Leto ud. flevnko iu.
V UiBlloiH."i,a* 21. oktobra 1921
Ceno Din. 1*50.
Iska|a vsak dan popoldne, Isvsasmsl nedelje ia praznike. — lassratl i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseds 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „1 lovenekl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravaistvo: Kaaflova aH ca Star- 9, pri tli »s. — Telefon štor. 304. Uredništvo: KaaHova ulica it. 5, L nadstropls. — Telefon štev. $4.
W*W     Poštnina platana v gotovini.
Iz krize v krizo.
Zdi se, da je skrajna napetost, ki je vladala zadnje čase v našem političnem Življenju, nekolike popustila.  Včeraj je bii namreč sklenjen med nacijonalnim blokom in odstopivšo vlado nekak formalni sporazum, Id pa ne pomeni rešitve sedanje krize, marveč predstavlja začasno formulo, čije namen je bil preprečiti razpust parlamenta in razpis novih volitev. Davićovićevim blokašem je tek!a voda v fcrlo. Krona je sklenila zastaviti vso svojo avtoriteto, da se razčisti atmosfera, ki že dolgo teži javno življenje in onemogoča redno parlamentarno delo. Tri mesece je Čakal drugi ustavni faktor in z njim vsa Jugoslovanska javnost, da se obljube blo-kašev glede sporazuma med Srbi in Hrvati uresničijo, da pokale HRSS svoje karte in pove jasno, kakšni so njeni cilji. Ali to pričakovanje je bilo zaman, ker je Radič opetovano izjavil, da si sporazuma, kakor ga zahteva jugoslO' venski unitarizem na podlagi in v okviru vicovdanske ustave,   sploh ne -2eiL Zato je moralo priti do pritiska, ki je vplival na blokaške politike tako, da so se začasno nekoliko umaknili in prepustili predsedstvo narodne skupščine radikalom.
S tem ie momentano napetost krize ublažena, ker se je z velikim naporom vendarle posrečilo otvoriti redno zasedanje narodne skupščine. Značilna in za nadaljni razvoj dogodkov važna okolnost je izvolitev dr. Mačka (HRSS) in dr. Hohnjca (SLS) za podpredsednika skupščine. Krona in nacijonalni blok, ki sta glede temeljnih smernic naše državne politike edina, sta ponovno dokazala dobro voljo in pripravljenost storiti vse. da se razvnete politične strasti pomire vsaj toliko, da bi direktno ne ogrožale državnega edinstva. Zdaj je na blokaših, da slede temu vzgledu in pokažejo s svoje strani dobro voljo glede končne ureditve našega notranjega življenja.
Toda iz dosedanje prakse lahko sklepamo, da ostanejo vsi poizkusi ustvariti iz centrifugalnih elementov bazo za sporazum brezuspešni. V znamenju Radićevega sovjetskega republi-kanizma in klerikalno-muslimanskega federalizma je narodni sporazum nemogoč. Zato smo mnenja, da se tudi s sedanjo kombinacijo naša državna kriza ni pomaknila niti za korak dalje. Krona je pristala na DavidovSćev predlog glede reaktiviranja njegove vlade pod pogojem, da mora koncentracija razčistiti vprašanje sporazuma in da mora dati reaktivirana vlada garancije glede pojavov, ki so povzročili ostavko vojnega ministra Hadžiča. Z drugimi besedami, ožji federalistični blok mora pritisniti na Radića, da pove jasno, kaj je s hrvatsko človečansko republiko in da opusti svojo revolucijonarno agitacijo med kmetskim ljudstvom in vojaštvom. Še bolj precizirani so pogoji Ljube Jo-vanoviča, ki zahteva, da Radičevci ne stopijo v vlado, dokler se HRSS ne odreče zvez z Moskvo in drugimi zunanjimi činitelji, ki ogrožajo obstanek enotne Jugoslavije. Radič stoji torej pred alternativo: ali napraviti križ čez preteklost in opustiti razdiralno politiko, ki vodi v neizbežni razpad države, ali pa izsiliti od krone korak, ki bi nujno zahteval razpust parlamenta in nove volitve. Dogodki so se vrstili zadnje dni s tako naglico in odločitev je prišla tako nepričakovano, da se Radič ni mogel odločiti ne za eno ne za drugo alternativo. Zato je privolil v izvolitev svojega zastopnika za podpredsednika narodne skupščine, da pridobi na Času, zlasti pa, da prepreči volilno vlado nacionalnega bloka. Radiću gre slejkoprej samo zato, da pridobi Čim več časa za svojo republikansko akcijo. Abstinenč-na politika in politična napetost mu je dobrodošla, ker lahko nemoteno ribari v kalnem in organizira odpor proti Beogradu. Če bi sprejel pogoje, ki mu jih stavlja krona in nacijonalni blok, bi bil kot hrvatski tribun onemogočen, ker je pognalo njegovo hujskanje na Hrvatskem tako globoke korenine, da je v sedanjem momentu skoraj nemogoče retirirati. Dogodki se bodo razvijali odslej v znamenju poostrene borbe med pristaši jugosiovenskega unitarizma in
Vlada Ljube Davidovića še vedno v demisiji.
Ljuba Jovanović vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. — Vlada Ljube Davidovića ni bila reaktivirana. — Pomir-
jenje duhov.
— Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Politična zgodovina kraljevine Srbov, Hrvatov' in Slovencev ne pozna tako napete in nervozne ministrske krize, kakor je sedanja. Zadnja dva dneva so se pojavili burni momenti, vseh parlamentarcev se je lotila neka nervoznost in sploh vse politično življenje se je osredotočilo na odločilno borbo. Dogodki so se od ure do ure bolj in bolj komplicirali, razpoloženje v skupščini se Je menjalo vsake pol ure in vrstili so se dogodki tako bliskovito, kakor v kinu. V resnici marsikatera skupina ni bila o pravem položaju točno informirana. Vse to je vladalo tako do snoči 21., ko so se končale volitve skupščinskega predsednika.
Za te volitve je vladalo v političnih krogih največje zanimanje, ker se je po njih lahko ugotovilo, v koliko je bil dosežen kompromis med radikali in vladinovci. Kompromis ni bil popolen, in tudi ne v onem smislu, kakor so to zahtevali radikali. Rezultat volitev Je radikalne kroge zelo ozlovoljil in niso izključena presenečenja v prihodnjih dneh. Res je bil za skupščinskega predsednika izvoljen radikal, toda v predsedstvu samem fungirajo samo člani vladinega bloka.
Ker je bil Ljuba Jovanović izvoljen za predsednika skupščine, je snoči vrnil Nj. Vel. kralju poverjeni mu mandat za sestavo koncentracijske vlade.
Druga značilna okolnost ie ta, da vlada Ljube Davidovića nI bila reaktivirana, kakor so to snoči javljali, mar-
več se še vedno nahaja in statu demis-sionis.
Danes dopoldne se nadaljujejo pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. Po končanih volitvah skupščinskega predsedstva je že bilo v narodni skupščini opažati pomirienje duhov, danes zjutraj politična javnost že bolj trezno in mirno presoja razvoj dogodkov. Vsi so prepričani, da bodo vodilni faktorji imeli sedaj dovolj časa mirno in prevdarno razpravljati o načinu rešitve vladne in politične krize, ker sedaj ne obstoja nikak imperativen moment, ki bi silil merodajne faktorje na pospešitev rešitve krize. Pogajanja se bodo gotovo zelo zavlekla in je reži-movcem mnogo ležeče na tem, da pridobe na času in terenu.
Čujejo pa se danes tudi še glasovi, da ideja volilne vlade še vedno ni propadla, čeprav je bilo včeraj že izvršeno dejstvo.
Danes je opažati na vsej črti neko olajšanje. Razvoj dogodkov je prisilil kralja, da je napel vse svoje sile zato, da se deiinitivno reši politična kriza. Kralj je dva dri neprestano vodil posvetovanja s parlamentarci in politiki. V najugodnejših momentih je pokazal svoje državniške sposobnosti ter je odvrnil veliko nevarnost, ki je pretila naši državi. Čeprav vse težkoče še niso odstranjene, sc lahko zanašamo, da odločnosti in dobri volji krone uspe, da se (udi te težkoče odstranijo in da krene naša država na pot mirnega napredka in konsolidacija države.
Otvoritev narodne skupščine.
Ljuba Jovanović izvoljen za skupščinskega predsednika. — Ostali člani predsedstva pristaši režimovcev. — Dr. Maček
za teorijo o treh narodih.
— Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Na dvoru so bila včeraj ves dan posvetovanja krone z vodilnimi politiki. Povsod je bilo vse napeto. V skupščini in na dvoru so se vršila dolgotrajna posvetovanja. Vladini krogi so napeli vse sile in porabili vsa sredstva, da bi dosegli svoj namen, t. j. v glavnem, da preprečijo volilni mandat. Splošno mnenje vlada danes, da so imeli zadevni ukazi v glavnem za cilj, pritisniti na vladine stranke, ki so do včeraj dopoldne kategorično odklanjale koncentracijsko vlado z Ljubo Jovanovićem na čelu. Imperativno pa je tudi otvoritev rednega jesenskega zasedanja narodne skupščine silila vse odločujoče faktorje k hitri odločitvi.
V narodni skupščini so bili poslanci posamnih parlamentarnih skupin zbrani tja do 13.30. Ko so uvideli, da ni nikakega pozitivnega uspeha, so se začeli razhajati. Popoldne se je narodna skupščina spremenila v prav živahno torišče. V velikem številu so popoldne prihajali poslanci ter nervozno čakali na končno otvoritev skupščine.
Kmalu po 18. so se začeli zbirati v razpravni dvorani poslanci HRSS, Da-vidovičevi demokrati, muslimani, kle-
federalistično-republikanske ideje, čije glavni predstavitelj je Radić.
Davidovićeva vlada, ki je Še vedno v stanju demisije, bi morala v najkrajšem času izvesti koncentracijo in pripraviti teren za sporazum. To nalogo je reševala brezuspešno tri mesece in ji tudi zdaj ne bo kos, ker se ji ne bo posrečilo pridobiti Radića za lojalno politiko v smislu državnega edinstva. Naša kriza že davno ni več parlamentarnega značaja. Zdaj vidimo bolj kakor kadarkoli poprej, da gre za usodo države kot politične in gospodarske celote. Zato smo prepričani, da vodi sedanja pot iz krize v krizo k edinemu izhodu — k apelu na jugoslovenski narod, ki se bo moral prej ali slej odloČiti, ali hoče živeti v skupni državi ali ne. Krize se bodo ponavljale dotlej, dokler Srbi. Hrvati in Slovenci z volilnimi kroglicami ne odločijo, kako si zamišljajo nadaljnje življenje.
rikalci, džemijet, Nemci in zemljorad-niki. Čakali so na prihod radikalov in samostojnih demokratov, na kar bi se imela otvoriti prva seja. Med poslanci je bila razširjena verzija, da je prišlo med radikali in vladnimi strankami do sporazuma. Zatrjevali so, da bo Davidovićeva vlada reaktivirana, kar se pa nI zgodilo.
Zbornica je postajala vedno bolj nervozna, ker radikalov ni bilo od nikoder. Končno se je dvignil posl. Rado-slav Agatonović (dem.) ter pozval po letih najstarejšega poslanca, posl. Jalžabetića, da prevzame kot starostni predsednik v smislu poslovnika vodstvo seje in da odredi volitev predsedništva.
Posl. Toma JalžabetiĆ (radi-čevec) je ob viharnem ploskanju vladinih strank prevzel predsedstvo. Odredil je najpreje volitev predsednika.
V tem trenotku so stopili v dvorano radikali. Volitve so pričele ob 19. in se je glasovalo poimensko. Oddanih je bilo 259 glasov. Od teh je dobil Ljuba Jovanović 233, zemljorad. Voja Lazić 13 glasov. Stjepan Radić 2, ostali glasovi so bili cepljeni in 6 je bilo praznih. Predsednik JalžabetiĆ Je nato izjavil, da je posl. Ljuba Jovanović Izvoljen za skupščinskega predsednika, ker je dobil absolutno večino glasov.
Novoizvoljeni skupščinski predsednik Ljuba Jovanović je takoj prevzel predsedstvo, se zahvalil za izvolitev, naglašajoč, da bo vedno točno posloval po poslovniku, spoštoval parlamentarne običaje in branil parlamentarizem. Odredil je nato volitev ostalih Članov predsedništva. Izvoljeni so bili samo pristaši režimskih strank. Za prvega podpredsednika je bil' izvoljen posl. HRSS dr. Vladimir Maček s 146 glasovi. Vladine stranke so mu priredile ovacije. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen klerikalec dr. H o h-njec s 147. Za skupščinske tajnike so bili izvoljeni: posl. Fran Krem žar (kler.), posl. Bačinić (HRSS), posl. Čiče vić (dem.) in posl. H a san Alić (musi.).
Novoizvoljeno predsedništvo je takoj zasedlo njemu določena mesta. Na desno stran g. Ljube Jovanovi£a se je
vsedel prvi podpredsednik dr. Maček, na levico pa dr. Hohnjec. To je bil in-teresanten moment. Pristaši vladinega bloka so začeli ploskati in vzklikati: »Živeli! Živeli!« Nasprotno je opozicija vzklikala: »Naj Čujemo dr. Mačka!« »Radičevec govori!«
Podpredsednik dr. Maček se je v resnici dvignil ter dajal znamenje, da se hoče kratko zahvaliti. Dr. Maček je izjavil:
»Gospodje narodni poslanci! Zahvaljujoč se Vam na zaupanju, ki ste mi je izkazali s to izvolitvijo, Vam obljubljam, da se hočem z vsemi silami potruditi — (Radikali so začeli pri tem vzklikati: Živel kralj, živela domovina!«) — hočem se potruditi, da pride do pravega izraza volja naroda srbskega, hrvatskega in slovenskega. (Posl. Vukosavljević (sam. demokrat, »I jugosiovenskega!«) in pride enkrat do popolnega pomirjen j a in do sporazuma vseh treh narodov. (Vladine stranke so začele ploskati in klicati: »Živel, živel, živel!« Radikali so molčali, samostojni demokratje pa so klicali: »To-raj trije narodi!«)
Govoril je še drugi podpredsednik dr. Hohnjec, na kar je bila seja ob 21.30 zaključena. Prihodnja seja je določena za jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Volitev iinančnega odbora.
Včerajšnja seja je bila v toliko zanimiva, ker je prvič spregovoril v skupščini zastopnik HRSS, ki je v svoji oficijelni izjavi naglašal teorijo treh narodov. Radikali z volitvami niso zadovoljni, ker niso vladinovci pripustili nobenega radikala v tajništvo narodne skupščine.
Danes dopoldne se po parlamentarnih običajih novoizvoljeno skupščinsko predsedništvo predstavi v posebni av-dijenci Nj. Vel. kralju. Danes bo prvikrat, da pride na dvor republikanski radičevec dr. Maček. Politične kroge zelo zanima ta avdijenca dr. Mačka, ki mora po parlamentarnih običajih oditi h kralju.
TRMGIja 3rrW!K5" in
„Vremena" razveljavljena.
Ogorčenost beogradskega tiska.
— Vlada mora Radića obtožiti.
— Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Kas kor smo že včeraj poročali, je beograd* ska mestna uprava kot izvršilen organ notranjega ministra zaplenila »Politi* ko« in »Vreme« radi Radićevega gos vora v Dolnji Stubici. Oba lista sta se takoj v smislu srbskega tiskovnega za* kona radi konfiskacije pritožila na beogradsko sodišče I. stopnje, ki je takoj razpravljalo o konfiskaciji. Sodišče je odredbo notranjega ministra kot protizakonito razveljavilo in s tem obenem razveljavilo zaplembo obeh listov.
Današnja »Politika« v daljšem članku, oziroma izjavi z vso odločnostjo in strogostjo kritizira postopanje notra* njega ministra. »Politika«, ki izhaja že 20 let, je včeraj prvič doživela, da je bila zaplenjena. Organi, ki so izvršili zaplenitev, so navajali za razlog zaple* nitvi to, ker je priobčila stenogram Radićevega govora v Dolnji Stubici. Takoj danes je sodišče razveljavilo za* plenitev. »Politika« konstatira, da je Stjepan Radić imel svoboden govor na javnem zboru pred 10.000 ljudmi v pri* sotnosti organa politične oblasti, ki je Radiću mirno sporočil, da lahko svo* bodno govori. »Politika« pravi tudi, da se ni smelo istega govora, ki se je svos bodno govoril v Dolnji Stubici, v Beo* gradu svobodno objaviti, marveč so ga zaplenili.
»Politika« končno izraža začudenje, zakaj ne preganja politična oblast Stje-pana Radića, ki je imel ta govor, do-čim preganja one, ki so govor zabele* žili.
Še ostrejše napada notranjega mi* nistra Nastasa Petroviča radikalno »Vreme«, ki je bilo tudi zaplenjeno, a je sodišče na pritožbo uredništva za* plenitev dvignilo. List konstatira, da je bil zaplenjen radi govora Stjepana Ra* dića, ki je vseboval mnogo žalitev kras Ijeve osebe. Uredništvu se zdi zelo čudno, da notranji minister dopusti po
svojih" organih, da Stjepan Radić na zborovanju pred 10.000 ljudmi psuje in žali kralja, preganja pa tiste, ki so pri* nesli ta govor. Če se smatra za nedo« pustno objaviti tak govor, bilo bi še manj dopustno dovoliti Stjepanu Radi« ću tak govor. Stjepanu Radiću je nekaj dovoljenega, kar se ne sme med srb* skim narodom povedati. List konsta* tira, da je notranji minister skušal z zaplenitvijo preprečiti, da bi se srbski del našega naroda točno upoznal z iz« javami voditelja hrvatskih republikan* cev, ki jih je podal ravno v trenutku, ko je šlo za rešitev ministrske krize. Notranji minister ni ničesar ukrenil proti Stjepanu Radiću radi njegovega govora, zaplenil pa je list, ki je obve* stil srbsko javnost o destruktivni akciji Stjepana Radića. »Vreme« končno za* hteva, da notranji minister uvede proti Stjepanu Radiću po zakonu predpisano postopanje.
FRANCOZI IZROČAJO NEMŠKE ŽELEZNICE.
— Dortmund, 20. oktobra. (Jzv.) V smislu Dawesovega načrta je vodstvo francosko-belgijske* železniške uprave danes izročilo nemške železnice v dort-mundtski coni novi nemški družbi dr* žavnih železnic.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG: Trami 3/3, 3/4, 4'4, od 5 m naprej, zdra« vo merkantilno blago, fco. meja, denar 400: trami 4 '5, 5/6, 5,7, od 5 m naprej, zdravo merk. blago, fco. meja. denar 396; deske III. 15, 20, 25, 30. 40, 50 mm. fco. mej*, denar 510; bukovi plohi, neparjeni. L, II., raon-te, obrobljeni na živ rob, 27, 38, 50. 60, 70, 80 mm, od 2 m naprej, od 13 cm širine na*
prej, frco meja, blago 935; bukova drva, obrobljena, suha, fco. Ljubljana, 10 vagonov, denar 22.50. blago 24, zaključki 22.50; oglje. Ia, vilano, fco. meja, denar 115.
ŽITNI TRG
Pšenica domača, frco Ljubljana; denar 3S0; pšenica bačka, par. Ljubljana: blago 430; koruza bačka, par. Ljubljana blago 335; oves bački, par. Ljubljana: blago 320; fižol ribničan, orig. frco Ljubljana: denar 460; fižol prepeličar, oris. frco Ljubljana: denar 475; fižol mandalon, orig. frco LJubljana: denar: 350; fižol rjavi, orig. frco Ljubljana: denar 350; laneno seme, frco Ljubljana: denar 680; pšenična moka bačka »0«, frco Ljubljana: blago 620:
OSTALO BLAGO
Želod, frco slov. postaja: denar 125: /ir frco slov. postaja: denar 225.
EFEKTI.
7% invest. pos. iz leta 1921. 61, Celjska pos. 210, Ljubljanska kreditna banka 220—232. Merkantilna banka 123—127, Prva hrv. Štcd. 918, Slavenska banka 92, Strojne tov. in liv. 130—148. Trboveljska prem. dr. 450, Združene papirnice 120, 4>2% kom. zad. dež. bke 89 AVi^o zast. 1. kr. dež. bke. 17.
Zagrebška borza.
Dne 21. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.235—13.335, Praga 204.50—207.50, Pariz 357.15—362.15, Ne\v-bork 68.35—69.35. London 308.625—311.625, Dunaj 0.0967—0.0987.
Valute: dolar 67.75—68.75.
Efekti: 1% invest. posojilo 1921. 63 do 64, 2x/s% drž. renta za ratnu štetu 112.50 do 114: Ljubljanska kreditna 220—225; Centralna banka 32—33; Hrvatska eskomptna banka 108—109; Kreditna banka, Zagreb, 106—108: Hipotekama banka 56—57; Jugo* banka 102—103; Praštediona 915—917: Eksploatacija 92.50—95; Drava d. d.. Osijek 210; Šećerana, Osijek 850—860; Isis d. d. 70—72; Nihag 55—70: Gutman 700—750; Slavonija 74—75; Trboveljska 405—450; L'nion, paromlin 450; Vevče 120.
Inozemske borze.
— Curih, 21. oktobra. Današnja borza: Beograd 7.575, Praga 15.50. Pariz 27.05, Lon* don 23.38. Ne\work 520.25, Milan 22.67, Berlin 1.24, Dunaj 0.00736.
— Trst, 21. oktobra. Borza: Beograd 33.30—33.40, London 103.05—103.15, Praga 68.10—68.60. Pariz 119.60—119.90, Newyork 22.50—23.25, Curih 441—442, Dunaj 0.00323 do 0.0326.
— Dana!. 20. okt. Devize: Beograd: 1029—1033; London 318.500—319.500, Milan 3089—3105, Nevvvork 70.935—71.185, Pariz 3727—3743, Praga 2115—2125, Curih 13.625 —13.675. Valute: di/lar 70.460—70S60, dinar 1022—1028, lira 3065—3085, češka krona 2102—2118.
Stran 2.
»SLOV
štev. 6\z
Položaj danes nejasen.
Pogajanja za koncentracijsko
— Beograd, 21. oktobra. (Izv. Ob 12.) Radi napornih političnih konfe* renc, ki so se vrstile zadnja dvs dneva, je nastala v parlamentarnih krogih ie snoči splošna utrujenost in izmučenost. Danes dopoldne je zavladalo pravo za* tišje po ljuti borbi. Položaj je nejasen in neizpremenjen. Vse je ostalo pri starem. Dopoldne ni bilo niti parbu mentarnih sestankov, niti se niso ob« so vil a posvetovanja za koncentracijsko vlado. V ministrskem predsedstva so bili samo kratki pomenki Ljube Da« v i d o v i ć a, Nastasa Petroviča, dr. Korošca in dr. S p a h e. Skup* ščinski predsednik Ljuba Jovanović je dalj časa konferiral z državnim pod« tajnikom ministrstva notranjih zadev Marko Cemovićem.
Danes je uradno objavljeno, da se prične jutrišnja plenarna seja skupŠči* ne ob 9JO z dnevnim redom: volitev finančnega odbora. Skupščina ima iz« voliti še druge odbore. Ta teden bo,
vlado se danes niao obnovila.
kakor je videti, skupščina reševala samo formalne, njo zadevajoče stvari.
Dopoldne je bilo v skupščino malo Število poslancev. Nekateri so proti poldnevu prišli v svoje klube, kjer so intimno rasmotrtvali s tovariši parla* mentarni položaj. V krogih vladinega bloka skušajo ohraniti hladno kri, jav« nost prepričavajo, da so radikali izgubili svoje pozicije in da je vladin blok sedaj siguren svojega položaja, ker je dobil v skupščinskem predsedstvo odločilno besedo.
Popoldne postane mogoče situacija nekoliko živahnejša, ker se prično prvi poskusi, da se nadaljujejo med radikali in vladin imi strankami posvetovanja za koncentracijo. Kakor omenjeno, je položaj še vedno nejasen, ker se Davidovičeva vlada še vedno nahaja v stanja demisije, ni nobenih indicij. ki bi podkrepile mnenje, da si je sedanja vlada pridobila znova zaupanje druge* ga ustavnega faktorja.
Ofpfnžba troti klerikalnim ministrom.
— Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Današnja »Samouprava« objavlja na uvodnem mestu članek, ki razpravlja problem protikorupcijskega zakona, pojasnjujejo stališče radikalne stranke ter navaja, da bo radikalni klub sestavil in predložil narodni skupščini obtožbo proti bivšim ministrom, tako Risti J o j i ć u (dem.) in njegovim tovarišem, kakor tudi proti klerikalnima ministroma dr. Antonu Korošcu in Antonu Sušniku. Proti prvemu na« meravajo radikali porabiti materijal, ki ga je svoječasno zbral Ljuba Davi« dović.
VPRAŠANJE MOSULA.
— Pariz, 21. oktobra. Gzv.) Generalni tajnik društva narodov Sir Erik Drumont je prispel v Bruselj, da se tam posvetuje s predsednikom Društva narodov, belgijskim zunanjim ministrom Hvmansom o sklicanju seje sveta Društva narodov za 27. oktobra, na kateri seji se ima reševati angleško-turški spor radi Mosnla. Seja bo najbrže trajala tri dni.
Novo predsedstvo skupščine se predstavi kralju.
— Beograd, 21. oktobra. (Izv. Ob 12J V biroju narodne skupščine se je danes dopoldne sestalo novoizvoljeno skupščinsko predsedstvo. Predsednik Ljuba Jovanović je obema podpredsednikoma m tajnikom pojasnil njim dodeljene posle ter se je nato izvršilo uradno prevzetje po poslovniku določenih funkcij. Predsednik Ljuba Jovanović je obenem naznanil izvolitev predsedstva Nj. Vel. kralju ter ga prosil za avdijenco, da se mu predsedstvo službeno predstavi
Vaš dopisnik je danes imel priliko govoriti s podpredsednikom HRSS dr. Vladimirjem Mačkom, ki je danes ohenem prevzel posle L skupščinskega podpredsednika. Na zadevno vprašanje, ali misli dr. Maček oditi z ostalimi člani predsedstva na dvor, mu je odgovoril :
»Ker gre celokupno predsedstvo, grem vsekakor tudi jaz. Predsednik ie že prijavil avdijenco. Kedaj bo predsedstvo sprejeto, mi še ni znano.«
Glede političnega položaja je dr. Maček izjavil, da so radikali zelo mnogo izgubili, ko ni več v njih rokah celo skupščinsko predsedstvo. Izgubili so tudi svoj vpliv na državni odbor ter se mi zato nič ne bojimo volilne vlade. Nadaljni razvoj dogodkov pričakujemo mirnim srcem.
VPRAŠANJE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV O STJEPANU RADIĆU-
— Beograd, 21. oktobra. (Izv. Ob 12.) Posl. dr. Grisogono (sam. dem.) s tovariši je danes zjutraj odposlal na skupščinskega predsednika vprašanje, ki veli:
Na jutrišnji seji narodne skupščine 22. t. m. sem nameraval na vlado staviti vprašanje, ker je ta v demisiji, tega ne moreni, zato stavim na Vas vprašanje:
»Morete li in ste li pripravljeni ukreniti nekaj, da bo narodna skupščina brez obotavljanja obveščena o tem, kaj namerava ukreniti vlada proti Stjepana Radiću glede njegovega zadnjega govora v Dol. Stubici, ki ga ie sam notranji minister tako ocenil, da ga je prepovedal v Beogradu, dočim nasprotno nI prepovedan v ostalih listih Zagreba in na vsem ozemlju Hrvatske m Slavonije.
Razpust nemškega državnega zbora.
— Berlin, 21. oktobra (Izv.) Ker je akcija državnega kancelar j a v svrho razširjenja državnega kabineta ponesrečila, je dr. Marx v soglasju z os ta? limi člani vlade naprosil državnega predsednika za razpust državnega zbora. Državni predsednik je nato pod« pisal naredbo, s katero se državni zbor razpušča. Naredba se glasi:
Parlametarne težkoče onemogočajo nadaljni obstoj sedanje državne vlade in obenem sestavo nove vlade na teme* lju doslej izvajane notranje in zunanje politike. Na temelju člena 25. državne ustave razpuščam zato državni zbor, —■ Državni predsednik Ebert.
— Berlin, 21. oktobra. (Izv.) Kakor javlja Wolffbv urad, se vrše najbrž volitve 30. novembra t. 1. Parlamentarni krogi računajo, da se vrše šele v prvi polovici meseca decembra, ker obstoja splošna želja, da naj bi bile volitve istočasno z deželnozborskimi volitvami na Pruskem in Hesenskem.
Antanfina mišelovka.
Pod tem naslovom priobčujejo moskovska »Izvestija« zanimiv članek, ki jasno kaže, kakšno stališče zavzema sovjetska vlada napram Društvu narodov in aktualnim problemom medna-odne politike sploh. List piše:
Znani predstavite!! elektricizma na ?olju filozofije in socijologije, pa tudi elekticlzma na polju diplomatičnlh zvez, ki piše pod psevdonimom »Di-olomatikus« y svojem poldnevnem berlinskem lističu, trdi, da zagovarja baje sovjetska vlada, posebno pa Čičerin. stališče, da morata Nemčija in SSSR na vsak način vstopiti v Zvezo naro-rov obenem in ob istem času. Mi lahko zagotovimo g. »Diplomatikusa«, da se temeljito moti ali bolje rečeno, da je žrtev nesporazuma. Niti sovjetska vlada, niti katerikoli njen predstavitelj ni nikoli mislil o vstopu SSSR v sedanjo Zvezo narodov z njenim sedanjim obličjem in konstitucijo, dasi skupno s komurkoli in v katerikoli družbi. Vsi odgovorni predstavitelji sovjetske vlade so vedno izjavljali, da ona ne more imeti nič skupnega s to hinavsko krinko roparske politike opredeljene koalicije držav, ki se imenuje sedaj Zveza narodov. Ce bo Nemčija, ki bi vstopila v sedanjo Zvezo narodov, druga Tusnelda v verigah, korakajoča v triumfalni povorki zmagovalcev, bo pomenil vstop Nemčije in SSSR v sedanjo Zvezo narodov, da bosta kora-
kala v isti povorki v popolnem nasprotju s kronologijo uklenjena Tusnelda In Spartak. To bi bilo zelo prijetno svečano razpoloženje zmagovalcem, ne pa onim, ki bi krasili njihovo povorko. Mi ne pojdemo v Zvezo narodov, ki je na umeten način ovekovečila premoč opredeljene skupine držav. Mi ne pojdemo v Zvezo narodov, ki omogoča gospodujoči skupini držav pod pretvezo skupne eksekucije, zasnovane na pogodbi, pošiljati čete vseh velikih m malih držav proti vladam, ki jim niso po volji. Mi ne vstopimo v Zvezo narodov, ki ima v svoji ostavi kot temeljni cilj obrambo sedanjih državnih meja. Mi ne pojdemo v Zvezo narodov, ki bi nas silila podrediti življenske interese naše republike sodbi nekega razsodišča, dočim ne more biti med sovjetsko in kapitalistično javnostjo nepristranskega razsodišča.
Sovjetska vlada je oficijelno zo-perstavila sedanji dozdevni Zvezi narodov svoj lastni program perijodičnlh splošnih kongresov na temelju enakopravnosti vseh držav, brez vsakih ek-sekucij, brez vsakih prisilnih ukrepov proti budem drugačnega naziranja. V tako društvo narodov je sovjetska vlada seveda pripravljena vstopiti, in prevzeti celo inicijativo za ustanovitev take organizacije in sklicanje sličnih splošnih kongresov. Ali to seveda še ne bo tako kmalu in treba bo malo
počakati, predno se uresničijo ti načrti. Vstopiti v sedanjo Zvezo narodov zato, da bi bili mi nemočne priče, kako se izvajajo sklepi kakega Poincarćja z Benešem aH kakega Curzona s pribaltskimi delegati, to bi bil višek neumnosti. Mi bi s tem samo pomagali hinavcem varati mase, od bi preskrbeli obliko svetovnosti tisti koaliciji držav, ki se skriva za Zvezo narodov, da lahko opravlja svoje posle. Storiti tako neprecenljivo in kolosalno uslugo skupini zmagonosnih držav, nam ni prišlo niti na misel in zato nimamo niti najmanjšega povoda. Mi gremo svojo pot in nočemo postati vojni ujetniki. Mi moremo nemški vladi samo želeti, da bi tudi ona dovolj jasno spoznala realne interese svojega naroda, da bi ne žrtvovala njegove politične neodvisnosti in nc šla v antantino past.
Pacifistične stare device obeh spolov vseh držav in vseh narodov, so zelo ogorčene nad našo nepokorščino in napenjajo vse sile, da bi napravili iz antantinc mišelovke boli privlačni objekt; pri tej stvari si posebno prizadevajo nemški pacifisti. Njihov glavni argument je ta, da *ma Zveza narodov baje namen »mirno remeduro« vsesa, kar so nagrabile države - zmagovalke, nikakor pa ne ščititi njihov plen. Res. gimnazistke vseh časov in narodov so si vedno zveste. »Mirna remedura«. to je lepo rečeno. A to pomeni, da Zveza narodov ščiti plen zmagovalcev prisilne remedure. in da poziva premagane narode, naj sodelujejo v obrambi plena zmagovalcev pred prisilno remeduro. Saj je tudi režim Nikolaja I. dovoljeval »mirno remeduro* tlake, ker je dajal veleposestniku pravico puščati tlaČane na svobodo ter jih spreminjati v takozvane svobodne kmete. Vendar pa ni na svetu človeka, ki bi dvomil, da je bil režim Nikolaja T. tlačanski, da je bila vsa sila države, cerkve itd. sistema tlake. »Mirna remedura« nemških pacifistov glede Zveze narodov je nekaj povsem sličnega.
Cl. 10 pogodbe o Zvezi narodov se glasi, da se vsi njeni člani obvežejo braniti pred zunanjim zapadom teritorijalno nedotakljivost vseh članov Zveze narodov, in da mora v slučaju napada in opasnosti napada svet Zveze realizirati to obveznost. Ali more biti jasnejše povedano, da je cilj Zveze narodov obramba sedanjih vladavin vseh držav, mimogrede rečeno, plena zmagoslavnih narodov? Omenimo naj, da ni pravila brez izjeme. Med člani Zveze narodov je tudi kraljevina Hedžas in glasom čl. 11 ustave Zveze narodov zanima torej napad na njenega člana, v tem slučaju napad na Hedžas vso Zvezo, in slednja je obvezana ukreniti vse potrebno v zaščito svojega člana. Na prošnjo slednje (fiedžasa) sklicuje generalno tajništvo nemudoma svet Zveze narodov, ki mora uveljaviti ta sklep. Kljub temu pa vidimo, da ne glede na vse prošnje hedžaskega kralja v Zvezi narodov niti svet Zveze, niti kdo drugi izmed njenih članov ni zganil z mezincem, da bi zaščitil Hedžas pred zunanjim napadom. Nemilost tako zvanih glavnih versaillskih držav, t. j. v tem slučaju Anglije, ki je zelo nezadovoljna s tem, da je kralj Hed-žasa pomišlja! o samostojni politiki, je imela za posledico, da je konstitucija Zveze narodov prenehala delovati glede predmeta nezadovoljstva »glavne države«.
V taboru zmagovalcev pa ni vse v redu in vlogo opozicijonarja igra neprestano Italija. Tudi sedaj, ko je slo za izpopolnitev konstitucije Zveze narodov, je italijanski zastopnik izjavii, da so na svetu ne le zakoni, marveč tudi zgodovinski pokreti, ki lahko !z-preminjajo obličje zemije; on smatra zato za nepravilno, če govori Zveza narodov o nedotakljivosti obstoječih odnošajev kot o svojem edinem cilju. V ustavi Zveze narodov je čl. 19. ki dovoljuje remeduro pogodb, če so v praktičnem življenju neizvedljive, ka kor tudi mednarodnih situacij, ki ogrožajo ves svet. Vendar pa priznava italijanski delegat, četudi je bil med avtorji versaillske pogodbe, da je čl. 19 nezadovoljiv in neopredeljen. Res, to je prazna fraza. Ali v Zvezi narodov lahko opozicijonalna manjšina vpliva na sklepe bolj, kakor kjerkoli drugje. Taki nastopi so pa vendar simptoma-tični. Ne le Italija bi rada otipala lastno pot, marveč tudi Japonska, ki je vodila v zadnjih debatah na zasedanju Zveze narodov glede nekaterih problemov neodvisno politiko. Kitajska, ki je po pogodbi s sovjetsko republiko začutila pod seboj trdna tla, že grozi z izstopom iz Zveze narodov. Meksika se uporno brani vstopiti v njo. Male države so prisiljene slediti tako zvanim »glavnim versaillskim državama, ali med njimi je opažati naraščajoče nezadovoljstvo.
Sovjetska republika lahko mirno čaka in gleda brez vsake bojazni na tega kolosa na glinastih nogah. Sovjetska republika gre svoja pota in v tem je njena sila. Njena politika temelji na neizpremenljivih principih, v katerih jc izražena razredna volja najširših narodnih mas. Cas dela za nas. Mi lahko samo želimo Nemčiji, naj bi tudi ona,
brez vsake nervoznosti motrila domišljavo veličino tega dozdevnega društva narodov, ki predstavlja v resnici samo gTobi manever vladajočih narodov. Realna sila ni v izgubi samostojne politike, nego v enotni fronti vseh onih, ki se bore za svojo neodvisnost proti vsem napadom, četudi jih svetovni bedaki umetno zamaskirajo. Če hočejo nemški socijal-demokrati po svojem pomanjkljivem političnem oo-zorju, ali pa zapadofili iz katerikoli tako zvanih demokratičnih nemških listov iz drugili motivov spraviti Nemčijo v položaj organizacijske pokorščine državam - zmagovalkam, nam bo zelo žal, ker bomo priča usodnih napak nemške politike. Mi bomo še nadalje pozivali Nemčijo in vse druge države k samostojni politiki in k temu, da ne uklonijo svojega tilnika pred svetovnim imperijalizmom in reakcijo. Veselega razpoloženja bomo odklanjali vsako ponudbo ali vabilo glede vstopa v antantino mišelovko, Zvezo narodov, in pojdemo mirno svojo pot. zavedajoč se. da so pod no širni nogami trdna tla.«
Politične vesti.
i= Za predsednika Narodne skupščine so hoteli blokaši včeraj voliti ra-dićevca dr. Mačka. Radić sam je bil tako prepričan o tem, da bo izvoljen dr. Maček za predsednika, da je v nedeljo na svojem shodu v Donji Stubici slovesno napovedal: »Jutri bo za predsednika narodne skupščine izvoljen dr. Maček!« — Toda izvoljen je bil za predsednika Ljuba Jovanović. Pa vendar ne gre vse tako. kakor si je zamislil gospod Stipica!
s Pikantnost. Ker razvoj krize včeraj ni bil tak, kakor so si ga želeli radićevci, so bili v uredništvu »Hrvata« v Zagrebu silno nervozni. Ta ner-voznost se zlasti zrcali iz včerajšnje številke »Hrvata^-. Na čelu lista, takoj poleg Radićevega fermana, je namreč z debelimi črkami natisnjena ta-!e vest: »Hrvatsko narodno zastopstvo je zapustilo narodno skupščino. (Beograd, 30. oktobra (ob 2. popoldne). Ko so se vsi poslanci HRSS. del muslimanov in zemljoradnikov zbrali ob 11. v skupščini, ter se preide na volitve predsedništva in ker ni bilo zbrano zadostno število poslancev, je ob 1. uri vstal dr. Maček in dal izjavo, da hrvatsko narodno zastopstvo zapušča narodno skupščino in Beograd, ker vidi, da v tej skupščini ni niti sledu parlamentarizma, ne spoštovanja poslovnika in parlamentarnih principov.« — Iz te izjave se da sklepati, da ie Radić poleg »ukaza«] objavljenega na drugem mestu, dal dr. Mačku še telefonsko naročilo, da mora ob 1. popoldne v parlamentu podati izjavo, da Radičevci zapuščajo skupščino in Beograd. V prepričanju, da se bo dr. Maček pokoril »predsednikovem« ukazu, je »Hrvat« nato priobčil vest o eksodusu Radiće-vih poslancev iz parlamenta, ne da bi se mu zdelo potrebno, da se še posebej telefonsko informiral, ako je dr. Maček Radićevo naročilo tudi v resnici izvedel. Ker tega »Hrvat« ni storil, se je blamiral. Ne samo da radićevci niso odšli iz Beograda, ie dr. Maček celo postal podpredsednik narodne skupščine in pojde s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovićem celo v avdijenco k vladarju, seveda ako mu tega izrecno ne prepove njegova milost g. Stjepan Radić.
= Občinske volitve v Valpovem na Hrvatskem. V nedeljo 19, t. m. so bile občinske volitve v Valpovem na Hrvatskem. Rezultat je bil: socijalisti 7, Hrvatska zajednica 6. samostojni demo-kratje 4 in Davidovićevi demokratje 1 mandat. Radićevski glasovi so bili razveljavljeni, ker so radićevci glasovali z napačnimi listami. Dobili so 143 glasov.
555 Dr. Korošec odide v inozemstvo! Kdo to trdi? Nihče drugi, kakor sam Stjepan Radić. Povedal je to javno na svojem shodu v Donji Stubici rekoč: »Dr. Korošec je v svojem govoru pov-darjal: Ako pojde tako naprej, odidem za dve do tri leta v inozemstvo, a Slovenija naj bo, kar je v resnici — republikanska. Beograd naj sklepa sporazum z Radićem tudi za Slovenijo!« — Ako izvede dr. Korošec svojo grožnjo, ne bo nihče tega tako vesel, kakor njegovi tekmeci, ki že komaj čakajo, da bi se jim že enkrat umaknil, da bi oni prišli na površje. Dr. Brejc in Remec bi se itak rada iznebila Korošca, o katerem pravita, da si je po prevratu usurpiral vodstvo v stranki. Sicer pa je javna tajnost, da Korošec nič več ni, kakor je bil, absoluten gospodar v stranki, marveč mora plesati tako, kakor mu godeta iz Ljubljane gospoda Remec m dr. Brejc. In ta dva, ki jedva čakata, da bi se jima ukani! Korošec, bi naj trpela, da bi za Korošcem prevzel vodstvo slovenskih klerikalcev — Suplca Radić? Gospod Radič, iz te moke pa ne bo kruha!
— Kakšen »ukaz« ie izdal Radič. Včerajšnji »Hrvat« je izdal na čelu lista z debelimi črkami tiskani »ukaz« Stjepana Radića, ki je le-:ta poslal v Beograd v trenotku, ko so mu sporočili,
da je na vidiku Pašič - Pribičeviceva vlada. Ferman se glasi tako-Ie: »1. Sedaj sc ne morejo in nc smejo več voditi nobena pogajanja, ki bi odlagala ali celo onemogočala sejo narodne skupščine. 2. Ljuba Jovanović po poslovniku ni več predsednik skupščine, zato nc more sprejeti in tudi ne citati nobenega kraljevega ukaza. 3. Parlamentarni klub HRSS naj takoj pozove vse parlamen-: tarne klube, ki tvorijo parlamentarno veČino, da pridejo v skupščinsko dvorano in naj ta starostni predsednik zavzame predsedniško mesto in v smislu imperativne odredbe poslovnika izvede volitve novega predsednika, dveh podpredsednikov in devet tajnikov. To je tem Iaglje izvršiti, ker je starostni predsednik poslanec Tomo Jalžubetič, seljak in član parlamentarnega kluba HRSS. 4. Ako se ostali klubi parlamentarne večine ne pridružijo tej edini ustavni in zakoniti akciji, naj parlamentarni klub HRSS sam zavzame skupščinsko dvorano in tu naj starostni predsednik Tomo JalžabetiĆ poda to-le izjavo: Ker večina te skupščine note ali nehote direktno ruši ustavnost in parlamentarizem ali pa se temu razomemu in zločinskemu postopanju primerno ne po> stavi po robu, zapuščajo zastopniki hrvatskega naroda to skupščino in Beograd.« — Tak »ukaz- je izdal Radić in ž njim pokazal, da se prav dobro zaveda, da je vrhovni komandant v vladnem bloku — on, Stjepan Radić, in ne ministrski predsednik Davidović, ki ni v njegovih rokah nič drugega, kakor navadna hitka.
Izpred sodišča.
DANICA ANDROLIĆ PRED SODIŠČEM.
V soboto 18. trn. dopoldne se ^ prišla v Beogradu senzacionalna razprava proti znani vohtmki Danici Androhč hi njenim tovarišem. Na obtožni klopi sede poleg An-droličeve Sulejman el Siri Abdagič »publicist v Zagrebu; Ivan Mitkovič, tehnik iz Beograda, Kazimir Krušnjak, bivši kapetin rase vojske in njegova zaročenka Mira Fili-povič. Obtožnica, ki jo je prečital sam drž pravdnik Branko Jevremovič, navaja, da sc Danica Androlič obtožuje po § 85 kaz. zak. za sledeče zločine: Danica Androlič, čije preteklost je zelo zagonetna in sumljiva, je večkrat potovala v Italijo, imela ie znanstva s častniki in se je predstavljala kot kurir vojnega ministrstva. Androličeva je prisna« la, da je imela stike z italijanskim vohunskim uradom in je dostavljala špijonske ?>ftc iz Jugoslavije v Italijo ln obratno. D ilie Je bila posredovalka med bolgarskimi -j^er.ti v Makedoniji in njih zaupnikom Ivanom Mit-kovičem v Beogradu. Prenašala je važne listine in dokumente; dalje jo obtožuje obtožnica, da je poznala šlire naših voinih oblasti itd. Ostali obtoženci so obtoženi kot sokrivci v tej ateri. Tako je bivši kapetan Krušnjak obtožen, da je ukradel demobiliza-cljski načrt naše vojske in skušal z njim pobegniti v Italijo. Androličeva obtožuje Ab-daglča in ostale, da so ji pri špijonaži pomagali.
Najpreje je bila zaslišana Danica Androličeva, ki je na dolgo ln široko naslikala svoje življenje od leta 1920. dalje, kakor tudi svoj prihod v Beograd. Pripovedovala je. da se je takoj po svojem prihodu seznanila z Lazarom Divljancem, dr. Milanom Dimo-vičem, Andjelkom Firstom in kapetanom Krušnjakom. Dalje je pripovedovala o svojem službovanju pri Stjepan Radiču in pravi, da bi se po njenem mnenju moralo vse Radičevec zapreti. O tem se je prepričala v RadiČevi službi, kjer te kot daktilografi-nja pisala na pisalni stroj pisma, katera ji je dr. Maček diktiral. Pisma so bila pisana v različnih jezikih, deloma Šifrirana in največ naslovljena na Italijo. Pisma je kuvertirala Radačeva hčerka, vendar pred njo niso nikdar napisali naslova. Kot drugi je bil zaslišan Tvan Mitkovič, ki trdi, da je postal žrtev AndroHČeve, ker ona ve, da jo ljubi. Tajil je vse in tudi zanikal, da bi imel z Andro-ličevo glede vohunstva kake stike. Istoukn trdi Abdagič. da o vohunstvu nima pojma hi kapetan Krušnjak zatrjuje, da ga Androličeva po krivem dolži. Prizna edino, da c poslal AndroHčevo v Beograd, da intervenira za njega v zadevi 9000 Din, vse ostalo pa je laž. Zasliševanje se je včeraj nadaljevalo.
* ^ * — Posledica nočevanja. Pri nas je žal še vedno vkorenlnjena stara grda razvada, da se vasici fantje v soboto in redčijo zvečer na vasovanju pretepajo, če je pa v vas! »žesnanje«, pa pravijo, da to ni nobeno i-žc-gnanje«, če enega ne zakoljejo. Pred vojno so igrali pri teh pretepih glavno vlogo kol, lopata, vile. Tem se je pridružil žal šc nož in celo kosa. Po vojni pa se že čujejo po vaseh po noči streli. To orožje, puške it: pištole, nam ie prinesla vojna. Pri podobnem pretepu v Notranjih Ooricali, ki se ic pričel v gostilni ln se nadaljeval in završil na vasi, se je pripetilo, da je pograbil Alojzij Gcv-heli sa nož in je zabodel tovariša Franceta Zibelnika v hrbet Nož mu je prodrl desno lopatico ia je bila odprta prsna votlina, vsled česar je označil zdravnik rano za težko. Obtoženec se je zagovarjal s silobra-nom, kar Je pa v očigled dejstva, da je bil Zfbehrik ranjen v hrbet, malo čudno izzvenelo. Vendar pa je senat vpošteval vse . okollčfcne, tako da se je ta junak z nožem za enkrat ie prav po ceni izmuznil. Obsojen je i bil samo radi prekoračenja ailobrana H j strahu ki sicer na H dni zapora, to pa po-1 sebno radi tega, ker se med obravnavo ugotovilo, da je bil tisti večer res trikrat napaden.
Iiaerirajte v „Slov. Narodu"!
Stev. 242. .SLOVENSKI  NAROD« dne 22. oktobra 1924. Stran 3.
Angleška pred volitvami
Po razpustu angleškega parlamenta |e postalo jasno,   da   stoji Angleška pred novimi drŽavnozborskimi volitvami Ko so liberalci nastopili proti ideji državne   garancije za rusko posojilo, torej proti ideji, ki tvori bazo sklenjene angleško-sovjetske pogodbe, je morala Macdonaldova vlada odstopiti. Sprememba v političnem položaju je prišla povsem nepričakovano celo za liberalni tisk. >Manchester Guardian«, »West-minster Gazette« in »Daliy Newsc so do zadnjega pisale, da je pod gotovimi pogoji državna garancija mogoča. Asquithovo pismo, objavljeno nedavno v listih, tudi ne izključuje te možnosti. Liberalni tednik »Nation«. ki je od samega početka pisalo proti posojilu Rusiji, smatra, da je v sklepu parlamentarne frakcije izraženo   v liberalnih krogih prevladujoče razpoloženje, katerega žal ni moglo prikriti stališče liberalnega   tiska.     Desnica liberalne stranke je zelo zadovoljna z nepričakovanim obratom.   Zlasti Llovd George lahko po pravici   triumfira. Liberalni tisk je resigniral pred gotovim dejstvom in se skuša prilagoditi novim razmeram. Johns Spinder, glavni urednik ^Westminster Gazette«, eden najuglednejših   liberalnih   publicistov, odkrito izraža svoje presenečenje nad to spremembo političnega položaja. Tolaži se s tem, da kolektivnih pokretov običajno ni mogoče racijonalno presojati in pojasniti. On se boji, da pride pri predstojećih volitvah do notranjih nemirov, ker je povsem jasno, da poseže vmes boliševizem. V tem slučaju je mogoča konservativna,   nikoli pa ne liberalna zmaga. Za poraz delavske stranke je po njegovem mnenju potrebna energična kooperacija konservativne in liberalne stranke,   zakaj obe stranki zastopate konservativne interese. Zmaga nad delavsko stranko bi imela za posledico konservativno vlado, ki bi jo podpirali liberalci, ali pa konservativno-liberalno koalicijo, kar je Še najbolj verjetno.
Za nove volitve perspektive liberalne stranke očividno niso posebno ugodne. Kolikor more računati na volilni uspeh na račun konservatizma, je ru-sko-angleška pogodba zelo neprikladen teren, na katerem hoče voditi nove volitve. Liberalna stranka ni prav nič angažirana v vladi in delavski stranki ter mora vsak hip konzultirati samo svoje lastne interese. Med delavsko stranko in liberalnimi poslanci je prišlo zadnje Čase celo do konflikta, tako da so liberalci pripravljeni obrniti Macdonaldu hrbet ne glede na eventualni volilni poraz. Z druge strani pa liberalna stran-
ka ne more pričakovati, da bodo volilne perspektive za njo sploh kdaj ugodnejše, kakor so sedaj. Še pred razpustom parlamenta je bilo jasno, da bo angleško-ruska pogodba v novembru odklonjena. Delavska stranka je sama delovala na to, da Macdonaldova vlada odstopi, ker hoče razčistiti položaj. Položaj v Indiji postaja za Angleško nevzdržen- Pogajanja z Zugul pašo o ureditvi egiptovskega in sudanskega problema so obstala z ozirom na nove volitve na mrtvi točki.
O volilnih perspektivah posamnih strank je še prezgodaj govoriti. Delavska stranka nastopi z volilnim programom, v katerem bo branila angleško-sovjetsko pogodbo, politiko miru in konstruktivno socijalistično upravo. — Stranka gre v volilno borbo z velikim entuzijazmom in pričakuje, da se njeni mandati pomnože. Ali v »Mew States-manu« se zrcali tudi pesimizem. Urednik lista, ki je doslej edini nastopil proti državni garanciji posojila Rusiji, meni, da utegne dobiti delavska stranka kvečjemu 220 mandatov. Bržkone pa jih dobi samo 170. Z absolutno večino ne računajo niti konservativci. >Sandey Times« piše, da utegne dobiti konservativna stranka okrog 300 mandatov (absolutna veČina pri 615 mandatih je .308). Prevladuje naziranje, da bo igrala liberalna stranka v bodoče vlogo razsodnika med konservativci in socijalisti. Z Asquitom in Lloyd George-om na čelu napno liberalci vse sile v borbi proti delavski vladi, da iztrgajo inniciiativo iz rok konservativne stranke. Malo pa je verjetnosti, da se jim to posreči. Splošno sodijo, da bo liberalna stranka pri novih volitvah nazadovala. Listi poročajo, da se je odcepilo od liberalne stranke 20—25 poslancev, ki so ustanovili svoj radikalni klub. Ta skupina zagovarja angleško-rusko pogodbo. Nekateri se približujejo celo delavski stranki pod pogojem, da bi stranka pri volitvah podpirala njihove kandidature.
Volilna borba je zelo živahna. Njen ogromni pomen je očividen, ker gre za ali proti socijalizmu. Pri vseh treh največjih strankah pa niso izključena velika iznenađenja. Borba se vodi v glavnem med delavsko in konservativno stranko. Vse je odvisno od volilcev. Pri lanskih novemberskih volitvah so bili razdeljeni glasovi med strankami takole:
glasovi mandati konservaitvn.i 5.544.520 258
delavska 4,508.504 191
liberalna 4,314202 158
Prosveta.
R^per'car Narodnega gledališča v Ljubljani,
DRAMA-Začetek ob 8. zvečer. Torek. 21- okt.: zaprto. Sreda, 22. okt.: šestero oseb išče avtorla. Red B.
Četrtek, 23. okt.: Pri Hrastovih, slavnostna predstava ob 50-Ietnici rojstva pisatelja Ksaverja Meška. Petek, 24. okt: Moč teme.    Red D. 5obota, 25. okt.: Firma P. B.    Red. P.
OPERA. Začetek ob pol 8. zvečer. Torek, 21. okt.: Rigoletto.  Red D. Sreda. 22. okt: Majska noč.  Red P. Četrtek, 23. okt: zaprto. Petek. 24. okt: Netopir.  Red C.
šentjakobski gledališki oder v LJubljani.
V soboto, dne 25. okt.: »Maks v škripcih«.
V nedeljo, dne 26. okt.: Maks v škripcih«.
★   ★ ★
Črtice iz turške poezije.
Najlepše je v Carigradu morje In najzanimivejše — zgodovinske starine: cerkve, obeliski, prostrani podzemni bazeni, trdnjave itd- Vsega uvaževanja vredno znamenje novejše turške kulture je arheološki muzej, ki je pa samo po strukturi lepa shramba skulpturnih produktov iz prejšnjih časov. Sledovi samonikle umetniške kulture novejšega časa se komaj poznajo. Najlepše kiparsko delo so nedvomno marmornati stolpi Hamidovih dvorcev In spomenik svobode. Tik pod spomenikom, pri marmornatem piedestalu, okrašenem z mozaiki, je grobnica Mahmud-Ševket paše, največjega junaka »Hurijete« In žrtve reakcije. O peravui-Fikaciji in sintetični umetnosti duha ne sluha. Mogoče so ovirale turško umetnost zapovedi korana- Slikarstvo kaže naivnost v koncepciji, primitivnost v delu in vedno Iz-vestno nacljonalno-patrljotično tendenco. Muzika sloni trdovratno na znanih In stereotipnih virih modulacije, divnih v posamnih pasusih, zanimivih v celoti In dolgočasnih v ponavljanju. Tu In tam žarek zapadnega vpliva. Arhitektura, ki nosi v najboljših delih pečat mističnega orijenta, kakor tudi ostala umetnost je večinoma delo tujcev.
Razmeroma najbolj originalna in srečna je turška poezija. Ali tudi ona nosi v sedanji obliki globoke sledove borbe z zaprekami, ki jih je morala premagat! na težki poti svojega razvoja. Prva In največja zapreka, ki je bila obenem coklja v kulturno-sociiamem razvoju Turčije, je sultanski av-tokratičnl sistem uprave. Morebiti nI na svetu druge države, kjer bi bila vsemogočnost monarha za družabni napredek tako
usodna, kakor v Turčiji, zakaj nikjer ni bila ta moč tako cementirana z nevednostjo in fanatizmom. Do leta 1908 v Turčiji sploh ni bilo govora o kaki socijalni, politični ali poetični svobodni misli. Cenzura Je kruto tn neusmiljeno zatirala celo posamne besede v slovarjih in spisih, kakor n. pr. svobodo. Smešno je bilo gledati, kako je ta valpet sultanove moči analiziral in razlagal kemično formulo H0 O. Cenzura je prišla namreč na originalno idejo, da tiči pomen te formule v pokretu proti sultanu. H„0 je pomenilo po mnenju sultanovih cenzorjev — Ha-mid II. = 0. Cenzura je torej napovedala boj celo kemiji. Bolj kakor drugod je bila v Turčiji smrt žalostni žreb svobodne misli.
Odvisnost turške umetnosti od političnih razmer je razvidna zlasti iz okolnosti, da se ujemajo momenti največje produktivnosti, samoniklosti, In poglobitve z momenti potiličnih reform. Tako vidimo pri turški poeziji, ki je ječala do konca XVIII. In začetkom XIX. stoletja pod peto krutih sultanov, takoj po politični reformi Mahmu-da II, po takozvani »tanzlmati« (1. 1839.) ki je dala narodu več državljanskih svobod-ščln, velik razmah In napredek. Iz te dobe datirajo znani turški pisatelji Šinasi, Hamik Kemal, Abdul Hak Hamid, Erem.Sezaj in dr. Pri njih se že pozna vpliv zapadne kulaure, pomešane z orijentalnsko tradicijo. Komaj so ustvarili dotlej neznane poetične oblike — roman in dramo — so že ustanovili književno kritiko. Ker so pa popolnoma zatajili orijentalsko tradicijo, so zašli v. ekstrem slepega posnemanja- Njihove dežele še j vedno nimajo značaja nacijonalne poezije kjer se jih je nacijonalno življenje komaj dotaknilo.
Njihovi nasledniki Iz novejše dobe — Pefik Pikert, Dženob in šekobedin, ki jih smatrajo za nosilce vpliva francoskega simbolizma v turški liriki In Hamid Zia, avtor sentimentalnega In v sedanji Turčiji zelo popularnega romana »Prepovedana ljubav«, kakor tudi Mehmed Reuf, ki je s svojim romanom »September« pod neposrednim francoskim vplivom, vsi ti predstaviteljl moderne turške književnosti se drže več ali manj starih metod posnemanja In se prav tako odtujujejo turškemu nacijoualnemu življenju. Zakaj svoboda, ki jo le oznanjala »tanzlma-ia« nI zadostovala za poglobitev v Intimno zasebno, družinsko in nacijonalno življenjs.
Druga radikalna politična reforma v Turčiji Iz leta 1908 Je omogočila obnovo turške poezije v smislu nacionalizacije in politične produkcije. Zaplapolal je novi prapor pod katerim so se začeli zbirati nosilci te obnove — »Zore bodočnosti«. Kmalu so se pojavile splošne literarne revije — Genč Kalesnrer« v Solunu in (Turk Yurdu« v Carigradu. Ta struja obnove pa rodi preveč politikov in premalo pesnikov, da hi se mo-
gla utrditi kot najbolj zdrava smer v razvoju turške pesniške misli. Glavni predsta-vitelj te struje je avtor »leni Turana«. Halid Edib. Tu ne smemo pozabiti da nI politični sistem edina zapreka na poti k obnovitvi m splošnemu razvoju torflce književnosti. Je še druga ovira, ki jo mora turška umetnost premagati, predno stopi na zdrava na-cijonalna tla. To je stena versko-nravstve-nih predsodkov, ki drže že od parativeka v težkih sponah dva večna vira umetniškega navdahnjenja rodbino In ženo. To steno je treba podreti v mišljenju ljudstva In inteligence, da začuti turška poezija puls turškega srca. Ta proces pa se je komaj začel, dasi so haremi večinoma že odpravljeni in mnogoženstvo prepovedano. Potrebno je duševno osvobojenje inteligence, da se razčistijo pota prave nacionalizacije turške poezije.
Tretja ovira v razvoju turške nacijonalne poezije je v turškem književnem jeziku, ki je v sedanji obliki docela tuj ljudstvu. Navdušeni nacijonalistl so se zbrali pod praporom »Zore bodočnosti« In skušajo na vse načine očistiti turški književni Jezik ter ga prilagoditi narodni duši. Z republikanskim režimom je bila prva ovira odstranjena. Zdaj je na novi turški inteligenci, da premaga še ostali dve, da bi mogla poezija nadaljevati pot zdravega nacijo nam eza razvoja.
★   ★ ★
— Smrt nbskega skladatelja Milenka Paunovtča. Lani marca meaeca je dr. Cerin proizvajal v Unionski dvorani I. simfonijo, imenovano »jugoslovansko« Milenka Pauno* vica. Delo je skladatelj posvetil svojemu glasbenemu mecenu dr. Cerinu, ki je je prvi izvajaL Kritika Je simfonijo sprejela zelo simpatično ter mlademu skladatelju proro* kovala pri nadaljnem njegovem glasbenem delu velike uspehe. No, zla usoda, v katero je Paunović bolj veroval, kot v srečo, ga je po štiridnevni bolezni 1. t m. ugrabila. Umrl je vsled zastrupi jenja. Obdukcija je ugotovila arsenik. Kako in zakaj se ie to zgodilo, izkaže bodočnost Paunović je ne* nadoma končal s 34. leti sredi najplodovU tejšega svojega dela.
Študiral je pred vojno v Pragi in Leip* žigu, pri umiku srbske vojske čez albansko gorovje vsled prehlada za dve leti porol* noma oglušil ter bil sedaj pomočnik refe* renta za vojne muzike v Beogradu. Zircl je v dovolj težkih materijalnih razmerah. Mati, učiteljica, je bila ravnokar penzionirana, sestra, absolvirana klavirska virtuozinja. pa se je z malim številom učencev na Muzički školi komaj preživljala. Paunović ;e moral nositi vse to rodbinsko breme in vendar je v teh težkih razmerah komponiral, zamol* čan od svojih rojakov, rekel bi dan in noč. Spal je po 4 do 5 ur in presedel ves svoj prosti čas za pa rt turo II. simfonije, ki jo je srečno končal, ter pričel Še III. Z veliko ljubeznijo se je za *pal dr Cennu, ki se je prvi izmed vseh knlccov kapelnikov zsinte* resiral za do sedaj skoro prezir^nega mladega moža ter naštudiral njegovo I. sbnfo* ni jo. Paunović je bil pri njenem izvajan |u navzoč in ni mogel pozabiti prisrčnih ovarij s strani g1asbenikov«izvaja1cev in navdušene publike. Nameraval je komponirati do deset simfonij, študiral v enomer. iskal narodnih srbskih motivov, se v nje poglabljal, zlasti odkril in ugotovil zanimiv ritem srbskih na* rodnih popevk (414—4 in3H—4), ki ga je uporabil tudi v svoji že dokončani TL sim* foniji. Tudi to je posvetil dr. Cerinu in jo bo ta, kakor slišim, izvajal v spomin in na korist njegovega nagrobnega kamna čim* prej. — S smrtjo Paunovlća so izgubili Srbi in ž njimi ml Jugosloveni velenadarjenega glasbenika, ki bi s svojim velikim talentom pripomogel do ugleda naši jugoslovenski glasbi kmalu tudi preko meja ožje domo* vine. _£.
— Zgodovina umetnosti pri Srbih, Hrvatih In Slovencih. Spisal dr. Josip Mal; izdala in založila Narodna Galerija, Ljubljana 1924. Str. 142, slik 69 na prilogi; 80; z lesorezom Bo Jacka na ovitku. V tej prepotreb-nl knjigi je zbran zgodovinski materijal z Izredno vestnostjo In pregledno sestavljen v učbenik jugoslovanske umetnostne zgodovine. Z ozirom na različne kulturne npHve in na neenake razvojne pori je razdeljena snov na sledeče glavne skupine: 1.) Slovenija In 2.) Hrvatska, ki sta od pokrlstianjenja v toku zapadne umetnosti, 3.) Dalmacija (z Istro) ki je najbližja umetnostna soseda Tta-Hje m 4) Srbija (z Bosno m Hercegovino, ki je dete bizantinske In vzhodne umetnosti. V vsaki skupini je obravnavana arhitektura, plastika in slikarstvo; dodana je pregledna bibliografija za one bralce, ki žele podrobnejšega študija. Točen register in marginalne note v tekstu lajšajo Iskanje po knjigi. Tekst vsebuje zgoščeno sliko razvoja, pri važnejših umetnikih življenske podatke in glavna dela. Izbera slik je dobro prevdar-jena m nudi tipična dela posamnih strok Iz glavnih umetniških skupin. Avtor se je oziral tudi na predzgodovtnsko dobo In na umetnost iluminiranih rokopisov. Z ozirom na občutno potrebo po priročni zgodovini umetnost in na težko dostopni materijal za hrvatsko m srbsko umetnost ki večlnon še čaka na celotno obdelavo. Je Malova knjiga nadvse dobrodošlo delo, ki nam prvič nudi pregled umetnosti pri vseh narodi1 Jugoslavije. Poseben pomen Ima za trrteli-genta, učitelja, dijaka, ljubitelja umetnost za potovalca. Narodna galerija Je knjlgr okusno opremila In H določila za popularizacijo skrajno nizko ceno Din 52 za člane N. a celo Dfn 40.—.
— Meškova 50 letnica t Narodnem gle-daltščn. Gledališka uprava je povabila g. Meška, naj se udeleži proslave svoje 50 letnice, ki jo bo slavila ljubljanska drama z uprizoritvijo njegove Igre v treh dejanjih »Pri Hrastovih« v četrtek dne 23. tm. Gosp. Meško se je povabilu odzval ter bo osebno prisostvoval premijeri. Vstopnice za to predstavo prodaja dnevna blagajna Narodnega gledališča v opernem gledališču v sredo 22. tm. in četrtek dne 23. tm. ob običajnih urah. Pri večerni blagajni v dramskem gledališču bodo vstopnice na razpolago pol ure pred začetkom predstave.
— Za 50 letnico rojstva enega najpriljub-Ijenejših slovenskih pisateljev Ksaverja Meška vprlzori Narodno gledališče v Ljubljani njegovo dramo »Pri Hrastovih«. V glavnih vlogah nastopijo: ga Vera Danilova, ga Juvanova, ga. Marija Vera, ga. Medvedova, gna. Rakarjeva in ga šaričeva ter gg. Cesar, Gregorin, Jan Kralj, Levar in Rogoz. Režija je v rokah g. šesta. Slavnostna predstava se vrši v četrtek 23. tm. ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču.
— Književno prednaznanllo. V kratkem izide v založbi Zvezne tiskarne ln knjigarne Vebrov »Očrt psihologije«, kl je formalno namenjen propede v Učnemu pouku na srednjih šolah. Knjiga vsebuje v kratkih markantnih potezah osnovna vprašanja celokupne psihologije, opisne ln razvojne ter Je obenem zasnovana kot neobhodni ključ za ostale filozofske panoge, n. pr. za spoznavno teorijo, etiko, estetiko, psihologijo jezika, tudi metafizike itd. Stvarno torej knjiga ne bo ustrezala samo svojemu neposrednemu namenu, temveč bo po njej s pridom segal vsak, ki si hoče pridobiti temelje splošne psihološke naobrazbe ln z njimi neobhodno podlago za uspešno ume-vanje ln pravilno ocenjevanje ostalih filozofskih vprašanj. Fiziološki del knjige Je napisal profesor dr. A. š e r k o ln bo torej knjiga tudi z naravoslovne plati strokovno Izvirna. Posebnost na knjigi je tudi oddelek »Zgodovina psihologije« Izpod peresa dr. Alme Sodnikove, ki prikazuje Jasno In precizno razvoj psiholoških Idej od Aristotela do naših dnL V razmerju z obšlrno-stjo in temeljitostjo knjige, ki je odobrena od prosvetnega oddelka, bo cena posamne-mu izvodu nizka.
— Koncert pevskega društva »Slavec*. Kakor že objavljeno, priredi »Slavec« v ne* deljo dne 26. oktobra v dvorani sokolskega doma na Viču koncert. Spored koncerta je zelo zanimiv. Poleg skladb Adamiča, Pre* mrla, Prochazka, Hatza L dr. je zastopan tudi Brnebič z deloma še ne izvajanimi toč* kami. — Začetek koncerta ob 7. uri zvečer.
213/n
— »Italijanski Tutankamen«, tako je naslov najnovejšega filozofskega dela, ki ga je, kakor nam poročajo, dovršil Anton Pod-bevšek, znan po novemberskih umetniških dnevih 1. 1920. v Ljubljani. V njem obdeluje najbolj prekipevajočo dobo človeštva, namreč renesanco m reformacijo. V zvezi Ž njo pa govori tudi o sedanjosti. Baje namerava prirediti avtor v najkrajšem času recltaci-ski večer, kakor je to storil s »človekom z bombami« v ljubljanskem dramskem gledališču.
— »VanafšČInovt sinovi« na rimskem odra. Te dni so igrali v Rimu dramo »Va-nulščlnovl sinovi«, delo ruskega pisatelja Najdenova. Vprizoritev je uspela prav dobro in občinstvo je živahno aplavdlralo koncem vsakega akta.
— Novo operno gledališče v Rimu. V kratkem se položi temeljni kamen za novo veliko operno gledališče na zemljišču med Kapucinskim samostanom ln kraljevo palačo v Rimu. Načrt za zgradbo je napravil arhitekt Marcello Placentini. Zunanjost bo antično rimljanska, to je oblika starega amfiteatra v Puh* in Veroni. Pred gledališčem bo prostor za razsežen trg. Gledališče bo opremljeno z vsem modernim komfortom. Oder po svoji velikosti ne bo zaostajal za onim v pariškem gledališču.
— Plrandello napisal film. Slavni Italijanski dramatik, kojega bizarno delo polno duhovite miselnosti In problematičnosti se pravkar i velikim uspehom vprlzarja tudi v Ljubljani, je po dolgih prošnjah napisal filmski osnutek, ki se glasi: »Ogenj Matije Pa-scala«. Delo bodo režirali v Franciji. Glavne vloge prevzamejo najodllčnejši igralci francoskega filma.
Turistika in sport.
PRAVILNIK ZA TEKMO BRAKOV.
Klub ljubiteljev brakov v Ljubljani pri* redi dne 26. oktobra t. L v grosupeljskem delu lovišča v hribu Kamni gorici tekmo. K njej so pripuščeni psi braki. ki so toliko Čistokrvni, da se lahko vpišejo v rodovno knjigo J. R. B. in dobe pri smotri vsaj dobro.
Po prihodu vseh jutranjih vlakov ▼ Grosuplje (okrog 7. ure) se zbero udelež* niki na dvorišču gostilne gosp. Ivana Rusa. Tam se bo najpreje vršila smotra psov. Te smotre se udeleži lahko vsakdo, ki hoče dati oceniti svojega braka, četudi ne tek« muje. Po smotri žrebanje k tekmi prljavije* nih psov, nato odhod v lovišče.
Psi se bodo preizkuševali posamezno. Vsak pes sme iskati in goniti največ eno uro. Nato se ujame in priveze, četudi ni nič spodil. Če prej neha goniti, se to zgodi še prej. Takoj se spusti drugi tekmec. Ko pre* teče določeni čas, se bo dalo znamenje z lovskim rogom, za odstrel Stojišča bodo namreč vsa zasedena in ko zapoje rog, je treba zajca ustreliti, psa pa ujeti in pri ve« zati. Zatorej naj bo vsakdo (tudi gledalci) preskrbljen s puško in verižico. Lisica se takoj odstreli, ne da bi se čakalo na rog.
Ko bo prvi pes izpuščen, se podajo sodniki z opazovalci na vzvišen prostor, kjer bo mogoč pregled In se po potrebi pomičejo po lovišču dalje, da more vsak pes*tekmee iskati po še neoblovljenem de« lu lovišča. Opoldne kratek odmor. Popoldne se tekma nadaljuje, na enak način; če bo treba tudi ie ▼ ponedeljek.
Tekma se vrli ob vsakem vremenu; vodi jo g. dr. Ivan Lovrenci ČL Za sodnike so določeni predsednik K. L. B. Henrik (baron) Laza rini, Viljem A. Fuehrer ln Ivan Rus*Breže.
Ocenjevalo se bo: vodljivost, poslu8* nort iskavo, način gonje, glas, vztrajnost in obnašanje pri ustreljeni divjačini.
Dobitki so zaenkrat določeni trije*
L Din 100; II. Din 75; m. Din 25.
Poleg teh se bodo razdelila tudi ie druga častna darila.
Sodniki niso vezani na kakšne predpise m sodijo po Ustni uvidevnosti.
Vodja tekme je upravičen njen spored izptemenitL
Prijave so dopustne tudi še na d.m tekme, tik pred smotro: plačati sc pa mors dvojna prijavnina. torej Din 10.
Zvečer se v gostilni Ivana Rusa raz* glasi ocenitev.
Ljubljana. 20. oktobra 1°24. Peter Žmitek. Henrik baron Lazarini,
tajnik predsednik.
212 n
— Hašk (Zagreb) : Ilirija. Diference med Haškom radi Haškove odpovedi gostovanja v Ljubljani dne 12. t. m. so sporazumno izravnane. liašk nastopi v izravnavo svoje obveze v Ljubljani v nedeljo, 26. t. m. s kompletno I. garnituro proti Iliriji. Haškova p stava se glasi: Fridrih-Vr-bančič, Kunst-Marianovič, Cindrič, Križ. II-Kahn, Zinaja L, Grdenič, Vinek, Pl.ijzariano.
— Izredna glavna skupščina Jug. kot. saveza. V nedeljo se je vršila v Zagrebu izredna glavna skupščina Jug. kot saveza, na kateri je bilo zastopanih 21 klubov iz Hrvatske In Slovenije. Zborovanje je otvori! predsednik VVeiler, nakar so takoj prešli na dnevni red. Po kratkem poročilu tajnika Lončarja je bila staremu odboru izrečena zaupnica. Nato je bil izvoljen novi odbor m sicer predsednik g. VVeiler. podpredsednik Juraj Frobe, drusi podpredsednik g. Jakob Oorjanc, I. tajnik Lončar Franjo, II. tajnik Evgen Lustig, blagajnik 2lot Mirko, vodja Jurčev Viktor, podvodja Bučar Artur ter sledeči odborniki: Sovič, Pernat, Bogovič. Kamatnik in namestniki: Živi'i, Gmnd, Pln-tarić: revizoria: Mlhnlfč in T^emovaček.
— Skavtsko gibanje. Število slovenskih skavtov se je znatno pomnožilo, tako da jih je danes v Ljubljani skoraj 200. v Mariboru do malega sto ter celo v — Kočevju 25. Z izredno lepim Številom vrlih skaviov so se ponašale lansko leto tudi Trhovlie. Po znanih trboveljskih dogodkih pa je niih društvo tako rekoč razpadlo, a kakor čujemo se iznova poraja ter ie pričakovati, da se dvigne vsekakor kvalitativno boljša čea od prvotne. Da se je v Kočevju ta, v današnjih časih toli važen sport, tako razmahnil. Je pač zasluga tamkajšnjega profesorja Ur-Šiča, ki Je z vso vnemo deloval, da je vzbudil zanimanje za skavtski sport na šolsko mladino.
STANJE PRVENSTVA* V SLOVENIJI.
Ilirija	6	6	0	0	32: 3	12
Jadran	5	3	1	1	10: 7	7
Primorje	4	2	l	1	6:12	5
Hermes	5	1	1	3	7:12	3
Maribor	4	1	0	3	5: 7	2
Rapid	3	1	0	2	2:13	2
Celje	5	0	1	4	8:16	l
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Budimpešta: MTK : FTC 11:2 (ne obratno, kakor je bilo poročano včeraj.)
— Dunaj: Hakoah : Amateure 1:0, Sim-mering : Admira 3:0, VVacker : Rapld 3:1, Sportklub : Rudolfshugel 3:1.
— Druga pro fes I Jona Ina liga: WAP t Nicholson 3:1, Germanla : International 0:0, VoruSrts 06 : Bewegungsspieler 1:1; Sturm 07 : Sportfreunde 3:0.
— Vlenna (Dunaj) Je nastopila v Gradca proti kombiniranemu teamu Sturm-OAC m zmagala s 4:2.
— Praga: Slavlja : DPC 3:1; Meteor : Praga Vil. 4:3; Sparta : Sparta Kosire 4:0 (2:0); Nuselsky : Viktorija Vinohrad? 2.*Of Viktorija Žižkov : Čechle Karlln 7:2.
— Pariz: Tennls Forussla (BerllnJ z Club Prance 3:1; Borussla |e drugI nemšk! klub, ki Je sedaj izza prevrata Igral v Pay rlzu.
STANJE PRVENSTVA NA DUNAJU.
Simmering 5 4 0 1 13: 7 8 VVacker 5      2      3      0      8: 4 7
Vlenna '4     2     1     1      7: 5 S
Admira 4     3      1      1      8: 6 5
Rapid 5     2     12    12:11 S
Amateure 3 2 0 I 3: 3 4 VVAC 4     1     1     2     5: 5 3
Hakoah 4 1 1 2 4: 5 3 Sportklub 5 T 1 3 6: 8 3 Slovan 5      113     8:13 5
Rudolfshugel 4      1      0     3      4:11 2
Julijska Krajina.
— V Idriji so bili nabori za mesto in okolico. Potrjeni so biH skoraj vsi. Neka:eri so tega še veseli, ker je brezposelnost v Idriji naravnost nezasllšna. Lahko bi bilo zaposlenih še najmanj 400 delavcev, ali rudniško ravnateljstvo ne sprejme na delo nobenega domačega človeka več. Rudnik ima na leto ogromne dobičke, al? denar odhaja v Rim, IdrljČani pa stradajo. Te dni ie prispel v Idrijo pokrajinski zdravnik v družbi dveh drugih zdravnikov ter baje izdal neke nove zdravstvene naredbe. — Občinski zdravnik dr. Rosato je bil poklican v Srednje Kanomlje, kjer je ležal težko ranjen 34 letni Fran Cestnik. V pretepu s Petrom Vončino je dobil omenjene rane. Pretep je bil v gostilni na Razpotju.
— Brez dokumentov. V Trstu je hotela v bolnico neka 60 letna bolna in revna Ivana Couslch. Bivala je v nekem kotu v stanovanju v ulici Krožada pri neki dobri ženski. Toda stara onemogla reva ni imela ri-kaklh dokumentov in na vratih bolnice so ji rekli: »Brez dokumentov ni vstopa*. Z veliko težavo je prilezla nazaj v svoj kot in si poiskala drugI dan neki strup ter ga izpila. Poklican je bil na pomoč zdravnik z zdravniške postaje, ki Je odredil, da morajo ženo nemudoma spraviti v bolnico. In res to pot so Jo sprejeli brez dokumentov.
— Tržne cene ▼ Istri, črno vino se prodaja po 120 do 180. bek) po 80—120 lir hI; olje po 7—0 Ur Mter: ovce po 100—150 lir komad, plščeta par 10—15 lir; mleko 1.20- — 1.50 Ur liter, Jajca po 60—80 vin: volovi kg žive teže 4—5.50 lir.
— S črnilom se je hotela zastrupiti v PtfU neka 35 letna Angela Chersich. V jezi In v prepiru je zgrabila za posodo s črnilom m le izpila. Prenesli so jo v oolnlco, kjer so ji IzpraH želodec in jo spravili Izven nevarnosti.
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino IDEAL: »Pot okoli sveta«.
KINO MATICA; »Blagajna velikega. Toh^i
Stran 4.
SLOVANSKI  NAROD«  dne 22. oktobra 1924.
stev. 242.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1924.
Delo za organizacijo slovanskega planinstva.
Že pred vojno so poedlni slovanski turisti delovali na tO, da bi se Cim najbolj poglobili stiki med posamnlmi Slovanskimi turističnimi organizacijami. Že takrat je bila sprožena misel, da bi se osnovala zveza slovanskih planinskih društev. Vojna je pokopala vse te načrte in tudi po prevratu so bile razme* re v posamnih slovanskih državah take, da ni bilo resno misliti na kakšno tako organizacijo. Sele zadnji dve lati so se prilike tudi v slovanskih zemljah ta* ko spremenile, da se je znova pojavila med slovanskimi planinci misel, da bi se osnovala čim najtesnejša zveza med slovanskimi planinci in njihovimi organizacijami.
Kakor vselej, kadar gre za slovansko stvar, so tudi v tem primeru dali pobndo — Cehi
Da se pouči v kakšnem stadiju se
nahaja sedaj vprašanje enotne organizacije slovanskih turističnih društev, je naš urednik v Pragi posetil predsednika »Kluba Češkoslovenskih turistov« mfnfsterijalnega svetnika g. dr. On-tha - Jarkovskega ter ga naprosil, da mu da informacije o stališču, ki ga zavzemajo češkoslovaški turlstovski krogi napram tej ideji.
Dr. Outh - Jarkovsky se Je
izrazil:
»Ideja, da se ustvarijo Čim najtesnejši prijateljski stiki s slovanskimi planinci, ni nova. Naše organizacije so te stike gojile že zdavna. Zlasti intimne so bile nase zveze s Slovenci, ki so si v Slovenskem planinskem društvu ustvarili mogočno in krepko napredujočo tu-ristovsko organizacijo. Na Čelu naših planincev, ki so bili stalno v bratskih stikih z jugoslovenskimi, zlasti pa s slovenskimi planinskimi krogi, je bil pred desetletji dr. Choudonsky, v novejšem Času pa dr. Dvorsky in dr. Cemy. Kako pravilno so naši planinci pojmovali skupne interese, je najboljši dokaz za to, da so pred desetletji osnovali v Pragi podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je ves Čas svojega obstoja razvijala živahno delovanje in celo zgradila v slovenskih Alpah svojo planinsko kočo. Le obžalovati Je, da je morala ta podružnica prenehati s svojim delovanjem, ker po zakonu ni mogla obstojati kot filijalka Inozemskega društva. Povojne razmere v prvih letih niso bile ugodne za razvoj turistike v slovanskih zemljah. Sele v zadnjih letih so se razmere spremenile, da je mogoče znova misliti na tesnejšo organizacijo med slovanskimi tuf isti po načelih ln načrtih, ki so obstojali že pred vejno. Kakor pred vojno, tako je tudi sedaj ideal vseh Češkoslovaških planincev, da se čim najprej pokliče v življenje Zveza slovanskih turistovskih društev.
Menim, da ne bo težko oživotvoriti tako organizacijo, ki bi bila ne samo v kulturnem oziru največje važnosti, marveč bi tudi mogočno služila ideji vseslovansk« vzajemnosti. Kakor sem že poudarjal, so naši stiki z jugoslovenskimi planinskimi društvi čim najintimnejši in nI prav nobenega dvoma, da se ti medsebojni od-nošaji prav lahko prikroje* tako, da nastane iz njih krepka, enotna, skupnim plemenitim ciljem služeča zveza. V ta krog skušamo pritegniti tudi Bolgare. Predsednik bolgarskega planinskega društva Antonov je lani posetil Prago ln iz razgovora z njim je bilo posneti, da teže* tudi bolgarski planinci za tem, da bi prišli v tesne bratske stike z ostalimi slovanskimi tovariši.
Glede Poljakov je sondiral teren Član odbora »Kluba češkoslovaških turistov« ministerijalni tajnik Mahlrrmnn, ki se je opetovano sestal s Poljaki v Zakopanih ter jih popolnoma pridobil za ustanovitev Času in potrebam primerne organizacije slovanskih turistovskih društev.
Kakor vidite, so priprave za osnutek zveze slovanskih planinskih društev v polnem teku. Od teh priprav do uresničenja Je samo še korak. Nadejam se, da bo že v doglednem času mogoče pristopiti k praktičnemu delu in udej-stvovanju. Govoreč o turistiki, bi rad slovansko javnost opozoril na važnost naših dijaških zavetišč (nocležaren), ki so osnovana, da bi omogočila naši mladini potovanje po naši državi in ji dala priliko, da se seznani z njenimi krasotami. Želim, da bi se teh zavetišč posluževala tudi mladina ostalih slovanskih narodov, naši dijaki In mladi turisti pa bi naj v čim največjem številu posečali ostale slovanske zemlje ter se tako naučili spoznavati bratske narode, njih zemljo in njih običaje.
Naše nazore o poglobljenju že obstoječih prijateljskih stikov med Slovan-skimi turistovskimi organizacijami bi najbolje preciziral tako-le:
V turistiki zremo najboljše sredstvo ta vzajemno spoznavanje, za vzajemno, U tega izvirajoče prijateljstvo in pravo slovansko bratstvo.
— Novica za Jone* V LJubljano so pravkar dospele is Beograda »Službene Novine« a dne IS. t. nt, §t 236, ki prinašajo »Relenje ministarskog saveta o dodacima na skupoću penzionerima« z dne a L nt, t j. ministrsko naredbo o novih osebnih in rodbinskih dokladah našim državnim vpokoiencem, o katerih se je že toliko govorilo in pisalo. »Naredba« (na papirju) je torej tu; sedaj Je le ie treba, da Jo naša finančna delegacija tudi izvede. Saj je denar tudi tu, O vsebini naredbe Is spregovorimo prilično par besedi ter tako zaključimo serijo naših tozadevnih člankov. Za zdaj se omejujemo na ta da opozarjamo prizadete kroge na njo t željo, da bi vpokoiencem s poviškom« in s »diferenco« ne šlo taka kakor gre tozadevno njihovim akt'vnim tovarišem.
— Upravičen pesimizem. »Jugoslovanski Lloyd« in njegov beneški dopisnik se prav po nepotrebi razburjata radi našega usvajanja k posnetku iz beneškega dopisa v naši politični vesti: »Kaj se pripravlja v Benetkah?« v številki 236. dne 15. t m. Malo neverjetno se nam je zdela trditev- da ni v naši delegaciji nobenega strokovnjaka. Po dopisnikovem mnenju se je naprtilo breme kompliciranih vprašanj na dr. Rvbafa. (Ako se uresniči dopisnikova trditev glede strokovnjakov, bo to pač neodpusten greh beogradske vlade!) V nadaljnjem pa smo povsem soglašali z dopisnikom »Jugosl. Llovda« in zaključili, da je njegova sodba na sploh »zelo pesimistična ali upravičena« ... V Benetkah gre za naše svobodno gibanje na morju in na naši zemlji. Za to gibanje morajo veljati le naši preudarki in naši sklepi. Gorje, ako bi se v Benetkah uresničili italijanski naklepi 1 — Tako smo pisali. To je jasno in čisto. Zato pa prosimo prizadete gospode hrvatske novinarje, da naj pazljivo Čitajo naša izvajanja in naj jim ne podtikajo tega, kar ni v njih! p
— Dražje vžigalice. »Drava«, d. d. za izdelovanje vžigalic v Os jeku, je povišala ceno vžigalicam za 2 pare pri ikatlji. To povišanje zadeva neposredno kupce, docim se bodo dobivale vžigalice v razprodaji še dalje po maksimalni ceni 1 Din za Skatljo. Cene ao bile povišane radi pokritja večjih produkcijskih stroškov. Tako se glasi poročilo. Ali ako bo nakup vžigalic dražji, bo sledila gotovo tudi dražja prodajal
— Promet v pristanišču na Sušaku. Meseca septembra ti. se ie uvozilo cementa, apna, oglja, koruze. Železa, peska, soli raznega lesa In drugega blaga za ton 4721, vina se je uvozilo 12.792 hI. Izvozilo se je raznovrstnega lesa in drugega blaga za ton 6348 in 10.043 kubičnih metrov lesa. Razven tega je bilo v omenjenem mesecu dnevnega prometa 57 vagonov z brodovi neredne proge. Ako se vštejejo brodovi rednih prog, znaša dnevni promet okoli 66 vagonov. September je bil najprometnejši mesec. Inozemskih parobrodov je došlo 16. Kadar se izvrše vsa potrebna dela v pristanišču na Sušaku, bo promet brez dvoma mnogo večji od meseca do meseca.
— Veliko premoŽenje so zapustili v Ameriki pred kratkim umrli Ivan Travič, Ivan Maretič In Alojzij Kovač. Sodi se, da so bili domačml is Julijske krajine. Nasledniki, ki bi bili opravičeni do dedščlne, se Imajo javiti jugoslovenskemu izseljenskemu komlsarjatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15.
— Kranjske novice. V ponedeljek zjutraj Je ogenj up epe lil posestniku Josipu Marčanu na Hujah pri Kranju dve poslopji, njegovemu sosedu »Bognarju« pa eno gospodarsko poslopje. Skoda znaša več sto tisoč dinarjev. Ogenj Je podtaknila bržkone zlobna roka. Na lice mesta došlim gasilskim društvom se je posrečilo ogenj lokalizirati, sicer bi bila nesreča še večja, ker je v bližini več s slamo kritih poslopij. Pri tej priliki Je kranjsko prostovoljno gasilno društvo ponovno dokazalo svojo vzorno disciplino, ker le došlo na lice mesta v en četrt ure.
— Težka avtomobilska nesreča pri Varaždinu. Uradnik Vilko Kostelec Iz Zagreba Je napravil v soboto popoldne z večjo družbo avtomobilski Izlet v Varaždin. Pri Malem Bisagu sta skočila pred avtomobil nenadoma dva prešiča in šofer je naglo okrenil voz, da Ju ne povozi. Avtomobil se ie prevrnil v cestni jarek, pri čemur so 3 potniki padli Iz njega, dočim ie četrti, neki Inženir, obsedel v voza Pri padcu se Je najtežje poškodoval bančni uradnik Kostelec in Je bil z drugim avtomobilom prepeljan v Varaždin, kler pa le čez neka] ur umrl. Neki dami je pri nesreči izbilo dva zoba, dočim so dobili ostali potniki le neznatne poškodbe. Šofer, ki Je ostal nepoškodovan, si je hotel v obupu pognati kroglo v glavo. Zanimivo je, da Je lansko leto doletela pri vožnji z avtomobilom v Varaždin tudi Kostelčevega brata smrt Prispel je sicer zdrav v Varaždin, kjer pa ga je zadela kap.
— Ponesrečena delavca. Mizarski pomočnik Anton Sitar v Križah na Gorenjskem je zašel pri oblanju desk po nesreči v stroj sa oblanje. Rezili so mu odrezala tri prste popolnoma in so mu sploh težko poškodovala roko, tako, da je moral Iti fant v bolnico. Na žagi venecijankl Franceta A1-jančlfia na Bistrici pa se Je težko ponesrečil itgar Janes Rakove. 2iga mu Je potegnila med kline levo roko in mu jO je tako zdrobilo, da so ta morali prepeljati v bolnico.
— Beg Čaregovega tovariša. — Zopet prijat. Poročali smo svoječasno o begu Pr. Mateja, bivšega člana »Kola gorskih ptičev«, iz. lepoglavske, kaznilnica Mateja Je. bil, ka-
kor znano, obsojen na S let težki Ječe. Pobegnil je dne 18. Julija i* kaznilnice ter se polavti 28. septembra v Doki, kjer je zahteval, da ae mu izstavi krstni in samski list, da bi se lahko poročil. Orožniki pa so drznega begunca kmalu Izsledi in ga prijeli v stanovanju Eve Maglajlć v Podgorju, s katero Je imel ljubavno razmerje In jo hotel poročiti. Mateja Je krepko smrčal, ko so prišli orožniki Sele, ko Je narednik Vuču-revlč prižgal luč hi zakričal: Mateja vstani! Tu Imaš krstni In samski Ust! se je zbudil dvignil roke ln stokal: »Gospodje udam se.c Orožniki so ga zvezali In odvedli v Našice.
— J trna Iki DraveUčanL Ko se Je strugar Pran jo Re! Iz LJubljane dne 19. tm. okoli pol 24 ure vračal 12 Serrt Vida s svojo zaročenko proti Ljubljani, so ga v Dravljah napadu štirje fantje In ga s palicami pošteno premik as ril i. ReS je bil precej poškodovan; tudi so mu napravili 100 Din Škode na obleki, kar so mu pa velikodušno povrnili. Za svoje dejanje pa se bodo fantje iz Dravelj zagovarjali pred sodiščem.
—Neznano kan Je Izginil 20-letnl Ivan SeliŠkar, posestnikov sin iz Podutika. Odšel Je v nedeljo zjutraj v Šiško k maši, ni 1 se pa več vrnil. Oče zatrjuje, da Je bil S fant mirne narave in se mu Je verjetno [ morala primeriti kaka nesreča. i      — Nesreča ali samomor. Včeraj so na-j šli na železniški progi Zagreb-Culinec pri J stražnici št 67 moško truplo, kateremu Je J bila zdrobljena glava, desno stopalo in desna roka. Ni Še dognano, Je-li se Je dotič-nlk ponesrečil, aH Je izvršil samomor. Iz dokumentov, ki so Jih našli, le razvidno, da Je ponesrečenec Ivan Brozič rojen 1. 1880 v Kranju. Po poklicu je bil mizar in le bil v zadnjem Sašu uslužben v Bjelovaru.
— Gladovna stavka invalidov v Brc* stovcu še vedno traja. Invalidi se se znova s brzojavko obrnili na dvorni maršala t s prošnjo, naj se pošlje posebna komisij« iz Beograda, da preišče razmere v invalidskem domu v Brestovcu. Invalidi nadaljujejo stavko z gladom. Dne 19. t. m. se je radi po« manjkanja hrane onesvestil četrti invalid.
V odseku za socijalno politiko v pokrajin« ski upravi se je sestala konferenca, ki je zaključila: 1. Posebna komisija bo izvršila zdravniški pregled vseh invalidov v Bre* stovcu. Na temelju tega pregleda se bo ugotovilo, koliko invalidov naj še nadalje ostane v invalidskem domu v svrho zdrav* ljenja in v koliko se da reducirati stanje invalidov. 2. Posebna komisija naj ugotovi, kateri invalidi potrebujejo obleko, obuvalo In perilo. 3. Uvede se preiskava proti inva* lidom ln upravi invalidskega doma. Vlada je poslala v Brestovac v svrho pogajmj posebno komisijo. Pogajanja z invalidi niso imela uspeha.
Vabljiv« h mitom« je «5
jflirim čokolada!
Iz Ljubljane.
— Božićnica za revne otroke v Ljubljani. Vsa ljubljanska dobrodelna društva so sklenila prirediti v mesecu decembru skupno božičnlco za revne otroke. V to svrho se je sestavil odbor, ki obstoja iz zastopnikov mestnega magistrata In vseh društev ter ima nalogo izvršiti vse priprave za prireditev te božićnice. Ker je število revnih otrok zelo veliko in je potreba zlasti pri nekaterih otrocih zelo velika, bode odbor apeliral na usmiljenost občinstva ter izvršil v to svrho obsežno nabiralno akcijo. To nabiralno akcijo izvedejo posarrma dobrodelna društva potom svojih članov. Da se ne bo te akcije izrabljalo od strani raznih sumljivih elementov v kake nepoštene namene, opozarjamo že sedaj občinstvo, da se bodo nabirali darovi za božičnlco za revne otroke potom posebnih nabiralnih pol, ki bodo potrjene od mestnega magistrata. Vsak darovatelj dobi potrdilo, s katerim se lahko izkaže, da je že priložil svoj obolus tej akciji. Upati je, da akcija dobrodelnih društev ne bode brezuspešna ter da uspe v polni meri. Apeliramo že sedaj na usmiljena srca, da ne zavračajo nablralk raznih društev ter da vsak po možnosti prispeva, da olajša vsaj enkrat bedo revnih otrok. — Dne 1. in 2. rov. ti. izvedejo dobrodelna društva potom svojih članic prvo nabiranje darov za božičnlco. Na več krajih bodo prodajale dame sveče ter bodo razna društva postavila nabiralnike.
— Zadružna šola. V zimskem semestru tekočega šolskega leta se otvori na Državni dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani Zadružna Šola, ki se prične z vpisovanjem dne 4. novembra ti. od 10.—12. dopoldne In traja do Velike noči 1925. Sprejemajo se le molki, H so stari najmanj 16 let m so dovršili ljudsko šolo. K vpisovanju je treba prinesti rojstni list, zadnje Šolsko Izpričevalo In Din 15. Šolnine nI nobene. Redni pouk se prične 4. novembra ti. ob 2. popoldne ln se bo vršil vsak delavnik od 2.-7. zvečer.
V slučaju prevelikega Števila prlglašencev Imajo prednost kmečki posestniki ln njihovi sinovi, M nameravajo sodelovati pri domačih zadrugah.
— Jugoslovensko*Cetkoslova§ka liga v Ljubljani tn CeSkoslovaika Obee v Ljubljani priredita dne 25. t. m. ob osmih sveder pro* slavo SOOletnice Žižkove smrti v spodnjih prostorih restavracije »Zvezda«. Na spore« du je slovensko predavanje o Zlfku in petje pesmi iz njegove dobe. Vstop prost. — Va« bimo ljubljansko javnost k obilni udeležbi.
202/n
— Opozorilo delodajalcem In brezposelnim. Vsled preselitve Državne borze deta Iz sedanjega prostora na Mestnem trgu št 2 (Mestni magistrat) v prostore stanovanjskega urada v drž. baraki na vogalu Dunajske ceste in Ceste na južno železnico se 21., 22. in 23. tm. ne bo uradovalo.
— Zdravstveno stanja mesta LJubljana. Zdravstveni Izkaz mesta LJubljana v času od IZ do 18. oktobra beleži to-le statistiko: Umrlo je 23 oseb, 11 moških in 12 žensk (tujcev 7). Smrtni vzroki: življenska slabost 2, jetika 3, pljučnica 1, zaatruplenle rane 1, srčna hiba 1, bolezni žilja 2, rak 2,
drugi naravni smrti vzToki 9; slučajne smrtne poškodbe 2, samomor 1. Med tem časom se ie rodilo 30 otrok, 16 dečkov in 14 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: davl-ca 1, griža 1, dušlilvi kašelj 2.
— Družabne plesne vaje »Kluba pleso-vodljt se prično v četrtek 23. oktobra ob 20. v dvorani »Kazine*. Vabljeni blagovolilo nemudoma dvigniti izkaznice. 209/n
— Umor na Hranilnični cesti. Sodna obdukcija na Hranilnični cesti umorjenega trgovca g. Pipana se irvrši danes popoldne ob 15. v mrtvašnici pri Sv. Krištofu. Kflkor čujemo, bo radi suma umora aretirani E. M. najbrže Že jutri izpuščen, ker je po zanes* JJrvih svedokih toliko kakor dognmo, da je bil v kritičnem čatu v večji družbi in se Je šele ob pol 24. napotil iz gostilne domov. Preiskav« bo, kakor se sdi, torej morala kreniti popolnoma v drugo smer.
— Najmodernejše moške In damske krofe, preizkušene, razpošilja ni izdeluje po meri minst. za trgovino In obrt koncesijo-nirana krojna Šola, 2ldovska ulica 57., Ljubljana. 21 ln
— Tatvina prtov Iz cerkve Sv. Jožefa. Jakob Meglic, cerkovnik cerkve Sv. Jožefa je ovadil, da sta bila s stranskega oltarja v cerkvi dne 15. in 20. tm. ukradena dva prta, vredna 600 Din.
— Policijske ovadbe: Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 3, kaljenja nočnega miru 2, prestopka cest-nopollcllskega reda 6, prekoračenja pol. ure 3, pretepa 2, onemoglosti na cesti 1, zaplemba samokresa 1, pobega od doma 1, poškodbe tuje lastnine 1. Aretacije: 2 radi tatvine, 1 radi postopanja.
— Drzen rop. Včeraj okoli 20. ure Je v gostilni Kajfež v Plorijanski ulici delavec Jakob Omerza ponulal nekemu drugemu delavcu srebrno verižico na prodal. Nenadoma Je k obema pristopil brezposelni mesarski pomočnik Miha ŠvegelJ, Iztrgal Je Omer-zl verižico iz rok In zbežal Iz gostilne. Drznega storilca pa so prijeli v Plorijanski ulici ln je bil odveden na policijo. Danes so ga Izročili sodišču.
ZAGONETEN ZLOČIN V KRŠKEM.
Iz Krškega nam poročajo: Posestnik Jakob Verdelj fz Vrbinske vasi, občina Krško je pred približno dvema tednoma sprejel v službo novega hlapca, za čije Ime se sedaj ne ve. Hlapec, ki je opravljal različna dela pri hIŠI ter gonil tudi edino kravo na pašo, je nagovoril gospodarja, da naj kupi Še eno kravo, češ da bo Imel več dela z živino. Posestnik Verdelj je pristal na hlapčevo zahtevo m je 11. tm. v hranilnici dvignil 3000 Din. Preteklo sredo dne 15. tm. pa se Je pojavil hlapec v Krškem In Je ponujal kravo na prodaj. Napravil je z nekim mesarjem kupčijo In mesar je Izjavil, da pride po Kravo v Vrbinsko vas. Ko Je prišel tja, je bil hlapec sam doma. Zato se je zdela mesarju kupčija sumljiva in je zahteval aro, ki jo je dal na račun nazaj, poleg tega pa je vldemskemu županu naznanil sumljivo obnašanje hlapca. Naslednji dan je odšel župan na dom posestnika Verdelja. Vsa okna Verdeljeve hiše pa so bila z deskami obita, na vratih pa je bil napis: »Jaz sem junak iz Like in se nikogar ne bojim. Stari ln stara sta odšla v Toplice in se ne vrneta več!« Čim je župan to opazil, je zadevo ovadil orožnikom, na kar je bila na lice mesta odposlana sodna komisija. Nasiloma so vdrli v hišo, kjer so opazili sledove krvave borbe; oba zakonca, ki sta oči-vldno postala žrtev hlapca, sta Izginila in tudi o hlapcu ni sledu. Uvedena je bila obširna preiskava, da se razreši zagoneten slučaj.
Sokolstvo.
PRIJATELJEM JOŠKA RAJHA.
Naš blagi, nepozabni Joško R a J h Je bil Sokol dušom ln telom. Vse njegovo dejanje in nehanje, vse mišljenje mu je bilo Sokolstvo. Radi Sokolstva so ga preganjali sovražniki Sokolstva, trpel je mučeništvo v Graških zaporih, pa Joško Raj h ie svojim sovražnikom in preganjalcem sokolstva odpuščal, jim pomaci, baš ker je bit pravi Sokol z vso svojo mehko dušo.
Kot mnogoletni starosta »Murskega Sd kola« deloval }e za tem, da dobi sokolsko mišljenje vse oK-e svojstvo vseh slojev in še posebno njegovih kmetskih tovarišev: sam kmet z znojem na čelu, pa s ponosom v srcu, je uvideval živo potrebo, da se kmetsko ljudstvo povzdigne do spoznanja sokolskih idealov, da bode deležno one srčne kulture, ki je bilo markantno svojstvo njegove plemenite duše kot sad sokolske vzgoje.
Svojo življensko nalogo Jc hotel dovršiti s tem, da postavi svojemu velikopoteznemu sokolskemu delovanju kot trajen spomin: »Sokolski dom« v Ljutomeru.
Na njegovo inicijativo se Je nnkupilo sokolsko stavblšČe, na njegovo prošnjo in njemu na ljubo so darovali njegovi prijatelji za »Sokolski dom* potrebno opeko ln les, on sam — velik mecen »Ljutomerskega Sokola« — Je pri vsaki priliki mnogo daroval In žrtvoval, več nego so mu dopuščale premoženjske in rodbinske razmere, samo da bo stal »Sokolski dom«.
Nesreča Je hotela, da Je moral Joško Rajh nenadoma ostaviti zapričeto delo. Njegovemu spominu smo dolžni, da đcio nadaljujemo in dovršimo za »Sokolsko društvo v Ljutomeru« prepotrebno zgradbo, ponosno, kakršno si Jo Je zamislil pokojni Joško, in na onem mestu, kjer so njegovi sokolski prijatelji zakopali z njegovo krvjo posvečeno prst. odvzeto s kraja nesreče.
Sokolsko društvo v Ljutomeru je ustanovilo povodom smrti Joška Rajha poseben sklad: »Sklad Joška Rajha« za zgradbo So-kolskega doma v Ljutomeru.
Prijatelji I in vsi vi, ki ste ljubili ln spoštovali Joška Rajha, oddolžite se manom tega blagega pokojnika, darulte prispevke za »Sklad Joška Rajha«!
Prispevke sprejema sokolsko društvo v Ljutomeru In Hh bo objavilo v časopisih.
Ne vencev! Cvetje oveni. Trajen bodi spomin Josku Rajhu. Slava mu!
Iz Celja.
—c Redni sestanek JDS zs mesto Celje se vrši v sredo, dne 22. tm. v Kolodvorski restavraciji ob 20. zvečer. Polnoštevilna udeležba.
—c Umrl Je Klavni ulici pobiralec tržnih pristojbin g. Verk.
—c Smrtna nesreča. V Laškem se je te dn! smrtno ponesrečil g. Ludvik Ossendorf pivovar Delniške pivovarne. Padel je več metrov globoko ter se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je umrl. Pokojnik je bil rodom iz Češkoslovaške ter je bil dolga leta zaposlen v pivovarnah Laško in Žalec. Bil je iskren Slovan ln narodnjak. Naj bo pokojniku ohranjen Časten spomini
—c Policija je aretirala radi zločina neflravnostl nekega J. Z. In H. K. Oddana sta bila v zapore okrožnega sodišča.
—c Francoski krožek ima svoj občni zbor dne 27. oktobra ob 18. zvečer v društveni sobi v Narodnem domu. Istočasno se bodo sprejemale prijave novih članov.
Iz Maribora
— m Divjanje kolesarjev In avtomobilov v Mariboru. Tekom letošnjega leta se Je v Mariboru razpasla grda razvada kolesarjev in avtomobilistov, ki smatrajo mariborske ulice, zlasti pa drevorede za dirkališča. Po Tomšičevem drevoredu sploh nI več varno hoditi. Pešci Že davno hodijo zunaj drevoreda po vozni cesti, ker so drevored dobesedno okupirali kolesarji, ki se tam vežbajo v dirkanju. Skrajno nevarno Je tam za otroke. Ker pa tvori ta drevored ravno mejo med mestom in Krčevino, noče nlkdo prevzeti odgovornosti za red. Policija pravi, da je to stvar orožništva, orožniki pa so prepričani, da pripada ta naloga mestni policiji. Tako se ne briga za ređ niti policija, niti orožništvo, kolesarji pa se obema smejijo v pest in pridno dirkalo dalje. Nič boliši niso avtomobllisti. Vač mariborskih ulic Je za avtomobil, promet zaprtih, kar oznanjajo velike table ob vhodih. Seveda se avtomobillsti za to ne brigajo, temveč vozijo aH pravilno: dirkajo baš nairaie po teh ulicah. Policija to mirno gleda in dopušča. Cesto se dogaja, da vozijo avtomobili celo po Gosposki ulici, četudi Je ta celo za navadne vozove zaprta. Mislimo, da bi bU že skrajni čas, da se temu početji) enkrat energično napravi konec
Drevni vnokojenci in železniške vožnje.
Pravkar Je bil obelodanjen »Pravilnik za vozne olajšave«, ki Je stopil v veljavo Že dne 1. oktobra 1924. Zgodilo se le, kar se pa to pot nI pričakovalo, da so ostali vpokolencl zopet na cedilu. Dočim bodo uživali državni, aktivni nameščenci, počen-Šl od 1. Januarja 1925, 50-odstotn! popust pri poljubnih, neomejenih vožnjah po železnici, ostali so vpokojenci na onem stališču, na katerem so bili do sedaj. Konccdt-rana jim je tudi po novem le dosedanja stara pravica trikratne vožnje letno. To je zopet nov udarec vpokojencev v obraz. Vidi se, da vlada hoče partout napraviti iz vpokojencev državljane neke posebne druge vrste, ker jih zapostavlja, kjer lih le more. V vseh uradniških zadevah je umetno razločevanje, umetno ustvarjanje nasprot-stvo med aktivnim in med vpokojenim uradništvom ona rdeča nit, ki se vleče kot pravcati perpetmim Immoblie skozi vsa ta vprašanja. Človek si zaman beli glavo, dn bi prišel na vzroke, ki so bili merodajnl za zopetno zapostavljanje vpokojencev. Po našem mnenju med aktivnim uradnikom in med vpokoiencem ni drugega razločka, nego ta-le: aktivni uradnik je sedal to, kar je bil vpokojenec popre), in vpokolenec je seda? to, kar aktivni postane.
Ce se absolutno že hoče imeti kak bistveni razloček, bi smel ta obstojati le n. pr. glede dohodkov plače ali dejanske dokla-de ali sploh draginjskih doklad. To je šc kolikor toliko opravičljivo. Toda kako opravičiti razloček v kolikor prihaja vožnja po železnici v poštev? Vpokojenec, ki Je do-stužll svoja leta, je vendar popolnoma enakovreden svojemu aktivno služečemu tovarišu, in, da more uživati pokojnino, je moral vendar odrajtatl državi toliko ln toliko denarja na pokojninskih prispevkih. Ce je bivša Avstrija, ki je bila gotovo biro-kratjčna država, ter gotovo tudi delala v gotovi meri razloček med aktivnim in med vpokojenim uradnikom, vendar priznala slednjemu ravno Iste ugodnosti, kakor prvemu, _ kako je mogoče, da dela sedaj nasledstvena država naenkrat razloček? in to še celo potem, ko je v principu že do sedaj priznavala enake ugodnosti za obe uradniški kategoriji: za aktivno in za vpo-kojeno uradništvo. Kje je vendar tu logika? Naj store uradniške organizacije svojo dolžnost In naj opozore prometno ministrstvo na očividno krivico, katera se dela vpokojencem v tem vprašanju Sicer obstoja pa itak še vprašanje, da-li bo novi prometni minister, ki bo prišel, sploh veljavnost predmetnega pravilnika sploh priznal oziroma da-li ne bo morda napravil novega?
Darujte za sokolski Tabor!
• Angleški zdravstveni teden. Na Angleškem so Imeli »Zdravstveni teden«, ki zasleduje cilj, skrbeti za ljudsko higijeno. Treba poiskati sredstva ln poti, da se zmanjša umrljivost. Misel »Zdravstvenih tednovt je dosegla doslej že lepe rezultate. Preiskujejo se Nravstveno šolski otroci in izdajajo se nato potrebne naredbe v varstvo otroškega zdravja. Zdravniške avtoritete so mnenja, da se bo s takim stalnim pregledovanjem otrok dosegel lepši bi krep-kejši naraščaj,
Stev. 242.
.SLOVENSKI NAROD-   dne 22. oktobra 19^4.
Stran o.
Gospodarstvo.
Sadna razstava
na Ljubljanskem velesejmu.
Danes se je zaključila prireditev, ki jo mora naša javnost pozdraviti kot nov uspeh na gospodarskem polju. Sadni sejem in razstava, prva v večjem obsegu, je za nami, a pred nami se odpira široko polje dela, ki je potrebno in koristno ne le ožjemu krogu sadjerejcev, marveč vsemu našemu gospodarskemu organizmu.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo je upoštevalo letošnjo izredno dobro letino sadja in priredilo sadni sejem, hoteč v prvi vrsti dvigniti našo sadjerejo. Uprava ljubljanskega ve-lesejma je šla društvu vsestransko na roko glede reklame in komercijalnega dela te prireditve, ki je proti pričakovanju zelo dobro uspela. Poset je bil zlasti v nedeljo zelo številen. 2e v soboto je bilo prodanih nad polovico vzorcev. Kljub temu, da so se vršile priprave zadnji hip in v največji naglici, so lahko prireditelji z rezultatom zadovoljni. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki se zadnja leta zelo hitro razvija (od L 1923., ko je štelo 2131 članov in 24 podružnic, je narastlo na 4124 članov in 40 podružnic), je organiziralo sadni sejem z namenom koncentrirati sadje iz cele Slovenije in zainteresirati zunanji svet za to, doslej žal vse premalo upoštevano grano našega gospodarstva. Sprejem je bil zamišljen kot prvi večji poizkus, kateremu naj bi sledili prihodnja leta redni sadni sejmi. — Ker se je ta poizkus prav dobro obnese!, se nam obetajo vsako leto sadni sejmi, ki postanejo sčasoma važen faktor v pospeševanju naše sadjereje. Ob tej priliki moramo opozoriti vlado, da se zavzame za te prireditve in priskoči sadjarskemu društvu na pomoč, ker samo ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi moglo nuditi sadjerejcem priliko, da se še z večjim zanimanjem posvete svojemu delu.
Sadja je bilo na sejmu največ z Gorenjskega in iz Štajerske. Odlikovale so se zlasti sadjarske podružnice Šmartno ob Paki z najboljšim sadjem (34 vrst), Vojnik (29 vrst), Kamnik (28 vrst), Vodice (9 vrst), Litija (12 vrst). Pred osi je (20 vrst), Središče pri Ptuju, Bistri-c a (7 vrst). Med številnimi posamnimi razstavlialci moramo omeniti g. K e n-d o, Godca iz Litije in druge, ki so s svojim prvovrstnim sadjem pokazali, kaj lahko doseže vstrajnost in marljivost tudi na tem polju. Tvrdka L a v -rić & Kovač je priredila v posebni koji zelo lepo razstavo. Sadjar Franc Rudi iz Pesnice pri Mariboru je razstavil nove stiskalnice in sadne mline ter razkazoval njihovo praktično uporabo. Odlikovalo se je tudi domače podjetje »Kemotehnika in Fruktus« iz Ljubljane. Paviljon L, v katerem je bilo razstavljeno sadje, je zelo okusno okrasila z zelenjem in krasnimi krizantema-mi tvrdka F e r a n t. Med razstavljenim sadjem so se odlikovale po lepoti te-le vrste: grafenštajner, pisani kardinal, kanadke, landsberške renete, har-bertova reneta, tafelčki in parmene. zlasti zlate. Med gospodarskim (trpežnim) sadjem so vzbujali splošno zanimanje bobovci, mašanegarji (gambovci), carjeviči, pogačarji, štetinci in različni kosmači.
Kupčije so se sklepale na drobno in na debelo. Zunanjih kupcev je bilo nekaj iz Avstrije. Splošni uspeh je zadovoljiv. Razstavo je posetil med drugimi bivši minister g. Hribar. ljubljanski knezoškof dr. A. B o n a v e n t u r a, kmetijska šola na Grmu, gospodinjska ola v Ljubljani in drugi zavodi
Da je sadni sejem tako dobro uspel, je v prvi vrsti zasluga predsednika sad-irskega   in   vrtnarskega   društva g.
Rohrmana, dalje inšpektorja m kletarskega nadzornika G o m b a č a, inšpektorja in vrtnarskega nadzornika H u m e k a, inšpektorja in šolskega nadzornika S k u I j a in tajnika ljubljanskega velesejma g. Ž. Zoisa, ki je zastopal velesejmov urad. Ob zaključku sadnega sejma želimo, da bi vzbudila sadiereja čim večje zanimanje in bi postali ti sejmi stalna ustanova, ki bo služila ne le domačemu konsumentu in producentu, temveč tudi zunanjim in inozemskim interesentom. Bogastvo, ki ga predstavlja naše sadje, ne sme ostati več mrtvi kapital, kakor je bilo z malimi izjemami doslej. Zato je dolžnost nas vseh, zlasti pa vlade, da podnre sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo, ki si je nadelo važno misijo, da dvigne našo sadierejo.
*   * ★
—g Novosadska blagovna borza 20. okt.
Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška, 6 vag 275. oves baški 3 vag. 279; sremski 442.50, turščica, nova baška, 11 vag. 170; stara srbijanska pariteta Negotin 240; srem-ska nova, november 205; moka »0 s« 3 vag. 540; fižol beri baški, 1 vag. 420. Tendenca neizpremenjena.
— g Zveza med Lvovom in Reko. Generalno ravnateljstvo poljskih železnic si je napravilo za železniško konferenco, ki se bo vršila sredi novembra V Neaplju, načrt za direktno zvezo mod Poljsko in Italijo. Poljski delegati bodo predlagali najkrajšo železniško pot med Lvovom in Peko in sc obrnejo v tej zadevi najprej do češkoslovaške vlade. Tako bi bil odhod iz Lvova ob 6. zvečer, drugo jutro ob 7. pa bi bil potnik ali pošiljatev na Reki. Z Reke bi odhajal vlak ob 7. zvečer in bi prihajal v Lvov drugo jutro ob 10.
—g Izvoz preko Rakeka. Meseca septembra je šlo v inozemstvo preko Rakeka
1607 konj, 5333 govedi, 138 telet. 144.000 komadov perjadi.
—g Industrijska izložba v Suboticl. Industrijski krogi v Subotici nameravajo prirediti veliko izložbo industrijskih produktov iz cele Vojvodine. Pozvana so na sodelovanje vsa industrijska udruženja.
—g Angleška sodba o naših gospodarskih razmerah. Angleški listi prlobčujejo poročilo angleškega trgovskega atašeja v Beogradu g. M. Harveja. Po njegovi sodbi prihaja gospodarska kriza vslcd razsežne-ga stavbnega delovanja in vsled tezavrira-nja denarja s strani kmetov. To sili male banke, da plačujejo 30, 40 in celo 50^ obresti. Posledica krize se zrcali v nezaposlenosti in zastoju trgovine. Izdeluje se v deželi vedno več kovin in dobre so napovedi glede nafte. Angleškemu tekstilnemu blagu konkurira Italija. Poslovne zveze z našim svetom si je treba ustvarjati osebno in mora se dati kredit, ako se hoče posel izvesti.
—g Francoski promet. Uvoz tekom devetih mesecev tekočega leta je dosegel 29 milijard frankov in 42.740.000 ton. Izvoza je bilo v istem času 30 650.000 frankov in 21.241.000 ton. Lanski promet iste dobe je znatno prekoračen.
—g Izseljevanje. V Južno Ameriko je odšlo te dni naših izseljencev okoli 300 s parobrodom »Atlanta«. Od teh jih je 200 s Krka in 100 iz Dalmacije.
—g Italijanska banka v uradniških rokah. Iz Ne\vyorka poročajo, da je »Banca dltalia« v Sam Franciscu v Kaliforniji pripravila načrt, po katerem se odstopi vodstvo zavoda v roke njenih uradnikov, katerih je 2200. Ti si izberejo svoj upravni svet in svoje predstojnike. Danka ima zaloge 350 milijonov dolarjev, 60.000 vlagateljev, 86 podružnic v Kaliforniji m razsežne trgovske zveze po Evropi in nadaljnem Vzhodu.
—g Izvoz krompirja in sadja v Nemčijo. Mnoge nemške tvrdke so pričele popraše* vati po krompirju v Jugoslaviji; nekatere žele tudi uvoza jugoslovanskega sadja. Le« tos je krompirja in sadja v izobilju in tako se na nemška vprašanja lahko povoljno od* govori
—g Neuspeli sejem. V Požegi je bil 15. t. m. sejem. Pričakovalo se je, kakor običajno vsako leto, obilnega poseta okoli* čanov. Toda tako Žalostnega in malo obL» skanega sejma, kakor je bil letošnji, ne pomnijo v Požegi Vzrok: slaba letina in pomanjkanje denarja.
To in ono.
Vraže in ztofinci.
(Konec)
V jugovzhodni Evropi ie splošno globoko vkoreninjena vera v vampirja. Madžarsko občino Puszta - Szusrag je zadela nekoč elementarna nesreča. Neka stara mamica, ki so jo ljudje vprašali za nasvet, je ugotovila, da je zakrivil to nesrečo vaški nepridiprav Josef Zsurka, ki je pa že več tednov ležal v grobu. Njegov duh se je po mnenju starke vračal vsako noč na zemljo, da ugonobi svoje sovražnike. Kmalu se je oglasilo več veščakov, ki so trdili, da so videli tega duha. Starka je svetovala najbolj korajžnemu fantu, naj zatre hudobnega duha, in neko noč se je napotilo več fantov, oboroženih z vi'ami in sekirami, na pokopališče. Ko so odkopali grob, je zasadil neki fant vile v truplo dozdevnega krivca. »Ne straši nas več!« so zaklicali vsi in gledali oskrunjeno truplo v trdnem prepričanju, da bo vas odslej varna pred duhovi. Sličen slučaj se je dogodil v občini Obezsa. Tu je razsajala med živino kuga. Romunski prebivalci vasi so bili prepričani, da povzroča zlo pokojnik Georg Kapriss, ki vstaja vsako noč kot vampir iz groba in muči živino. Da ugonobe tega vampirja, so razkopali vaščani neko noč, ko je divjal zunaj vihar, Kaprissov grob ter razrezali njegovo truplo na drobne koščke, ki so si Jih razdelili med seboj kot talismane. Ko je prišla ta stvar pred sodišče, so oblasti ugotovile, da se dogajajo slični slučaji pogosto, toda brez vednosti varnostnih organov.
Posebno zanesljiva metoda se zdi lahkovernemu ljudstvu ta, da prehode vampirjevo truplo z ražnjem iz jesenovine. Ta način borbe proti vampirju je zelo razširjen v Jugoslaviji. Zgodovina vraž pozna vlogo jesenovine kot največjega sovražnika vampirjev tudi iz neštetih slučajev pri drugih narodih. To sredstvo pa nima ni-kake moči, če nastopa kot vampir umrla starka. V mnogih krajih je razširjena vraža, da so zelo stare ženske že po naravi čarovnice In da postanejo po smrti vampirji. Tako so nekoč odkopali nekje v Banatu ua grško - ortodoksnem pokopališču grob stare Oerge. Njeno truplo so pripeli z ražrtjt iz jesenovine na zemljo, da bi ne mogla ponoči bloditi kot vampir po okolici. Vraže so med preprostim ljudstvom tako globoko vkorenlnjene, da celo pieteta otrok do umrlih roditeljev ne more preprečiti oskrumbe grobov. V bosanskem kraju Tu-panjari sta odkopala dva brata v spremstvu 10 vaščanov očetovo truplo ter je sežgala. Ko je prišel ta zločin na dan, je celo vaški starešina pred sodiščem izjavil, da je on dovolil odkopati truplo. Menil je namreč, da je postal pokojnik vampir in Je strašil ponoči sorodnike, tako da so bUi v neprestanem strahu že vsi izmučeni. Da bi vampir ne vznemirjal Še ostalih vaščanov, je bilo treba truplo uničiti.
A ne le župani, nego tudi svečeniki pospešujejo vraže. V mnogih krajih jugovzhodne Evrope, zlasti v Južni Srbiji, se bore proti vplivu in moči čarovnic na dan Marijinega Oznanjenja v navzočnosti svečenikov na ta način, da ubijejo kačo in ji vtaknejo v glavo čebulo. So pa še druge oblike vraž med srbskim ljudstvom. V novejšem času so se pripetili v Srbiji celo slučaji človeških žrtev in srbski učenjak Milan Vesnič je Izdal pred leti v Beogradu brošuro, v kateri našteva v zvezi z umorom nekega Raduloviča, ki je kopal zaklade, celo vrsto sličnih modernih zločinov v Srbiji. Profesor Vesnič naglasa izrecno, da ne gre za preostanke starih vraž, temveč ne gre za preostanke starih vraž, temveč za običaj, ki je v zvezi z vero v skrite kaklade med ljudstvom še vedno globoko vkoreni-njen. Običaj ne zahteva, da je potrebna človeška kri kot žrtev za iskalca zakladov, vendar pa so slučaji človeških žrtev v tem oziru prav tako pogosti, kakor živalskih. Blagojevlč, sodnik v Nišu, je pripovedoval pred leti iz svoje sodne prakse, da sta dva iskalca zakladov umorila svojega prijatelja Simo na mestu, kjer sta slutila, da je zakopan zaklad. Pred 50 leti so bile človeške žrtve tako pogoste, da so Jih smatrali za navaden pojav. Neki gimnazijski profesor pripoveduje o zanimivem slučaju v okolici Drine, kjer so ubili človeka, ko so iskali zaklad. Dva iskalca zaklada sta sklenila umoriti prvega človeka, ki jima pride pod roko, da bi tako lažje nasla zaklad. Slučajno sta naletela na nekega de-
čka, ki sta mu prerezala vrat ter namočila zemljo z njegovo krvjo na kraju, kjer sta slutila zaklad. Profesor Vesnič trdi, da ie ta [ običaj še dandanašnji razširjen med prebivalstvom ob Drini. Zlasti ciganske otroke smatraio za prikladne žrtve, ki pomagajo najti zaklad. Zato jih izvabljajo in koljejo. Zanimivo je, da pripisujejo ti zločinci moški krvi večji učinek nego ženski. Profesor Vesnič je že pred leti pozival vlado, naj prepreči take zločine z najstrožjimi odredbami. Ali vojna je kriva, da se doslej v tem oziru ni moglo ukreniti potrebnih korakov.
V madžarski občini 06r6gmenny so si pomagali nekoč tatovi z vero v duhove. Vlomili so ponoči v grško - ortodoksno cerkev in pokradli zlate keiihe, preproge in cerkvena oblačila. Da bi jih pri prevozu pokradenega blaga nihče ue motil, so se oblekli v bele prte in tako zamaskirani so prišli iz cerkve. In res so mislili prebivalci, da vidijo pred seboj duhove ter so v strahu zbežali, dočim so vlomilci nemoteno odnesli ukradene dragocenosti in pete. Tudi drugi slični slučaji pričajo, da so vraže najboljši zaveznik zločincev.
De rfvs*j5?f»fena lpt?i nunna, od rivaiHpna leta fant.
V kraju Boffalora v Italiji se je rodH pred dvajsetimi leti družini Gorla otrok. Babica je rekla Zopet punca ali ta bo krepka in čvrsta. Otrok ie rastel in veljal za deklico. KHcali so jo Marijo ...
Nedavno temu ie vstopila v občinsko pisarno v Boffals 20 letna dekle Marija Gorla Občinski tajnik, ki jo je pozaal kot delavko v tovarni vžigalic, jo ie prijazno sprejel in vprašal, kaj želi. Zarudela ie in prosila, da ji napravi ubožno spričevalo. Za kaj boš rabila spričevalo — jo vpraša občinski uradnik. Odgovor: Da grem v bolnico. Uradnik: V bolnico? Ali si bolana? Nato si je cvetočo punco natanko ogledal.
— Grem v bolnico — je odgovorila —, ker hočem postati moški! Neizmerno se ie začudil občinski tajnik, potem pa se je spomnil na neke govorice. Napravil ji je ubožno spričevalo in dne 16. julija je Marija vstopila v bolnico v M3^nti. Tri mesece je bila v bolnici, potem so jo odpustili. Ko je stopila pila na ulico, ni bila več Mariia Gorla, ampak Mario Gorla, lep čvrst 20 letni fant. V občinskem uradu in na sodniji so popravili njegovo civilno stanje in tako pojde sedaj Mario Gorla na nabor.
Nastale so radi tega v domači vasi in daleč naokrog, raznovrstna pripovedovanja. Ta Mario je bi! kot Marija zelo vljuden m dober, samo ženske so včasih prijateljico Marijo nekam čudno kritizirale in se čudile moški naravi, ki je prevladavala v njej. Marija je molčala, končno pa se je prvotni zastoj razvoja specifičnih organov ukinil in ko je bil razvoj popolen, ie gnal mladeniča pred oblast, da se priana za to, kar je v resnici, to ie za moškega. Čudno je bilo, da so kričale nanj delavke v tovarni za vžigalice, ko se je vrnil na delo m vstopil seveda v moški oddelek. Ali ravnatelj je razgrajajoče delavke razgna! in bil je mir. Mario Gorla pričenja ves vesel svoje moško življenje.
Borba med Rimi in Nilani za - moderno Heleno.
Francoski listi poročajo o dveh romantičnih m tragičnih dogodkih, ki prikazujeta v jasni luči vso zaslepljenost moških do — ženske. Cherchez la femlne ...
Prvi dogodek se je odigral v Parizu v uKci Mambege, kjer biva 70 letna starka Antoinneta Montier, ki pa ima kljub svoji visoki starosti še mlado srce. koprneče po ljubezni. In v to starko sta bila zaljubljena kar dva. Prvi »lep« 25 letni mladenič je dnevno promeniral pod stanovanjem vdove Montier ter pošiljal zaljubljene poglede na okno. Bil je popreje sluga pri starki. Drugi
— njegov namestnik — je gledal srepo z okna dol ter s sovražnimi pogledi motril svojega tekmeca. To je trajalo par tednov, aH vdovmo srce se ni nagibalo ne na eno, ne na drugo stran. Nekega lepega večera, ko je »prvi« zopet promeniral pod oknom, se je »drugi« zgoraj ujezil in ga, kakor se pravi po naše povabil na »auf biks!« Naš junak s ceste si tega ni pustil dvakrat reči. Kot bi treni! je bil v prvem nadstropju.
Odprl je vrata — lop — in ie je dobil od namestnika z nekim baš ne finim p^dm---tom tako trdo po butici, da se mu je posvetila Posledica ie bila: eden v bolnico, drugi v zapor. Dramatičen finale pa se je odk-na sodišču, kamor so poklicali kot priča tudi staro vdovo z mladim srcem . . .
Z očarljivimi pogledi in ljubavnimi v hi je omehčala srca sodnikov in neprc>:.iT-1C zatnevjia, kako da ljubi obtoženca. 5od-niki so se je usmilili. Bojeviti ljubimec je bil Dbsoien na zelo nizko kazen, dočim so njegovega tepenesa rivala odpravili z malenkostno odškodnino.
Evo drugega sluča.ia: Prebivalci francoskega mesteca Nantes so' doživeli te dni moderno troja:i>ko vojno. Dva, eden Ru;. drugi Italijan sta bila zaljnbljcna do smrti v lepo krasotico Francozinjo Heleno. In lepa Helena je bila zopet vzrok krva\e bitke, v katero so posegli Rusi na eni in Italijani na drugi strani. Oba tekmeca sta se srečal.i najpreje v neki kavarni. Vročekrvni Italijan je izzval prepir in pretep. V kavarn, s bili navzoči tudi drugi Rusi in Italijani, ki s aktivno posegli v borbo. Nastala je krva\ . bitka, frčali so stoli streljalo se kot na fronti in kri je tekla v potokih. Rusi so se morali po skoraj polurni bitki umakniti. Umak-j nili so se v barake neke tvornice, a Italijani I so navalili in vdrli v nje. Nastalo ie pr;n -j cato klanje, mož zoper moža. Na koncu je | okoli 30 Rusov in 20 Italijanov obležalo lahko in težko ranjenih na bojišču. In vse to radi — lepe Helene .. .!
Friedrichshafen.
>Zeppelin« je srečno prispe! v Ameriko. Visoko se dvigajo veselja nemška srca in po vseh nemških listih se hvali podjetnost *n izvežbanost nemškega duha, katerega čaka še velika bodočnost. Izborno delo je Zeppe-Im pa tudi moštvo in poveljniki, ki so ga vodili, so izredni možje, ki so po sodbi vsega nemškega časopisja častno rešili ugled nemškega imena. Friedrichshafen pa se Ima na temelju versaillske pogodbe porušiti! A' se to zgodi? Ves nemški narod dviga svoj glas proti temu In njegova glasila naznanjajo, da »Zepperrn« ni bii zgrajen za bojno, marveč za mirovno dalo. Francoski časopisi pravijo, da se imajo točno izvršiti vse odredbe versaillskega miru in da se naj porušijo takoj delavnice v Friedrichshafnu. Prihajajo tozadevno različna poročila In nemški listi citirajo pridno vse one članke iz inozemskega časopisja, ki izrekajo svoje začudenje nad prekrasno uspelim poletom >Zeppelina< in izvajajo, da bi bilo neodpust-no porušiti sedaj delavnice v Friedrichshafnu. Pa tudi na Francoskem so se pričela mnenja deliti. Nekateri listi vabijo pariško vlado, da naj naroči v Nemčiji velik »Zep-pelln« zadnjega tipa, ki bi bil še vettčastnej-M od onega, ki so ga dobili Američani. Ču-jejo se na to nemški glasovi. Id nasvetujejo, da naj bi se s Francijo dogovorila zgradba take zračne ladlje, ako bi francoska vlada opustila določbo o porušenju »Zeippelhiovih« delavnic v FrledrichshafntL
Zračna ladija »Zeppelrn« predstavlja del reparacij, ki jih ima dati Ameriki Nemčija. Zeppeim zniža nemški dolg napram Ameriki za 2,200.000 dolariev.
»Zeppelrn« se bo imenovat v Ameriki
•»Los Angeles«. Ameriški mornariški mmi-ster Wiirbrum je na banketu ob prtbodu »Zeppelina« napil povdjnBcn zračne ladtje in se v svojem govoru dotaknil božičnega večera, v katerem angerfi pojejo mh* ljudem na zemlji- Zato želi, da dobi ZeppeHnova zračna ladija ime »Los Angeles«. Kakor znano, ne sme služiti nikdar v bojne svrhe.
Drobiž.
* Požar. Iz Lexingtona (Kentuki) poročajo, da je zgorel tam ogromen hlev za konjerejo, vreden 250.000 dolarjev. Vzgajal; so se v njem posebno izborni konji za tekmo.
* Mucek s štirimi očmi Drogerist Mer-cier v Angouleme ima lepo veliko mačko, ki ie imela te dni mladiče. G. Mercier jih je bi! prav vesel, toda zelo se je začudil, ko je zagledal med njimi mucka, ki ima štiri učke. dva noska In dva gobčka. Drugače pa je mucek popolnoma normalen.
* Gigantske opice za »pomlaievalca« dr. Voronova. Angleški Ksti. naznanjajo, da bo mogel znani pomlajevalec dr. Voronov svoje eksperimente z žlezami izvrševati sedaj tako, kakor si on želi, namreč z žlezami »pravih šimpanzev.« G. Godefrois, premožen Francos, se je vrnil s svojega potov
po Afriki in pripeljal dr. Voronovu n eksemplarov gigantskih opic, katerih najmanjša je visoka 1 meter in pol.
B. <!rimshaw-G. Clavignv:
56
Gospodična kapetan.
— Saj sem vam vendar že povedala, kje je. Odvedli so ga, da ga pojedo. Kam? — Tega ne
vem.
— Dobro, Vi mi boste sledili. Ta častnik in ti mornarji pa naj stražijo vašo ladjo, dokler boste vi na »Aligatorju«.
— Prav. Naglo me vedite k svojemu kapetanu. Cim preje, tem bolje. Moram spregovoriti z njim o resnih stvareh.
Vsa zadeva poročniku Darceyu ni bila Čisto jasna, toda drugega ni vedel storiti, kakor odvesti Vajiti.
Pol ure pozneje je bil z njo na križarki
Vse je povedal svojemu poveljniku in končal z besedami, da je Saksonova hčerka tu in da mu ima nekaj povedati
Poveljnik Raleigb je gledal mračno. Zadeva izginulega poročnika Thunderja bi utegnila imeti težke posledice.
_ Privedite mi dekle! je zapovedal.
Takoj rtato je stopila v oficirJevo kabino; poveljnik je usmeril svoj trdi pogled v nepredorne Vajitine oči.
— Sedite, je dejal poveljnik. Kaj mi imate povedati?
— Nimam časa sesti, je dejala Vajiti, in če nočete, da Thunderja požro, je treba takoj storiti, kar hočem.
— Toda gospodična ...
— Pustite me, da vam stvar naglo razložim.. Vi ne poznate tukajšnjih domačih plemen. Jaz jih pa poznam prav dobro. Vi ste poveljnik. Moj oče je storil veliko neumnost, jaz pa tudi. Toda o tem bomo govorili, kadar bo čas za to. Za enkrat bi rada samo vedela, ali hočete rešiti Thunderja. Če me poslušate, ga ne požro, če pa tega nočete, ne bo jutri zjutraj o njem duha ne sluha.
— Kaj pa nameravate storiti?
— Poslušajte: Ranaar Je vas ljudožrcev vrh gora. Dali mi boste mornarje, da me spremijo. Po-iščem Thunderja In ga privedeni nazaj.
— Toda za to vas vendar ne rabim! Vajiti je namršila obrvi.
— In vi mislite, da vas bodo divjaki čakali? Komaj začujejo korake vaših ljudi, zbeže.
— Kaj zato, samo da rešim svojega poročnika.
— Vi ste pa res svojeglaven, je divje zaklicala Vajiti. Ali mislite, da ga ne ubijejo takoj, ko začujejo, da prihajate? Puste ga na mesto, da, toda zadavljenega.
— Kaj mislite torej storiti?
— To je zelo enostavno: vaši mornarji me spremijo do vasi. Tu se ustavijo in me počakajo. Jaz ne stopam kot belokožci, plašiti se znam kot
kače. Dospem do Ranaarja in si ogledam vse, čeprav bom skrita. Ves svet bo plesal in prepeval, kot je to v navadi, predno ubijejo belokožca. Dali mi boste seboj dve ali tri velike rakete, kakor jih rabite za znamenja po noči. Prižgem eno za drugo in jih spustim nanje. Mislili bodo, da je prišel Veliki Vrag in zbeže na vse strani, ne meneč se za Thunderia. Jaz skočim tedaj k njemu, mu prere-žem vezi in ga povedem k mornarjem, ki me bodo čakali v gozdu. Ali ste razumeli?
— Da.
— Thunder bo zelo zadovoljen.
— O tem ne dvomim. Toda če se Vam načrt ponesreči?
— Me požro, je dejala Vajiti enostavno. Poveljnik jo je začudeno pogledal. Nedvomno
je govorila resno.
— Vendar, Je nadaljevala Vajiti, če se podam v smrtno nevarnost, to ne bo zastonj.
— Gotovo, da ne. Koliko zahtevate?
— Nočem denarja.
— Kaj pa?
— Dve stvari: Prvič, da izpustite mojega očeta in njegovo ladjo. Saj je ie dovolj kaznovan s skrbjo, ki Jo ima sedaj.
— Hm, je dejal poveljnik, to ni čisto po zakonu, kar vi zahtevate*
— Ali vam ne vrnem enega vaših oficirjev, da ali ne? Ali ne tvegan sa to svojega življenja? In
samo, da rešim svojega očeta. Ali ne uvidite tega?
— Naj bo, je dejal poveljnik, ki ni hotel baran-tati, kajti pogum tega lepega dekleta je vkljub vse-mu napravil nanj globok vtis.
— To pa še ni vse.
— A... Kaj pa še?
Thunder je zapustil odkazano mu mesto in šel na suho z menoj... Da, da, z menoj... Jaz nisem mislila, da bomo napadeni... Rekli mu boste: »Je ze prav!« Toda kaznovali ga ne boste.
— A, to je pa droga stvar: to je zadeva discipline in tu nima nihče govoriti kot samo jaz. Moj poročnik se je obnašal kot otrok in kot slab častnik. Mornarski zakoni imajo za te vrste krivcev najstrožje, a pravične kazni. To je ubeg pred sovražnikom. Tem slabše zanj, trpel bo posledice svoje bedastoće.
— Tega pa jaz nočem. Če ste hudobni, je karijera tega ubogega mladeniča uničena. Pride ob svojo Čast in njegova rodbina ne bo zadovoljna .. .
— Kaj vraga vas to vznemirja? Ali vas to kaj briga?
— To je eden mojih pogojev. Vi ga sprejmete ali pa odklonite.
— In vse to samo, ker vam je dvoril!
— Vzemimo, da je tako... Ali ni naravno, da ga branim? Kdo drugi ga bo tu branil?
-m Tem slabše zanj!
stian 6
»SLOVENSKI  N A R O P«  dne 22. oktobra 1924.
štev. 24
Zemlja
nasa...
(Molitev.)
Zemlja naša, katera si pod Nebesi, posvečeno bodi Tvoje Ime ...
Na vekov veke bodi posvečeno Tvoje Ime, majka naših prednikov, pra* dedinja naših očetov, stara mati naših sinov, mila naša zemljica jugoslovenska!
Vir naših sil, hram naših moči, ob* noviteljica našega življenjskega soka, čuvajka naših duš, ki si nas navdahnila z lepoto, dojilja naše mladosti, pribes zališče naših grehov, odrešenica naših zmot, prijateljica naših ljubezni, tolaž* niča naših boli, hiša našega trajnega počitka. .. naj bodo Tvoja imena v enem samem na vekomaj posvečena, o materinska Zemlja naša!
Zemlja naša, katera si pod Nebesi, pridi k nam Tvoje kraljestvo —
Naj se vrne Tvoje kraljestvo, naj pride in naj bo jutri, kot je bilo vce« laj... Naj pride Tvoje kraljestvo za ceno našega življenja, ki je posvečeno njegovi moči in njegovi veličini, in naj spet najdemo, uklonivši se Tvojim po* zabljenim zakonom, ono pokornost, ki ovekovečuje pleme z rodovitnostjo žita, veseljem vinske trte in krepostjo železa!
Zemlje naša, katera si pod nebesi.
zgodi se Tvoja volja, na Tebi sami ka* kor v nebesih ...
Zgodi se Tvoja volja z vsem našim združenim hotenjem, ki Ti ga sposveču* jemo!... Zgodi se za naše odrešenje Tvoja življenjska volja, katero nam na* rekujejo naši gozdovi, naše reke in naša gorovja, naše ravnine polne klasja, naše sadne doline, naši pašniki, naše vinske gorice in prah naših mrtvecev, ki ga dvigamo pri vsakem svojem koraku! ...
Zemlja naša, katera si pod Nebesi, daj nam danes naš vsakdanji kruh...
Daj nam danes naš vsakdanji kruh za naše starce in našo deco, naš kruh, ki nam ga grabijo tuje roke in usta, kruh naših polja, naših skednjev, naših mlinov in omar, kruh našega tisočletne* ga obhajila pri Tvoji sveti mizi — naš dušni in naš telesni kruh!...
Zemlja naša, katera s* pod Nebesi, odpusti nam naše dolge, da tudi mi od* pustimo vsem svojim dolžnikom ...
Odpusti nam, da smo Te pozabili, utajili in se Ti odpovedali, da smo Tc predali zasmehovanju in sramotenju, da smo Te pustili brez obrambe napram roganju ubogih v duhu in v srcu, da Te nismo slavili, ko so Te napadali... In odpusti nam, da nismo s trdno pestjo zdrobili ust, ki so govorila klevete proti Tvoji slavi in Tvojim krepostim!
Zemlja naša, katera si pod nebesi, ne vpelji nas v skušnjavo ...
Ne pusti nas dalje časa podlegati skušniavj, da smo Ti nezvesti, da po= zablj ari o Tvojo resno lepoto, da zanis čujemo Tvojo skromno ljubkost, da za« metujemo Tvoje pametno bogastvo ... Brani nas zoper skušnjavo Mest in njih laži. zoper ničevnost kamenja, ki za* časno trga iz Tvoje večnosti kratka sto* letja, katera traja... Reši nas skušnja* ve, da Te ne ljubimo z edino in ljubo* sumno ljubeznijo med vsemi onimi zem* ljami, katerim ne pripadamo in ki niso n^še, o naša edina Majka!...
Zemlja naša, katera si pod nebesi, reši nas ziega ...
Z nebeško močjo naših skromnih kreposti ozdravi nas brezbrižnosti, ki
sega do vira Življenja___Reši nas brez*
brižnosti, ki nas strmoglavila v čase, kjer bi naš skrčen rod poginil, v slav* postnih vzklikih in mrtvaških krikih, pod valom narodov, podvrženih moč* nemu rodovitnemu zakonu zemlje, ka* terih življenjsko in zavojevalno vese* lje bi se še poostrilo, če bi vedeli, kako okusen plen bi jim Ti bila oni dan, ko b? njih brezmejno narastla moč strla našo takratno slabost! ...
Zemlja naša. katera si pod Nebesi, posvečeno bodi Tvoje ime, pridi k nam
Tvoje kraljestvo, zgodi se Tvoja volja na Tebi sami kot v Nebesih... Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Odpusti
nam naše dolge, kakor tudi mi odpu^ ščamo Tvojim dolžnikom. In ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas zlega! Amen!
V imenu Zemlje, njenih sinov in njih Duha.
(Po Thiodoru Chčzeu — Br.)
RazoH m shmmkm svetu.
— Franci/a o Lužici. H knjigi Belgija Avgusta Vierseta »Un pcuple martvr« (Narod mučenik) in k članku Pavla Allaina v pariškem »Radicalu« prihaja najnovejši članek Phalipana v pariškem listu »La yi<? des Peuples.« O prvi knjigi smo že poročali na tem mestu, na kar se naši čitatelji sigurno vsi spominjajo. Drugi članek z napisom (\Vendes et Teutons« seznanja francoske čitatelje s preteklostjo in prosveto Srbov, o katerih so Francozi vedeli toliko, kolikor je tega v Larousu, kjer je poročilo pod beležko *\Vendes* iako nejasno in zemljepisno napačno. Važen je konec članka, kjer P. Allaln pravi: Glejte! Prepričan sem, da bi bili prav tako iznenađeni kakor jaz, če bi Macdonald, ki zahteva takojšnjo pripustitev Nemčije v Zvezo narodov, ne bil pripravljen priporočiti kakor nujno vprašanje avtonomije Srbov in če bi ne storil vse mogoče, da bi dosegel zanje, kar jim gre po vsej pravici«. Najnovejše francosko poro-
čilo o Lužici prinaša revija »La vie Peu-Ples«. V prvem in drugem oddelku informira pisatelj čitatelja o povestnici in germanizaciji Lužiških Srbov, a v tret^m deTu apelira na Zvezo narodov, da bi Srbom pomagala. »Odločilni politiki, ki so se bore malo brinuli za slovansko vprašanje v Nemčiji, so £ii 1. 1919. meni nič tebi nič preko lužiškega vprašanja, kar je bilo pač lng';e nego rešiti ga. Napravili so tak zemlje Evrope kakor tilozofi IS. stoletja, ko so pri tem pohabili na globok pomen besed ruske carice Katarine Velike, da je lažje pisati na papir kakor pa na živo meso. Lužica ie takim »živo meso«, ki trpi. a noče umreti.« To je nazor, ki ga morijo odobravui vsi politiki, ki še niso izgubili smisla za pravičnost. Lužiško vprašanje se mora rešiti! In da se je za to vprašanje zbudilo zanimanje, vidimo iz navedenih poročil francoskega časopisja, ki izvestno ne ostanejo brez uspeha ter pokažejo javnosti in neinformiranim politikom zopet eno bolno me*=to mirovnih pogodeb.
— Mickieviczev spomenik v Vilnl. Prihodnje dni, to je 25. oktobra t. 1.. bodo v Vflni blagoslovili mesto za spomenik največjemu poljskemm pesniku Adamu Mickie-viezu. Načrt za spomenik je izdcia: Zbig-njev Pronaszkv. profesor za klasično umestnost na vilcnski univerzi.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
mi
3t(odni salon
SMarija
£fttbifana, cKongresni irg šfeo. 8.
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da so dospeli osebno izbrani
dunajski m pariški modeli zadnjih novosti. Največja izbira klobukov iz klobučevine v najokusnejših oblikah in poljubnih barvah =====   Vsa popravila se sprejemajo ter po želji točno in najhitreje izvršujejo. =
ISajnorejši žalni klobuki stalno v zalogi.
6228
HUMU"
|             Najnovejše j modne liste	Drva trboveljski premog H. Petrič
angleške, francoske in nemške za jesen in zimo	Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 t 57 j
	
1924—1925	ijuuujuuuuuuuuuuuuucn fl •              1 • * ili A ANialn mamvm
priporoča	PUIISI P3D
fflarbdna knjigarna, S/anijana Prešernova ulica štev. 7.         Prešernova ulica štev. 7.	■ itv aifl v as a     |f m |f 11 priporoča Narodno knjigarna. £jT jljuul jnnnmnnr n innnnr
	
Gospodinja«
Samostojna gospodičs na, spretna v domačem poslu, perfektna v gospodinjstvu in kuhanju — želi mesta pri samo* stoinem gospodu. — Po* nudbe pod »Skrbna gos spodinja/6551« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Gosroski sluga,
s 5—6 letno prakso, du^ najskimi izpričevali, ra* zume dobro servirati ter hišni posel opravljati in obleko likati, z dobrim priporočenjem — išče službo. — Dopisi pod »Zanesljiv'6549« na upr. »Slov. Naroda«.
Velik štedilnik,
nov. sc proda. — G o* sposka ulica 6 II. 6550
DefeljRO seme
fižol in gobe
kupuje 6336
SEVER & KOMP.
UaMaaa, Hriba aRa Št 12.
Prodam posestvo
z vsem gospodarskim poslopjem. Obsega 18 ora; lov zemlje, razdeljene v njive, travnik in gozd, ki se veže v eno parcelo. — Naprodai radi izselitve. Cena 170.000 K. Dopi* som je priložiti znamka za odgovor, ker sicer se ne odgovarja. — Naslov pove uprava »Slovenske* «ja Naroda«. 6553
Meb!ovat?o sobo
išče 401eten Nemec, mis zar, cv. pri kaki vdovi. — Ponudbe pod »Dom 6554«   na   upravo »Slov.
Naroda ■'.
Dr- Ivan Pintar,
Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 5 — 22. in 23. oktobra ne ordinira. 6552
I
Sedlarski stroj
in stiskalnica (štanca) za gamaše — ceno napro* daj. — Meglic, ključavni* čar, Na Prulah 6. 6519
Resnim kuocem
vil. stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra ce* sta 24. 55/T
Narodna knjigarna
priporoča uradni, konceptni, pisemski, zavojni in barvani papir
- Kasete s pisemskim papirjem - Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno, dvema In tremi kolonami, amer. Journal, vezane v pol platno in celo platno - Odjemalne knjižice in indekse po različnih cenah - Zaloga šolskih zvezkov in risank - Zavitke za urede vseh velikosti - Velika izbira vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, gumi, črnila itd.
- Risalna šestila - Barve za šole in umetnike - Razglednice pokrajin« ske, humoristične, umetniške vseh vrst najnovejše - Albumi za slike in dopisnice - Spominske knjige - Risalne deske, trikotniki, palete, ravnila, položna ravnila, čopiče, peresnice, torbice, jermena -Velika izbira vsakovrstnih notezov v vseh oblikah in tintnikov
Ljubljana, Prešernova ul. 7
I. Magdić, krojač;
Ljubljana, Gledališka uli* I ca 7 — se priporoča za 1 icloeo sezono. 97/T
Mehanično
umetno vezenje
perila, zastorov, toalet, obšivanje (enttanje) vlož* kov, motivov in čipk — predtiskarija najmoders nejših vzorcev za ročna dela — izgotavlja Matek & Schein, Ljubljana, po* leg hotela Štrukelj. 6462
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vaida, Čako* vec 52/T
Moderne damske cilindra ske oblike došle v klobu* čevini (filcu), baržunu in plišu raznih barv. Cena od Din 300; baržun in klo* bučevina (filc) od 160.— dinarjev naprej.
M. Horvat,
modistka, Ljubljana, Stari trg 21. 63/T
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
»VRT«. Džamonja in drugovi, družba z. o. z.. Maribor. — Največji izbor raznovrstnih ple* menitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitej* ših vrstah in v vseh obli* kah. — Plemenite vinske trte na amerikanskih pod* logah, kakor tudi cepe in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in go* spodarskih rastlin. Cvet* je v loncih in razno okusno grmovje in drev* je imamo celo leto! — Zahtevajte cenike \ 6274
Cena. malih oglaaoi ruki bes»4* 30. pura. — aajmftsd« M 8 dinarjem
»Gon«,
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri« perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdrav* ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva* ja in po posti razpošilja tudi na zdravniški pred; pis lekarna Penie, Žanre* šie. Hrvatska. "° T
Ženitna ponudba.
Katera dobrosrčna go< spica ali mlada vdovi ca z malim imetjem bi sc za; vzela za mladeniča Slo* venca, kateri sameva v tujini; je v 32. letu svoje starosti, mirnega značaja ter izučen boljšega obrta, a nameščen v dr/, službi. — Ponudbe s poh nim imenom in sliko, ka* tera se na zahtevo vrne. prosim poslati pod »Drž. mojster. Južna Srbija 6499« na upravo -Slov. Naroda«.
Mar sreča le zato se nam prismeje za nekaj hipov in potem zbeži, da je tembolj pogreša srce borno ?
A. Medved.
Moj preblagi, neskončno ljubljeni soprog, gospod
Ferdo Pipan
trgovec
je sinoči ob 22. uri nenadoma izdihnil svojo plemenito dušo.
Zločesta roka mi ga je ugrabila, polnega upov za bodočnost, v najlep&ih dneh najine tihe, neskaljene sreče.
Preljubega spremimo v sredo, 22. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice starega pokopališča k večnemu pokoju k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20 oktobra 1924.
Slavlca Pipaa roj. Stupica — Rodbine: Pipanov e la Stupica vc,
. rt
I^stnirja  in tisk  »Narodne tiskarne«.
5424