v //UJJJ /JtU Za iibor skoraj SOOvoščHnic Čma liroiiika stouplom stran 11 - Stran 11 Št. 1/ Leto 62 / Celje, 3. januar 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT □ w »o Q IS O OctgovofTia urednica Ta^ana Fatt): GREGDR KATfČ 9770353734020 NOV^- ^iiK Voščilo in Dan ljubezni Na Trgu celjskih knezov je novo leto pričakalo toliko Celjanov in gostov od drugod kot še nikoli poprej. Toplo vreme, vedno zabavni in razigrani Čuki, množica zasebnih o^jemetov in presenetljivo mäo petard so bili dovolj, da je razigrana množica dobre volje pričakala polnoč in zelo lep ognjemet. Novo leto je Celjanom voščil župan Bojan Šrot, ki je ob pomoči Čukov zbranim odpel Dan ljubezni. In čeprav se je množica kmalu po polnoči začela redčiti, rajanja na trgu kar ni hotelo biti konec. Za izvedbo silvesüx)vanja velja nizatorjem vse priznanje, še posebno pa komunalcem, ki so že zjutraj mesto več kot spodobno očistili. BRST, Foto: GREGOR KATIC Še vedno ste lahko zraven I NOVI TEIill Pravljično Celje postaja turistični produkt Projekt Pravljičnega Celja postaja vse boljši, vse pestrejši, z dogajanji na različnih prizoriščih, ki so medsebojno programsko in organizacijsko povezana pa tudi pravi celjski turistični produkt. 2e ustaljenim prizoriščem - mestnemu drsališču in Pravljični deželi, ki ju je povezoval sicer skromen ulični sejem in odlične pevske in glasbene prireditve amaterskih celjskih sestavov, so letos prvič dodali še dva zelo odmevna in kakovostna projekta. V Friderikovem atriju, v vse bolj živalmi celjski umetniški četrti, je 22 sodelujočih umetnikov postavilo stojnici, na katerih so prodajali svoje male umetnine po več kot sprejemljivih cenah. Vsak večer se je tam predstavil vsaj eden od sodelujočih umetnikov s kakšnim od svojih projektov. Bilo jih je toliko, da jih praktično ni bilo mogoče spremljati. Vsekakor pa so pokazali na živahno dogajanje v krogih celjskih umetnikov Šlo je sicer za poskusen projekt, ki naj bi nadgradil vsakoletno poletno akcijo Vstop prost. Četudi je bil odziv morda bolj skromen, kot so umetniki pričakovali, upamo, da bodo pri takšnih predstavitvah vztrajali, saj utegne to prerasli v pravi zimski festival celjske umetniške ustv^ahiosti. Umetnikom gre vse priznanje, tudi zato, ker so za otroške obiskovalce Pravljične dežele vsak dan poskrbeli s prijaznimi uličnimi lutkovnimi predstavami. Pravi presežek pa je bil projekt Umestu-siumetnosü, ki so ga izpeljali v fantastičnih prostorih pod Knežjim dvorcem, kjer je že prostor z rimsko cesto, ostanki obzidja in antične ter srednjeveške arhitekture razstavljenim umetninam vdahnil novo življenje. In obratno. Obisk je bil več kot zadovoljiv, slabše je šla prodaja umetniških del, saj se dražbi nista posrečili. Očitno bo tudi ta akcija potrebovala več ponovitev, da se bo prijela tudi v pravih krogih ljubiteljev pretežno sodobne slovenske umetnosti. A če nič drugega, smo doživeli razstavo, iiakršne v Celju še ni bilo. Največja dragocenost vseh dogajanj v Pravljičnem Čelju pa je bil način povezave vseh prizorišč, Dnevna vodenja otrok (in njihovih staršev) iz Pravljične dežele v umetniško četrt in pod Knežji dvorec so iz Pravljičnega Celja ustvarili pravi turistični produkt, ki ga bo mogoče tudi tržiti, če bodo le ustvarjalci vztrajali in projekt morda nadgradili še s čim. Ali so znah dogajanja, ki so v prizorišča Pravljičnega Celja pripeljala preko 23 tisoč obiskovalcev, za katere je brez gostujočih izvajalcev najrazličnejših prireditev skrbelo dnevno 150 ljudi, izkoristiti tudi drugi v celjskem starem mestnem jedru, pa je že novo vprašanje. BRANKO STAMEJČIC Šampanjec za najmlajše Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v decembru pripravil vrsto prireditev, od tega jih je bilo veliko tudi za najmlajše. V zadnjih dneh lanskega leta so bile prireditve za najmlajše v atriju Savinove hiše in v dvorani Doma II. slovenskega tabora, kjer so si lahko najmlajši ogledah igrici Sneguljčica in sedem palčkov ter Rdeča kapica, prisluhnili uram pravljic, obiskal jih je dedek Mraz z igrico Nerodna Avguština, lahko pa so tudi silvestro-vah v družbi s Piko Nogavičko in opoldne na silve-strovo nazdravili z otrošidm šampanjcem. Vsekakor je bilo priložnosti, da se tudi najmlajši naužijejo veselega decembra, več kot dovolj. Na prireditvah so sicer pričakovali nekoliko več otrok, vseeno pa je bilo vzdušje zelo veselo in prijetno. Slovo od leta in Pravljične dežele Na edinem otroškem silvestrovanju na prostem v Sloveniji, v celjski Pravljični deželi, se je zbrala nepregledna množica otrok. Še zadnjič v letu 2006 so rajali z vilami in snežaki-njo, dodobra jih je ogrel Anžej Dežan, še zadnjič so poslušali pravljico iz knjižnice pri Mišku Knjižku, pozdravil pa jih je tudi dedek Mraz in podobno Pravljično deželo napovedal že za letošnje poletje, Točno opoldan so otrod v zrak poslali na stotine balonov, ki so v nebo ponesli njihove najlepše želje. BS Župan in dedek Mraz Tako kot skupno silvestrovanje na Mestnem trgu je v Slovenskih Konjicah postalo tradicionalno tudi silvestrovanje za otroke v Kulturnem domu. Tokrat so jim pripravili lutkovno igrico, pozdravil jih je župan Miran Gorinšek, skupaj z dedkom Mrazom pa so veselo zapeh. - ŠLI. 3. jam Novi Hyundai getz in veseli nagradni izlet za naročnike Novega tednika! lEDK.i Strah večji od moči sindiicata Lani manj kršitev delovno pravne zakonodaje zaradi »spretnosti« delodajalcev - Sindikati prepovedani »če delodajalci pri odpuščanju dosledno sledijo zakonodaji, delavcem niti vrag ne more pomagati, kaj šele sindikati,« manjše število kršitev delovno pravne zakonodaje komentirajo v Območni organizaciji svobodnih sindikatov Celje. Hkrati opozarjajo še na nekatere prikrite kršitve delodajalcev, za katere sicer nimajo materialnih dokazov. Odpuščanja zaradi stečajev, poravnav in ostalih poslovnih razlogov so po večini izpeljana zakonito, opažajo sindikati. Delodajalci so se v teh letih izurili in ne dopuščajo več napak, zaradi katerih bi bili odpuščeni delavci upravičeni do visokih odškodnin. »V takšnih primerih ostajamo nemočni,« je povedal Franc Klepej. Po statističnih podatkih se je položaj delavcev na Celjskem izboljšal, saj je kriza prestrukturiranja že za nami. Vendar istočasno sindikati opozarjajo na nove kršitve pozitivne delovne zakonodaje, ki nastajajo zaradi uvedbe t. i. azijskih metod dela. »Najpogostejše kršitve v malih podjetjih so neizplači-la regresov, prevoznih stroškov, malic, nadur, spreminjanje dopustov v nadure,« opaža Srečko Čater, »odpuščanje presežnih delavcev, šikiniranje, pa je bolj pogosto v večjih podjetjih.« Strah premočan z novim letom je v celoti v veljavo stopila nova kolektivna pogodba za trgovino, po kateri naj bi dodatek za nedeljsko delo znašal sto odstotkov, za delo ob določenih praznikih (1. januar, 1. maj, 1, november, božič in velikonočna nedelja) pa kar 200 odstotkov. Franc Klepej Že od novembra pa velja nova razporeditev delovnega časa, po katerim nosečnicam in materam, ki skrbijo za otroka, mlajšega od treh let, ni treba delati ob nedeljah in praznikih. Omejitve naj bi veljale tudi za delavce, ki skrbijo za predšolskega otroka; ti bi lahko delali največ deset nedelj v letu, vsi ostali pa največ 26 nedelj v letu. Če si kljub temu katera delavka (ah delavec) želi delati več nedelj, mora to tudi napisati. Po pričakovanjih tudi to določilo delodajalci uporabljajo v svoj prid, »vendar materialnih dokazov za to nimamo, saj se delavke preveč bojijo za svojo delovno mesto, da bi si drznile takšnega delodajalca, ki jih süi, da napišejo vlogo, prijaviti,« pravi Kle-pej. Siwho Čater Prav tako sindikalisti nimajo materialnih dokazov za to, da so v določenih trgovskih podjetjih članstva v sindikatu tako rekoč prepovedana. Prav-no-formalno sta sindikata organizirana le v trgovski družbi Engrotuš ter Mer-cator, individualno se pojavlja v Spa-ru, v Hoferju pa so sindikati po nedavni medijski izpostavljenosti zaradi plač dobesedno prepovedani. Ravno v tem podjetju je večina delavcev, razen nekaterih vodilnih, zaposlenih zgolj za določen čas. Tudi v mnogih, ne zgolj trgovskih podjetjih zaposlitev za nedoločen čas skorajda ni, še opažajo v Območni organizaciji svobodnih sindikatov Celje. ROZMARl PETEK Takšne so bile vrste 2. januarja ob 12. uri, še daljše pa so bile ob odprtju poslovalnic. Komaj čaicali evre Prehod iz starega v novo leto je bil najverjetneje daleč najbolj delaven v zadnjem obdobju. Ne samo, da so banke zaradi evra imele vehko dela, tudi trgovci so se med prazniki pospešeno pripravljali na današnji prvi delovni dan. Priprava gotovine je le malenkost v primerjavi z zamenjavo računalniških sistemov, kar so lahko že včeraj preizkusili večji trgovski centri. Zelo dobro pa so se za prehod nove valute pripravile banke. Večjih zapletov zaradi zača- TOČ ~ snega prekinjenega delovanja bankomatov in POS-termi-nalov ni bilo, malo pa so jih presenetili občani, ki so v ponedeljek in torek drveli v dežurne bančne poslovalnice. Čeprav so lahko le zamenjali tolarje v evre ali večje evrske bankovce v manjše, so bile vrste pred bančnimi okenci dolge, po več deset minut pa so na zamenjavo najbolj potrpežljivo Cakah starejši občani in otroci, ki so v banke nosili kovance. RP, foto: GK - Št. 1-3. januar 2007 - Delnice v letu 2006 TVgovanje na Ljubljanski borzi je zadnji ti^ovalni dan v letu (27. decembra) minilo v znamenju popravka vrednosti delnic navzdol. Delniški indeks SBI20 je leto končal pri vrednosti 6.382,92 točke, kar je za 38 odstotkov več kot ob koncu leta 2005. Kaj pa se je preko leta dogajalo z delnicami nekaterih večjih območnih podjetij? Tečaji delnic nekaterih naših največjih podjetij so se v povprečju dvignili. Največ so v tem letu pridobili delničarji Pivovarne Laško, saj so se njihove delnice skozi vse leto dvigovale in iz približno 31 evrov (7.500 tolarjev) poskočile za dobrih 8 evrov (dobra 2 tisočaka). Le nekaj manj so pridobili delničarji Etola, s predpostavko, da se za prodajo niso odločiU prav v marcu, ko so delnice padle pod 184 evrov (44.000 tolarjev). Etolove delnice so leto začele pri tečaju 198 evrov (47.500 tolarjev) za delnico, končale pa pri 204 evrih (49.000 tolarjih). Od novembra naprej so tudi Gorenjeve delnice konstantno rasle - tečaj se jim je s slabih 23 evrov (5.400 tolaqev) dvignil na dobrih 26 evrov (6.300 tolarjev). Dobre štiri evre na delnico (1.000 tolarjev) so v minulem letu zaslužili tudi debiičarji Juteksa. Cena delnice se je iz dobrih 108 evrov (26.000 tolarjev) dvignila na slabih 113 evrov (27.000 tola^ev). Najbolj veseli so bili tisti, ki so Juteksove delnice sredi leta kupili za 100 evrov (24.000 tolarjev) saj so tako do konca leta pridobili dobrih 13 evrov (3.000 tolarjev) na delnico. Enako velja za delničane Cinkarne. Cena delnic je v februarju znašala nekaj manj kot 100 evrov, zadnji trgovalni dan pa so zaključile pri 113 evrov na delnico (27.000 tolarjev). Manj kot pred letom dni so vredne le delnice Cetisa; 27. decembra so bile vredne slabih 100 evrov, kar je 25 evrov manj (6.000 tolarjev) kot pred letom dni. RP Odrekli so se poslovnim darilom Kar nekaj podjetij se je v radodarnem decembru odreklo klasičnim poslovnim darilom in namesto za nakup le-teh denar namenilo v humanitarne namene. Pluton gradnje so z denarjem, namenjenim za obdarovanje poslovnih partnerjev, omogočOe 50 otrokom šolo smučanja na Pohorju. Že septembra je Mik Celje (iz enakega fonda) ravno toliko otrok iz socialno šibkih družin popeljal na morje. Koliko denarja sicer podjetja vsak december namenijo za poslovna darila in čestitke, spada med t. i. poslovne skrivnosti. Dejstvo pa je, da podjetja, ki se ukvarjajo zgolj s prodajo poslovnih daril (ponavadi so manjša, z zgolj nekaj zaposlenimi, po možnosti družinska) lahko na račun radodarnih mesecev več kot pol leta uživajo v brezdelju. RP Vse za jurja? Kaj se bo zaradi zamenjave valute zgodilo s trgovinami, Ü so svoj »imidž« gradile ravno na okroglih cenah, na primer s trgovinami Vse za jurja? Bodo »jurja« zamenjali s petimi evri? Po zagotovilih Aleksa Ganriča iz verige trgovin Vse za jurja, cen prav gotovo ne bodo zaokrožili navzgor na okroglih pet evrov. »Ostali bomo na enaki ravni ali zaokrožili navzdol, višje pa prav gotovo ne bomo šli,« pravi Ganrič, »razen. Če bo artikel višje kakovosti. Čisto natančno še ne vemo, pač pa bomo šele po praznikih določili nove smemi- Zaenkrat je določeno le novo ime trgovin -bodo Akcija tri tisoč. /ale WMrw.novitediiik.com www.radiocelje.com ^IZtaAŠIH KRAJEV Mladi znanstireniki s Celjskega Združenje študentov in izobražencev iz Maribora je razpisalo prvi literarni natečaj Znanje je »cool«!. Gre za projekt, s katerim promovirajo znanost med mladimi, v mariborskem združenju pa so že objavili tudi ime- ......- -jencev Med njimi je kar nekaj imen s Celjskega. V i osnovnošolcev so prejeli prve nagrade: Suzana č in Žiga Hudournik iz Osnovne šole Gustava Šili-Im Vcloii ie ter Matevž Ograjenšek iz Osnovne šole Polzela. V i srednješolcev so med prvonagrajenimi kar štiri ke s celjske gimnazije Lava. To so Una Mršič, Urša Eva Goriup in Jasmina štiftar. Nagrajenci so preje-vne nagrade, od prejetih 79 prispevkov pa s ti objavili na spletni strani v pohodi Pravi ljubitelji planin že prve dni novega leta ne morejo brez hribov. Prvi pohod, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Žalec, je bil že na novega leta dan, uro po polnoči. Pohodniki so se podali na Bukovico. Včeraj sta bila še dva pohoda. Prvi, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Braslovče, je bil 18. zimski pohod na Dobrovlje. Kot je povedal predsednik PD Braslovče Martin Purnat nepoklicni župan S koncem lanskega leta se je končalo poklicno županova-nje Tvana Purnata, dolgoletnega župana občine Nazarje. Purnat je namreč lani izpolnil pogoje za upokojitev, zato bo poslej vodil občino kot nepoklicni župan. Z njegovo odločitvijo so se strinjali tudi nazarski občinski svetniki, župan Purnat pa zagotavlja, da bo normalno opravljal svoje delo in da bo na sedežu občine prisoten kot doslej. Sicer pa ima Purnat z nepoklicnim županovanjem že izkušnje, saj je od leta 1995 to funkcijo dve leti opravljal nepoklicno. US Zavrnjeni pritožbi Na rezultat lokalnih volitev v občini Braslovče sta bile podani dve pritožbi, ki sta ju na celjski oddelek Upravn^ sodišča vložila Franc Rančigaj kot predstavnik nestrankarske Liste za razvoj občine in Janko Perger kot predstavnik NSi zaradi potrditve mandatov na konstitutivni seji občinskega sveta 15. decembra 2006. Kot so sporočili z občinske uprave Občine Braslovče, so prejeli sklep upravnega sodišča, ki je prvo pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da poročilo občinske volilne komisije vsebuje vse potrebne sestavine za raz^asitev volilnih rezultatov. Drugo pritožbo pa je sodišče zavrelo, ker po določbi zakona o lokalnih volitvah ni bila podana v osmih dneh od dneva prejema obvestila. Zoper ti dve odločitvi sodišča pritožbi nista dovoljeni. TT V Žalcu in Šoštanju nizico sevanje V okviru projekta Forum EMS so tudi letos izpeljali projekt meritev elektromagnetnih sevanj po Sloveniji, pri čemer so obiskali 20 različnih občin. Meritve, ki so jih v zadnjih dveh letih v okolici baznih postaj izvedli v skoraj 40 slovenskih občinah, kažejo, da obremenitve naravnega in življenjskega okolja z elektro-magrietnimi sevanji ne presega zelo strogih mejnih vrednosti, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Povprečna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih postaj je pri nas več kot stokrat manjša od predpisanih mejnih vrednosti. Elektormagiietna sevanja so merili v Žalcu in v Šoštanju, kjer so izmerili najnižjo vrednost. Pri Fommu EMS še ugotavljajo, da se je zanimanje javnosti in občinskih vodstev za izvajanje meritev povečalo, hkrati pa tudi opažajo, da med javnostjo ni več takega strahu in odpora proti baznim postajam, kot je bil v času, ko so z merilno kampanjo šele začenjali. US Slemenšek, so se poleg pohodnikov iz Savinjske doline pohoda udeležih tudi planinci iz Poljčan. Za drugi pohod, 9. zimski, ki ga je pripravilo PD Liboje, so se planinci zbrali pri mostu v Kasazah in se podali proti Homu ter do planinske koče na Brnici. Vseh treh pohodov se je udeležilo nekoliko manj udeležencev kot lani, čeprav letos ni snega, lani pa so ga v tem času namerili pol metra. TT Cenejše parkiranje v nasprotju z nekaterimi drugimi mesti, se je v Velenju z novim letom parkiranje pocenilo. V coni A (pri zdravstvenem domu), kjer je ura parkiranja veljala 200 tolarjev, je po novem treba za uro odšteti 0,8 evra, drugod, v coni B, pa namesto 100 tolarjev 0,4 evra. Parkomati poleg evrskih kovancev sprejemajo tudi žetone. »Samostojni« jurček Na dan samostojnosti je Planinsko društvo Ojstrica Celje priredilo tradicionalni pohod na Brnico, ki, so ga sklenili s kislo juho in novoletnim zaključkom planinskih pohodov Ena od udeleženk je imela srečo in je med potjo na Brnico naletela na čvrstega in zdravega jurčka. Narava je zadnje čase res Čudna, saj ni običajno, da bi okrog božiča nabirali jurčke. Kakšna je bila usoda gobe, ni znano, verjetno je končala v loncu ... FRANC HOVNIK Irena Mužič, Lojze Posedel in Udija Koceli. ki seje zahvelila za denacijo. Direktorji pri županu župan občine Žalec Lojze Posedel je v dvorani Glasbene šole Rista Savina pripravil novoletni sprejem za direktorje podjetij v obCini. Sprejema se je udeležilo več kot sto direktorjev, ki jim je župan Posedel čestital za dosežene uspehe ter jim za prihodnje leto zaželel veliko poslovnih uspehov, dobrih naložb in pričakovane dobičke. Obljubil je, da jih bo občina pri delu podpirala. Kot najbolj uspešnega poslovneža je izpostavil direktorja Juteksa Milana Dolarja. Na sprejemu je Društvo managerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec - Št. 1-3. Januar 2007 - doniralo 480 tisoč tolarjev v Sklad Risto Savin Žalec, ki ga je lani v sodelovanju s Kulturnim društvom Žalec ustanovila občina. Vrednostni bon je podelila predsednica društva Irena Mužič. V imenu komisije sklada se je za podarjena sredstva zahvalila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo šport in turizem Lidija Koceli, ki je poudarila, da bodo preko sklada zagotavljali finančno pomoč, predvsem v obliki štipendij, za pridobivanje dodatnih strokovnih znanj na razUčnih področjih kulture. TT GrUnava ulici ja na Joiefoiem hiibu v Celiu. Od Grüna do Sama 5€ Im6nuj€ Nazadnje smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Grünova ulica na Jožefovem hribu v Celju. Poimenovali so jo po dramaturgu, dramatiku, publicistu in prevajalcu Herber-tu Grtinu. Njegova življenjska pot se je začela 29. novembra 1925 v Ljubljani. Po hitrem in odličnem šolanju je leta 1951 diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Prvo službo je nastopil v kranjskem Prešernovem gledališču, kjer je bü v letih !951-53 umetniški vodja in dramaturg. Po dveh letih dela se je preselil v Zagreb, kjer je bil do leta 1955 dramaturg v Dramskem gledališču Gavel-la (t.i. Zagrebško dramsko kazalište). Njegova tretja življenjska postaja je postalo Celje oziroma Slovensko liudsko gledališče Celje, kjer je prav tako opravljal delo umetniškega vodje in dramaturga. Nazadnje je bil urednik kulturnih strani Naših razgledov, kjer je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je v celjski bolnišnici za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila usodnega decembrskega dne 1961 vLevcu. Kljub zgodnji smrti je Herbert Grün pustil v celjski in slovenski kulturi vrsto izjemnih stvari. Janez Žmavc je v nekrologn, objavljenem v Celjskem tedniku, zapisal, da se je Grün pridružil kulturnemu gibanju v Celju brez hrupa. »Spregovoril pa je tako tekoče in jasno, da je vsako uho prisluhnilo: v radiu govori Herbert Grün, v gledališču igrajo dramo Njegovo, v rokah držimo knjigo, ki jo je napisal, prevedel ON in še in še. Govoril je in nenehno pisal, ustvarjal, ocenjeval, opredeljeval in estetsko usmerjal, tako da so se ga Celjani kmalu navadili. Navadili smo se videli luč vso noč v okencu gledaUškega bloka, v njegovi delovni sobi...« Grün je dramatiziral veliko del. Omenimo samo: Aškerčevo Staro pravdo (1959), Kastelko (1959) po romanu Gadje gnezdo Vladimirja Levstika. Atomski ples (1954), Zločin na meji (1956) po Potrčevem roman Zločin, izvirno odrsko delo Doktor vsega zdravilstva (objavljenapo KUPON OSRfDNJA Knjižnica Ime in priimek Naslov Kraj in poštna številka .. Ulica/stavba se imenuje kije bil................................ Moj predlog...................... njegovi smrti 1962), skupaj z Dušanom Željeznovom pa je že leta 1948 napisal igro Mladost pod soncem. Herben Grün je veljal za enega najbolj razgledanih literarnih in gledaliških piscev svojega časa, napisal iii objavil je tudi vrsto kritik, esejev, dramaturških in gledaliških razprav, razprav o domačih in tujih dramatikih in gledahščnikili. Večina tega je bila objavljena po njegovi smrti v Pismih s stolpa in Radostni Melpomeni. Zanimivo je tudi delo Proces v Jeruzalemu (1961), v katerem je natančno poročal o sojenju zloglasnemu nacistu Eichmannu. Veliko je tudi prevajal, pri čemer mu je bOo v pomoč odlično znanje tujih jezikov. Prevajal je iz srbščine oziroma hrvaščine (Marinkovič, Krleža ...), nemščine (Kafka, Hofmann, Goethe, Mann ...) in angleščine (Eliot, Faulkner, London, Shaw, Shakespeare...), tudi iz slovenščine v nemščino (npr, Smoletovo Antigono). Danes sprašujemo, po kom se imenuje Samova ulica na Ostrožnem v Celju? Na vprašanje o Griinovi ulici je prispelo veUko pravilnih rešitev, žreb pa je nagrado prisodil Silvu Hribaršku, Cesta v Teharje 5, Ljubeč-na. Po pošli bo prejel hišno nagrado NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Odgovore pošljite do ponedeljka, 8. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o Herber-tu Griinu je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Rožmarinke navdušile Prosvetno društvo Braslovče ji voletni koncert. V goste s v cerkvi Marije vnebovzete pripravilo Božično-no-bili nadarjene in uveljavljene glasbenice, članice godalnega kvarteta Rožmarinke. V godalnem kvartetu so se predstavile Tina Krajnik in Monika Debelič na violini, Katja Krajnik na violi in Petra Gačnik na violončelu. Vse štiri glasbenice so končale Akademijo za glasbo v Ljubljani in se zatem dodatno izpopolnjevale tudi v tujini. Na koncertu so predstavüe bogat repertoar skladb tujih in slovenskih avtorjevter ljudskih priredb. Večer sta obogatili tudi Špela Majcen na citrah in pevka Marija Fides, obe iz Socke. Ob zaključku koncerta je vse prisotne pozdravila predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Perger, ki se je vsem zahvalila župnijski cerkvi. Prirediti obisk, še posebej pa župniku Milanu Gosaku za gostoljub-' je vodila Irena Kumer. TT »M S POLIC CELJSKE - MOHORJEVE DRUŽBE Pavčkove Ujedanke Akademik Tone Pavček (1928), pesnik, prevajalec, dolga leta tudi urednik Cankarjeve založbe (1972-90) in predsednik Društva slovenskih pisateljev (1979-83), je priljubljen tako med odraslimi kot mladimi bralci. Pesnika, ki ga pozna domala vsak slovenski otrok, je Unicef leta 1996 imenoval za enega svojih ambasadorjev. Pri Celjski Mohorjevi družbi je pred nedavnim objavil nostalgično, a iskrivo pesniško zbirko z naslovom Starožitja, zdaj pa je na istih policah mogoče najti tudi njegovo najnovejše delo z naslovom Ujedanke in s podnaslovom Obrazi naše vsakdanjosti. Ujedanke so zbirka enainsedemdesetih poklicnih ali značajskih portretov. Večinoma prinašajo aktualne, a posplošene družbene vloge in značajske lasmosti, toda v teh splošnih tipih in likih razpoznavamo živo sodobnost in tudi nekatere žive sodobnike. Za vso galerijo portretov velja. da Pavček z njimi res »uje-da«, pika in bode - a ne trga, ne grize in zlasti ne »ubija«. Za kaj takega je njegov odnos do sveta preveč blagohoten: naloge portretista se je loül »samo« zato, da bi (slovensko) družbeno aktualnost in človeško realnost poanti-ral na tistih križiščnih točkah, kjer kažejo semaforji zeleno luč, a bi morala goreti rdeča. Tone Pavček ostaja brez dvoma »naš najbolj eksistencialno veder, zemeljsko vesel in razpoloženjska svetal pesnik", kol ga v spremni besedi v knjigi Ujedanke označuje kritik Peter Kolšek. Knjiga, ki je tudi vedno lepo darilo, predvsem pa prijetno branje ob dolgih večerih, obsega sto strani in stane 4.600 tolarjev MP Zreški pevci v Angliji Mešani pevski zbor Jurija Vodovnika iz Zreč se je vrnil iz Anglije, kjer je sodeloval na zborovskem festivalu. Pevce so povabili v okviru kulturnega sodelovanja pobratenih mest Sedbergh in Zreče. V okviru fesüvala Folk Carols Festival, ki ga je v smislu medkulturnega sodelova- nja med pobratenima mestoma zasnoval David Burbid-ge, je zreški zbor s programom slovenskih ljudskih in božičnih skladb koncertiral v St, Patrick Church v obalnem mestecu Heysham, poleg tega pa je imel v Dentu koncert skupaj z angleškim zborom Gladly Solemn Sound choir. Koncert je spremljal tudi slovenski ambasador Iztok Mirošič. Pevci obeh zborov so sodelovali v pevskih delavnicah in vadili božične iiapeve iz slovenske in angleške glasbene zakladnice. Vodili so jih dirigenti mag. Mojca Koban Dobnik, Paul Guppy ter David Burbidge. LŠ www.iiovitediiik.coitiwww.radiocelje.com VASE SKRITE ZEUE^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Policistka pri šestdesetiii Marija Otorepec je želela spoznati delo policistov in doživela natančno to, kar si je od nekdaj želela Policist Mitja Tavčar je Mariji prijazno raricazai policijslio postajo in nato sta sl(upaj stopila pred objektiv. malce s strahom. »Če bo treba, tudi I« je kratko odgovoril Tavčar. »Vsekakor pa bomo z njim opravili postopek, če ga bomo na podlagi opisa izslediü,« je še dejal. Pa sta krna-lu za tem to opravila policista tia drugem koncu Celja. Vožnje pa s tem še ni bilo konec, ko je Marija sedla »Vedno, kadar sem jih videla, sem obstala in jih občudovala. Njihova uniforma je lepa, delo pa težko. Z njimi še nikoli nisem imčla opravka,« je hitela pripovedovati Marija Otorepec iz Pristave pri Mestinju. Izpolnila se ji je želja, o kateri je sanjala kot majhna deklica. Spoznati delo policistov, se skupaj z njimi v policijskem vozilu odpeljati na teren in si dogajanje v živo ogledati ter se ponašati ob pohcijski uniformi, vse to je zanjo, dokler ni prestopila praga policije, predstavljalo nekaj nepojmljivega. Marija si je najprej ogledala Policijsko postajo Celje, kjer je dežurni policist pravkar sprejemal klice občanov, drugi pa sprejemal stranko, ki je prijavljala kaznivo dejanje. Oba dežurna je na hitro ošvrknila in kar požirala besede Mitje Tavčarja, vodje policijskega okoliša Lava, Medlog, Ostrož-no. Nova vas in Dečkovo naselje, ki je Mariji prijazno razkazal prostore policije. Malce neprijetnosti so v njej vzbudih prostori za pridržanje, ki so namenjeni osebam, ki jih policisti pridržijo zaradi kaznivih dejanj. Pridržani so za 48 ur, zato jim pripada maUca in počitek, je pojasnil Tavčar na Marijino začudenje, zakaj je v prostoru postelja in miza. Vinjeni, ki jim pripada sosednji prostor, pa nimajo mize, »da se ne poškodujejo ah da te ne uničujejo,« pove Tavčar. In da se razumemo, vmajh-ni cehci so nadzorovani s kamerami. »Nič jim ne zavidam, ko imajo opravka s kršitelji in kriminal- Tudi v OKCiu seje prepričala, da je policijsko delo težko, a zanimi d,« se je strinjala Marija, ko smo zapuščali kletne prostore. Preden se je Marija s pohcistom odpravila na teren, jo je čakal še ogled voznega parka, kjer si je z zanimanjem ogledovala vse od mo-tornUi koles pa do kombija, ki je namenjen za posredovanje v težjih prometnih nesrečah. Na sledi za kršiteljem Marija je ponosno sedla v policijsko vozilo. S Tavčarjem sta se odpravila na tista območja Celja, kjer se običajno dogaja največ kršitev javnega reda in miru in kamor se policisti, zlasti ob koncih tedna, pogosto odpravljajo na intervencijo. Ko je bilo že slutiti, da se tisto dopoldne ne bo zgodilo nič posebnega in da bo vožnja skozi naselja nekoliko bolj utnirjena in opazovalno naravnana, je policist sprejel obvestilo. Izslediti je büo treba vozilo, ki je zapustilo kraj nesreče, »A zdaj ga bomo pa lovili?« je vprašala Marija Marija se v prostorih za pridržanje ni počutila povsem sproščeno. v modri ford mondeo z vgrajenim sistemom, imenovanim Provida. Z njim se je odpravila na »lov« za prehitrimi vozili na avtocesto v smeri proti Slovenskim Konjicam. S snemanjem vozila, ki vozi spredaj ali zadaj za policijskim vozilom lahko policisti izmerijo hiurost vožnje in kršitelju posnetek tudi predvajajo. Marija v dveh letih, odkar ima izpit, še ni vozila več kot 100 kilometrov na uro. Zato je bila ta vožnja zanjo kot kakšen prizor iz akcijskega filma. »Gre pa hitro,« je dejala, ko je s policistoma »drvela«-po av-toceti in ob tem kar malce obmolknila. Marija je vzorna voznica, še izvemo, in kadar vozi, ne posluša radia, »saj moram imeti mir.« Adrenalina je bilo dovolj. Marija je zato za konec spoznala še nekoliko bolj umirjeno delo policistov v Operativno komunikacijskem centru. Tam pohcisti sprejemajo klice občanov povprečno vsakih Šest minut ter posredujejo potrebne informacije. Da pa Marija po cesti odslej ne bo več hodila neosvetljena, so ji na celjski policiji podarili še kresničko, in prevzeta nad pohcisti se je skupaj s prijateljico Damjano odpeljala, varno seveda, proti domu. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ m ineifv lod level BrigiU Rimšik s Tjiio, Titjini Ravničin Ginzitti z Niiihoni in Jismini ffihUrz Evo. Noah med Tjašo in Evo Začnimo seveda z novorojenčki. Zadnja je lani v celjski porodnišnici na svet pri-vekala mala Tjaša, kot prvi v letu 2007 se je oglasil Noah, za njim pa že v popoldnevu 1. januarja Eva. Potem je bilo v porodni sobi vse bolj živahno, saj se je do torkovega jutra rodilo kar osem otrok. V Celju so se namreč prvorojenemu »parčku« pridružili še štirje fantiči in dve deküci. Zadnja v letu 2006 je rodila Brigita Ramšak iz Petrovč deklico Tjašo, ki bi se sicer morala roditi za božič, pa je počakala vse do 14.15 na silvestro-vo. Čeprav je mamici ob porodu povzroŠla kar nekaj težav, je bila ob našem obisku dovolj glasba, da smo se prepričali, da gre za pogumno in odločno punčko. Po zadnjem porodu je nastal kar precejšen mrk v celjski porodnišnici, saj je Tatjana Ravničan Ganzitti iz Loč pri Poljčanah rodila dečka Noa-ha 1. januarja ob 5.21. Pri porodu je bil tudi mož Robert, doma pa je čakala 3,5-letna hčerkica Nija, ki je bratca že videla in ga pohvalila, da je lep, Druga v letošnjem letu je rodila Jasmina Rihter iz Vojnika deklico Evo. Porod je bil 1. januarja ob 13.22, Eva je prvorojenka. Do našega obiska 2. januarja se je vletu 2007 rodilo že osem ottok, kar je obetaven štart v novo leto. Letošnji novoletni obisk v celjski porodnišnici je bil v marsičem drugačen od prejšnjih. Pojavilo se je veliko novih sodelavcev s priložnostnimi darili za mamice in osebje na oddelku, Tatjano Ravničan Ganzitti, ki je prva rodila v letu 2007, pa je tudi med kul- Lani se je v celjski porodnišnici rodilo kar 1.932 otrok - Prvi Celjan je Filip turnim programom spremljal mož Robert, kar se doslej še ni zgodilo. Tlidi s »petjem« so bili novorojenci radodarnejši od svojih predhodnikov, saj sta Noah in Eva vsak na svoj način komentirala dogodek Primarij Vladimir Weber je lansko leto ocenil za ugodno: »Lani smo imeli 1.902 poroda, kar je 71 več, kot leto prej. nji dve leti obetaven premik navzgor. Tudi število prisotnih očetov pri porodih se je povečalo, saj jih je bilo predlani 60,18 odstotka, lani pa kar 64,23 odstotka. Sprememba v primerjavi s prejšnjimi leti je bila tudi ta, da so program vse mamice spremljale skupaj z novojo-renčki in. da smo prvič po zaslugi Mestne občine Celje, ki jo je zastopal podžupan Stanislav Hren, obiskali tudi »prvega« Celjana, ki ga je v letu 2007 rodila Urška Srebot iz Zagrada. Prvi Celjan je FUip. Med venčkom pesmi tria Vi-kija Ašiča in kvarteta Grmada smo vse mamice obdariM z darili Banke Celje, Zlatarstva Sto-žir. Kozmetike Avon, naše dijske hiše NT&RC in z imenitnim cvetjem Cvetličame Ocvirk iz Celja, kar je opravil njen lastnik Alojz s sinom Dominikom. V akciji je sodelovala tudi KD s v celjski porodnišnici sto no novoletni prireditvi spremljolo oče Robert in mamica Tatjana. Oba sta bila navdušena tudi nad pivo izjavo, ki jo je mali Noah kar zapel v mikrofon Radia Celje! To za nas pomeni zaupanje, kar nas veseli in obvezuje. Ro-düo se je 1.012 dečkov in 920 deklic, dvajsetkrat pa smo na svet pomagali dvojčkom,« Razveseljivo je, da se je Število porodov v zadnjih dveh le-rih močno obrnilo navzgor. Medtem ko smo od leta 1990 naprej vsako leto zabeležili manj porodov, pomenita zad- Leto Št porodov 1990 2,265 1991 2.Ö82 -1992 ■ ■ 2-.ÖÖ9- 1993 1.952 1996 1.Ö37 iy9b 1999 1.827 2000 1.799 2001 1.740 2002 1.799 2003 1.646 2ÖÖ4 - - - --------1.69V 2005 1.831 2006 1.902 posebnim darilom za vse malčke, ki so se rodili 1, januarja 2007, Za posebno presenečenje je poskrbela Ivica Cvikl iz Žalca, ki je predstavila svojo lani izdano prvo pesniško zbirko Lučka življenja, prebrala pa je tudi pesem Sinku. Ivica Cvild je avtorica obeh pesmi, ki sta bili leta 1995 (Novo rojstvo, glasba Ivo Knez) m 2000 (Otroci tisočletja, glasba Viki Ašič) na- pisani prav za celjsko porodnišnico oziroma naš novoletni obisk. S tem pa obdarovanja še ni bilo konec: Niki Bek, men-1 torid v društvu Otroci otrokom, in Niku Ignjatiču, ki s slikami sodelujeta že vrsto let, se je le-. tos pridružil tudi likovni ustvar-' jalec iz Jagoč pri Laškem Mi-1 lan Golob. Vsako leto podarje-, ne slike so lepa zbirka, ki krasi I prostore celjske porodnišnice. Lani je bilo 20 dvojčkov, leta 1988 pa so se nazadnje rodüi trojčki. ia željo Mestne občine C^e. Podžupan StanislavHrenje obdaril Urško Srebot z Zagrada v Ceiju. ki je rodila prvega Celjana v krtu 2007, dečka Filipa. Grmada in napovedal svoj prihod 2. januarja 2008! ki se edina v Sloveniji lahko pohvali s tako novoletno akcijo. In ne nazadnje: za našo akcijo je vedno več zanimanja tudi med mediji, ki so tokrat dodobra napolnili prijeten prireditveni prostor v celjski porodnišnici. Zadnja leta postajamo prava hannonična družina, ki se dobi 2. januaija v celjski porodnišnici in tako naj bi trajalo tudi v bodoče. Slovo je minilo ob darilu porodnišnice z obloženo mizo, ki ne bi ostala neo-pažena tudi na najzahtevnejših kulinaričnih tekmovanjih. Niso samo mojstri svojega poklica, ampak tudi kulinarike. Ob avtorjih zapisa in fotografij so bili iz naše medijske hiše NT&RC na novoletnem obisku v celjski porodnišnici še Mitja Tatarevič, Vera Orešnik in Suzana Rober, Ko so utihnili zvo- Na prehodu iz starega v □ovo leto je bila dežurna ekipa: zdravnika Jakob Koren in Katja Jakopič. viä|a medicinska se^a Viv^a-na C^rajSek, inštnimentar-ka M^a Šelih. babici Bri-gita Koder in Barbara La|-lar ter bolniška strežnica Lidija Jožič. ki uria in pesem kvarteta je vse skupaj zakijučU prvi mož celjske porodnišnice, primarij Vladimir Weber; »Zahvaljujem se in čestitam ob novem letu vsem gostom: darovalcem, nastopajočim, porodnicam in njihovim družinam ter ne nazadnje Radiu Celje in Novemu tedniku za organizacijo srečanja.« Dogodek je tako kot vsa zadnja leta spremljala tudi direktori-caSplošnebolnišniceCeljeŠtef-ka Preskar, ki je v pozdravnem nagovoru pohvalila akcijo in se zahvalila organizatorju z dona-torji NT&RC- TONE VRABL Foto: GREGOR KATiC ril slikar Milan Golob iz Jagoč pri Laškem s sliko z motivom zime. kije kar noče biti. Mestno občino Celje je letos zastopal podžupan Stanislav Hren (levo), ob njem direktorica Splošne bolnišnice Celje Štefka Preskerin primarij VladimirWeber. Kvartet Grmada je po oktetu Studenček že vrsto (et reden gost v kulturnem programu, Tone Vrabl. IÜ je vodil program novoletnega obiska v celjski porodnišnici, ob Ivici Cwk). ki je predstavila svojo knjigo, kije tesno povezana z otroci in mamicami, je pa tudi avtorica vseh pesmi, ki so bile napisane in uglasbene za obiske v celjski porodnišnici. m PREDSEDNIKI (2) O preteklem in bodočem letu ko ponoviti. No, če so kljub temu potem naša dekleta dosežene rezultate ponovila ali celo izboljšala, pa bo to za leto 2006 resnično skorajda nemogoče. Ekipa je zmagala v pokalu državnih prvakov. Barbara Fidei je postala svetovna članska prvakinja in zmagovalka svetovnega mladinskega pokala. Rada Savič je svetovna mladinska prvakinja in lastnica absolutnega svetovnega rekorda na 120 lučajev, na svetovnih prvenstvih in pokalih so naše tekmovalke osvojile štiri medalje v članski, sedem v mladinski in eno v kadetski kategoriji. Na državnih prvenstvih smo od 18 možnih os-vojüi kar 15 naslovov, najuspešnejša posameznica je bila Barbara Fidel z 9 naslovi. Na razglasitvi najboljših v okviru Kegljaške zveze Slovenije smo v ženski konkurenci v vseh starostnih kategorijah osvojili najboljša mesta posamezno in ekipno ter postali tudi najboljši klub v letu 2006. Kljub velikim težavam smo leto ludi finančno uspešno zaključili. V letu 2007 si seveda želimo, da vsaj približno ponovimo naštete rezultate. Možnosti za to bo precej, tako v okviru klubskih kot tudi reprezentančnih nastopov. Naše aktivnosti bodo usmerjene tudi v aktivnosti okoli praznovanja 60. obletnice delovanja kluba ter v organizacijo svetovnega posamičnega pokala za kategorijo U-23, ki bo na kegljišču Golovec od 9. do 11. februarja. Upamo tudi, da nas bodo sponzorji in donatorji bolj izdatno podprli in bomo tako zagotovili tekmovalkam bolj kvalitetne pogoje za delo.« Tone "Rimšek, predsednik RK Celje Pivovarna Laško: »Zame je bil v preteklem letu izredno pomemben dogodek skupščina našega kluba. Na njej smo zastavili smernice za naslednja štiri leta. Z optimizmom moram reči, da se strategija kluba ne spreminja. Še naprej želimo osvajati naslove državnih in pokalnih prvakov ter seveda uspešno nastopati v prenovljeni ligi prvakov. Zavedamo se, da bo čedalje težje osvajati domače lovorike, kar nam je letos sicer uspelo, kajti priiiajajo novi, dobri klubi, in to je seveda zelo dobro za slovenski rokomet. Razširiti želimo krog pokroviteljev, kajti stroški novega tekmovalnega sistema so višji in če želimo ohraniti stik z evropskim vrhom, je to nujno potrebno, Z nesrečnim porazom v Flens-burgu smo izgubili precej denarja, tako od pokroviteljev kot od Evropske rokometne zveze. Upam, da sponzorji le ne bodo odstopili in da nam bodo še naprej pomagali. Ne gre za majhno težavo. Pustila bo določene posledice in terjala nujno potrebne kadrovske spremembe. V 14 letih, kolikor sem prisoten, je kluh preživljal več kriz. Prepričan sem, da bomo tudi iz zadnje izšli kot zmagovalci in da se bodo naši privrženci še veselili zmag. Ne znam si namreč predstavljati, da bi rokomet kot ponos mesta, nazadoval. Imamo izredne pogoje za delo in najboljše navijače.« car, ki je prej zamenjal Go-rana Saviča, in zapustil neizbrisen pečat. Vzpostavil je določene norme pri vadbi in pristopu do vsega. Spomladi se nam je uspelo uvrstiti v prvo slovensko ligo malega nogometa. Zaradi obveznosti pri NK Kovinar Štore nas je Štancar zapustil. Odločih smo se za trenerja s futsal licenco, za Mitjo Jonteza, ki je z Zagorja-ni postal državni prvak. Še bolj smo pristopili profesionalno k delu, naša pot j e načrtno zastavljena, a se »tr- niti. Imamo odličen igralski kader, ki pa je mlad. Zato še plačujemo davek. Igralci vidijo, da zmorejo. In da niso le udeleženci »vaških« turnirjev, temveč morda tudi bodoči reprezentančni kandidati, V prejšnji sezoni smo se uvrstili v četrtfi-nale slovenskega pokala, v novi smo zgodaj izpadli. A zato trenutno zasedamo šesto mesto v elitni konkurenci, ki si ga želimo še izboljšati v rednem delu prvens- Jože Zimšek, predsednik KK Miroteks Celje: »Veliko je že bilo uspešnih sezon, za katere smo rekli, da jih bo tež- DEAN ŠUSTER MA KRATKO Andrej Štrk, predsednik MNK Živex: »Za nami je revolucionarno, pretresljivo in leto odličnih uspehov. Bilo je veliko sprememb, ki so posledica spleta kronoloških dogodkov iz preteklosti. Na klopi je kot trener leto začel Matjaž Štan- Pogled neposrednih akterjev Leto 2006 fe bilo za nekatere športnike in klube s Celjskega zelo uspešno, za druge spet manj. Zagotovo so navduševale kegljavke Miroteksa, judoistke in judoisti Sankakuja, košarka-rice Merkurja ... Med razočaranja štejemo nogometaše CMC Publikuma, ki pa so vseeno igrali v finalu pokala NZS. JASMINA ŽOHAR smo trd oreh insezono kon-čah na odličnem šestem mestu. Ko se je sezona končala, so najboljši igralci odšli, vseeno pa smo v novo sezono z mlajšimi igralci štai-tali odlično in znova smo v igri za ligo za prvaka. V letu 2006 so me najbolj navdušili Spanci na svetovnem prvenstvu v košarki na Japonskem in so zame res nekaj fenomenalnega.« Slovo v 2. krogu Gold Coast: Najboljša slovenska teniška igralka. Ve lenjčanka Katarina Srebotnik je zaključila s posamičnimi nastopi na turnirju WTAzna-gradrüm skladom 133.000 evrov v A^retraliji. V 2. krogu jo je premagala Rusinja Jelena Vasnina s 6:3 in 6:3. V uvodu je devetopostavljena Srebotnikova i^nala Američanko VanioKings6:4 in 6:3. Joli druga na Dunaju Dunaj: Jolajida Ceplak, članica AD Kladivar Cetis Celje, je na 30, silvestrskem uličnem teku v avstrijski pre-stohiici osvojila drugo mesto. Progo, dolgo dobnh pet kilometrov, je pretekla v 18 minutah in 15 sekundah. Za šest sekund je bila hitrejša Avstrijka Susanne Pumper, ki je slavila že četrtič zapored. »Zelo sem zadovolma, na zame relativno dolgi progi sem za Pumperjevo zaostala le za 20 metrov. Moje dosedanje priprave so potekale po načrtih, zato sem optimistična pred novo sezono.« je poudarila Joli, Piklova sezona? Garmisch-Partenkirchen: Na drugi tekmi 55, novoletne turneje v smučarskih skokih Primož Piki z Ljubnega ni uspel ponoviti bdUčnih predstav iz kvalifikacij in poskusne serije, zato je izgubil slovenski dvoboj na izločanje z Robijem Kranjcem ter pristal na 40, mestu. V svetovnem pokalu je Piki na 26. mestu, izmed Slovencev je pred njim zgolj Jernej Damjan (24.). (DŠ) Barbara Fidel, kegljavka Miroteksa; »Leto 2006 je bilo zagotovo moje najboljše v karieri. Osvojila sem osem medalj na velikih prvenstvih in osem naslovov državne prvakinje. Predvsem po teh medaljah in nastopu na svetovnem članskem prvenstvu v Skopju sem bom zelo rada spominjala tega leta. Na osebnem področju bi izpostavila študij. Kljub temu, da imamo ogromno tekem in veliko treniramo, sem izpolnila pogoje za 2, letnik na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Vedno bolj se zavedam, da bo moje uspehe težko ponoviti, vendar se bom potrudila in delala na tem, da obranim kakšen naslov, S soigralkami nas čaka zelo težka sezona.« Jože T^nko, celjski plavalni maratonec: »Leto 2006 mi bo najbolj ostalo v spominu predvsem po šporiu, ne samo po organizacijah plavalnih in triatlonskih državnih prvenstev, temveč tudi po mojem plavalnem maratonu na razdalji 60 kilometrov, ki bi se lahko na razburkanem morj u tudi tragično končalo. Predvsem moji bližnji mi pravijo, naj preneham s temi stvarmi, vendar bom konec julija še enkrat poskusil z novim izzivom. Zelo rad gledam nogomet in moram priznati, da so me razočarali domači nogometaši in rokometaši, sicer pa menim, da je prišlo do preobrata v atletiki, kar me zelo veseli. Vedno bolj še plavalce pa imaj o tudi v vseh treh celjsldh plavalnih klubih.« Damjan Novakovič, trener KK Alpos Šentjur: »Seveda brez košarke ne gre. S koledarskim letom 2006 sem zadovoljen. Začeli smo odlično, že januarja smo se uvrstili v ligo za prvaka, jo nato kljub le eni zmagi zelo dobro odigrali, tudi boljšim ekipam pokazaU, da Sebastjan Sovič, roko-metaš Gorenja: »Minulo leto sem si absolutno najbolj zapomnil po rojstvu hčerke Hane, smo pa tudi tik pred vselitvijo v novo hišo. Kar se tiče Športnega področja, mi ni ostalo v lepem spominu. Prvič zaradi številnih poškodb, ki so me pestile predvsem na začetku leta, drugič zaradi tega, ker s klubom nismo izpolnili cilja in se nismo uvrstili v ligo prvakov. Tudi v novi sezoni smo štartali bolj slabo in zelo hitro izpadli iz evropskega tekmovanja. Vendar sem optimist, kajti pred nadaljevanjem domačega prvenstva smo znižali zaostanek za vodilnimi ekipami, tako da imamo lepo izhodišče za naprej. Prijetno so me presenetili igralci Gold duha, negativno presenečenje pa so zame rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so tako hitro izpadli iz lige prvakov.« Goran Jurak, celjski košarkar; »V spominu mi je najbolj ostal prvi nastop slovenske košarkarske reprezentance na svetoviiem prvenstvu. Bilo je na Japonskem. Posebnih razočaranj ni bilo, morda dejstvo, da sem Je vedno brez kluba, kar je zame neka nova življenjska izkušnja. Vse se vrti okoli športa in tudi v novem letu so vsa pričakovanja usme^ena vanj, najprej seveda poiskati nov klub, katerega barve bom branil.« Dreifi že tekma Ob 18. uri bodo v novo leto s tekmo štartale košarkarice celjskega Merkurja. V 14. krogu mednarodne regionalne lige bodo v dvorani Gimnazije Celje-Center pričakale Jedinsivo iz Bijelega polja, to pa bo generalka pred zaključnim turnirjem slovenskega pokala, ki ga bo prav tako gostila celjska dvorana. V Črni gori je Merkur zmagal pet točk, sedaj pa ga pestijo težave s poškodbami. Lucija Conkova naj bi jutri _ po dolgotrajnih težavah s hrbtaiico, MiUjana Maganjič pa bo najverjetneje počivala zaradi poškodbe noge, da bi bila pripravljena za tekmi konec tega tedna. DS NOVI Ulli 11 Novoletna črna kronika s truplom Gorelo zaradi veselega pokanja - Petarda raztrgala stegno - V Celju skok skozi okno, v Slovenskih Konjicah našli mrtvega moškega i časovne-zakonom tudi v na- Sodeč po podatkih, so policisti, gasilci in reševalci ter zdravniki bili med svojim prazničnim dežurstvom kar nekajkrat na terenu, čeprav hujših poškodb in incidentov na Celjskem ni bilo. Da je bilo pokanja decembra več kot preveč, smo poročali že pred prazniki. Dokaz temu je tudi požar na Cesti na Dobrovo v Celju, kjer je ravno zaradi pirotehnike že v četrtek zagorelo ostrešje stanovanjske hiše, ogenj pa je povzročil za 6 tisoč evrov škode. Ognjeni zublji so zajeli ostrešje hiše, ko je na streho padlo neznano goreče pirotehnično sredstvo, pravijo na policiji. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti bodo policisti zaenkrat še neznane osebe ovadili tožilstvu. Zaradi takšnih in podobnih primerov je torej pokanje v strnjenih naseljih prepovedano, ljudje pa imajo pravico to prijaviti, še posebej, če do pokanja prihaja izvi ga okvirja, ki je dovoljen (toda n seljih, op. p.j. Zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov so z denarno kaznijo udarili po žepu tudi dvojico z območja Rogaške Slatine. Zdravniki pa so na prehodu v leto 2007 morali oskrbeti osebo, ki se je v ambulanto nujne zdravniške pomoči oglasila zaradi poškodbe s pirotehniko, Šio naj a poškodbo noge, ki naj oseba skupila pri upo-rakete, zaradi česar so jo napotili naprej h kirurgu! Posredovati so morali tudi gasilci, v Celju jih je bilo ne glede na praznike v vsaki izmeni dežurnih po osem. Poleg r terih si reševal manjšt ni nastali ravno zaradi pirotehničnih izdelkov, ki so. kot vemo, leteli vsepovsod. Tako je v Linhartovi uJid v Ceiju zagorel zabojnik za odpadke, kjer je požar uničil tudi del fasade na objektu v neposredni bližini. V Pe-čovniku so ogenj v zabojniku pogasili, že preden se je razširil na okoüco. Požare v zabojnikih, domnevno prav tako zaradi pirotehničnih izdelkov, so morali gasiti tudi bi jo rabi irali pomagati pri ;o gasili predvsem prostovoljni gasilci na Cesti na Roglo v Zrečah, v Žalcu in PeČovniku, medtem ko so na Svetini gasili požar na travniku ter drevesa na Titovem trgu v Velenju, Za dva tisoč evrov škode je nastalo še v Boharini, kjer je požar iz-bmhnü v hotelu - menda zaradi pregretja dimovodne tuljave. V Slovenskih Konjicah pa so težko spremljali televizijski-program, saj je neki družini zagorel TV-sprejem-nik, k sreči pa večje Škode Kako in kolikokrat so ukrepali proti brezvestne-žem zaradi pokanja, bodo na policiji očitno povedali v naslednjih dneh, ko bodo zbrali natančne podatke. Pravilne napovedi Sicer pa so se policijske napovedi o povečanem številu vlomov in tatvin tudi tokrat, žal, uresničile. Vprašanje je le, kdo vse je upošteval policijske nasvete, kako se pred vlomilci zavarovati. Videti je, da so bili nepridipravi najbolj dejavni na velenjskem območju, čeprav tudi Celje ne zaostaja. Konec minulega tedna so tako nepridipravi iz podzemne garaže na Kardeljevem trgu v Velenju odpeljali črnega WV Golfa serije V 1,9 TDI, registrskih številk CE H8-20F, Lastnica je oškodovana za več kot 18 tisoč evrov. Nekoliko manj škode je povzročil vlomilec na Krai^erjevi cesti, prav tako v Velenju, od ko- der je odpeljal motorno kolo znamke KTM 660 oranžno črne barve, registrske številke CE V7-47. Neznanci so vlomili tudi v prostore skladišča v Žalcu in odnesli večjo količino električnih vodnikov, brez 20 metrov bakrenih žlebov pa so ostali na Cesti na grad v Celju. Fotoaparat in nekaj zlatnine so vlomilci odnesli iz stanovanjske hiše v Šaleku, iz gostinskega lokala v Pod-logu v Savinjski dolini pa gotovino. Na silvestrovo je bilo pestro tudi v Vojniku, kjer so vlomili v bencinski servis in odnesli cigarete in sončna očala, ter v nekem podjetju na Mariborski cesti v Celju, kjer pogrešajo računalnik in nekaj pirotehničnih izdelkov Škode v omenjenih primerih je za okrog osem tisoč evrov Novo leto se ni nič kaj dobro začelo za lastnika gostinskega lokala v Ulici Cirila De-beljaka, od koder so odnesli monitor, cigarete, mobihiik in denar. Trupio in nesreče Na silvestrovo so policisti in reševalci morali posredovati v Zoisovi ulici v Celju, kjer so pomagali mlajši osebi, ki je skočila iz petega nadstropja stanovanjskega bloka. Oskrbeli so jo v celjski bolnišnici. Dan kasneje, nekaj po 14. uri, pa so policiste obvestili, da ob cesti v Spodnjem Grušovju negibno leži nek moški. Reševalci in policisri, ki so prispeh na kraj, so ugotovili, da moškemu ni več pomoči, gre pa za 34-letnika z območja Sloven ske Bistrice. Prvi podatki kažejo, da ne gre ilno Glede na veseli december in količino alkohola, ki se spije v tem času, hudih prometnih nesreč ni bilo. Na silvestrovo se je prva nesreča zgodila na cesti Ljubečna-Proseniško, kjer je prišlo do čelnega trčenja dveh vozil, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Istega dne dopoldne se je nesreča v nejasnih okoliščinah zgodila na Mariborski cesti v Celju. V kolesarja, ki je zapeljal iz smeri Planeta Tuš preko vozišča Mariborske ceste, naj bi trčila voznica osebnega avtomobila sive barve, mariborskega registrskega območja. Ta naj bi se po nesreči nekaj metrov naprej od trčenja ustavila, a nato odpeljala naprej proti Dečkovi cesti. Policisti zato naprošajo vse morebitne očividce, naj zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pokličejo postajo prometne policije Celje ali številko n.^. SŠ NA J VOŠČILNICA Irena Vsrbičje poslala kar 64 voščilnic. Dobili smo 276 voščilnic Zadnje dni decembra smo bili dobesedno zasuU s pošiljkami s pripisom »Novoletne voščilnice« za jubilejno, 10. akcijo naj voščilnice 2007. Dobili smo 45 pošiljk v katerih je bilo kar 276 doma ali v vrtcih, šolah, domovih in drugje izdelanih vošSlnic. TXidi tokrat je bUa domišljija ustvarjalcev na višini, saj so oblikovali voščilnice v različnih tehnikah in materialih. Poleg stalnih sodelavcev v akciji se je v jubilejni pojavilo tudi veliko novincev, kar še posebej velja za območje Savinjske dolme. Med kraji moramo omeniti Planino pri Sevnici (iz tamkajšnje osnovne šole so poslali kar 39 voščilnic), Šmartno v Rožni dolini, Gornji Grad, Podplat, Celje, Šentjur, Slovenske Konjice, Grobelno, Laško, Galicijo, Dramlje, Vransko, Griže, Braslovče, Rogaško Slatino, Dobrno, Šmarje pri Jelšah, Dobje (osnovna šola jeposlala 16 voščilnic), Frankolovo, Pe-trovče, Vojnik, Novo Cerkev in Žalec, Medtem ko je večina posameznikov pošiljala po eno do nekaj voščilnic, pa se je posebej izkazala Irena Ver-bič iz Žalca, ki nam je v škatli s pošto poslala kar 64 doma izdelanih voščilnic! Tudi letos so med sodelujočimi mnoei že naeraieni. vehko pa je novincev, med Občina Vojnik katerimi smo še posebej veseli Bolnišničnega oddelka na otroškem oddelku kirurških strok. Društva Talon, OŠ Ljubečna z dišečo voščilnico in drugih. Do konca januarja bomo pripravili izbor najlepših voščilnic in zaključno prireditev na območju občine Vojnik, ki je tudi vsa leta pokrovitelj akcije. Vsi nagrajeni izdelki bodo nato razstavljeni v knjižnici Vojnik, Med letošnjimi prispelimi voščilnicami smo opazili veliko prijetnih besedil, tako da bo tudi pri tem imela komisija kar nehvaležno delo. Mnogi so voščilnice izjemno lepo opremili, tako da smo obnjihovetngledanju resnično uživali. Veseli smo bili, da je naša akcija obrodila sadove in da vedno več ljudi v prazničnem decembru izde- luje voščih njin veseljujejo prijatelje ir ce. Z akcijo smo bili obdarjeni tudi mi, ki akcijo pri-oravljamo. TONE VRABL novitednik www.iiovitediiik.com Naročite Novi tednik, preden bo prepozno! 12 j^TROŠKI ČASOPIS lOflfSIII Kri iz črnila Uspešnica, v kateri junaki oživijo - Novih pet dobitnikov knjižnih nagrad v novo leto. Želimo vam veliko sreče (predvsem pri ocenah v šoli, zato vam želimo tudi veliko znanja), veselja, igrivih trenutkov in dovolj časa za branje! Inker bodo naše želje zagotovo uslišane, smo vam za prvo številko v novem letu pripravili nov izbor knjig, ki jih velja vzeti v roke. Morda bo zima vendarle pokazala zobe in kaj je lepšega, kot sedeti na toplem in bra- Kotpo o naj- boljših knjigah povprašali Ido Krečo iz Knjižnice pri Miš-ku Knjižku. Tam smo se pogovarjali tudi s sedmošolci II. Osnovne šole Celje, ki so nam zaupali svoje knjižne uspešnice. Tokrat pa objavljamo tudi pet nagrajencev, ki bodo v Knjižnici pri Mišku Knjižku prejeli knjižne nagrade in skodeUce z Miškom Knjižkom. Saj veste, če si želite nagrado, morate izpolniti le glasovnico. Nova in pozabljena knjiga Ida Kreča tokrat priporoča malce bolj zajetno knjižno novost. Gre za drugi del trilogije pisateljice Cornelie Funke. Prvi del nosi naslov Srce iz črnila, zdaj pa je na knjižne police prišel dmgi del z naslovom Kri iz črnila. Ida Kreča svetuje, da drugi del vzamejo v roke predvsem tisti, ki so že prebrali prvega: »Tisti, ki so že prebrali Srce iz Črnila, vedo, da je to imenitna zgodba, ki proslavlja knjige, branje. V prvem delu se srečamo z Mojem, ki ga imenujejo nekateri Zlato-jezik, in njegovo hčerko Meg-gie. Oba znata tako imenitno brati, da junaki, o katerih bereta, oživijo in pridejo iz zgodb, pravljic v resnični svet. V knjigi Kri iz črnila se ponovno srečamo z vsemi temi junaki, tudi s Prahopr-stom, ki si na vsak način želi nazaj v knjigo, iz katere je prišel, srečamo veliko različnih vil, različnih oseb, tako da bo branje vsekakor zanimivo. Glede na to, da je knjiga zelo zajetna in da si moramo zanjo vzeti kar precej Z leve: Laura, Aljaž, Tina časa, bi jo priporočala ravno v tem zimskem času, ko je časa za branje nekoliko več.« Kljub temu, da je na knjižnih policah vedno več knjig, pa veliko dobrih ostaja prezrtih. Ena izmed njih je tudi knjiga Mala nočna torta s plameni, ki jo je napisal Toon Teilegen, ilustrirala pa jo je naša iiustratorka Suzi Bricelj, ki je za ilustracije dobila posebno nagrado. Ida Kreča pravi, da je to knjiga za vso družino: »V knjigi so različne zgodbe o živalih v gozdu in pravzaprav so te živali bolj podobne nam ljudem, imajo človeški značaj. Hrepenijo, želijo, ljubijo, občutijo strah in veselje, skratka vse to, kar čutimo tudi ljudje. In te zgodbe so tako zelo mile, MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Noslov: Dovotjujacn, da » moji podatki |t da bi tudi ljudi, ki so zelo mrki in zelo pesimistični, razveselile in jim privabile smeh na usta in tudi iskriv pogled. V njih največkrat srečamo veverico in mravljo, m-di medveda. Te živali izredno rade praznujejo, zato je tudi naslov Mala nočna torta s plameni, posebej rade imajo praznovanja rojstnih dni, kajti takrat se pečejo in jedo torte.« iVioja najljubša knjiga Akcija moja najljubša knjiga se nadaljuje. In da se boste lažje odločili, kaj sploh vzeti v roke, vam knjig ne priporoča le Ida Kreča, ampak tudi vaši vrstniki. Tokrat smo za priporočilo vprašali sed-mošolce 11. Osnovne šole Celje. Tina Žvegler najraje bere grozljivke: »Najbolj mi je bila všeč knjiga iz zbirke Kurja polt, knjiga Dobrodošli v mrtvi hiši. Govori o neki družini, ki se preseli v povsem drugačen kraj, kot je tisri, kjer je živela prej. Preselijo se v vilo čisto na samem. Brat in sestra nad tem nista navdušena, zdi se jima srhljiva, temna. Po nekaj tednih spoznata nove prijatelje, za katere kasneje ugotovita, da so vsi mrtvi in da so vsi prej živeli v hiši, kjer zdaj živi njuna družina. Mučijo jih ponoči, zunaj na igrišču. Ko brat in sestra odkrijeta nagrobnike, skušata prepričati starše naj se odselijo, ampak starši - ŠLI ju ne poslušajo. Nato se vse srečno razplete in vrnejo se vkraj,kjerso prej živeli. Knjiga je sicer strašljiva, ampak odvisno za koga. Jaz sem jo prebrala lani, pa mi ni bila preveč strašljiva. Sicer pa so mi všeč tudi knjige o deklici Amy, sem jih že vse prebrala, všeč pa so mi tudi knjige, ki so zabavne.« Kot veliko fantom so Aljažu Rojcu najbolj všeč pustolovske knjige: »Najbolj sta mi bili všeč knjigi o Harryju Potterju Polkrvni princ in Ujetnik iz Azkabana. Gledal sem tudi vse Štiri filme o Harryju Potterju. Po eni strani so filmi zelo dobri, ker vse vidiš, ampak tudi knjige niso slabe.« Mimogrede, v akciji Moja najljubša knjiga Zal ne morete glasovati za Harryja Potterja, saj je že petkrat zaporedoma zmagal kot najboljša knjiga, tako da po pravilih ne more več sodelova- Medtem ko fantje uživajo v akciji, imajo dekleta raje malenkost drugačne knjige. Laura Kopriva ni izjema: »Berem vse po vrsti, ker se mi vse knjige zdijo zanimive. Najbolj so mi všeč knjige od Jacqueline Wilson, najboljša od nje prav knjiga De-khca Lola Rose. Ta deklica je imela očeta, ki je bi! pijan. in sta se z mamo odseli- V drugo mesto, si spreme-nih ime in tudi sami sebe spremenili. Njena mama je bila noseča in je šla v bolnico in je dolgo ni bilo. Lola Rose in njen brat sta bila tako sama doma. Na koncu pa sevsevredu izteče,« Prav knjiga Deklica Lola Rose je bila po mnenju otrok najboljša v zadnjem mesecu prejšnjega leta, sledila pa ji je knjiga Zgodbe iz Narnije. Tokratne dobitnice knjižnih nagrad in skodehc z Miškom Knjižkom pa so Urška Koštomaj, Klavdija Žafran in Zala Jan iz Celja, UršaJazbinŠekCan-žek iz Štor in Natalija Žlavs iz Vojnika. Čestitamo. Zdaj pa brž med knjige, da boste lažje izpolnjevali glasovnice za vašo najljubšo knjigo! ŠPELA OSET Na Slovaškem Osnovna šola Planina pri Sevnici je vključena v projekt Comenius, ki spodbuja sodelovanje med evropskimi šolami. Skupaj s šolama s Slovaške in Nemčije je izdelala program projekta, ki nosi naslov Življenje učencev v različnih evropskih regijah. Učenci OŠ Planina pri Sevnici si s slovaškimi in nemškimi vrstniki dopisujejo prek elektronske pošte v angleškem jeziku, ena od dejavnosti projekta Comenius pa so tudi projektni sesUnki. Prvi projektni sestanek je bil od 27. novembra do 3. decembra v kraju Michalov-ce na vzhodu Slovaške, kjer so se srečali učitelji in učenci OŠ Planina pri Sevnici, slovaške Zakladne škole in nemške Grundschule Heiligkreuz. OŠ Planina pri Sevnici so na srečanju zastopali ravnateljica Anica Novak, učitelji Matej Berk, Matej. Romih, Alenka Cokl in Polona Volavšek ter učenci Matevž Pušnik, Peter Tovornik, Ines Zibret in Viktorija Span. Teden, ki so ga preživeli na Slovaškem, je bil zelo pester. Učenci so bivah pri slovaških družinah in s svojimi vrstniki hodili v šolo. Učitelji so opazovali pouk, sodelovali na projektnih sestankih in okroglih mizah ter si skupaj z učenci ogledali nekaj slovaških znamenitosti. Med pomembnejše dogodke obiska na Slovaškem sodi konferenca, na kateri se je vsaka šola predstavila s svojim programom. Učitelji in učenci OŠ Planina pri i so Slovenijo, svoj šolo predstavili s po-računalniškega proPower Point, za popestritev pa so zaigrali nekaj Avsenikovih skladb. Partnerski šoh s Slovaške in Nemčije bosta imeli priložnost podrobneje spoznati Slovenijo v mesecu aprilu prihodnjega leta, ko bosta v sklopu drugega projektnega srečanja obiskah OŠ Planino pri Sevnici. POLONA VOLAVŠEK kraj in močjo www.novitednik.com www.railiocelje.com [HEAiInlk ^I^CSlSbfiD ijläMfe Napradno žrebanje za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celje! Ml TEDNU : lyÄ^lgWiiFOWIWAClJE 13 IŠČEMO TOPEL DOM Novoletne želje Vsem ljubiteljem živali koleküv zavetišča za hišne živali želi srečno leto 2007, zdravja vam in vašim ljubljenčkom, veliko lepih živalskih prigod, če pa še ži-valice nimate, si jo morda lahko izberete na naslednjih slikicah. l\idi živali-ce imajo svoje novoletne želje, nekatere so zaupale tudi vam. Zavetišču Zonzani boste našli v Jarmovcu pri Dram-Ijah, še prej pa nas lahko pokličete na 03/749 - 06 - 02. ROK KRAJNIK da me bo Sem le čisto mala nekajmesečna psička, nežna in domu in zaupljiva, žeHm pa si nekoga, ki bo nežen in zaupljiv z Sem 2-letni Stafford teriar, želim si veliiiiko kračo (njam) in nekoga, ki bi mi jo večkrat na leto kupil. Smrček mi govori, da se za mene že zanimajo novi lastniki. Sem čistokiv na zlata prinašalka, torej bi moral biti moj smrček kar zanesljiv, Želim si, damiveterzjuga na laže. Moj zdravnik Vivina akcija Moj zdravnik se letos nadaljuje. Pri njej že vrsto let sodeluje tudi Novi tednik, saj imajo tako tudi bralci in s tem zdravniki z našega območja možnost, da se uvrstijo na lestvico najbolj cenjenih. Glasove za najbolj cenjeno družinsko zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa in pediatrinjo/pediaira zbiramo od začetka januarja do 16. marca 2007. Pošiljate jih lahko na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi, ki boste glasovali, bo uredništvo Vive izžrebalo lepe nagrade. KUPON ^(DWDtednik P Glasujem za: AdriaticSlovenicaE Sam enoletni samček, živahen in prijazen, v novem letu pa si želim novega lastnika, ki me bo malo poredil in močno vzljubil, mešanka z labradorcem, bom zrasla v zelo veliko pasjo punčka (poglejte moje tačke), želim pa si domek, ki me bo lepo sprejel. Jaz pa rada sprejmem muce. kužke. ljudi in ljubezen, - ŠLI-3. januar 2007 - ROŽICE IN CAJCKI Peteršilj po praznikih Če ste si naredili zaloge jeteršilja za zimske mese- ce, torej če ste še pravi čas posušili njegove liste ali jih zamrznili, pridno posipajte jedi s to začimbo ali pa iz nje pripravljajte sila zdravilen ča|, ki bo spodbudU prebavo, pripomogel k izločanju vode iz telesa, odpravljal težave z ledvicami, mehurjem, jetri ...Ta čaj bo po obilni silvestrski pojedini dobro del tudi želodcu. Da ne bi kdo mislil, da je peteršilj (Petroselinum cris-pum] zgolj uporabna zelenjava ali začimba za v juhe in omake, povejmo, da je tudi koristna zdravilna zel. Njene silne moči so opevali že v antiki. Svetovali so ga za boljše delovanje ledvic in mehurja. Plinij mu je pripisoval vpliv na povečanje rodovitnosti žensk in moških. Gladiatorji naj bi pred bojem jedli peteršilj, saj je veljalo, da daje moč in zvijačnost. Tudi v srednjem veku so mu pripisovali veliko zdravilnih zaslug, med drugim naj bi pomagal pri ledvičnih kamnih in preganjal vetrove. Babice, tudi moja, so čaj iz peterši-Ijevih listov v obliki popar-ka kuhale hčerkam in vnukinjam za pospeševanje menstruacije in zoper menstrualne krče. Vedele pa so tudi to, da ugodno vpliva na prebavo, zato so s skodelico tega čaja postregle po obilnem kosilu ali večerji. Seveda pa so ga v obilicah uporabljale tudi pri pripravi jedi. Poleg omenjenega se danes peteršilj uporablja še za spodbujanje teka - zlasti učinkovita je korenina. Opih, per-šin ali peršun, kot mu tudi pravimo, pripomore k izločanju vode iz telesa, poživlja, spodbuja potenje, zbija vročino, zaradi česar koristi pri zdravljenju infekcijskih obolenj. Izloča strupene snovi iz telesa, zato dobro dene pri jetrnih boleznih, ekce-mih, revmatizmu, protinu, celulitu, kamnih v mehurju. Tako listi kot korenine so Piše: PAVLA KUNER učinkovito pomagalo proti motnjam v krvnem obtoku, pri prebavnih težavah, kožnih boleznih, motnjah dihanja, belemu toku in boleči menstruaciji, Peteršiljeva semena so učinkovita pri povišani temperaturi in za izločanje vode. Nekateri spomladi radi pripravljajo solato iz peter-šiljevih listov, zmešano z olivnim oljem. Ta solata močno pospeši izločanje vode in naj bi imela podobne odlike kot tako imenovani čaji za čiščenje krvi. Popa-rek pripravimo tako, da v liter vrele vode vržemo prgišče peteršiljevih listov, pustimo stati 10 minut in precedimo. Spijemo dve skodelici na dan po jedi. Ta čaj bo pospešil prebavo. Poparek lahko pripravimo tudi iz korenin: žličko nasekljanih korenin damo v hladno vodo, zavremo, kuhamo 5 minut, pustimo stati 10 minut in pre cedimo. Ta diuretičen čaj pijemo dvakrat na dan dva tedna. Diuretičen je tudi poparek iz semen: pol žličke strtih semen vzamemo za skodelico čaja. Pijemo dve skodelici tega čaja dan. Lahko pa peteršilj namočimo tudi v toplo mleko in spijemo. Voda, v kateri kuhamo peteršilj, je izvrstna za očesne kopeli, saj razkužuje in olajša pekoč občutek. Poparek iz peteršiljevih listov se obnese tudi kot lepotilo: košček vate namočimo vanj in jo položimo na obraz. Koža bo pomirjena, lepša in volj-nejša. Lahko ga uporabimo tudi za očesno vodico ali za šampon. ŠTAJERSKI VAL 14 INFORMACIJE NOVI '■'"--.K m®wDleilnik n Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja c it tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM MOTORNO kolo Suzuki gsf 600 S bondit, loniik 200(,pr«l.oi.Ielelon 031462- llMO,litnikmi,itinv[oli,!lvanielolno bo™, rog. ilo 11. S. 2007, prodo». Ceno po dogovoru. Telefon 041 286-057. 7TX N™iokiitno, ptodomo-ToHonOfl 679.774. 7647 Tono eHordghU 1,1, lelnik 1992,koroil-bollron, lelego oil po delih, prodom. Telefon {0315732-396. 7748 POSEST HiTRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa€ 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brt Viačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika, liki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. li'Wil Vsak petek 48 bi tudi letnik 2007 s prilogo TV-OKNO! a sporeda in isti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za naimanj 6 mesecev NT&RC do.o. bo podatke uporabljal samo a potrebe narocnüke sii PRODAM VEČ siarili IcnKäiih sir «prmlieno sobo mlüjä somskiienski brez olrok in obveznosti. Pose!ienihedelikost:5ni>, iennnii»in»lno.Ieliifonll4l 28HIS7 Su™KO,.il«koi„n].,»djm.,,«l«. no,prodnni.Telefe.|03)574U93. DOlUČEvii ofimenl n znfizof. Telefon 041 642- ViHa,»M..,n»dief>i.nkin|.,loški ilzlini, i...ignon,žon,tl..i,ninnler!llm*e in b™ik..ož,o,ie, prode». Telefon I031510M57 7726 HO žgnnio, 4 EUlVIiter, prodrnTole. fen0415!3-96B. 7747 Pred mesecem dni sem doživel prometno nezgodo, v koteri sem tjtrpel nateg vrofrrih mišic in rjdarec v desno ramo. Želim uveljovijati odäkodntrio in me zonimo, kakina je rozliko med uveljovlionjem odškodnine pri podjetju Potovnovo, d.0.0., in odvetniško pisorno. Noštejte mi prosim, voše prednosti, do se bom lažje odločil. LuJra,Hovom«sfe «aiECiov»,akiiil5«n,K«tm.(enope dojovom.TJilon03126t725. 7727 lETONSKEkonalOeigodno prodom. Teh^ fon 041372^60. 7742 KUPIM 5TAR0 opeko, ki je primerno zo grodnje kominov, krušnih peil in tej, kupim. Telefon (02) 111.2323,041 841-385. mmm OZVOONIE, 2-350W, l6konahra mizo, kon> pletsstejoliinkabli,prednm.Cem]pe do{|O¥MU.Tekifon041271.200. 7725 SYHIHEStZElt Geinw(2,ntožnomenjovazo burilon,4ien1il,prodom.Ielefon041 271.200. 7725 PRODAM F1UŠIŠ,od80dol50kg,prodam.Ceiiepo dogo.oru.Telefon (02) 8819.354,041 708.154. p 7IEBIC0, store 9 mesecev, zelr mino, sU posme, rjove bone, prodom. Telefon 031 49J.985. 7704 TEUC0srmeutolko,140kg,prodoa.Tele. fort 5772-342. 7714 f'llA9fA,180kg,ugorlnoprorlom.Telefon (03)5795(64. 77t8 PIA5ICA,težkego približne 180 kg, bmnji. iiegozdemočokubono brone, prodom. Telefon 5795594,031 725.211.7721 PlAŠIfA, 120 kg, prodom. Špes, lijefo« 5461-137. 7716 PIIŠICE, težke 120 kg, predem, «ožen zokeiolldestovo.Teleion031 52(^288. PRODAM GiUUŽIUirotu,lesenn,roblieno, velikost 201-242 un, ugodne prednm.Telefon (03)572tS91,popoldon. 7«» «ES«R5KEko>ljelneks, 250 SITAos, predem Telefon 041999-906. Stset SOOlsiskojiilce, krožno brone, lepilee drv, Slrrozdnl plug in metrsko drva prodorne. Telefon (03) 5824-166,04T 587-474. 7724 ■ CEFILEC no sveder, zo tiivo in dstenio ze olje,2700l,pradom.Telefon041 277. 198. Š1570 MO roblieno sedle ze konje jo večjo UlčInoioUjeie opreme prodom.Tele fon (03)5720.285,031880^763. ž32a nV Gorenje «ojoger,esebnimiuneUPt II200 Mhz, ■onitor,tipkovnitn, miško, plinsko jekk.ko,10kg, prodom, možr» ■etijevozo hišni kino, DVD nlivideore. korder.Telefon041 98M37. 7748 ZAPOSLITEV IŠČEMO liudizadelovkomerrioli, ki Želijo ZDslužiH 2000 EUR/mesecTelefon (03) 428-2072. Undigo,d.0.0.,KkliuevauL 13,3000 Celje. 7711 Bistvena prednost uveljavljanja odškodnine pri podjetju Poravnava, d.0.0., je dejstvo, da vse do izplačilo odškodnine nimate nobenih stroškov. V nospro-tju s tem je treba pri odvetnikih že zo prvi obisk plačati kot nekaj Isoč tolarjev. Naslednjo pomembna prednost uveljo-vljanja odškodnine pri našem podjetju pa je ta, da vos v primeru neuspeha (neizplačone odškodnine] ne bremenimo za nikakršne strošb. Nože celotno plačilo je 10 odstotkov izterjane odškodnine šele ob izpločilj odškodnine, pri odvetniku pa se odvetniške nagrade gibljejo od 10 do 15 odstotkov. Podjetje Porovnavo, d.0.0., vom poleg lego nudi tudi brezplačno telefonsko številko, na koleri dobite brezplačne informacije o svojem primeru. Izbira je vaša! Vprošanja v zvezi s svojim primerom pošljite na infoOporov-nava.si ali po pošti na naslov Porovnava, d.0.0., ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetje Poravnava, d.0.0- Lahko nos fudi pokličite na brezplačno tel. ši. 080 13 14 niOIlBOlIČINSIUBotvnovelenpijctero^ pije nevreloškib bolnikov po Bobotbu; Tuiflo kitojske medicinsko in sprastitvc. nn mosožo v Preboldu. Noroiilo 031 637-788-Promo, d-o.o.,5kozigoj 19, Prebold. 7748 vtfinniw.novitednik.coin Kdor prej pride, prej pelje. Jutri ne spreglejte ugodne ponudbe vseh modelov. Prvim 100 kupcem podarirtro 4 leta garancije. (S> HYUHDHI Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi potmmjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosü objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določan čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne dmge zahteve). Vsi navedeni in manj-kajoä podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ' ■ na domaä strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// ivmp.ess.gov.^ ■ pn delodajalcih. Bralce opozarjamo, da s javi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Pomožni delavec monter suhomontažne gradnje; do 5. 1. 2007; Saten montaža, Simona Spole-nak s.p., Ob Hudinji 1, 3000 Osnovnošolska izobrazba odnašalec, odnaša slekle- in odbija steLne izdelke, ä-sti in pospravlja delovni prostor ter pospravlja orodje in skrbi, da se izdelki pri vlaganju v hladilno peč ne poškodujejo. delo v Hrastniku; do 11. 1. 2007; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o., Trdinova ulica 9, 1000 Ljubljana; čistilka, sobarica, delo v Celju; do 5. 1. 2007; Čistoča d.o.o.. Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Trzin. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) oskrbovalec I., pomoč pri nadzoru- kvalitete, manipulacija s polizdelki in izdelki, oskrbovanje stroja; do 5. 1. 2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Tiskar za tisk s ploskve nianser, izvajanje barvno-metričnih meritev za kontrolo barvnih nians, izdelovanje poskusnih odtisov v smislu preverjanja barvne nianse za vse tehnike tiska; do 5. 1, 2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje; tiskar II., kvalitetna priprava in izvedba tiska ter vodenje evidenc, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja samostojnih naprav; do 5. 1. 2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prodajalec zastopnik, zbiranje naročil pravnih oseb za objave in oglase v produktu podjetja, delo je terensko na območju Celja; do 20. 1. 2007; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljublja- prodajalec tehnike v trgo- e pn ob- dodeiovalec L, priprava samostojnih dodelovalnih strojev in nadzor dodelave in vodenje evidenc, nadzor kakovosti izdelave; do 5. 1. 2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Trgovinski poslovodja namestnik poslovodje v trgovini športne opreme v Celju; do 5.1. 2007; Sport 2000 d.o.o., Špruha 33. 1236 Tr- d.o.o., Špruha 33, 12 Natakar strežba pijač; do 5.1. NS invest d.o.o., Tkals ca 3 C, 3000 Celje. Grafični tehnik skrb za varnost gostov, izvajanje del na recepciji, strežba pijač, vodi blagajno in šank; do 5. 1. 2007; Panox d.o.o.. Podružnica Celje, Gosposka ulica 2, 3000 Ce- Ekonomsko komercialni tehnik prodajalec vozil, svetovanje, prodaja in priprava celotne dokumentacije za prodajo vozil; do 4. 1. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba zavarovalni zastopnik za območje Celja z okolico; do 7. 1. 2007; Slovenica življenje d.d., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialni predstavnik, prodaja trgovinam in gostinskim lokalom, delo v Celju; do5.1.2007;Univerzalcommerce Ljubljana d.o.o., Novo Polje, Cesta IV 1, 1260 Komercialist (VSŠ) komercialist metalurgije, prodaja in nabava izdelkov metalurgije; do 27. 2. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekar-niška cesta 2, 3000 Celje. Dipl. inž. kemijske tehnologije (VS) projektant tehnolog, deta na reševanju idejnih rešitev in dimenzioniranje naprav za tretma vode; do 5. 1. 2007; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje. Dofclor medicine specialist patologije zdravnik specialist patolog, postavljanje diagnoz na osnovi kliničnih obdukcij (mikroskopsko in makroskopsko), odvzemanje materiala za preiskave, analiza preiskav in določanje diagnoz, dajanje sodno izvedeniš- kih mnenj, mrliško pregledna služba; do 15. 1. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist kirurgije predstojnik oddelka za kirurgijo roke in opekline, plastično in rekonstruktivno kirurgijo, skrbi za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za kirurgijo roke in opekline, plastično in rekonstruktivno kirurgijo; do 5.1.2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova uhca 5, 3000 Celje, UPRAVNA ENOTA lAŠKO Osnovnošolska izobrazba odnašalec, odnaša steklene izdelke, po potrebi hladi in odbija steklene izdelke, čisti in pospravlja delovni prostor ter pospravlja orodje in skrbi, da se izdelki pri vlaganju v hladUno peč ne poškodujejo, delo v Hrastniku; do 11. 1. 2007; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o., Trdinova ulica 9, 1000 Ljubljana. Elektroinštalater skladiščni manipulant; do 12.1.2007; EHO d.o.o.. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7a, 3270 Laško. Ekonomsko komercialni tehnik prodajalec, poslovodja; do 12. 1. 2007; Metronic - Komet d.o.o. Trbovlje, Trg svobode 20, 1420 Trbovlje; terenski zastopnik; do 27. 1. 2007; Mind Drago Zupane s.p.. Globoko 8 č, 3272 Rimske Toplice. Inž. strojništva vodja projekta vodenje izgradnje, izvedbe hladilnih sistemov na objektih doma in v tujini; do 12. 1.2007; EHO d.o.o., Elektrika, hladUniš-tvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Mizar monter pohištva; do 13. L 2007; Pušnik Srečko M mizarstvo, Pod Stenico 2, 3205 Prodajalec prodajalec, vzdrževalec na bencinskem servisu OMV v Slovenskih Konjicah; do 12. 1.2007; Junid d.o.o. Slovenske Konjice, Liptovska ulica 45, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu - Avstrija; do 12. 1. 2007; Haložan d.o.o. Slovenske Konjice, Ulica Dušana Jereba 3,3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRtCEUU Osnovnošobka izobrazba ročna in medfazna opravila: pakiranje, zlaganje, sortiranje, etiketiranje in druga i; do 6. 1. 2007; 1.0., Lesično71, 3261 Lesično; delavec v parketami za enostavnejša dela; do 27.1.2007; Parketarna Jager d.o.o. Šentjur, Proseniško 14,3230 Šent- strežba pijač in hrane; do S. 1.2007; Popaj Oliva društvo Šentjur, Proseniško 88, 3230 Šentjur. Nataktu- strežba pijač; do 12. 1, 2007; Bohorč Marjan s.p., Gostišče Bohorč, Ulica Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur. Farmacevtski tehnik delo v komerciali, prodaja potroškega materiala bolnišnicam; do 20. 1. 2007; AMS meding d.o.o. Šentjur, yubljanska cesta 6, 3230 Inž. lesarstva vodja proizvodnje, načrtovanje, organizacija, kontrola in usklajevanje dela v proizvodnji, načrtovanje novih tehnoloških postopkov in razvoj izdelkov; do 12. 1. 2007; Alpos, mizarska proizvodnja d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, Univ. dipl. ekonomist komercialist, sodelovanje pri načrtovanju prodajne politike in oblikov^ije prodajnega načrta, skrb za obstoječe kupce ter pridobivanje novih; do 5, 1.2007; Alpos d.d. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Ključavničar ključavničar; do 6.1.2007; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Varilec varilec tig; do 3, 1. 2007; H -morn d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do 3, 1.2007; H-mont d.o.o,, Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slaüna, Monter klimatizacijskih monter klima naprav; do 3, 1, 2007; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec prodaja rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo; do 17 1,2007; LahFrideriks,p„ Trgovina rez. deli za kmet. in avtomehanika, Rimska cesta 22, 3240 Šmarje pri Jelšah, Natakar strežba v lokalu Kavama Jager; do 12, 1, 2007; Šket Anton, Sestav, kovinsko-plastič-nih elementov, Predenca 23a, 3240 Šmarje pri Jelšah. Farmacevtski tehnik prodaja zdravil, dietetskih preparatov, zeliščnih čajev in jpedskih pripomočkov. do 6, 1. 2007; Flora d.o.o. Rogatec, Trg 1, 3252 Roga- Dipl. ekonomist (VS) priprava poslovnih načrtov in vloge za pridobivanje sredstev za zagon novega podjetja; do 13.1.2007; Tehnološki park Posavje d.o.o.. Ulica Jožeta Šavriča 2. 8257 Dobo- Profesor angleščine poučevanje angleščine in slovenščine; do 12. 1. 2007; Osnovna šola Lesično, Lesično 5, 3261 Lesično. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica strežba pijač; do 17. 1. 2007; Bikič Nedeljko s.p.. Gradbeništvo, izdelava in sanacija, Polzela 205,3313 Polzela. Ključavničar oblikovalec kovine; do 3. 2007; Re- aopasar; har d.o.o., Zaloška 12, 3301 Petrovče. Prodajalec zastopnik, zbiranje naročil pravnih oseb za objave in oglase v produktu podjetja, delo je terensko na območju Žalca; do 20. 1. 2007; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljublja- Natakar strežba pijač v lokalu Ti-tanik v Žalcu; do 12.1.2007; Kosaber Zeljko s.p., Termix, Cesta Kozjanskega odreda 87, 3230 Šentjur. Strojni tehnik CNC operater in programer; do 3. 1. 2007; Kovino-pasarstvo Rehar d.o.o., Zaloška Gorica 12,3301 Petrovče. Inž. informatike (VSŠ) svetovalec 1. za zdravstveno informatiko, implementacija poslovnih rešitev zdr. inf., pomoč in svetovanje strankam, testiranje delov programske opreme, sodelovanje pri načrtovanju in definiciji zahtev; do S. 1. 2007; Nova vizija d.d. Žalec, Vre-čerjeva ulica 8, 3310 Žalec; programer II. IS zdravstvene informatike, programiranje in testiranje programske opreme, sodelovanje pri izdelavi modelov in uporabniškega vmesnika, sodelovanje pri raznih projektih; do 5. 1. 2007; Nova vizija d.d. Žalec, Vrečerjeva ulica 8, 3310 Žalec programer II. IS visoko i ske informatike, progra ranje in testiranje program- go. Tanjo; ske opreme, sodelovanje pri Skaza Igor: izdelavi modelov in uporab- Velenje. jkega vmesnika, sodelova-? pri razvojnih projektih; 5.1.2007;Novavizijad.d. Žalec, Vrečerjeva ulica 8, 3310 Žalec. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Mizar lesarski delavec; do 5. 1. 2007; Jurak Anton, Tesarstvo, Grušovlje 21, 3332 Rečica ob Savinji. Prodajalec poslovodja, prodajalec; do 5. 1.2007; Bevc Robert s.p., Trgovina Unisex, trgovina Mozirje, Šmihelska cesta 1, 3330 Mozirje. UPRAVNA ENOTA VELENJE Osnovnošolska izobrazba strojno čiščenje poslovnih prostorov; do 5. 1. 2007; Vr-banet d.o.o,, Arnače 27,3320 Velenje. Prodajalec zastopnik, zbiranje naroči) pravnih oseb za objave in oglase v produktu podjetja, delo je terensko na območju Velenja; do 20. 1. 2007; Slovenska knjiga d.o.o, Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljublja- Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 17, 1, 2007; Adriaüc Slove niča d,d„ PE Maribor. Jadranska cesta 25 a, 2000 Maribor, Srednja strokovna ali splošna izobrazba zavarovalni zastopnik za območje Velenja z okolico in Koroške; do 7. 1, 2007; Slovenica življenje d.d.. Celovška cesta 206, 1000 Ljublja- Inž. strojništva tehnolog; do 5.1.2007; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje, Inž. računalništva organizacija aplikacij, informatika; do 5. 1. 2007; Ve-grad inde d.o.o,, Cesta Simona Blatnika 5, 3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist za denarništvo-finance računovodja, popolnoma samostojno opravlja delo na področju računovodstva, vodi, organizira in izvaja knjiženja in usklajevanja knjigovodskih evidenc vglavno knjigo, analitične evid. dobaviteljev, kupcev in stroškovnega knjigovodstva; vloge na naslov: Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje, s pripisom za 2007; ,3320 naročal voder sprej ? zakonskih evidenc; PodieljeNT&RC,d.o.o, Direktor; Srečko Sroi Podj eije opravlja časopisno-za! ožniško. radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnosi Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, i^(03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torekinpetek, cena torkovega izvoda je €0,63 (150,97 SIT) pMkovega pa €1,25 (299.55 SIT), läjnica: Tea PodpeCan Veler, Naročnine: Majda Kianšek, Mesečna naročnina je €7,09 {1.699,05 Srr). Za lujino je lelna naročnina €170,26 (40.801,11 SIT). Številka transakdjskega računa: 06000 1320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vi risk: Delo, d,d„ Tiskarsko središče. Dunajska ir: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, 56 plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjai RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 I (03) 49 00 881, E-mail; radio@nt-rc.si. Urednik fotografije prelom; Igor Sarlah, tiinjadesign.ct E-mail tehničnega uredništva tehnika,tednik®>nt-r tamejčič, Gregor Katič. Računalniški Andreja Izlakar, Oblikovanje: a:iednik@at-rc,si; klič. Brane Jeranko, Špela Oset rška Selišnik, Branko StamejčiC lean Šuster, Saška Teržan Ocvirl št.l-3.j.n, Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: FranCek Pungerčič. Propaganda: Vqko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovlek, Alenka ZapuSek, Marjan Brečko Telefcm: (03)42 25 190 Fäx; (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agendjaeint-rc.si še 15 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročniici iUovega tedniica Brasiovški župan Marko Balant fe pripravil tradicionalni sprejem za najmlajše občane. V sejni sobi s zbralo 38 otrok s starši, ki so se rodili od januarja do oktobra letos. V nagovoru jim je župan Baiant izrekel prisrčno dobrodošlico in v nekaj besedah poudaril namen in pomen tovrstnih srečanj. »Otroci so naše veliko bogastvo, zato je skrb zanje v prvi vrsti naloga staršev in družbe kot celote.« Dodal je še, da se je v letu 2005 v občini rodilo 42 otrok, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa 39, kar napoveduje povečanje natalitete. Podelil je knjige Najlepše pravljice, enkratno denarno pomoč 30 tisoč tolarjev pa je staršem občina že nakazala. TT Brasiovški najmlajši občani 2 enim od staršev in župan Marko Balant. do plošč že v krvi. »I ja« traja že od njegovega starega očeta. Podelili smo kar dva gramofona! Zaradi^emnega odziva na akcijo iskanja najstarejše plošče v sredini jutranji oddaji Nostalgija na Radiu Celje, ki je dosegla svoj vrhunec v Planetu Tuš 13. decembra, sta si morala Bojan in Simona, ki vrtita najlepše melodije 50.,60.,70. in 80. let, vzeti čas za temeljito raziskavo vseh tistih plošč, ki so prišle v ožji izbor ^ nagrado. Najprej sta obljubila za glavno nagrado en gramofon, toda zaradi presenečenja nad odzivom svojih zvestih poslušalcev sta se odločila, d!a bosta podelila kar dva gramofona! In kdo ju je prejel? Jože Ahtik iz Celja in Ivan Ojsteršek iz Rimskih Toplic. Oba sta namreč imela obsežno zbirko plošč, katerih letnice so segale celo pred leto 1920, oba pa jih skrbno hranita in imata do njih poseben odnos, zato sta nostalgika Bojan in Simona mnenja, da je nabada šla v prave roke. Ostalim, ki so prinesli plošče in prišli v ožji izbor, pa sta tudi podelila božično-novoletno nostalgično darilno vrečko. SŠ Ali bo tudi ivan Ojsteršek prenesel ljubezen do plošč na svojega vRučka? Antonija Zlodej - Zlodejeva Tončka iz Vitanja z županom Slavkom Vetrihom Najstarejša je Zlodejeva Tončka Ob 98. rojstnem dnevu so predstavniki občine obiskali najstarejšo občanko Vitanja Antonijo Zlodej - Zlodejevo Tončko. Kot vedno doslej, jih je tudi letos sprejela z obOjem dobre volje in optimizma. Čeprav je več časa v postelji, ker jo občasno tarejo starostne težave, so si vseeno obljubili in zaželeli, da zagotovo vztrajajo do 100. rojstnega dne in pripravijo vse potrebno za obisk predsednika države, ki obišče vse stoletnike. Ob obujanju spominov, katerih živa enciklopedija je Zlodejeva mama, je prehitro minil čas do slovesa s prazničnim voščilom o zdravju, miru in zadovoljstvu! AB Št. 1-3. januar 2007 - Ogrevanje za razprodajo v prodajalnah INTERSPORT od 3. do 7. januarja 2007 iM.iioviteilnil(.coiii www.radioGelje.coiii