Peštnina plačana v gotovi«!. DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 16 Gorica - Trst, 8. avgusta 1947 Spediz. in abb. post. II. gr Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna Stev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.— Po*t. ček. rae. «t. «-18127 Izhaja vsak petek V ZADREGI V prejšnji »Demokraciji« smo prikazali polom abstU nenčne politike komunistov na področju A Julijske kr a: jine in njih težko odgovor: nost za vso iz take politike izvirajočo narodno škodo. Potrebo opravičiti popolen preobrat politike S1AU, ki v nasprotju z dosedanjim odklonilnim zadržanjem zahteva naenkrat soudeležs bo »v vseh organih javne uprave, in konkretno tudi v upravnih organih vzpos stavljenih po ZVU«, je čus til tudi njen tajnik g. Babič. V dolgem članku, ki so ga priobčili komunistični listi, prepričuje javnost, da ni takšno stališče S1AU »nos bena radikalna sprememba naše politične linije, kakor bi utegnil kdo misliti, ampak logičen rezultat dosleds nosti naše borbe za demos kracijo vsega javnega živ: Ijenja na osnovi tiste polis Učne linije, ki nam jo nares kuje nova situacija po mi: rovni konferenci«. Tako! Dobesedno'! Toda g. Babič ne trdi le to, nego skuša celo dokaza: ti, da abstinenčna komuni: stična politika ne samo da ni bila za Slovence škodi ji: va, nego edino pravilna in uspešna, ter njej pripisuje kot »zaslugo« resnično nas rodno nesrečo, ko pravi: »To naše stališče je dejan: sko mnogo pripomoglo, da teritorialna rešitev Julijske krajine in Trsta ni bila še krivičnejša, kakor tudi, da statut Tržaškega ozemlja ni pretvoril Trsta in ozemlja v navadno kolonialno pods ročje tujih imperialističnih sil.« Tako modrovanje iz za* drege je kaj malo prepriče: valno. Dejstvo je, da je šel razvoj preko zmotne politi: ke S1AU in vsega njenega zaledja, ki se skuša sedaj na hitro prilagoditi svojemu popolnemu porazu, ki ga imenuje »nova situacija«. G. Babič bo težko prepričal slovensko javnost Trsta in vsega Primorja, da bi pos sest soodločujočih položa: jev v javni upravi od cons skih in mestnih svetov Trs sta in Gorice, podeželskih slovenskih občin, na sodišs čih, pri javni varnosti, pros sveti, obnovi in vseh drugih področjih slabila borbo slos venskega naroda za pravičs ne meje in sploh za dobros bit Slovencev na tem pods roč ju. Ali je mar Italijanom škodovalo sodelovanje z ZVU ? Ali se niso oni okos ristili prav z odsotnostjo Slovencev v obrambi svojih koristi ? In če je bila nes plodna komunistična abstU nenčna politika pravilna doslej, ali ne bi tudi v bodos če z njo bolje ščitili slovens ske narodne interese ? Kako to, da ta interes šele sedaj narekuje sodelovanje z ZVU, čeprav še ni pristaš la na zahtevano komunis stično »ljudsko oblast, nas stalo in skoraj v vseh krajih demokratično izvoljeno že v teku narodno osvobodilne borbe« ? Te trditve se nam zde tas ke, kakor če bi kdo rekel, da je bilo bolje za ZSSR, da so Nemci prodrli do Stalin: grada, Moskve in Leningras da, kakor pa če bi sovjeti takoj prodrli na nemško os zemlje ter tam porazili nas sprotnika. Zavožena politis ka S1AU je podobna tudi trditvam OF v Ljubljani 1942 (glej publikacijo »OF in Jugoslavija««), da nepre: kinjeni obstoj Jugoslavije ne olajšuje, nego otežkoča uresničenje slovenskih zah: tev po Primorski in Korošs ki, da jo je zato treba najs prej razbiti in po načelu sas moodločbe znova ustvariti. Tedaj so seveda delali kos munisti revolucijo ne samo proti jugoslovanski vladi, nego celo proti državi; to stališče so spremenili šele s sporazumom Titosšubašič, ker so tedaj imeli državo že v oblasti. Že takrat nismo mogli razumeti, zakaj ne bi mednarodno priznana držas va olajšala naše borbe za njeno pravično razširitev, kakor sedaj ne razumemo, zas kaj bi naša moč in vpliv v upravi sporne dežele škodos vala naši borbi na mirovni konferenci. Treba se je pos staviti samo na stališče res volucionarnega interesa kos munizma in vse postane jasno ! Čeprav skuša g. Babič z besedami prikazati poraz komunistične politike v področju A Julijske krajine deloma kot »uspeh« in de: loma kot »žrtev« in prispes vek »k utrditvi tako zaželes nega miru v svetu«, govore dejstva nasprotno ne samo, da je bila ta politika brez us godnega vpliva na sklepe mirovne konference, nego da je imela najbolj kvarne učinke in da smo ostali pris morski Slovenci takorekoč na cesti, brez postojank in brez vpliva na javno upr as vo dežele. Kar bi že lahko brez truda imeli, za to se bos mo morali sedaj pod mnogo težjimi pogoji šele boriti. In videli boste: vsak uspeh bodo komunisti razkričali in zahtevali celo priznanje! Abstinenčne politike ni narekovala narodna, nego partijska korist. Komunisti ne poznajo narodne, nego samo partijsko škodo. Za ceno narodnih koristi so bis li nepopustljivi v zahtevi po nesprejemljivem priznanju izključne oblasti njih »ljuds skih, demokratično! izvoljes nih odborov«. Oblast ali nič — to je bilo vodilo njih pos litike. Proti totalitarnosti O F ni vsenarodna in demokratična Po vsem Primorskem m posebno v I demokratičnih slovenskih političnih J rstm je začela) OF znova fr on j o za skupin s komunističnimi predstav- enotnost slovenskega naroda pod izključno njenim okriljem. Očitno čutii za to veliko potrebo- »Primorski dnevnik« je 24. 'julija t. J. v u-vodmiku »Osnova načela« razvil na temelju razprav na sestanku aktivistov OF (Sledeče misli: »Eno izmed osnovnih načel naše politične borbe je nedvomno načelo slovenske nacionalne |e»otnosti na splošno, v mejah bodočega STO-ja pa še posebej- Izven itega načela ostaja samo pot narodnega izdajstva... Neminljiva zaisluga OF je predvsem dejstvo, da je znala .ustvariti slovensko nacionalno enotnost mimo vsoh razltik v političnem prepričanju... Uspeh naše nacionalne politike v mejah bodočega STO-ja še me imore biti jzajamčen, če bi se tukajšnji Slovenci omejili le na politiko slovenskega nacionalnega bloka... Naša nacionalna politika mora biti zato večinska’ politika... Brez slovensko-italijanskega bratstva- ne moremo .voditi Večinske politike v interesu tako slovenskega ikot italijanskega ljudstva... Slovenska enotnost (OF), tesna povezanost z italijanskim delovnim ljudstvom (SIAU)-.. to so osnovna načela naše politične akcije...« S takimi gesli se je moglo marsikoga premotiti v začetku OF 1941-42, ni pa to več mogoče danes, ko gledamo na stvari skozi očala izkušenj. Danes vsakdo ve, da je OF le drugo ime za K.P ter vidi porazne sadove njene politike za Jugoslavijo in zai nas. Med nami ni več politično zrelega človeka, ki ne bi končno spregledal, da OF ni nikaka demokratična, vsenarodna slovenska tvorba, mego da je bila le sredstvo Iza’ zavajanje dobrovernega! ljudstva, česar bi s kratico KP ne bilo mogoče doseči. Z ozirom ma ta značaj OF tudi njeni nameni niso bili občenarodni, nego strankarski ter njena sredstva ne demokratična, mego nasilna. To je jnajvečja prevara; ki jo je nad našim narodom zagrešila kaka politična stranka, zato pa je tudi imela najbolj pogubne posledice. Politično Izkušeni ljudje so to takoj v začetku OF spregledali, drugi pa so potrebovali tragične dokaze, katerih sedaj ne manjka-Spominjajmo se pogajjanj nekaterih nikii OF leta 1941., ki jih lahko obeležimo s sledečo prispodobo: Ko munistični predstavnik# so sedeli na: vozu z vajeti in bičem v rokah, spredaj pa je bilo prostih še nekaj vprežnih oslovskih mest katere so ponujali demokratičnim predstavnikom. Naravno tje, da pod takimi pogoji razgovori niso mogli uspeti, ker OF od vsega začetka ni bila niti zamišljena nfiti izvajana kot demokratična vsenarodna organizacija, nego kot pretveza za uresničenje komunistične revolucije Komunisti niso pristali na nikako enakopravno demokratično sovpli-vanje sodelujočih strank, na nobeno poroštvo, da skupnih narodnih naporov in žrtev ine 'bo nobena stranka zlorabila1 za sebične koristi ali da bo narodu po osvoboditvi dana možnost, da na svobodnih volitvah in ob (svobodnem tekmo-vanju strank odloči o bodoči ureditvi države, nego so zahtevali brezpogojno podreditev partiji in njenim namenom. Da ne omenjamo drugih globokih načelnih razlik glede odnosa do države, njenega nepretrganega obstoja, zunanje politike dni taktike. Kljub vsemu temu in vsem za narod pogubnim posledicam hočejo komunisti nadaljevati to prevarno politiko, ki bi vodila samoi v nove nesreče. Z ozirom na to pribijamo, da KP ni uresničila v- OF slovenske demokratične in vsenarodne enotnosti »mimo vseh (razlik v političnem prepričanju« in za splošne slovenske koristi, nego da še vedno skuša za ceno teh razlik uresničiti potom OF totalitarno »enotnost« slovenskega; naroda; v eni sami stranki in zgolj za koristi komunizma. To je že dobro znana in preizkušena »narodna enotnost« italijanskega naroda v fašizmu ali nemškega naroda v nacizmu- Usp-da teh dveh tako »enotnih« narodov prav kot posledica te »enotnosti«, nam mora biti stalno svarilo, da se ne bomo pustili vanjo zapeljati niti kadar jo> skušaijo totalitarni nasilneži lažno utemeljevati in uresničevati »v najvišjem narodnem interesu-« Proti taki totalitarni enostrankarski »enotnosti«, katero je mogoče nasilno uresničiti le ■zai ceno Kako velik narod združuje politično svobodo in narodno korist: Attlee s , V naši držati verujemo v svobodo, v svobodo izražanja, v svobodo vesti in v parlament, v katerem se izraža zdravo nasprotje različnih mnenj. Ne dovoljujemo pa, da bi nam naši spori preprečevali sodelovanje za splošno blaginjo Churchilli „ V naši državi je mnogo različnih mnenj... Toda pri tem ne smemo pozabiti najbolj življenjskih vprašanj našega naroda in ne smemo dovoliti, da se ta vprašanja podredijo strankarskemu boju... Dasi nas v notranjih zadevah deli globok prepad, moramo biti v odnošajih do tujine vedno veliki in zedinjeni britanski narod, skupnost narodov imperija, ki so šli skozi vse vojne nevarnosti nepremagani in nepremagljivi. Naša želja je, da bi ministrski predsednik predstavljal v inozemstvu ne samo laburistično večino te zbornice... ampak tudi vse stranke naroda“. Ob napovedi vojne Nemčiji je večina i> angleškem parlamentu vzklikala predstavniku manjšine : „ Govori za Anglijo la prav vseh osebnih in državljanskih svoboščin v najkrutejši levi ali desni diktaturi, postavljamo demo kratično sodelovanje v različne stranke po različnih političnih, kul turnih ali socialno-gospodarskih vidikih svobodno opredeljenega naroda. Na podlagi žalostnih zgodovinskih izkušenj vseh narodov, ki so bili žrtve totalitarnih diktatur, pobijamo V imenu naj višjih narodnih interesov zlonamerno trditev, da zahtevai narodna korist obstoj samo ene stranke. Zavračamo trditev, da bi v kakršnih koli razmerah 'ali iv katerem koli času bile demokratične svoboščine za narod škodljive. To trdijo komunisti samo tam, kjer so že na’ oblasti ali mislijo, da so blizu nje. medtem ko v očitni opoziciji terjajo demokratične pravice prav v interesu delovnega ljudstva. Kar imajo na' vladi za škodljivo, imajo v iopozi-ciji za potrebno in koristilo! Njihova do neskončnosti in protislovij raztegljiva1 morala jim ne brani taktično ravnati se po časovnih fn krajevnih razmerah. Tako trdijo za Trst ida je »vsako oepljenje v danih razmerah izdajstvo narodnih interesov«, ne da bi istočasno pojasnili, kako dal stoje na prav enakem stališču tudi v vseh državah, kjer so komunisti na oblasti in čeprav so tam drugačne razmere, kakor n. pr. v ZSSR, Poljski, Romuniji, Bolgariji, Madžarski, Albaniji in Jugoslaviji. Za vsak drugačen primer imaijo drugačno pretvezo za utemeljevanje svoje enostrankarske diktature, satno enega nočejo priznati, da dosledno povsod izvajajo nasilje, ker so načelni pristaši nasilja. Po komunistični logiki so demokratična načela o svobodi tnišlje-nija^ govora, tiska in združevanja v različne stranke, izdajalska načela. Po njih trditvah naj bi bile vse (stranke v demokratičnih državah, (ki »cepijo« svoje narode, izdajalske, seveda) z izjemo komunističnih, ki imajo posebne predpravice. Ro isti doslednosti so italijanske stranke v Trstu izdajalke svojega naroda- Ali mar ne sodelujejo v narodnih vprašanjih kljub politični razčlenjenosti? Ali ne predstavljajo proti Slovencem trdne enotnosti z izjemo italijanskih komunistov, ki so se povezali s slovenskimi na mednarodni osnovi? Ali ne bi bilo možno tako sodelovanje tudi med različnimi resnično demokratičnimi slovenskimi strankami za obrambo bitnih narodnih koristi, ako so jim te resnično pri srcu in ne samo sredstvo za druge namene? Končno bi to tudi ne bila zapreka za sodelovanje stvarno demokratičnih sil obeh narodnosti STO-ja na temelju narodne enakopravnosti za obrambo skupnih višjih demokratičnih, političnih in socialnih dobrin. Z ozirom na to zagovarjamo načelno, povsod in vodno, torei tudi za STO praktično izvajanje vseh demokratičnih svoboščin, ker to zahteva narodna in človeška korist. Kdor odklanja demokratično sodelovanje posameznikov in skupin različnega mišljenja na narodni o-snovi zasleduje leve ali desne totalitarne diktatorsko namene, hč pa narodne koristi- Spričo nesreče, da se nahaja domovina pod komunistično diktaturo in so ogrožene demokratične svoboščine tudi na STO-ju, zagovarjamo potrebo sporazumnega sodelovanja in enotnega nastopa na ven vseh demokratičnih slovenskih posameznikov in skupin različnega prepričanja na osnovi skupnih širših narodnih in političnih koristi, medsebojnega ideološkega .premirja, strpnosti in lojalnosti, dokler ne zavarujemo skupnih višjih dobrin. Vsakomur pa je dovoljeno, da skladno s temi obveznostmi živi sam ali v skupini vzporedno svoje avtonomno življenje. Pod pogojem vzajemnega priznavanja (in izvajanja narodne enakopravnosti zagovarjamo sodelovanje z vsakomur, ne glede na narodnost, za obrambo najvišjih človeških kulturnih, socialnih in političnih demokratičnih idealov proti vsakomur, ki bi jih ogražal prav tako ne oziraje se na njegovo narodnost ter pripadnost k desni ali levi tiraniji. Od srede do srede Slovenske šole v Gorici Opozorilo starSem in uftenceml Nasprotniki slovenskih šol v Gorici vodijo srdito gonjo proti našim šolam in Sirijo neresnične govorice, da s prihodnjim šolskim letom ne bo več slovenskih srednjih šol ter vabijo istočasno naše dijake na svoje italijanske šole. Znano nam je, da je marsikdo nasedel tem govoricam. Slovenske starše in učence zato obveščamo, da so višje oblasti že uradno zagotovile nadaljnji obstoj in delovanje slovenskih srednjih šol v Gorici. Od nas samih je tedaj odvisno, da ne ogrozimo teh naših učnih zavodov kljub u-radnemu zagotovilu s tem, če Ji naši starši in dijaki nasedali sovražni propagandi ter odpadali od naših narodnih Sol. Zvestoba slo/venskim srednjim šolam v Gorici je osnov- na narodna dolžnost vseh go-riških Slovencev, posebno pa prizadetih družin, katere rotimo, da ostanejo dosledni in dobri Slovenci. Trumanova izjava i V poslanici tretjemu svetovnemu zboru krščanskih cerkva je 5. avgusta t. I. predsednik Truman izjavil: „ Krščanstvo in demokracija imata to skupnost, da oba priznavata dostojanstvo človeške narave, neodtu-jive pravice poedinca, moža in žene. Po krščanski zamisli družbe mora država služiti posamezniku, nikoli pa ne biti gospodar. Diktatura, naj se imenuje kakor koli, ne priznava poedincu nikakih pravic. Po tej zamisli družbe je vsak mož, žena in otrok suženj države, ki si lasti popolno nadzorstvo nad vsem delovanjem posameznika, nad vsako zgo-vorjeno besedo in nad vsako mislijo, ki jo zasnuje njena nesrečna žrtev. Amerikanci ne bodo klonili nikoli pred tako tiranijo.* 31. julija i Namestniki zuna-njih ministrov se bodo sestali I. oktobra v Londonu in bodo razpravljali o mirovni pogodbi z Nemčijo. — Predsednik Varnostnega sveta je postavil indonezijsko vprašanje na dnevni red seje Varnostnega sveta. — Poveljnik ameriških letalskih sil general Spaatz je izjavil, da je naloga Amerike ohraniti državo močno in tako prispevati k vzdrževanju miru za človeštvo. — Velika Britanija je sklenila posvetovati se z Združenimi državami in Francijo glede sovjetske note, po kateri bi morale satelitske države osi ratificirati mirovne pogodbe pred velesilami. — V bližini Natanije so našli trupli dveh britanskih narednikov, ki ju je dal usmrtiti „Irgum Zwei Leumi". — Italijanska ustavodajna zbornica je zaključila razpravljanje o ratifikaciji mirovne pogodbe in sprejela predlog, ki pooblašča vlado, da pogodbo pogojno ratificira. — Grški ministrski predsednik je predložil Varnostnemu sveto novo protestno noto glede balkanskega položaja* Grčija se v novi noti sklicuje na člen 7 listine Združenih narodov, ki predvideva uvedbo sankcij. ^■»gusta^ Vlada Združenih držav je nizozemski vladi ponudila svoje posredovanje za hitro zaključitev bojev v Indoneziji. — Francoska narodna zbornica je odobrila začasne vojaške kredite za prihodnje štiri mesece v znesku 3t milijard 428 milijonov frankov. — Jugoslovanska vlad« je preko svoje dunajske politične misije uradno obtožila ameriške in britanske zasedbene oblasti, da na svojih področjih »trpijo in vzpodbujajo nacistično delavnost*. — Mednarodno sodišče r Haagu je pozvalo Veliko BrlU-tantjo, da pošlje poročilo o sporo z Albanijo glede min v Krfskem prelivu do 1. oktobra. — Načelnik ameriške misije za pomoč Grčiji je izjavil, da bodo razdeljevali pomoč povsod po državi, razen v pokrajinah pod zasedbo gve-riljcev, ker ameriška vlada ne želi, da bi nakazani material prišel v roke sovražnikov grškega naroda. 2^«»QuiitBi Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da so Združene države pripravljene podpreti grški predlog, naj bi Združeni narodi sprejeli prisilne ukrepe za vzpostavitev miru na Balkanu. — Varnostni svet je pozval Nizozemce in Indonezijce, naj takoj prenehajo s sovražnostmi. — Francoski zunanji minister Bidault vztraja na francoski zahtevi glede mednarodnega nadzorstva nad Porurjem. — Uprava v Indiji bo 15. avgusta prešla docela v indijske roke. — V Frankfurt je prispel ameriški vojni minister Kaenneth Royall, ki bo vodil razgovore z vojaškimi poveljniki ameriškega glavnega stana. — Grški vojaški poveljniki so sklenili predložiti grški vladi, naj odobri predloge glede novega načina protigvenljske borbe. — Predsednik italijanska republike De Nicola je podpisal zakon o ratifikaciji italijanske mirovne pogodbe. 3. avgusta « Nizozemske čete so zavzele zadnje važnejše pristanišče na zahodni obali Jave. — Ameriški delegat v komisiji za atomsko silo je obtožil Sovjetsko zvezo, da zavira vsa obdobja pogajanj za nadzorstvo nad atomsko silo. — Ameriški predstavnik -pri vojaškem odboru Združenih/ narodov je izjavil, da pade na sovjetsko zvezo vsa odgovornost, ker še ni prišlo do ustanovitve oborožene sile Združenih narodov. — Objavili so podpis obsežnega sporazuma med bolgarsko in jugoslovansko vlado, ki vsebuje pogodbo o vzajemni pomoči ter najpopolnejše gospodarsko In politično sodelovanje. — V Londonu so podpisali dva sporazuma med Veliko Britanijo in Jugoslavijo glede angleških posojil bivši jugoslovanski vladi v Londonu med vojno in glede jugoslovanskih ladij, ki jih je imelo v najemu angleško vojno ministrstvo. — Nizozemska je sklenila prekiniti operacije v Indoneziji v noči od 4. na 5. avgust. 4. aimurtai Ameriški zunanji minister bo odpotoval v Braziljo, kjer bo sodeloval na medameri-ški konferenci. — Ameriški ve- Od srede do srede J (Nadallevanle s prve strani) leposlanik v Londonu je prispel v Pariz na razpravljanje z ameriškim podtajnikom Claytonom o Marshallovem načrtu in o politiki, ki jo je treba voditi v Nemčiji. — Indonezijska vlada je odgovorila Varnostnemu svetu, da pristaja na prenehanje z bojevanjem. — Obrambni odbor britanske vlade je razpravljal o nujnih načrtih za zmanjšanje britanskih oboroženih sil.—Združene države so zavrnile sovjetsko zahtevo po odgoditvi prošenj bivših sovražnih držav za sprejem med Združene narode. — Churchill se je v Woodstocku pred 50 tisoč zborovalci ponovno zavzel za ustanovitev Združenih evropskih držav. — Sovjetska vlada je ponudila bivšim častnikom nemške vojske, ki živijo na britanskem področju v Nern-•iiji, zaposlitev v Rdeči armadi. — Varnostni svet je z 9 glasovi proti dvema zavrnil sovjetsko obtožbo, češ da je Grčija odgovorna za obmejne incidente na Balkanu. 5. avgusta : Zunanji minister Bevin je v spodnji zbornici Izjavil, da bo na konferenci štirih ministrov meseca novembra napravil zadnji poizkus za dosego fospodarske enotnosti Nemčije.-podn ja zbornica je z 298 proti 102 flasovom izglasovala zaupnico ritanski vladi glede politike, ki vodi v Nemčiji. — Iz ameriških pristanišč so odplule 4 ladije, ki vozijo vojni material za Grčijo. — Italijanska delegacija na pariški konferenci je predložila spomenico o gospodarskem položaju Italije. — Carigrajski patriarhat je sklenil, da bo odbil predlog moskovskega patrljarha Aleksija za skicanje sinode pravoslavnih cerkva. — V Indoneziji je bil prvi dan miru po petnajstih 4neh bojev. — Varnostni svet je razpravljal o anglo-egiptovskem sporu; egiptovski ministrski predsednik je zahteval umaknitev britanskih sil iz egiptovskega o-zemlja. — V Parizu so se sestali štirje predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva, ki preučujejo splošni gospodarski položaj v Evropi. — Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je nova jugoslovansko - bolgarska pogodba daleč od tega, da bi podpirala mir na Balkanu in da teži k podpiranju državljanske vojne v Grčiji. — Velika Britanija je uradno obvestila grško vlado o umaknitvi britanskih čet iz Grčije; niso še določili dneva umika. — Lord Packenham je v lordski zbornici napadel komunistične vlade Jugovzhodne Evrope zaradi njihove ustrahovalne politike in zaradi sistematične gonje proti kmetskim strankam, ki uživajo naklonjenost večine prebivalstva v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem. 6. avgusta» Vseh šestnajst držav, ki sodelujejo v odboru za gospodarsko sodelovanje v Parizu je odgovorilo na vprašalne pole glede prehrane In poljedelstva. — Bolgarska vlada je prosila za sprejem med Združene narode. — Predsednik Truman je podpisal zakonski načrt za vrnitev Italijanske Imovine v Združenih državah. — Britanski ministrski predsednik Attlee je v spodnji zbornici ob priliki razpravljanja o gospodarskem položaju obrazložil vladne ukrepe za olajšanje težkega finančnega in gospodarskega položaja. — Ameriško zunanje ministrstvo je ponovno protestiralo pri romunski vladi zaradi aretacije voditelja kmetske stranke Maniuja. — Sovjetske oblasti so zaplenile avstrijsko rafinerijo v Lobaju; britanski, francoski in ameriški delegatje v štiričlanski komisiji so zaradi tega energično prote stirali. — Ameriški zunanji minister Marshall je Izjavil, da so Združene države pripravljene olajšati pogoje anglo-amerlškega sporazuma o posojilu. — Varnostni svet je sklenil imenovati poseben pododbor za grško vprašanje, ki je dobil nalogo poročati Svetu do ponedeljka in predložiti kompromisno rešitev. — Iz Janine poročajo, da se na grško-albanskl meji zbirajo al-anske čete. — V Romuniji so preklicali poslanske mandate 33 poslancem kmetske stranke. Politika bodi znanost Demokracije morajo biti močne in čuječe V zgodovini se često ponavljajo primeri, ko se stvari z železno do-slednjostjo razvijajo v smeri določenega zaključka, ki pa ga nekateri bodisi ne morejo, ali pa nočejo videti. Ponavlja se dalje, da se stvari nazivajo drugače, kot se v resnici imenujejo, čeprav se zdi, da je v tem tudi več hotenega kot nehotenega izkrivljanja dejstev. Preprostemu in neobveščenemu človeku sposobnost za določeno predvidevanje lahko oprostimo; težje pa je oprostiti ljudem, ki posvečajo raznim dogodkom premalo pozornost!, ali pa jih nepravilno ocenjujejo, čeprav so po svojem položaju poklicani, da jih zasledujejo in se nanje primerno pripravijo. Kaj bi rekli n. pr. o nočnem čuvaju, ki bi malomarno koračil mimo poslopja, iz katerega se širi duh po ožganem, ko bi kratek čas za tem to poslopje upopelil požar? Kaj bi rekli o zdravniku, ki brezbrižno otlmiguje z roko, ko se bolnik duši v visoki vročici on pa naziva, pljučnico le lahek prehlad in mu predpisuje le mrzle obkladke- Bolnik umre in stvar se pozabi. Ne, običajno so takšni ljudje klicani na odgovornost, sodi jih zakon, ker so namerno alfi iz malomarnosti zagrešili kaznivo dejanje. Zal, da doslej mednarodno pravo ne pozna tudi kazenske odgovornosti za politike in državnike, ki zaradi nesposobnosti hote ali pa iz malomarnosti zagreše često enaka' kazniva dejanja, pa jih nihče ne kliče na odgovor. Politika in držav-ništvo daines nista Več amaterstvo, marveč resna znanstvena panoga in odgovoren poklic, katerega predmet ni le leseno poslopje in posamični bolnik, marveč države in narodi. Ni še preteklo deset let, ko je svet idoživel Monakovo, to značilno poslediico malomarnega političnega čuvaijstva in zdravništva, & že smo potnovno v položaju, ki kljub tragičnim izkušnjam ne Jkaže, da bi se poklicani v potrebni meri zavedali, kam gremo- Zdi sc, da se spet ponavlja skoraj že običajna nepripravljenost demokratskega sveta, medtem ko se po drugi strani totalitaristični svet s vso naglico in doslednostjo izgrajuje ter pripravlja. Ne samo to: v svetu se pojavljajo glasovi, ki bodisi zaradi nepoučenosti ali iz drugih nerazumljivih razlogov slikajo položaj drugače, kot ga skoraj jasno vidi že vsak človek. Se ena Tpumaiova izjava Skupini mladine, ki jo je sprejel v posebni avdijenci, je 5. avgusta t, l. predsednik Truman izjavil: ^Mislim, da je svet na pričetku ntve dobe, ki bo po mojem najveija v zgodovini. Dosegli borno na kraju svetovni mir in narodi bodo lahko živeli svobodni, brez plemenskih verskih alt barvnih nasprotij Lippmannova zmota Nedavno je ugledna revija »United Nations World« (Svet Združenih narodov), ki tolmači smotre in prizadevanja te nove organizacije, objavtila obširen razgovor z znanim ameriškim publicistom ter bivšim NVilsonovim svetovalcem na pariški konferenci (leta 1919) Walter-jern Lippmannom- Walter Lip-pmann, katerega ime tudi v Evropi ni neznano in ki ima velik vpliv ne samo na domačo javnost, marveč tudi na obširen krog državnikov, se dotika reševanja povojnih vprašanj. Med drugim pravi, da je bilo izgubljenega mnogo časa in naporov, ker so hoteli nekateri državniki organizirati svet na podlagi enotnega svetovnega reda ter nedeljenega svetovnega prostora, medtem ko je realna rešitev mogoča zaradi ravnotežja velesil le v ustvaritvi dveh področnih tvorb, tako imenovane »Atlantske skupnosti« ter »Sovjetskega kroga«. Pri tem je po njegovem mnenju razumljivo, da spadata v Atlantsko skup nost tudi Grčija in Turčija, kot je razumljivo, da ima Sovjetska zveza »legitimne strateške interese« Bolgariji in Jugoslaviji ter da poleg tega upravičeno spadajo v Sovjetski krog vse drZavt, ki so dejansko že danes vključene vanj. Ker bi se Atlantska skupnost ugodno gospodarsko razvijala, bi »države, ki bi ležale vzhodno od te črte, s hrepenenjem gledale na konsolidirani zahod ter se nam svojevoljno pridružile, ker bi naravno težile k nam pod pritiskom svojih gospodarskih potreb.« Po Lippmannovem mnenju je vojna končaina, vendar še nimamo miru, marveč obdobje pomirjevanja, v teku katerega se vojna nadaljuje z drugimi sredstvi: »Obdobje pomirjevanja... je značilno zaradi obsežnih manevrov velesil, ki streme za določenimi položaji, da bi ustvarile ravnotežje moči za bodoči mir.« Za vse, ki zasledujejo današnjo ideološko in interesno razdvojenost v svetu, posebno pa za Evropce, je takšno tolmačenje položaja nesprejemljivo. Razumemo sicer nujnost ravnovesja velesil v svetu, ne moremo pa razumeti marsikaj dru- j gega. Stališče VValterja Lippmanna kaj malo upošteva posebnosti Evrope, predvsem pa je njegovo gledanje nesprejemljivo v pogledu dokončne prepustitve držav Vzhodne Evrope Sovjetskemu krogu, posebno, ker je danes splošno znano, s kakšnimi sredstvi je bila izvedena ta vključitev in kako se umetno vzdržuje proti interesom in razpoloženju prizadetih narodov. Dalje je nerazumljivo Lippmatmovo tolmačenje iz razloga izkustev, ki jih ima Evropa v pogledu dinamičnosti komunizma lini najvnega dopuščanja možnosti, da bi države iz Sovjetskega kroga lahko »svojevoljno« prehajale v Atlantsko skupnost. Walter Lippmann stoji morda na stališču, da današnji Sovjetski krog, ki dejansko že obstoji poleg še neizgrajene Atlantske skupnosti, »svojevoljna« manifestacija večinske volje (teh narodov in da je tako imenovani »slovanski blok«, kakor ga v zadnjem času popolnoma po-grešno radi onačujejo, resnično izraz povezanosti Poljske. Češkoslovaške, Bolgarije Im Jugoslavije s »slovansko Sovjetsko zvezo.« Napadalnost komunizma S tem pa prihajamo na drugo vprašanje. Pri takšnem tolmačenju 9e je treba (namreč Vprašati, ali je nosilec ekspanzionistične komunistične doktrine res slovanski element- /Ali dejstvo, da je voditelj tega gibanja Georgijec ter da zavzema ogromno večino najvidnejših mest v Sovjetski zvezi in drugod nedomači element, tistim, ki bi morali biti o tem točno poučeni ter morali o tem odgovorno pisati tudi iz svojih narodnih razlogov, ničesar ne pomeni? Ko je nekoč stari Be-nešev sodelovaiec Ossusky kot odpoklicani poslanik iz Moskve ob priliki poslovilnega obiska pri Stalinu namignlil na možnost slovanske povezanosti nekaterih držav, mu je Stalin kratko odgovoril: »Gospod, upoštevajte, da nisem Slovan-« Ce potrebuje torej svet propagandno geslo proti komunizmu, potem naj se tudi v lastno korist poslužuje pravega gejsla, t. j. boja proti komunizmu, ki je enako ameriška, britanska, francoska, italijanska itd-, kot slovanska nevarnost in propast. Miroljubnost slovanstva Boj proti komunizmu na račun slovanstva, ki samo trpi, je boj proti umetno ustvarjenemu sovražniku, čimitelju, ki nosi v sebi mnoge vrline, izmed katerih je najznačilnejša ta, da je v primeri z drugimi narodi najmanj napadalen, vsem Združene države imajo’ dovolj razloga, da upoštevajo te vrline. ker so jih imele priliko dobro spoznati ob priliki svojega nastajanja in kasneje. Za tem dogajanjem >pa se danes skriva za vse in tudi za Slovane še večja nevarnost. Sovjetska zveza je od vsega početka načrtno izvajala mešanje slovanskega elementa z azijskim. Zakaj? Ker slovanski element ni dovolj bojevit in barbarski za izvajanje načrtov, ki so jih zamislili nasledniki Marxa, o katerem Verjetno nihče ne more trditi, da M bil Slovan. Pri tem je slovanski element sam doživel, oziroma doživlja tragično usodo, da ga brezvestno »poplemetiitujejo«. Ali je to novi rasizem za nove namene? V takšnem svetu s tako zamotanostjo in takim slabim poznavanjem dejstev vidimo, da se odigravajo pomembni dogodki. Dvomimo, če M jih lahko označili z Lippman-novim izrazom »obdobje pomirjevanja«. Vsekakor pa ugotavljamo, da je zavest potrebe po nujnem ukrepanju gotovo boli razvita v Sovjetskem krogu, kot pa na strani šele zelo počasi se izgrajujoče Atlantske skupnosti. Demokracije morajo najti J;vojo gonilno silo, ki pa ne sme biti šele posledica nepo^ sredno preteče vojne nevarnosti, marveč morajo najti same sebe in potrebno1 disciplino, ki ni nikakor v opreki z demokratskimi načeli, že mnogo prej, bolje danes, kot jutri. V času, ko ni postavljena na kocko le usoda dela sveta, marveč pinogo več. nii opravičila za neodločnost. Pogrešno bi bilo, če bi kdo mislil, da je nemoralno, če se država ali narod, odnosno večija skupnost pripravi na obrambo, dokler še ni padel prvi strel- Danes pa) je treba ugotoviti, da je dvomljivo, da bi utegnil delati čas za vse tiste, ki še vedno niso zadosti pogledali realnost v očii. T. L proti »sovražnikom drža* ve«. 2) Režim rabi žrtve, kate* rim bi naprtil svojo zgodo« vinsko krivdo za neuspehe na mirovnih konferencah in v notranji politiki, češ da so ovirali borbo za narodne pravice in predlagali ukini* tev gospodarske pomoči dr« žavi. 3) Režim rabi protiutež za svoje delovanje na grški meji, ko trdi, da so obtože* ni pripravljali oborožen po* seg v Jugoslavijo s pomočjo tujih sil in! emigracije. 4 Režim je uradno pri« znal, da je odgovoren za u* grabitve na področju A Ju* lijske krajine, ko obtožen* cem očita, da so enemu iz* med ugrabljencev omogoči* li beg. 5) Obtoženci »priznava* jo« več kot jih obremenjuje obtožnica, kar je značilno za vse politične procese v diktaturah. Obramba narodnih pravic Borba proti Slovencem se nadaljuje v vseh uradih v Gorici. V stanovanjskem uradu so pred nedavnim Pred- odkrito priznali slovenski stranki, da ne pride v po* štev za stanovanje, ker je slovenskega rodu. Tako so tudi na policiji slovensko stranko kar zapo* dili, ne da bi jo zasliša* li, zato ker je bila slovenske narodnosti. V anagrafičnem uradu na županstvu pa v mnogih primerih nočejo niti spreje* ti vlog Slovencev z vzro* kom, ki se od primera do primera menja. So pa še drugi primeri kr* šitev pravic, oziroma prega* njanja Slovencev, tudi ti* stih, ki so iz cone A, in ki že več let bivajo v Gorici. Če se pritožite višjim predstavnikom na župan* stvu, zlasti zaradi nedovo« Ijenega bivanja v Gorici, vam odgovore, da je to za* deva policije. Kdo pa dovo* ljuje bivanje v občini, poli* cija ali župan odnosno predsednik ? Poleg tega pa je v navadi, da vsi uradi iz* dajajo listine, ki jih morajo izdati. Tako je1 tudi goriška prefektura izdajala držav« ljanske liste vsem prizade* tim, zlasti ker so bili skoro vsi občinski uradi po naši deželi tekom vojne uničeni z vsem arhivom. Do meseca marca tega leta je šlo vse gladko. Naenkrat pa so se tega meseca začeli tudi na prefekturi obotavljati, in sedaj morate prositi in pro* siti predno vam izdajo dr* Pravosodni festival v Ljubljani tt V Ljubljani se že več dni vrši zopet eden izmed tistih procesov, ki so tako značil* ni za vse diktatorske poli* cijske države. Iz demokra* tičnih pravnih držav, kjer vladata svoboda in zakon, poročil o takih neprestanih preganjanjih državljanov sploh ni. »Procesi« so zane* sij iv znak vsake diktature. V »novi« Jugoslaviji pri* reja nasilniški režim redno se ponavljajoče »pravosod* ne igre«. Beograd, Zagreb in Ljubljana se vrste po ne* kem določenem redu. Da ne omenjamo neštetih »proce* sov« v majhnih mestih. Brez tega nasilniške vlade ne mo* rejo obstati. Kakšen pomen imajo spričo tega tako zva* ne »amnestije« ? Na vrsti so politiki in delavci, kmet* je in izobraženci, »izdajal* ci«, »kolaboracionisti«, »vo* huni«, »saboterji« in oboro* ženi uporniki. Režim sega po nasprotnikih vedno bolj globoko in široko. Sprva so žavljanski list in ko ga dolbite opazite, da nosi to*le opombo : »To potrdilo ve* lja v vsakem oziru do datu* ma 31. decembra 1922, datu* ma s katerim so bili izpol* njeni goriimenovani zapis* niki.« Vprašamo goriško prefekturo, kdo pa je dal odredbo za izdajanje niče* vih dokumentov ? Seveda izvira vse to iz krogov italijanskega šovi« nizma in pod vplivom itali* janskega časopisja. Celo CLN je poslal v Rim brzo* javke, v katerih zatrjuje, da se bodo določeni krogi z vsemi zakonitimi sredstvi uprli uveljavljenju in izvr* ševanju posebne avtonomi* je. In tednik »L’ Idea Repuh* blicana« od 30. julija odkri* to priznava v članku s pod* pisom »Cassandra«, da se odklanja posebni statut sa* mo zaradi Slovencev, kate* rim očita razne izmišljotine. Poleg drugega trdi, da v Nadižki dolini nekateri slo« venski duhovniki iz cone B silijo otroke, naj hodijo v slovensko šolo, čeravno so njihove družine »najizrazi« tejŠih italijanskih čustev«. Tudi ta list zanika bene« škim Slovencem pravico do slovenske šole in ne pomi* sli, da jim je bila obljublje* na že leta 1866. V listu »Patrie dal Friul« od 15. julija 1.1., ki izhaja v Vidmu v furlanščini pa či* tamo oster napad na vse ti* ste Italijane, ki ozkosrčno odrekajo beneškim Sloven« cem pravico do rabe lastne* ga materinega jezika. Popravite krivico! Primorski kmet terja svojo zemljo bili na vrsti glavni nasprot* niki in med njimi resnični izdajalci, ki bi jih sodila vsaka jugoslovanska vlada, sedaj pa prihajajo na vrsto že ljudje, ki imajo za seda* nji režim zasluge in celo ko* munisti. Enkrat se skuša s »procesom« zadeti Združe* ne države, drugič pa zopet Vel. Britanijo. Po dosedanjem poteku razprave proti dr. inž. Na* gbdetu, bivšemu ministru in univ. prof. dr. Furlanu, u* niv. prof. inž. Kavčniku in drugim, ki je bila prekinje* na zaradi naknadne aretaci* je ministra osrednje in nato slovenske komunistične vla* de Snoja in kateri posve* ča režimski tisk izredno pozornost, lahko ugotovimo sledeče : 1) Režim rabi ta »proces« za odvrnitev pozornosti javnega mnenja od medna* rodnih in notranjih težkoč in za njegovo usmeritev Nihče ne more oporekati, da se je fašistični režim po* služeval vseh sredstev, da bi zatrl slovenski živelj na Primorskem. Najbolj pa je ta pritisk občutil slovenski kmet, ki je vsa dolga leta fašističnega trinoštva po* gumno kljuboval vsem na* kanam in nasiljem potuj če* vanja in branil svojo zem* 1j°- Gospodarska kriza, ki je nekaj let po prvi svetovni vojni zajela vso Evropo in ves svet, se je pojavila že prej in občutnejše na Pri* morskem zaradi vojnega o* pustošenja in ker ni bilo več mogoče izvažati sadja, vina in drugih pridelkov na sever kot pred vojno. Fašisti so to krizo spretno izrabili v svoje namene. Nekateri kmetje so prišli na boben po zaslugi raznih stavbenikov in podjetnikov z juga, ki so ljudi opeharili pri gradnji hiš, porušenih v vojni; drugi so se iz tega ali onega razloga zadolžili. Ban* ke so ponujale posojila po ugodnih pogojih, ki so se pozneje občutno spremeni* li. Marsikoga pa so že samo neplačani davki spravili na boben. Za par tisoč lir so ljudje prišli ob posestva, ki so bila vredna včasih tudi desetkrat toliko ali še več. Ko je stvar prišla že tako daleč, se je pojavila ustano* va »Ente di Rinascita Agra* ria«. Ta ustanova, ki je do* bivala iz državne blagajne ogromne svote, je prevzela od bank ali kupovala za smešne cene od kmetov, ki so bili na robu propada, slovenska posestva. Na to zemljo je potem spravila italijanske družine, le tu pa tam je na kakšnem manj u* godno ležečem posestvu ostal kot najemnik prejšnji lastnik. Tem priseljenim družinam je ustanova preskrbela živi* no, orodje, semena in vse, kar so potrebovali. Najem* niki, večji del fašistični za* upniki, naj bi plačevali do* ločene letne obroke in po nekaj letih postali lastniki posestev. Prejšnji lastniki pa so morali s trebuhom za kruhom. Po propadu Italije so ti najemniki po večini zbežali in del bivših lastnikov se je vrnil na svoje domove; se* veda le kot najemniki usta* nove »Ente di Rinascita A* graria«, ki je pozneje spre* menila ime v »Ente Nazio* nale per le Tre Venezie«. Niso se pa vsi bivši lastni* ki vrnili na svoje domove. Nekaj mesecev po prihodu zaveznikov je ZVU imetje ustanove »Ente Nazionale per le Tre Venezie« bloki* rala. Pričakovati je bilo, da bo poskrbela, da bodo pose* stva prišla zopet v last nek« danjih gospodarjev. Pred nedavnim pa je ZVU dovolila na pobudo »Ente Nazionale per le Tre Venezie«, da ta zavod proda vsa ta posestva v coni A bivšim najemnikom#Italija# nom, proti plačilu vsote, ki so jo boli še dolžni ustanovi za omenjena posestva, po vrednosti od leta 1930 do 1940. Na ta način so zavez* niki krivico, ki so jo naredi* li fašisti, še zapečatili, na* mesto da bi jo skušali po* praviti. Bivši lastniki, ki so po tolikih letih trpljenja in bede upali, da se jim bo po* pravila krivica in bodo do* bili nazaj svojo lastnino, so doživeli težko razočaranje. Morda je bila zadeva predložena ZVU v nepravi luči. Ni dvoma, da ima u* stanova »Ente Nazionale per le Tre Venezie« ves in« teres na tem, da proda o* menjene nepremičnine, po* sebno tiste onkraj franco* ske črte. Prizadeti slovenski po* sestniki se obračajo na ZVU s prošnjo,da bi vso zadevo temeljito proučila in uredila tako, da se popra* vi storjena jim krivica in da se bodo mogli čimprej vrni* ti kot lastniki na domove, s katerih so jih pregnali fa* šistični nasilniki. Razvelja« viti je treba vse te krivične pogodbe, ker imajo le poli* tično ozadje na škodo slo* venskega kmeta. Vsi priza* deti slovenski kmetje pa naj zahtevajo takoj s po* sebno vlogo na ZVU pra* vično rešitev tega vpra* šanja. Učiteljišče v Gorici Zadnje čase komunistično časopisje z veliko vnemo poudarja zahtevo, da mora ostati slovensko učiteljišče v Gorici. Povod za to s strastjo prepojeno prigovarjanje je dala vest, da je ZVU sklenila z novim šolskim letom premestiti slovensko učiteljišče iz Gorice v Trst. Temu se je pridružila tudi novorojena „Soča“. Toda ostanimo pri stvari. Zanimali smo se za vprašanje slov. učiteljišča v Gorici in izvedeli na merodajnih mestih, da bo to vprašanje brezdvom-no za Slovence ugodno rešeno. Kroge, ki so nam dali to zagotovilo dobro poznamo in zaupamo njihovi besedi. Zato svetujemo našim ljudem, naj bodo mirni in naj se ne dajo zavajati. S tem bi lahko za danes razpravo o tej važni narodno-vzgojni zadevi zaključili. Vendar se nam zdi potrebno, da ugotovimo Še troje: 1. Pred prvo svetovno vojno smo imeli v Gorici slovensko moško in žensko učiteljišče. Priborili so ga možje, ki so pošteno in nesebično delali za zdravo rast slovenstva na Primorskem. Ti možje so s pametnim in treznim delom ustvarjali pogoje za plodno sožitje obeh narodnosti v deželi in so dvignili narodno zavest primorskih Slovencev do višine, ki je z zlatimi črkami zapisana v naši povestnici. To slovensko učiteljišče je zadostilo slovenskim potrebam na Primorskem in vzgojilo učiteljstvo, na katerega smo še danes lahko ponosni. 2. Odklanjamo sumničenja in psovke, s katerimi obklada komunistično časopisje može, ki so se v zadnjih dveh letih kljub nasprotovanju komuni- stov najbolj trudili, da bi v deželi obnovili slovensko šolstvo in ga dvignili na primerno, dostojno višino. 3. Odrekamo komunističnemu časopisju pravico, da se danes hoče uveljaviti kot zagovornik tistega slovenskega šolstva, kateremu je nasprotovalo in slovenskega učiteljišča v Gorici posebej. Komunistična OF je s svojo brezumno abstinenčno razdiralno politiko po prevzemu oblasti po ZVU sramotno izdala naše narodne zahteve na vseh področjih, zlasti pa še na šolskem. Naj se nekateri gospodje, ki so bili povabljeni, da bi sodelovali pri obnovi slov. šolstva v Julijski krajini spomnijo, kako so odklonili vsako sodelovanje z ZVU. Če bi vrzeli ne bili zamašili drugi pošteni in zavedni Slovenci, bi danes ne imeli slovenskega učiteljišča v Gorici in bi grmenje komunističnega časopisja okrog tega vprašanja odpadlo. Prav tako bi pa tudi ne bili dosegli obnovitve slovenskega šolstva v Julijski krajini, ki navdaja nas vse z zadovoljstvom. Končno bodi pa še pribito, da izvira komunistična akcija za slov. učiteljišče v Gorici iz gole strankarske sebičnosti: slovensko učiteljišče v Trstu bi namreč zadostovalo potrebam našega šolstva na Svobodnem tržaškem ozemlju in učiteljišče v Portorožu, ki so ga ustanovili komunisti, ne bi imelo možnosti za obstanek. Tajnik francoske socialistične stranke G. Mollet: Napake, ki so jih zagrešili komunisti na področju notranje politike in one, ki jih je zakrivila Sovjetska zveza v mednarodni politiki onemogočajo povratek komunistov na oblast.“ GOSPODARSTVO Jugoslavija in gospodarstvo STO-ja Slovenski gospodarstveniki, omalovaževani od predstavnikov lastne domovine, imajo opraviti v tem občutljivem prostoru tudi z močno italijansko konkurenco. Njihovo uveljavljanje je otežkočeno od dveh strani. V stalni nevarnosti, da bi bili zdrobljeni, si bodo morali z lastnimi silamli in složnim naporom poiskati pot ter sredstva, ki naj jih rešijo jz nevarnosti. Povezan italijanski napor Težnje tukajšnjih Italijanov, ko skušajo na vsakem koraku ovirati rast slovenskega gospodarstva, so nam razumljive. Saj je prijetno imeti konkurenta, iki nima v lastnih rokah niti enega denarnega zavoda, ki nima organiziranih poslovnih skupin, kateire bi bile sposobne za velike operacije- Posebno z oživi-tviijo prometa v Trstu bodo te italijanske prednosti postale še bolj izrazite. Veliko porazdeljeval no središče uvoza lin izvoza' Srednjeevropskega; bazena bo nujno rabilo za svoje poslovanje velika sredstva. Vse kar je majhnega! bo ostalo lokalnega pomena ter bo živelo od mrvic, katere ibodo padale z bogatejših miz- Zato je v .interesu tukajšnje italijanske skupine, da si skuša ohraniti položaj kakršnega si je ustvarila itekom zadnjih dvajset let, ko so bile uničene vse pomembnejše gospodarske pridobitve do katerih smo prišli Slovenci v Trstu pred prvo svetovno vojno. Poleg tega se Italijani dobro zavedajo, da je v mesitu, kakršno je Trst, gospodarski dvig nujna predigra kakršnega koli uveljavljanja dosedanje manjšine. Vse dokler o-stame ta manjšina samo 'narodič kmetov, ribičev in delavcev, vse do tedaj sicer lahko kriči, prireja bučne manifestacije in razbija okna, a na vodilne položaje v javnem življenju mesta se ne rholre povzpeti- če ostane družabni red bistveno tak kakršnega je Evropa doslej imela ter se ne utopimo v komunističnem morju, potem je brez primernega gospodarskega uveljavljanja, ki ustvairja podlago za plodno delovanje lastne inteligence, nemogoč naš 'dvig iz dosedanjega podrejenega v prirejen položaj. Narodnostne skupine brez kraju in času primernih vodilnih plasti so ikveč, j emu predmet, a nikdar činitelj javnega dogajanja. Če pustimo ob strani vse teorije, kaj bo lin kaj ne bo, imamo pred seboj zaenkrat edino stvarno dejstvo1, da živimo še ivedno na področju zapadnoevropske kulture, ki preveva vse tukajšnje življenje. Zato moramo računati z navedenimi dejstvi in z njimi skrbno računa tudi italijanska večina, medtem ko današnji jugoslovanski oblastniki, opiti s »poslanstvom« svoje zmotne ideje grobo igreše z ozirom na vprašanja pred katerlimi se nahajamo- Hotenje Italijanov v pogledu slovenskih gospodarstvenikov najbolje spoznavamo iz njihovega tukajšnjega časopisja, ki piše vse v istem duhu in z istimi gesli čim gre za »Slave«. Razen v primerih, ko je treba zamašiti kako luknjo s senzacionalnim člančičem ali vestjo na račun današnje Jugoslavije ta potočiti par krokodilovih solz za begunce, smo v tem časopisju vedno obravnavani kot nevarnost, pred katero se je treba braniti z vsemi sredstvi. Komunisti im demokrati, afaristf in pošteni trgovci, vprašanje šol in hazardnih igralnic, domačini šn begunci, vse to se po potrebi meša v istem loncu samo, da bi se čimbolj oblatilo ikar mora biti osovraženo. Vse takoi pisanje je skoro vedno izvedeno na isti preprosti in splošni imenovalec: »Slavi!«. Zmedeno uporabljan brez razlikovanja, je tal pojem preširok in običajno krivičen. Samo en primer. Oitateljem je gotovo že znano, kako se je poizkušalo naprtiti vse blato odkniito v Uradu javnih del v Trstu nai slovenske rame. Ne želimo- opravičevati krivcev, toda smešno je bilo gledati, kaiko so se pod težo jimen aretiranih oseb, ki so ra-zen nekaj izjem vsa italijanska, vsi očitki, katerim je časopisje razkošno poklanjalo svoje dragocene vrstice, vrnili k onim, kateri soi jih’ vrgli. Prav jalovo so utihnili. 1 V čast javnim in privatnim ustanovam, ki se nahajajo v italijanskih rokah, moramo sicer priznati, da se ne ravnajo v smislu takega šovinističnega duha. Večinoma skušajo svoj vpliv in težnje uresničiti po poteh več ali manj bbičajne gospodarske konkurence- Želeti bi bilo le, da tudi tukajšnje časopisje, ki ustvarja javno mnenje, preneha ‘š to taktiko splošnega zastrupljevanja. Nekoliko več dolžnosti pri odrejanju odgovornosti in obsojanju vsekakor ne hi škodilo. V kraju, kjer tekmujeta dve etnični skupini, ne moremo odstraniti nasprotja; moirda bi bilo celo nezdravo. A vrši naj se na kulturen in znosen način- Mi priznavamo tukajšnjim Italijanom pravico, da zakonito branijo, utrjujejo in razvijajo kair so si pošteno pridobili- Zase pa 'zahtevamo, da se nam isto-tako priznava pravica^ da dobimo t povrnjeno kar nam je bilo nasilno odvzeto in da se razvijamo ter v pošteni borbi uveljavljamo- Nočemo nikakth prednosti, če bomo sposobni se bomo uveljavili. Življenjska tekma nalj izreče svojo sodbo. To bi moral biti temelj slovensko-itali-janskih gospodarskih odnosov v Trstu. Vendar smo od tega še oddaljeni-Pisanje italijanskega1 časopisja in Kadar se zlodej našemi kot zlodej, da ga ljudstvo ne bi imelo za zlodeja. . . Komunistični »Primorski dnevnik11 se včasi pošali tudi sam s seboj in takrat dene resnico, ki mu jo očitajo drugi, v narekovaje. V uvodniku od 23. p. m. piše takole: »Komunizem, to je pravi Antikrist, sam Satan v človeški podobi; njegovih zločinov ni mogoče prešteti; uničuje vero, uničuje družino, uničuje človeško osebnost in dostojanstvo; iz človeka napravi brezdušen stroj, številko v brezdušnem državnem aparatu, brez svobodne volje, brez svojega mnenja, ki skoraj ni več niti žival." Kadar je ovčja koža le preveč oguljena nastopa volk kar v svojem kožuhu in trdi, da so ga le drugi tako imenitno našemili. Toda s to taktiko zmoti le redke naivneže. Celo Rdeči kapici se je zdel sumljiv, zato ga je vprašala: „Stara mama, zakaj imaš tako velik gobec?" vedenje (ulice nam kaže, da živimo v dobi šovinizma, ki bo z vsemi sredstvi in blatenjem skušal preprečevati slovenski gospodarski dvig. In v tej dobi, ko bi dvojno rabili pomoč iz lastne domovine, ko je ta pomoč z ozirom na poseben mednarodnopravni položaj STO-ja možna, jo današnja jugoslovanska politika na tem področju odreka zgolj zaradi družabno političnih razlogov. Iz občutljivosti in sramežljivosti do neke .dvomljive »fra-tellanze« hoče biti nepristranska, noče favorizirati. Da