorjev in poslancev.
Pohod nosorogov
V afriški deželi Ugandi soi nosorogi postali hud problem. Potem koi je zapustilo prejšnje* pašnike, je 14.000 teh živali V krdelu krenilo proti poljem na zahodu dežele in med potjo uničilo vse posevke. Pri pogonih na te živali so pobili okrog 300 nosorogov, ondoitne oblasti pa jih nameravajo uničiti še 7000. Mnoge izmed teh velikanov, nekateri tehtajo tudi do dve* toni, bodoi potem posušili in meso prodajali sladokuscem.
^OBODNIM SONCEM
POVEST DAVNIH DEDOV
82
Ni bil več daleč od Topera, da kaznuje tam tudi strica Rustika. In potem! Kam?
V	njegovi duši je Vstala drzna misel. Kam?
V	Solun. Toda ne sam! Z vojsko pridem ponjo! V najlepši palači bova sVatovala. Ona, ki se skriva siedaj, bo sedla na prestol in narod bo vriskal od! radosti in čaščenja pod njenim oknom. Da,, Irena, ne boš se sramovala svojega ljubega!
Ob takih trenutkih ga je prevzelo tako neukrotljivo kopmenje, da je vstal, zdramil trudno vojsko in jo brez oddiha gnal dalje, da bi čimprej dospel pred Toper.
Prefekt Rustik je naglo zvedel oi navalu barbarov. Številno beguncev se je otelo za ozidje. Vsi so govorili o grozotah barbarov, a nihče ni vedel, kolikoi jih je in kam so namenjeni. Rustika, je mikalo, da bi jim udaril iz Topiera naproti. Poislal je ogleduhe, od teh se mnogi niso vrnili, drugi so poročali o tisočih Slovenov, nekateri pa pravili, da je samo razbrzdana drhal, ki bi jo užugala ena sama njegova
stotnija. Ker so bile pozvedbei takoi nejasne, je prefekt sklenil, da počaka v To-peru. Najmanjše bojazni ni občutil. Posadka je bila močna; poleg tega je oborožil še tisoč meščanov, da bi uspešno in zlahka branili močno ozidje vsO zimo.
In ne samo, da se Rustik barbarov ni bal, celo veselil se je po tihem njihovega prihoda. Zakaj pred dvema dnevoma je dobil grozeče pismo od Azbada iz Bizanca:. Magister eguitum je zaman potoval v Dre-nopelj, da bi sprejel Ireno in jo odvedel v Bizanc. V carski palači jo je zaman čakala Teodora!.
Ne despojna in ne Azbad nista zvedela ničesar o njej. Celo Rustik je doznal za rop Irene šele po osmih dneh, ker soi Nu-midovi razbojniki pometali vsa trupla v globok jarek in za. silo prikrili dejanje. Stric je pošiljal vohune na vse strani. Toda najmanjšega sledu niso dobili. Pogoltnila jo je noč, in stric si je grizel ustnice v bledem srdu in strahoma čakal poročil z dvora.
In sedaj je prišlo pismo od Azbada, ogorčeno, polno groženj in oblastnih žaljenj. Očital mu je, kako strašno je razžalil1 dVor, kako naj se trese pred despoj-nO in da je edina rešitev ta, če netutegoma. pošlje Ireno do njega, da jo povede* k de-spojni. Rustik ni odgovoril na pismo. Če sporoči, da jo je poslal, mu ne bodo Verjeli. Če pove, da so jo oteli neznani roparji, ga kaznuje dvor zaradi neprevidno-
sti. Zato je razmišljal in po' bizantinsko* sklenil, da hitro izterja jesenski davek in s polno blagajno uteče — kamor koli.
Vtem so se pojavili Sloveni. Vzradostil se je tega;, ker je upal, da med voijnoi pozabita Azbad in Teodora na Ireno in za-eno tudi nanj in njegovo kazen.
Iztok se je približal Toperu za dva dni heda. Vojsko je ustavil in ji velel počitek. Radu in Jarožiru je poslal sle, naj takoj ustavita ropanje in se pridružita njemu. Sam se je nato preoblekel v tračan-skega kmeta, odbral nekaj tovarišev in odjezdil proti Toperu, da bi si ogledal trdnjavo.
Ko se je čez štiri dni povrnil, so bili zedinjeni Vsi trije voji. Narod je kričal in veseljačil in kakor v pijani blodnji živel edino trenutkom zmage. Izkušene vojščake pa je zaskrbelo*, ko so zapazili na Iztokovem čelu oblak skrbi.
»Ne zavzamemo mesta, če ne prevari-mo Rustika. Polovica vojske bi si razbila glave. Tako je ozidje Topera.«
»Narodu o tem, molčimo,« je pripomnil Jarožir, »da se ne upre.«
»Molčimo in mislimo na ukane,« soi pritrjevali drugi vrli vojščaki Iztoku.
Svarunič je ukano žei nosil v glavi, eno in dve in še Več. Zato je skrbel najprej za: tolpo, ki! bi ga samoi ovirala pri delu. Ukazal jim je, da so zasedli prazna sela: v dolini, strogo prepovedal požigati stanovanja, naročil varovati in stražiti ujet-
nike ter čuvati in skrbno pasti čredo. Najboljšo vojsko pa je odbral in ločil od tolpe. Zanesljive mladce je razposlal na stražo proti vzhodlu in zapadu. Vsak dan so morali poročati, če bi zapazili bližanje bizantinskih čet.
Ko je tako oskrbel, da mu ni mogel nihče nenadoma za hrbet, je v temni noči jel voditi čete po šumah in globelih proti Toperu. Vsak vojščak je moral vzeti s seboj brašna za teden dni. Odločno je velel, naj vsakega sumljivega človeka, ki bi ga srečali, na mestu usmrte. Ni zaupal* Rustiku, da bi bil tako kratkoviden in bi ne pošiljal iz Topera oglednikov.
Ko je* bila v dveh nočeh glavna sila vojske poskrita v šumah, globelih in kotlinah, ki s,o proti vzhodu obdajale mesto Toper, je poveril vodstvo slabo oboroženih SloVenoV in AntoV Jarožiru. Zapovedal mu je, da jih Vodi pri belem dnevu, hrupno in kričeče, po navadi barbarov, predi Toper.
Jarožir je na povelje poblisnil z levim očesom. Dobro je razumel Iztokovo ukano.
Udaril je takoj z velikim krikom v velikem neredu kakor čreda drobnice poi cesti proti trdnjavi. Prvo noč so se ustavili v dolini in zapalili ognje ter gnali hrup, da je Rustik zlahka zvedel v Toperu: barbari se bližajo. Navsezgodaj drugo jutro se je podila četa v večjih in manjših zborih poi cesti, po ložah in travnikih, dospela
r. s. FmžtJkt
DRUGA KNJIGA

ZA GOSPODINJO IN DOM
Mleko je eno najpopolneijših in najboljših živil, kar jih imamo, saj vsebuje dragocena hraniva, ki so potrebna našemu telesu. In kako se nam V vročih poletnih dneh prilega čaša mrzlega mleka.
Vendar se gospodinji v toplih dneh kaj rado primeri, da se ji mleko skisa ali sesiri, če ne ravna z njim pravilno.
Mleko je treba takoj, čim ga dobimo zavreti, naglo ohladiti in hraniti na mrzlem prostoru. Za mleko imejmo vedno isto posodo, in je ne uporabljajmo za kuhanje drugih jedi. Mleko pokrijemo šele, ko se je popolnoma, ohladilo. Prostor, kjeT hranimo mleko naj bo teman in hladen, ker se na svetlobi in soncu tvorijo bakterije, kar povzroča, da se mleko skisa. Če takega prostora nimamo, potem mleko zvečer še enkrat prevremo in zopet naglo ohladimo.
Posebno osvežujoče so v Vročih dneh mlečne pijače, ki jih pripravimo tako, da
Uživanje zelenjave koristno za zobe
Kakor v drugih deželah, tako ugotavljamo tudi pri nas, da imajo ljudje vedno več gnilih zob, posebno' pa še mladina. To je pojav, ki spremlja civilizacijo. Prehrana civiliziranega čoveka n} več tako prirodna ko-t včasih. Prednost dajemo mehki hrani in tako naši zobje premalo delajo. Ker manj grizemo in žvečimo, ni zobovje dovolj zaposleno. V večji meri kakor prej so se tudi začele razvijati škodljive kali, ki vplivajo na zobovje in ga uničujejo.
V zadnjem času pa so znanstveniki dognali, da zelo ugodno vpliva na zobe fluor. Dokazali so, da imajo ljudje, ki ga uživajo V zadostni količini s hrano ali kot poseben dodatek, veliko odpornejše in bolj zdrave zobe. Zato so V mnogih deželah uvedli fluorizirano pitno vodo. Pri nas pa smo n. pr. začeli vpeljaVati med šolsko mladino dnevno uživanje fluorovih tablet.
Fluor pa lahko uživamo tudi s prirodno hrano. Nekatere vrste zelenjave ga vsebujejo kar zadostne količine. Pot večjih količinah fluora se odlikujejo predvsem korenje, redkev Vseh vrst, repa in hren. Poleg njega ima vsa ta našteta zelenjava precej eteričnih olj in nekatere sestavine, ki jih ta olja vsebujejo, uničujejo škodljivo floro, ki se nam razvija v ustih.
Učinkovitejša je zelenjava, če jo uživamo surovo, ker tako postrežemo telesu še z Vitamini in rudninskimi solmi. S surovo zelenjavo pa zaposlimo v večji meri tudi zobe, da jo morajo bolj gristi.
Izkoristimo čas redkvic in mladega korenčka, ki naj bosta pogosto v naših jedilnikih! Redkvice pa so še posebno primeren dodatek k malicam.
Mleko v vročini
V mleko žvrkljamo razne sadne sokove, z dodatkom sladkorja ali brez njega, pač po> okusu posameznika.
Kako pripravljajo Švedi tako mleko? Iz raznovrstnih jagod, ali majhnih koščkov češenj ali breskev narede mešanico, ki jo osladkajo s sladkorjem in pustijo stati nekaj časa, da se sladkor vipje v madeže. Nato dado v vsak kozarec po dve zvrhani žlici take sadne mešanice in nanjo nalijejo mleko, katerega dobro žvrkljajo.
Ali pa dve žlici jagod ali borovnic dobro zmečkamo z žličko, dodamo še žlico sladkorja in v to žvrkljamo mleko. Če imamo še košček ledu ali pa postavimo mleko v lonec mrzle vode, nas bo ta pijača prijetno poživila. Je pa priporočljiva tudi za tiste, ki se jim samo mleko upira.
Prav tako lahko jogurtu dodamo borovnice ali limonov sok itd. Iznajdljiva gospodinja v sezoni sadja lahkoi postreže svoji družinici z najrazličnejšimi jedili, samo spretnosti in Veselja je treba.
Kako moramo ravnati s čevlji
Navadno nosimo usnjeno obutev, ki je tudi najprimernejša, seveda, čei jei dovolj proštoma in ima primemo visoko peto. Posebno otroška: noga je občutljiva in premajhni čevlji ovirajo, da bi se pravilno razvijala. Zato naj naši otroci nosijo čevlje iz mehkega, usnja, nizko peto, segati pa morajo do gležnjev, da nudijo nogi oporo.
Česen kot zdravilo
Česen ni tako pomemben za, prehrano, njegovo zdravilno delovanje pa je zelo vsestransko'. Poznajo ga že iz davnih časov. V Indiji in na Kitajskem so ga uporabljali tisoče let za, pospeševanje teka in za splošno okrevanje. Hipokrit in Dio-skorit omenjata česen kot odlično sredstvo proti obolenju dihalnih organov. Arabski zdravniki in od začetka, 8. stoletja evropski so predpisovali česen pri mnogih boleznih. Paracelzus je priporočal
ZDRAVSTVENI K O TI Č E K
Kaj vse povzroča ekceme
Znani so tako imenovani zidarski ekce-mi, ki jih pravzaprav povzročajo kromo-ve soli v nekaterih vrstah cementa. Peki lahko postanejo preobčutljivi ali na sa-moi moko ali pa na kemikalije za konser-viranje in barvanje moke. Pri pericah razmeroma pogosto naletimo na ekcem, ki nastane običajno spričo prevelike občutljivosti za milo in milni prašek. Brivci mnogo' delajo s kemikalijami, ki jih uporabljajo za ondulacijo in barvanje las. Zato so tudi na njihovi koži ekcemi pogostni. Znano je, da imajo tudi barve dokaj izrazito' alergena lastnost, tako da so ekcemskim reakcijam izpostavljeni poklici, kakor so soboslikarji, pleskarji, krojači (barva,, s, katero je pobarvano blago), usnjarji itd. Pri mizarjih je treba predvsem paziti na lake in lepilo,,, pri mehanikih na bencin, nafto in strojno olje. S tem smo omenili samo neznatno število poklicev, pri katerih največkrat naletimo' na ekcem.
Bržčas bodo mnogi, ki tega, niso vedeli, neprijetno presenečeni, če jim povemo, da lahko postane človek preveč občutljiv tudi za kozmetična sredstva. Živo' srebro kot sestavino nekaterih kozmetičnih sredstev smo že omenili, lahko pa omenimo' še barvo za lase, briljantin, rdečilo za ustnice, lak za nohte, puder, parfume (eterična olja), zobne paste itd. Omenili bi lahko tudi možnost prevelike občutljivosti za obleko (barva volne), za plastične snovi (nylon), za sredstva v gospodinjstvu (milo, 'milni prašek, terpentin itd.).
Prevelika občutljivost za posamezne teh alergenov je bolj redka ali pogostnejša, jasno pa je, da se zaradi te možnosti ne
bomo in nei moremo odreči zdravilom, ne ogibati se posameznih poklicev ali nehati uporabljati kozmetična sredstva. To bi bilo nemogoče in nesmiselno. Če smo našteli nekatere ogostnejše alergene in omenili možnost preobčutljivosti ter ekceme, smo storili to z namenom, da bi ljudje vendarle nekaj Vedeli o> njih, da bi se, če dobe1 ekceme, tudi sami spomnili, da gre morda za p-revliko občutljivost in da bi lahko pomagali zdravniku ne samo pri učinkovitem zdravljenju, marveč tudi pri ukrepih, ki morda pripomorejo, da se ekcemi ne ponove.. To je zlasti važno: v industriji, kjer je včasih sprememba poklica edina možnost, da človek dokončno ozdravi. Tako se bolnik umakne alergenom, za katere je bil v svojem poklicu preveč občutljiv. Takšna odločitev je zelo težavna,, toda pogosto drugače ne gre.
Kako va,žue so bolezni kot posledica poklica,, meg katerimi je mnogo kožnih, vidimo tudi po tem, da imamo središča za takšne bolezni. V njih zdravniki ne samo proučujejo te bolezni s kliničnega vidika, marveč jih tudi z raznimi ukrepi preprečujejo'. Kar tiče kožne bolezni, značilne za posamezne poklice, gre tudi za tako imenovano preventivno zaščito. Eden izmed preventivnih zaščitnih ukrepov, od katerega so mnogo pričakovali, je bila uporaba tako imenovanih zaščitnih (silikonskih) krem v proizvodnji. S takšna kremo si je treba rahlo namazati roke. Tako nastane na njih tenka plast, nekakšne »nevidne rokavice«, ki nekaj časa ščitijo kožo pred škodljivimi snovmi. Čeprav kreme V celoti niso izpolnile pričakovanja, vendar pomenijo korak naprej v preventivni zaščiti kože.
v srednjem Veku česen za zaščito pred trebušnim tifusom in kolero. Leta 1849 so preprečili epidemijo kolere samo s česnom.
Moderni raziskovalci se niso omejili samo na preverjanje izkušenj svojih prednikov, ampak so tudi sami odkrili nekatera znanosti neznana svojstva česna.
Česen ugodno vpliva, na prebavo in delovanje črevesja. S tem razlagajo delovanje česna na pospeševanje teka,. Zlasti dobro deluje česen na, srce in krvni obtok, znižuje povišani krvni pritisk in preprečuje arteriosklerozo, zaradi tega je česen posebna koristen za starejše ljudi s, povišanim krvnim pritiskom.
V Ameriki česen uporabljajo kot: sredstvo za upostavitev ravnotežja vegetativnega nervnega sistema. Norvežani ga uporabljajo kot zdravilo proti sladkorni bolezni. Meyer je dokazal, da je česen dobro sredstvo pri zastrupljenju z nikotinom. Česen olajšuje izkašljevanje, a Hol ga priporoča' kot zdravilo proti vnetju pljuč in tuberkulozi. Proti tuberkulozi imajo tudi injekcije iz česnovega ekstrakta. Dandanes je dokazano delovanje česna na črevesne zajedalce, izmed katerih so na česen posebno občutljive gliste. Niti en strok česna ni škodljiv za človeka. Ker ima česen vse te odlike in je poceni, ga: smatramo za eno izmed najboljših ljudskih zdravil. Ljudje ga uporabljajo kot zdravilo manj zato, ker ima neprijeten vonj. Zato priporočajo, da takrat, ko jemo česen, popijemo skodelico mleka.
Nasveti kuharicam
Na šunki ali suhih klobasah se čez čas napravi bela plesen. To odstranimo, da zdrgnemo klobaso ali šunko s, čisto krpo, ki joi namočimo v kašo, narejeno iz vode in soli. Plesen bomo odstranili in, hkrati preprečili, da se ne bo ponovno pojavila.
Snegu iz beljaka bomo povečali količino, če mu dodamo vodo. Najprej stolče-mo trd sneg, dodamo pol jajčne lupine vode in ponovno: stepemo. Ko se strdi, znova lahkoi dodamo' Vodo in stepemo do trdega. Lahko dodamo toliko vode, da pride na vsak beljak pol jajčne lupine' vode.
Česen, posebno če je pražen na masti, je zelo težko prebavljiv. Pred uporabo- ga vržemo za nekaj sekund v Vrelo Vodo, v kateri smo raztopili malo sode bikarbone.
popoldne pred Toper in zavila naravnost pred vzhodna vrata.
Po ozidju se- je blestelo šlemov in oklepov. Na stolpu pri vratih je stal sam Ru-stik in motril z zasenčenimi očmi prihajajoče zbore SloVenov. Ko je presodil moč, ko je videl divji nered, gole prsi, vihrajoče lase, tu in tam zvežen šlem na glavah barbarov, mu je legel porogljiv nasmeh krog ustnic. Z levico si je segel preko prs, kakor bi rekel: »Ba, ne boste predrli naših oklepov, psi barbarski!«
Jarožir je ustavil tolpo toliko pred stolpom, da jih niso dosegle strelice, ki so začele frčati z ozidja. Sloveni so se kolebali po tleh od! smeha, nekateri skakali po zapičene strelice, jih pulili iz zemlje in jih prožili z izbornimi loki nazaj, da so mnoge zasičale čez ozidje, kjer so se jim vojaki in zvedavi meščani strahoma ogibali. Vselej se je ob takem prizoru razlegel krohot med Sloveni in nove strelice so prifrčale prav na stolp- in celo ranile nekaj vojakov. Divji krik je spremil tako puščico in tolpa se je čedalje bolj zabavala. Klicala je Bizantince na boj.
»Pridite, želve pisane, da vam slečemo železne sraijce! Dajte svoje črepinje pod zob naših sekir! Dajte in pridite iz krtove gomile! Sicer vam zapalimo' hišo, kakor jazbino! Na Peruna, na kolec vas nabodemo, kakor smo vaše brate, bežeče polhe,
poljske miši. Da, da, miši ste, Bizantinci. V morje vas pahnemo kakor žabe v lužo!«
Nove plohe strelic so pokrile ozidje, da je marsikateri vojak zaječal in se opotekel. In vnovič so se jim rogali Sloveni in jih zasmehovali.
Rustika je tri gnev. S stolpa je motril neprenehoma V daljavo' in čakal novih barbarskih čet. Ni jih bilo. Hipoma se je odločil. Ročno je izginil njegov zlati šlem s stolpa, zazvenele so trobente in rogovi, z ropotom so zazevala vzhodna vrata in proti Slovenom je vdrla strogo urejena legija hoplitov. Z ozidja so se umaknili vojaki, vsa posadka je udarila na izpad.
Stotine sekir in kopij je zažvižgala po zraku in se zarilo med legijo, da, je za trenutek omahnila. Ali zazvenele soi trombe, mogočen klin, odet v jeklo in železo, se je zapodil proti barbarom.
Tedaj se je zaobrnila tolpa in bežala kakor plaha' zverjad na vse strani. Bizantinci so jih gnali navdušeni, pehali za njimi kopja:, kjer se jim je ustavila četa, jo naskočili, porazili nekaj barbarov, druge zapodili v beg. Z ozidja jih je spremljal zmagoslavni krik meščanov, vikanje žensk in otrok. Rustik pa je gonil srdit in ponosen stotine barbarov Vedno dalje in dalje v tesne! soteske, upajoč, da jih tam zgrabi stisnjene in poseka kakor pse do zadnjega moža.
Toda nenadoma so zadoneli rogovi Slo-
venov in Antov. Od vseh bregov, z vseh strani, iz gozdov in sotesk je zagrmelo s silno' jeko’. Rustik je obstal okamenel. Niti za hipec ni premišljal, kaj pomenijo ti glasovi.
Spoznal je ukano barbarov.
»Nazaj! V Toper!«
To povelje so glasile troblje. Legija se je strnila in v bežečem koraku hitela proti mestu. Toda bilo je prepozno. Največja sila Slovenov z Iztokom rta čelu jim je udarila v bok in razklala vrste. V obraz je legiji planil Rado, za hrbet je navalil Jarožir z bežečo tolpo, ki se je vrnila.
Po- ozidju se je razlegel jok žensk in otrok. Mesto je poplavila zmešnjava. Nekaj bogatih družin je ubežalo na, ladje, za njimi so hiteli reveži, ali bogatini so-jih pehali iz čolnov V morje, da se niso potopile preobložene Sajke. Stotine ljudi se je borilo z Valovi, klicalo na pomoč, toda bogati zadmici sta sprejeli samo svojce: dvignili so sidro in odpluli proti Solunu.
Pred Toperam je medtem ponehal bojni metež. Od vse legije je bežalo nekaj deseteric vojakov brez smotra in še te so gonili drzni Sloveni do trde noči. Vsi drugi so obležali mrtvi ali mrli in vzdihali z bolestjo na okrvavljenih licih. Sloveni in Anti so bili izmučeni, da sa po boju niso oglasile davorije in da si sam Iztok ni upal
gnati borcev nad mesto, ki bi ga spočiti zlahka zajeli V splošnem strahu in grozi.
Zagoreli soi sicer ognji, pa naglo po-gasnili. Vojska je zapala v grobni sen.
Iztok je bil vesel zmage. Čudil se je četam in njegovo zaupanje v moč naroda je doseglo' vrhunec. Sklenil je, da takoj drugi dan razruši mesto — in potem ...
V	sanjah je> objel Ireno in sVatoval sladko svatbo v Solunu.
V	zgodnje- jutro so se zbrali vojščaki krog Iztoka. Das-i so pogrešali mnogo tovarišev, so bili vendar veseli in čutili zadosti moči, da zgrabijo in razsujejo Toper. Sple-li so takoj lestvice, nasekali debel in naskočili ozidje na Vzhodni strani. Toda Toper ni bil nepripravljen. Meščanska legija je jasno' spoznala, da si mora pomagati sama. Zapahnili so skrbno vrata in se postavili na ozidje.
Ko je prihrumela prva četa Slovenov in začela plezati na ozidje, se je vlila reka vrelega olja na gole barbare, curki goreče smole so jih obrizgnili, da so se cele gruče tuleč in rigajoč od bolečin zakotalile pod ozidje.
»Nazaj!« je kriknil Iztok.
Vse je bežalo od zidu, medtem ko so si najbolj opečeni v blaznih bolečinah suvali nože v prsi in si sami zadajali smrt.
(Nadaljevanje sledi)
M a © di zlili IN	R A Z V	E	D	R	H	L 0
BOMBA
ITALO CALVINO:
Otroci, ne igrajte se z izstrelki, ki jih najdete na! poljih! Sicer se vam boi kaj zgodiloi, kot Pierinu, ki je vsak predmet, ki ga je našel, pobral in odnesel domov.
Nekoč je našel vodikovo bombo in nesel domov tudi njo.
Bila je na nekem travniku sredi marjetic. Saj bi moral fantalin razumeti, da je vodikova bomba! Ne, pobral jo je in nesel domov, da bi pogledal, kaj je notri.
Na srečo je bila mama doma.
»Kaj si pa spet prinesel?« je takoj vprašala, ko jei opazila bomboi.
Uboga žena je izgubljala potrpljenje-: enkrat protitankovska mina, drugič bazo-oka; Pierino je imel zmeraj kaj novega. Okolica je bila namreč posejana s takimi stvarmi.
»Oh,« je dejal Pierino, »bombico. Pusti, da jo razstavimi, mama. Potrebujem malo razstreliva zal ribolov.«
»Da, bombico!« je! rekla mama, ki je kot vse matere-, ki skrbijo za otroke, po-znala orožje-. »Vodikova bomba; je! Ti bom že dala razstreliva!« In je hitro potegnila Pierina, iz hiše-.
Takoj ko s-tal bila sredi trga, mu je p-ri-solila zaušnico. Ni ga udarila prej, ker bi tresljaji lahko p-ovzročili eksplozijo bombe.
Nato je zaklicala proti oknom, da bi obvestila sosede::
»Gospa Berta, gospodična Aliče! In tudi vi, caValiere! Pridite hitro dol! Pri nas v kuhinji je Vodikova bomba, ki lahko' eksplodira vsak trenutek!«
»Ah!« soi zakričali sosedje-. »Prinesel jo je Pierino! Še tega je- manjkalo!«
Hitro soi pobrali, kar so mogli, in stekli ven. Nato' je vsakdoi izmed njih prisolil Pierinu zaušnico.
Hišni gospodar je prišel ven in zavpil:
»Ne- zadostuje- vam, da mi stanujete v hiši kljub blokiranim najemninam! Tudi vodikovo bomboi mi prinesete!«
Pierinova mama s- sinom ter sosedje in hišni gospodar sci stekli k gasilcem.
»Hitro!« so' zakričali. »V hiši imamo vodikovo- bombo! Odnesite jo!«
»Kam naj joi odnesemo? Rajši zbežimo!« so rekli gasilci. In Pierino je dvignil roko nad glavo, čuteč, da ga bodo udarili.
Šli sol na policijo. Ko so policaji slišali, da govorijo o vodikovi bombi, so mislili, da gre za propagando, in hoteli' so aretirati Vse. Nato so le razumeli in prepovedali, da bi se kdo približal hiši.
Šli so k županu.
»Ukažite, naj; odnesejo' bombo!« sc- ga prosili.
Župan je skočil pokonci:
»HitrOl, izpraznimo mesto!«
Šli so k prefektu. Ta je dejal:
»Hitro, izpraznimo- provincoi!«
»Kako naj to storimo?« so- rekli meščani. »Zakaj naj zapustimo svoje domove, ko nismo nič zagrešili? Šli bomo k ministru!«
ža dcfepc vcljc j
SHAW IN BALET
Bernard Shaw ni maral klasičnega baleta. Nekega večera je po predstavi takole svetoval ravnatelju londonske Opere Cove-nt Garden:
»Le čemu silite baletke, da morajo- kar naprej stati na prstih? Mar bi si poiskali večja dekleta!«
V SLABŠI DEL
Ko se je nemški književnik Gottfried Keller poizno ponoči vračal domov, se- mu je približal študent in se začel z niim pogovarjati.
»Čudno,« je rekel študent, »meni vino udari v glavo, vam pa samo v noge.«
»To ni prav nič čudno,« jei odgovoril Keller, »vsakomur pač udari v slabši del telesa.«
NE MUDI SE MU
Leta 1928 se je avtomobilski mogotec Ford odpravil na počitnice z avtom neke druge znamke. Na poti so ga prestregli novinarji, ki so ga takoj obsuli z vprašanji, zakaj se ne vozi z avtom lastne proizvodnje.
»Glejte,« jim je pojasnil Ford, »zdaj sem na dopustu. Ker se mi ne mudi, se ne vozim s »Fordom«.
»Ne, ne! Dosti!« je zakričal Pierino-, ki sta ga udarila še župan in prefekt in ga je-glava strašno bolela.
To-da ni kazalo drugega, kot da izprazni j oi mesto in okolico- za ne vem koliko kilometrov daleč naokrog.
Če bi bomba eksplodirala, bi bilo življenje za zmeraj nemogoče.
Prebivalcev se- je polastila tiha groza. Morali soi oditi v nekaj urah, ne- da bi tekli in delali trušč, ker bi se bomba ob najmanjšem trzaju lahko- zbudila, sežgala človeštvo, preklela zrak in 6emena v zemlji. Tako kdor je bil še doma, je moral iti ven, kdor je bil že zunaj, pa se ni smel Vrniti niti po robec.
V dolgih vrstah so zapustili mesto, polno kovin, blaga, orodja in slik sorodnikov in se v luči žarometov in bakel jokaje oddaljevali po deželi.
Morda zato-, ker se v mesto ni mogel nihče več vrniti, se je razširila govorica, da v njem bomba izžareva in da tistemu, ki bi se cfomil in pogledal proti njemu, preti smrtna nevarnost. Tako se nihče ni obračal; vsi so jokaje hodili in se ga spominjali.
Pravili so tudi, da se je neka. radovedna žena, ko je slišala o teh spremembah v mestu, za trenutek obrnila, da bi ga zadnjikrat videla, in se razkrojila.
Minila' so leta, nihče ni nikoli Več stopil v tisto provinco, mesto je zarasla trava, iz hiš so- zrasla drevesa in korenine so- se zvijale skozi okna. in dimnike. Mah je pokril zidove- in lišaj je zbrisal vse člc-veške sledove.
Na svetu se je medtem po tolikih nesrečah začel vek modrosti. Začeli so izkoriščati v prid človeštva vse to, kar je bilo namenjeno' zlu. Atomska energija je poganjala stroje in ljudje so imeli en delavnik in šest praznikov, med katerimi
Prvi vtis pri praktičnem izpitu je bil, da se je zdravnikova operacijska soba spremenila v oddelek za množično' proizvodnjo. Bolniki so bili razpršeni Vse povprek po sobi na kavčih, posteljah, stolih na kolesih, moški pa ločeni od žensk z zavesami preko- sredine sobe. Slekli so se bili in preiskovali so jih do- najrazličnejših stopenj.
Napotili so me k prijaznemu, sodčku podobnemu izpraševalcu.
»Hej, mladenič,« je pričel p-risrčnoi. »Od kod pa ste? S Svithina-, a? Kdaj nameravate Vi pob je spet osvojiti prvenstvo V rugbyju? Pojdite in zabavajte se s tisto ljubka damo v kotu, jaz pa, pridem čez dvajset minut.«
Bila je res čedna mlada dama, Rdečelaska s postavo, kakor jih najdete v Esquire.
»Dobro jutroi,« sem pozdravil s poklicnim nasmehom. »Dobro jutro,« je jasno odzdravila.
»Upam, da nimate- nič proti, če vas vprašam za ime-,« sem uglajeno' poizvedel.
»Nikakor ne. Molly Ditton. Sem samska, stara dvaindvajset, let, poi poklicu steno-daktilografinja, kar o-pravljam žei štiri leta. Živim v Ilfordu in nisem bila še nikoli V inozemstvu.«
Srce mi je zaigralo: vedela je, kako to gre.
»Koliko časa pa že prihajate semle?« sem joi vprašal. »Kaže, da znate vse odgovore.«
Zasmejala se je.
»Oh, leta in leta. Stavim, da vem več o- sebi kakor vi.«
To je bilo tisto! Zlato pravilo pri, praktičnih izpitih je — vprašati bolnika. Toliko let soi pri izpitih in tako pogosto- slišijo, kako razpravljajo o- njih s pripravki, da imajo izraze V malem prstu. Vse, kar sem moral storiti, je bilo to, da sem pravilno igral karte. Pogovarjal sem se z njo o Ilfordu in o tem, kako čudovita
sc- seveda delali kot prej, toda le za zabavo-. Admirali so se zaposlili v trgovski mornarici, generali so' tudi našli neko družbi koristno delo, ne spominjam se več, kakšno. Komarji in stenice so skrbele za biološko ravnovesje. In z mamili, ki soi bila sedaj neškodljiva, so v šolah nagrajevali otroke.
Vse to, kar je bilo prej nekoristno, je sedaj postalo koristno:	na plažah so
fantje z, uhani po modi prirejali delavcem na dopustu komične predstave, v samostanih so nune delale poskuse, za katere je bila potrebna močna duševna koncentracija itd.
Svet je bil s seboj zadovoljen ter se neprestano- mimo širil. Vrste, ki so bile- na tem, da izumrejo, so rešili, ker so bile vse nezamenljive. Nosoroge so- cenili zaradi kože in masti, kardinale zaradi dostojanstva.
Le vodikova bomba v zapuščenem mestu je- ostala strašno uničevalno orožje. Ni je bilo mogoče uporabiti V prid človeštva. Njena dezitegracijska sila je bila prevelika, da bi jo- mogli obvladati in izkoristiti.
V mesto se ni mogel nihče vrniti: robidovje in mah sta se- tako razrastla, da je bilo podobno brazilskemu pragozdu.
Med znanstveniki, ki so se najbolj trudili, da, bi spremenili uničevalne- energije v proizvajalne, je bil tudi neki profesor Pierino, ki se je kot otrok igral z bombami.
Zaušnice, ki sci mu jih ljudje prisolili, ko so- zaradi njegove- lahkomiselnosti morali zapustiti mesto, so mu pomagale in postal je velik dobrotnik človeštva.
Toda umrl je nesrečen, ker ni uspel napraviti nič v prid človeštva z vodikovo bombo-.
prednost je, da živi tam; o stenografiji in strojepisju in o tem, kakoi učinkujeta na no-hte; o njenih prijateljih in o tem, kako-kaj kaže z možitvijo (tu sva se malo hehetala); o vremenu in o tem, kam hodi na počitnice.
»Mimogrede,« sem skrbno- zaigral slučajnost, »kaj pa vam manjka?«
»Oh, imam mitralno stenozo, ki joi je treba pripisovati revmatični mrzlici, vendar se mi zdravje boljša in imam ugodno prognozo. Tu je še zvok pri apexu, a predel okrog aorte je čist in v osnovi ni šumov. Mimgorade, ščitnica je rahlo povešena, ugaja jim, če- to omenite. Ne fibri-liram in trenutno me ne zdravijo-.«
»Prav lepa hvala,« sem rekel.
Sodčku podobni mož se je razveselil, ko sem mu podal natančno bolničino- diagnozo za svojo.
»Izredno, izredno!« je ves žarel. »Še ščitnico ste dognali... vesel sem, da imajo nekateri mladi ljudje oči na pravem mestu. Že- leta pripovedujem svojim študentom — opazujte, opazujte, opazujte. In vendar tega nikoli ne storijo. Dobro ste opravili, dobro. Zdaj pa, vzemite samo še tale oftalmoskop in mi povejte, kaj lahko- vidite v očesu te starice.«
Moje srce, ki je bilo poletelo kakor lastovica, je ostro strmoglavilo na zemljo. Izpraševalec mi je podal mali črni instrument z lečami, skozi katere pogledaš v oko. Cesto sem videl, kako ga v oddelkih uporabljajo, kazalo pa je, da nikoli nisem imel časa, da bi se bil naučil, kakoi se ga bom posluževal. Potrebna je bila ročnost, ki je nisem imel; in dovolj dobro sem vedel, da to zadostuje, da takoj zletim. Predstavljal sem si, kako se bo izpraševalčevo sončno prijateljstvo spremenilo v vihamo jezo; roka se mi je tresla, ko sem vzel instrument. Počasi sem ga namestil tesno med svojim očesom in očesom bolnice. Vse, kar sem lahko videl, je bilo' nekaj, kar je bilo podobno
V nedostopno mesto so se nekateri zdaj pa zdaj vendarle odpravili. To- so bili tisti obupanci, ki niso uspeli postati koristni: bivši generalni ravnatelji ministrstev, podjetniki obratov, ki jih je podpirala država, veleposestniki, policijski obveščevalci ...
Baje so se skrili v hiše, ki soi bile postale jame-, in živeli od traVe in kuščarjev, tako da je mesto s' spečo' bombo spet oživelo; toda le za malo časa, zato ker žensk ni bilo in se ni mogel razviti noibe-n rod.
Ženske, tudi pametne in sitne- dame, pa so-, naj se še tako čudno sliši, nehale biti nečloveške in nekoristne- z Večjo lahkoto. Čeprav so bile domišljave in ničemurne, so vendar le bilei bliže! prirodi in imele V sebi nekaj dobrega.
Tako soi grozne stvari, ki soi se- bile zgodile na svetu, sčasoma pozabili ali so postale snov narodnih pripovedk. Kolonialne vojne, Buchenvvald, atomska bomba... Mislili so, da. je- nekaj moralo res biti. a da gre predvsem za izrod: ljudske domišljije.
Skupina hrabnih raziskovalcev se je odpravila v gozd, v' katerem- jei nekoč baje bilo mesto z bombo. Šli sol si protiatomskimi napravami, radioaktivnimi števci, lestvami, sekirami in baterijami. Prišli so v srce- gozda, našli so ruševine mesta in mnogo dragocenih stvari. Pregledali so- vsa skrivališča, a o Vodikovi bombi ni bilo sledu. Tako se je svet prepričal, da je ni bilo' nikoli.
Dostojevski o ljubezni
Mnogi ljudje potrebujejo- več ljubezni, kot je zaslužijo.
Menim, da bi morali ljudje doživeti zelo hudo- nesrečo, da bi spoznali, da se niso ljubili tako, kot bi se morali.
Le redki med nami vedo, koliko neskončne potrpežljive ljubezni, poliko- sočustvovanja in koliko odpuščanja je lahko v enem samem ženskem srcu.
Za nesrečno' ljubezen je delo- najboljša terapija.
umazani posodi v akvariju, v kateri je velika, motna riba. Prišel je čas, ko je biloi treba hitro- misliti. Medtem ko sem pozorno gledal skozi instrument, sem nenadoma osuplo zažvižgal.
»Tako je, ablatioi retinae, posebno izrazit primer, kajne?« je ves blažen spregovoril izpraševalec, vzel oftalmoskop in me potrepljal po ramenu. Videl sem že, kako sem izdelal in po hvaležnem nasmehu rdečelaski s-em svečano odstop-ical po stopnicah.
V veži sem spet srečal Benskina. Gledal je silno klavrno. »Kaj pa je?« sem ga vprašal v skrbeh.
Benskin je skimal z glavo in s pridušenim glasom povedal, kaj se je bilo primerilo. Medtem koi sem jaz raziskoval zdravniške primere, so njega povprašali v praktičnem babištvu. Enega izmed: poskusov za bodoče porodničarje je predstavljal iz papirne mase napravljen model spodnjega ženskega telesa v naravni velikosti, v katerega so potisnili skozi vratca na zaklopka s slamo natlačenega otroka. Pripravnika so potem oskrbeli s parom porodniški Škarij in zahtevali, da reši otroka »pe-r viam naturalem«. To so hoteli od Benskina. Dostojanstveno je pričel z obema škarnicama za glavo, pazeč, da je prvo uporabil pravilno-. Zaprl je ročaja, prijel, kakor je priporočeno in krepko potegnil. Nič se ni zgodila. Potegnil je močneje, toda slamnati plod se ni maral roditi. Na čelu se mu je nabiral pot, usta p-a soi se mu osušila; videl je, kako možnost, da bi izdelal ugaša kakor prižgana "vžigalica. Obupano je nabreknil. Noge so mu zdrsele po po-loščenem podu in preko glaVe mu je zletela mati, otrok, škarje in Vse.
Izpraševalec ga je za trenutek tiho gledal, kako leži. Potem je pobral eno škar-nicoi in mu jo- podal.
»Zdaj pa udarite s- tem še očeta,« je- rekel kislo, »in ubili boste Vso prokleto, družino'.«
RICHARD GOR JON:
Pri praktičnem izpitu
Stran 8
.	» .—
Celovec, petek, 1. avgust 195S	Štev. 31 (847)
Z današnjim dnem je električni tok dražji
V zadnji številki našega lista smo že poročali, d'a se električni tok z današnjim dnem podraži. V zvezi s tem nas naproša KELAG (Koroška električna, akcijska; družba.) za objavo novih tarif. Objavljamo-izvlečke tozadevne objave.
Tarife za splošne odjemalce
1. Gospodinjstva I
Osnovna mesečna cena: za en tarifnoobvezni prostor	S	8.—
za dva tarifnoiobvezna; prostora	S	10.—
za vsak nadaljnji tarifnoobvezni prostor	S	7.—
Delovna, cena za Vsak kWh	—.58
Gospodinjstva II — Izbirna tarifa
Osnovna mesečna cena: za en tarifnoobvezni prostor	S	10.—
za dva tarifnoiobvezna prostora	S	14.50
za Vsak nadaljnji tarifnoobvezni prostor	S	8.—
Delovna cena z,a vsak kWh:
V zimski obračunski periodi
(november — april)	S	—.48
v poletni obračunski periodi
(maj — oktober)	S	—.40
2. Kmetijstvo I
Osnovna mesečna cena za 'prve tri hektarje tarifnoiobvezne izkoriščane površine	S	10.—
Osnovna mesečna cena za vsak nadaljnji hektar tarifnoobvezne izkoriščane: površine	S	2.55
Delovna cena za, vsak kWh	S	—.58
Kmetijstvo II — Izbirna tarifa
Osnovna mesečna cena za prve tri hektarje tarifnoobvezne izkoriščana površine	S 23.—
Osnovna mesečna cena za, Vsak nadaljnji hektar tarifnoobvezne izkoriščane površine:	S 2.90
Delovna cena za vsak kWh: v zimski obračunski periodi
(november — april) V poletni obračunski periodi	S —.48
(maj — oktober) 3. Mali odjemalci Delovna cena:	S —.40
za luč vsak kWh	S 2.85
za pogonski tok vsak kWh za luč in pogonski tok vsak kWh	S 1.60
(mešana! cena) 4. Nočni tok	S 2.30
Delovna cena za vsiak kWh: V zimski obračunski periodi	
(november — april) v poletni obračunski* periodi	S —.30
(maj —i oktober)	S —.15
5. Pristojbine za merilne naprave
Enosmerni števec mesečno	S	4.50
Tri- in štirivodni števec mesečno S 9.— Stikalne ura,	enopolne,	mesečno	S	9.—
Stikalne ure,	večpolne,	mesečno	S	12.50
Dvojnotarifni števec, enosmerni,
mesečno:	S	9.—
Dvojnotarifni števec, štirivodni, mesečno:	*	•	S 12.50
Razne druga specialne merilne naprave mesečno 1,5 % od njihove nabavne cene.
Avstrijski šiling je do 92 odstotkov krit
Avstrijska, narodna banka je julija objavila, poročilo iz katerega izhaja,, da se je stanje avstrijskega zlata v zadnjem času zvišalo: za 37 milijonov šilingov in tako sedaj znaša 2742 milijonov šilingov. Istočasno se: je v Avstriji zvišalo stanje deviz in Valut za, 105 milijonov šilingov in znaša sedaj 11.239 milijonov šilingov. Obtok bankovcev se je sredi julija znižal za 264 milijonov šilingov in dosegel 15.110 milijonov šilingov. S takim stanjem je
avstrijski šiling — za bankovce, ki so v prometu — krit z zlatom do 92,53 odstotkov. Pred enim letom je bil šiling krit z zlatem in devizami samo- do 81,93 odstotkov.
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 % ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko Polzel pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni —-St. Veit im Jauntal.
Ogromna materialna škoda pri avtomobilskih nesrečah
Vse v Avstriji delujoče zavarovalne ustanove so: izdale zanimivo statistiko o izdanih premijah za, škodo povzročeno pri številnih avtomobilskih nezgodah in nezgodah drugih motornih vozil. Medtem ko so: zavarovalnice: leta 1956 za 195.085 prometnih nezgod motornih vozil izplačale za povzročeno materialno škodo skupno 376,2 milijona šilingov, sei je število: nezgod leta 1957 povečalo na 228.918 in pri tem je bilo za povzročeno: škodo izplačanih od zavarovalnic nič manj kot 460 milijonov šilingov. Tudi to je žalostna statistika, ki jasno govori o škodi, ki jo V večini primerov povzroči lahkomiselnost, pijanost in surovost vozačev motornih Vozil. Materialno- škodo se- da popraviti z zavarovalnino:, a1 človeških žrtev ni moč nikdar povrniti Prav zaradi tega bodimo na cesti trezni, disciplinirani in previdni teir upoštevajmo sočloveka,!
Za ilustracijo tega navajamo:, da, ima Avstrija: p-ol^g Nemčije najhitrejšei ceste, razen tega pa tudi največje število prometnih nesreč v EVrop-i. To- je- ugotovila posebna: mednarodna komisija: prometnih strokovnjakov. Z visoko: brzino! vozijo avtomobilisti in motoristi še v Belgiji in na Nizozemskem, dočim vozijo v Švici, Angliji in Franciji nekoliko bolj umirjeno. Španci in Portugalci, ki s-o sicer bolj temperamentni pa vozijo: zelo počasi.
Leta 1956 je bilo v Avstriji 4621 smrtnih žrtev prometa; tako je: prišlo na vsakih 100.000 prebivalcev 66 mrtvih. Tudi V Zahodni Nemčiji je slika približno podobna kot pri nas, v Avstriji. Leta 1956 je bilo tu 29.000 smrtnih prometnih žrtev, kar pomeni, da pride na, Vsakih 100.000 prebivalcev 57 smrtnih žrtev. V Italiji pride povprečno na, Vsakih 100.000 prebivalcev 37 smrtnih žrtev v' Angliji pa 36.
Nov tip malega avtomobila v Italiji
Italijanska revija »Epoha« poroča, da nameravaj o producenti znanih Lambreitta-mottorrolerjev iz znamenitih Innocenti-za-VodoV še letos dati nai trg mali štirise-dežni avtomobil. S tem se hočejo Inno-centi-zavodi prilagoditi sedanjemu položaju na svetovnem avtomobilskem trgu, ki daje kaj maloi upov za, motorna, kolesa in rolerje. Dane® se namreč Vsa industrija motornih vozil trudi, da spravi na trg čim manjše in čim cenejše- pa kljub temu praktične* male avtomobile:, ki si jih lahko privoščijo tudi manj premožni kupci. Zanimivo: je, da; bo novi tip malega avtomobila iz zavodov Lnnocenti opremljen z dvotaktnim motorjem firme Hans: Glas G. m. b. H., ki je znana po izdelovanju malih Goggomobilov.
Naraščanje brezposelnosti na Koroškem
Koroški deželni delovni urad poroča, da je bilo 15. julija na Koroškem 3408 brezposelnih. V prvi polovici preteklega meseca je biloi na novo- zaposlenih 113 oseb. Letos sredi julija, je bilo- 611 Več brezposelnih kot v istem obdobju lani. 30. junija je bilo: na Koroškem 140.741
delojemalcev zavarovanih pri Koroški bolniški zavarovalnici. V primerjavi s prejšnjim mesecm je število zaposlenih naraslo za 4633. Na splošno pia je letos 3423 oseb Več zaposlenih kot lani V istem času, kar pomeni, da je število delojemalcev na Koroškem močno naraslo.
Auf der Karntner Messe zeigen wir Ihnen
Na Koroškem velesejmu Vam pokažemo
Porsche Diesel Traktore \ AEBI Einachsschlepper Program
Freigelande *E" MoAortmah^ diL-J ». Reform Motormaher
-JF- danischer UNI-Wagen Lan naschinen
Block A:
Zentralheizungsherde Grosskucheneinrichiungen Haushaltsherde Halle 4:	DauerbrandiSfen
Waschmaschinen Panzerkassen Biirostahlmobel
Hans W E R N I G , Klagenfurt, Paulitschgasse 8
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 13.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00. 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 2. avgust:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Za mladino — 17.10 Zabavna glasba — 18.15 Kadar Žila naj Drava nazaj potače (slov.)
—	20.30 Kabaret.
II.	program: 9 00 Zaupne melodije —
11.00	Ljudske melodije — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Poletje, sonce in glasba —
18.10	Zabavni koncert — 19.35 Pisane melodije — 21.00 Operetni koncert.
Nedelja, 3. avgust:
I. program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranje melodije —
11.30	Veselo petje -— veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Glava v zanki", dogodivščina — 21.20 Straussove melodije.
IT. program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 11.00 Mozartova matineja — prenos iz Salzburga — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 18.00 Dunajske melodije — 20.00 Kako težka je ločitev.
Ponedeljek, 4. avgust:
I. *p r o g r a m : 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Veseli zvoki (slov.)
—	18.35 Aktualno za mladino — 18.40 Za ženo in druž no (slov.) —; 20.25 Proži za slovo mi še enkrat roke... — 21.00 Dunaj ostane Dunaj.

II. program: 9.00 Stare melodije vedno nove — 9.30 Mladina naj potuje — 15.00 Španske impresije — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Zabavna glasba — 19.30 „Figarova svatba", Mozartova opera; prenos iz Salzburga.
Torek, 5. avgust:
I.	program: 8.45 Medicinsko predavanje — 14.00 Poročila, objave. Samospevi. Zdravniški vedež (slov.) — 15.45 skrivnost galeba" povest — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 En mesec deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Orkestralni koncert.
II.	program: 9.15 Bilo je nekoč —
15.00	Cirkuške melodije — 15.30 Melodije iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Samo zate — 20.00 Večer dobre volje.
ni kar tako... (slov.) — 16.30 Znane balade — 18.10 Prosti čas je dragocen — 20.10 „Der Etapenhas", veseloigra.
II. program: 9.00 Glasba iz filmov —
9.30	Mladina naj potuje — 10.00 Simfonični koncert — 16.30 V tričetrtinskem taktu — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Ljudska glasba — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Operetni koncert.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6 00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, srečo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 2. avgust:
Sreda, 6. avgust:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Igra veliki dunajski radijski orkester — 17.10 Glasba, ki se nam dopade
—	18.40 Godba na pihala — 20.00 Orkestralni koncert — prenos iz Salzburga.
II.	program: 9.00 Cirkuške melodije
—	9.30 Mladina naj potuje — 15.00 Za prijatelje popevk — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 „Zakaj se ne bi poročili, gospodje", veseloigra.
Četrtek, 7. avgust:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Kitajska lirika (slov.) — 16.00 Dobro razpoloženi — 18.20 Oddaja za delavce — 18.30 Za mladino — 20.15 Alpskogorska lovska ura —
21.00	Zveneča alpska dežela.
II.	program: 9.00 Popotnik v ognju
—	10.00 Bachova glasba — 16.00 Oddaja za žene — 17.40 Mednarodno geofizikalno leto — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 Sodobna zabavna glasba — 21.00 Operni koncert.
Petek, 8. 'avgust:
I. program: 8.45 Koroška dobrodošlica — 14.00 Poročila, objave. Šoferski izpit
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Mladina poje — 9.00 V svetu opernih melodij — 10.50 Poje oktet bratov Pirnat — 12.15 Kme t:jski nasveti — 12.25 Napevi izpod Pohorja
—	13.30 Operne melodije — 14.30 Voščila
—	16.00 Popevke in zabavne melodije —
18.00	Radijski leksikon — 18.45 Okno v svet
—	20.00 Veseli večer — 21.00 Zabavni zvoki.
Nedelja, 3. avgust:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav —
7.35 Operetni zvoki — 8.00 ,,Skr:vnostna plošča", mladinska igra — 9.10 Ponovitev četrtkovega večera domačih pesmi in napevov — 10.30 Počitniške razglednice — 12.00 Voščila — 13.45 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.30 Veseli ritmi — 16.15 Za ljubitelje opernih melodij — 17.15 „Mesec nad fjordom", igra —	20.00 Variete na valu
327,1 m — 21.00 Melodije iz filmov in glasbenih revij.
Ponedeljek, 4. avgust:
5.00	Jutrinja godba — 8.05 Odlomki iz komičnih oper — 9.20 Poje moški zbor .Jože Moškric" — 11.00 Vaški trio igra — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmetijssi nasveti
—	12.25 Slovenske narodne — 13.50 Glasba za razvedrilo — 14.30 Voščila — 16.00 Oper-
ne melodije — 18.00 Družinski pogovori —
20.00	Francoske popevke in zabavne melodije — 21.00 Simfonični koncert.
Torek, 5. avgust:
5.00	Za jutranje razvedrilo — 8.05 Medži-murske narodne pesmi — 9.00 Pisana paleta — 11.00 Za dom in žene — 11.15 Od popevke do popevke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Narodne in domače — 12.45 Straussovi valčki — 13.30 Pisan operni spored — 14.30 Zanimivosti — 16.00 Ura popevk in ritmov — 17.10 Za ljubitelje in poznavalce — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Koncert KUD „Branko Krsmanovič" iz Beograda.
Sreda, 6. avgust:
5.00	Pisane melodije — 8.05 Venček narodnih — 8.25 Zabavne melodije — 9.00 Svet v orkestralnih barvah — 11.00 Slovenske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Godba na pihala — 13.30 Iz zborovske tvornosti M. Tomca — 13.55 Plesni zvoki — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Orglice in harfa v ritmu — 18.20 Slovaške ljudske viže — 20.00 „Cavallerija rusticana", opera.
Četrtek, 7. avgust:
5.00	Piran glasbeni spored — 8.05 Operni koncert — 8.35 Melodije iz Broadwaya —
10.10	Poskočne in domače viže — 10.30 Revija popevk — 11.30 Oddaja'za cicibane — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vedri zvoki — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Glasbene uganke — 17.10 Za vsakogar nekaj — 18.45 Naši gradovi
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Menart: Vesele in pikre.
Petek, 8. avgust:
5.00	Pisan spored — 8.05 Pesmi z onstran Volge — 9.00 Variete na valu 327,1 m —
11.00	Za dom in žene — 11.10 Od arije do
arije — 12.00 Igra Avgust Stanko — 12.15 Kmet:jski nasveti — 13.50 Popevke se vrstijo —	14.15 Hammond orgle v ritmu —
15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Koncert ob štirih — 17.10 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 Zanimivosti —
20.30	Variacije — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.