List
32.
go
dar
i
rtniške in
ar
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr
posiljane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 10. avgusta 1864.
Gospodarske stvari.
Ktero vřeme
sadnemu
škodljivo 1
dreviu najvee
Naprava dobre malte.
Poglejmo stare poslopja ali na razvaline in posipe
so
;
Temu vprašanju ni odgovor lahak. Ceravno po-
starih taborov in gradov. Starodavni spomeniki ktere je Človeška roka morda že pred 1000 leti ali pa
še poprej zidala. RazloČek med malto tadanjega zidanja
znamo natorne prikazni, ktere so rastlinam več ali manj Škodljive , ima vendar natora v svoji zalogi tudi
in dandanašnjega je res neizrečeno velik. Ce je tedaj malta onega zidovja, ktero se že sto in sto let pokon-
čavnemu zobu časa zoperstavlja, še tako trda, da se ne pripomočkov dovelj, po kterih odvraća škodo popoinoma dá tudi z veliko silo ne razrušiti, in se drži kakor bi
ali
jo saj zmanjšuje. Ker pa delavnost žive natore še premalo poznamo, je še veliko veliko, kar nam ni jasno; mnogokrat vidimo, da se ne godi to, kar mislimo,
da bi se moralo zgoditi. Tako, na priliko, je dognano da mraz rastlinam sploh, posebno pa sadnemu drevju jako jako škoduje, in vendar uči skušnja, da so jabelka
bilo vse skup zraščeno v trd kamen, kaj bomo [pa dan-današnji malti rekli, ki se v malo letih ruši in razsiplje, kakor da bi bila iz golega peska in vode skup stlačena.
> >
Gledé na to. bi marsikdo lahko menil
y
9
da
so naši
v cvetji že večkrat 2 stopinji mraza R. brez vse škode
prestale; hruške, češnje
>
slive
y
breskve in marelice pa
še lože, kakor jablane. Nasproti temu pa je mraz cvetje
sadnega drevja že večkrat
pri
stopinji posmodil.
Navadno škoduje mraz drevju najpred, če solnce koj sj h0£e dobro malto
prednamci mogli kakošno posebno skrivnost imeti, ko so malto delali, da je na stoletja tako čvrsta, trda in nerazrušljiva ostala. In res je dovelj tacih zidarjev, ki menijo, da se je njega dni apno namesti vode z mlekom gasilo! Al starodavne listine nam nič od tega
y
ne povedó; Plini in Vetruvi le toliko pravita, da
zjutraj jasno na drevje posije;
V
ce
ni
bati
)
da bi mu tako škodoval
je je pa oblačno
?
se
napraviti, mora
kdor
za-njo dobrega apna
; ce pa na mraz zacne
sneg iti ali deževati, se ni bati, da bi mraz sadju škodo napravil. In ravno zato , ker solnce Škodo mraza po-vikša, takim drevesom, ki jih solnce koj zjutraj obšije, mraz bolj škoduje, kakor tištim, ki so na osojni strani. Po tem takem tedaj malo mraza sadnemu cvetju samo na sebi ni škodljivo. Ravno tako tudi navadni dež cvetečemu sadju ne škoduje; marveČ gorak dež pospešuje ne samo drevesno rast, ampak tudi cvetju
vzeti in ga v pristojni meri dobro zmešati s peskom.
Jez se že več let s to reČjó ukvarjam , da bi jo do konca dognal in izvedil, kako so naši spredniki tako trdno mdto napravljali; veliko sem skušal, mnogotere
odlomke starega zidovja sem pregledal in se prepričal
;
da
ostanki so res křemenci (silikati)
?
to je
7
kreme-
nokisle soli.
To
pa spričuje , da so naši predniki delali malto večidel iz neugašenega živega apna. Začel sem tudi jez tako delati malto, in prav dobro so
pomaga, da le ne dežuje dan na dan v eno mer. Hudi nalivi in plohe pa so jako škodljivi, ker dostikrat cvetje raztepó, cvetni prah iz cvetjišca še pred oplodom izperó. Ker tedaj tak dež večidel o hudi uri in ne-vibtah nastane, tedaj nevihte poškodovajo cvetje , naj
pridejo z dežjem ali sodrgo in toco. Da bi blisk sam cvetju sadnega drevja Škodoval, ni verjetno, ker bi po takem mogel blisk tudi cvetju drugih rastlin ravno tako škodovati, kakor sadnemu drevju. Res, da se ver-jame ali saj da se je verjelo v starodavnih časih , da
si mi sponesle skušnje. Po teh skušnjah priporočam
tedaj to-le: ? u {	^f	19 í ï v	II-I
Naredi si dobro ugašenega apna in pomešaj ga z
drobnim peskom , ki si ga skrbno presijal. Ko si to
storil, primešaj še drobnega neugašenega apna in
sicer toliko, da ga je četrti del peska
ga
vzel
ki si
Med mešanjem
se ti bo vse zgrelo in prekuhalo — in tako malto brž porabi. Se vé, da ne smeš neugašenega apna po-
za malto; zdaj vse skup dobro pomešaj
blisk ajdo posmodi;
)
da
Tako so tudi mislili nekdaj nad golim i drevesi grmi, mora na spremen lune gledati
kaj se nekdaj ni vse verjelo !
V
ce
se go si ne ponasajo, da, kadar se sadi grah, se
prej pridjati malti, kakor še le takrat, kadar zidar začne zidati. Med tem, ko se malta v maltnici razgreva, začne ta zmes kremenasta prihajati, se hitro strdi in je
?
in
da
kdor sadi grah
"j Vi«	VUIVU 1 ii	l V, VIC* li I. , 111 UO , IVUU1 OttUl gldli.
ne sme govoriti, sicer golobje ali pa vrabci setev ali pa
pridelek snedó
in
tacih
vraz vec.
tako trda, da se ne razpoka. V vodi se ne zmehčá in je tedaj za vsako rabo pripravna. Tako napravljena malta se s šibrami in kamnjem tako sprime, da je těžko to ali uno od malte odpraviti. Ta malta se je pri velicih zidarijah tako popoinoma dobro obnesla,
Sadnemu drevju najslabeje vreme je: suša, ki misiilď da sem zalezel tisto skrivnost
_	A	P t	1	I	11	. 7
da
po pravici
dolgo trpí, in nena vadna toplo ta; pohlevni dež. po tem pa lepo vreme in solnce se prileže
)
po ako
kteri
so ne
sadnemu cvetju najbolj.
))
Schles. Land. Ztg.
a
kdaj malto delali. Veselilo me bode, ako naši gospodarji in zidarji delajo vprihodnje malto tako ; naprej vem, da mi bojo hvaležni.
Profesor dr. Artus. ;
m k m
258
Natoroznanske stvari.
ft
Kdo neki more staviti solnce
na
drugo
in
Nekaj
solncu.
mesto, nego je to, od kodar razsvitljuje vse?
Res	mm
boljše
Je
da tekajo vse premičnice okrog solnca
f
ki
Spisal Viljem Ogrinec
na kraljevem sedežu v sredi svetá.
je
tej sestaví pa
sem našel res tako čudovredno prodo svetá, in neko

Nase solnce ni nič druzega gotovo notranjo zvezo gledé na tek in velikost (?) trupelj
akor ena izmed zvezd: le	najti nj niOČ" n
V vod.
kakor ena izmed zvezd ; le veče je in svitleje zato, ker je nam bliže nego zvezde."
Kepler. *)
kakor je drugače
t
Člověk vidi marsiktero stvar na nebu, pa ne vé, zakaj je, kakošna je, kolika je itd. Bolj izobraženi
da ima nektera stvar neki upljiv na
Toliko zadosti o solncu, kot središéu naše sestave.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenske starine.
morda vé
v
se
to
y
Belinu

človeško naravo, na zemljo in na reci več pa ne vé, kajti si oholen, kakor je
y
ki
so na
kaj
me
bogu starih slovenskih Karnov in Norencev
VtVf p c* UV> T v;	J	JVJ , 11X1 01 l ,	J
neki briga to! Al take misli so napačne, zakaj vsako in njegovih simbolih: bokalu, casi, koti ti, kostka})
stvar, ki ima upljiv na zemljo in na nas, moramo vendar poznati malo tanše. Saj je vendar tudi dobro, da člověk
vé kaj o teh stvaréh ristno in lepo.
y
kajti
y
kar
ve
kdo
y
vse je ko-
iii kavalkih.
Spisal Davorin Terstenjak.
(Dalje.)
Ako mi kdo zavrne , da se v galski Vienni Allo-
Da o zvezdoslovji kaj vé, gotovo je tudi lepo, da brogum tudi nahaja spominek „Bělino
sacrum
K
ne rečem zgolj potrebno ali da ne rečem tega, kar pravi nek velik kraljev modrijam 2)
y
mu dam pomisliti, da tudi v današnjem Bavarskem-) so našli spomenike: N orej i in panonskomu Se datu
Govoril bodem toraj nekoliko o solncu, kajti ljud- posvećene, in sicer po kohorti panonskih Brevcev
stvo misli marsiktero čudno o njem, kakor o luni itd. da v Dalmacii, kjer je stanoval ilirsk rod, so našli To so nespametne vraže, te se morajo iztrebiti. Kolikor spomenike keltiškemu Taranucu (Ore 11 i* 2D56) po-
prej, tolikor boljše.
Vendar pa to, kar hočem povedati o solncu
svecene, saj
so Norenci, Karni
in Pan on i kot vo
ne
' VUUMl	)t	HVVVLU	' VUUU \J OU1UV/U J JLH5 J <J 1 JU II |
sme biti dolgo in preobširno, pa bravec mora vendar sarstva. *)
*	a	«	«	mm	*	A	/
jaki in trgovci prišli tudi v druge dežele rimskega ce-
najti v spisu poduk o marsikteri reči. — In da imamo tudi v unanji obliki neki red , bodemo dělili snov v dele ; in sicer bodemo govorili :
solncu, kaj je, kakoi daleč je od zemlje, kako
Blizo Akvileje so tudi našli drug spominek slo
vans kim božanstvom posvećen
y
in sicer:
veliko je itd.;
Tat
solncu, kakošno se vidi skozi daljnogled.
Vil
TATIS augustis sacrum.
matres so se velele pri starih Slovencih
. enake
blakinje, povodkinj
z e n e
Solnce se suce okoli svoje osi.
solnčnem ozračji
dijskim Apsarasam, ktere se tudi velijo Ambâh
Od kod solncu svitloba?
kolobarji in plamenih, kadar solnce mrkne.
mat jelenih
Vile
seblj
m e gle so jahale
ko nj ih
in se
Tate Čarobni konjic: Tato šik deliteljce zdravia, zato v srb
daj v slovaških povestih opominj
in na
pa so bile tudi
te to šit
Solnce je oživljajoče srce cele naše sestave (Planetensistem), kakor pravi smirniški Feon. 3) ,,Solnce
vračiti. 4) Primeri věštic a."
„Te t k v,
hči Krok
curare ' e li k i
y
Po Tatah so se pridevale imena dekletam : Tata razpojuje nebno žalost in razveseljuje človeško srce" : Tatuka, ktere večkrat na norenskih spomenikih be-
«	â	A	■ W ft â	•	ft A	at«	/	1
}
tako govori učeni Plini v svoji enciklopedii4) razna in veličanska, kakor narava sama."
y
ki
Je
1
yy
remo
Te t k
^	I. m. v X V/	f V	il L LV U	11	JL i V/ 4. V u w Am « A* JU	v	«a« w ft,« •	m ■ m
primeri severno-slov. historične imena: Tat
»
Tatim
—- ------------/ ------- -------- — ----------------x vž t cv tx j i a t i ni CM i ,
Solnce je središče (Centralkorper) naše se> Celó Rimljani častili
t	t	11	1	1	• %	<m	m m	m	êJ
Te
y
stave, kakor je dokazal Slovan Kopernik njim so sploh mislili to, da solnce teka ravno tako okrog
kajti pred Imperatoris
y
y)
in so
mat
Panoniorum
so
u
Sept
: „pro salute Domini nostri Severi Aug. totiusque domus
zemlje,
neten) in vse zvezde okrog zemlje ; saj
kot luna , in da tekajo vse „premicnice
u
(Pla-
so vidili to, in
zraven keltijskih ,,Aufa stavili spominek5) v Galii.**)
Mat
po
kai lim ie bilo Še deli potrebno! V svoii kniisri ,,0 teku	harmonia nos dočet, si modo earn ipsam ambobus (uť ajunt) occulis
«'if	J	I	J	JO//	•••	j-) /-V	T Cí
nebnih trupelj" („De Revolutionibus orbium coelestium")	inspiciamus. v. k. u. u i. y.	^ ^
praví on: jjJ 3Z pa mislim, da solnce je v srci sestave. To kaže vsaj neki red, ki ga nahajamo v teku trupelj naše
D. R. O. C. I. 9.	■ I
Quis enim in hoc pulcherrimo templo lampadem hane in alio vel meliori loco poneret, quam unde totum simul possit illustrare? ... Ita profecto tanquam in Solio regali Sol residens circum agentem
sestave, to kaže neka čista in krasna notranja zveza, gubernat astrorum familiam... Invenimus igitur sub hac ordinatione
če
le natanko pogledamo vse". 5)
In nekje drugej : admirandam mundi symmetriam, ac certum harmoniae nexum motus
ac magnitudinis orbium, qualis alio modo reperiri non potest. D. R.
Y1 Keplerjevi Epit. I. 1. (1618. 1.) se bere: „Sol hic noster nihil aliud est, quam una ex fixis, nobis major et clarior visa, quia propior quam fixa,'41
2) Immanuel Kant v svojem spisu: „Allgemeine Naturgeschichte
und Theorie des Himmels im VI. B. der Gesammtausgabe v. Schubert
1839 S. 225: In der That gibt der Anblick eines bestirnten Himmels
I »
O. C. I. 10.
V Heffner „Das romische Bayern
u
(I
trjg e[ityv%iag fie gov to
xccodíav oma tov ncwtoç itd.
zdoslovji."
TtSQl
tov
rfkwv
oi omi
li
Feon pravi v
svoji knjigi „o zve-
*) Vienski spomenik ima ravno onega postavljaca, kakor akvilejski: Bel ino, Sextus Caesernius Faustus. Gotovo je bil iz Akvileje v Vienno Allobrogum za uradnika prestavljen, in je tam svojemu domaćemu božanstvu postaviti dal spominek :
Že Muchar („Rom. Norik." II., 323) pise: „řforisches Blut floss am Euphrat und Tigris, in Afrika* Syrten, im Nebellande der Calydonier Reiches."'
an alien Grâazen de» weiten romischen
s
Giornale e biblioth. ital. Tom. 14. pag. 230;
nat.
„Coeli tristitiam discutit sol et humani nubila animi sere-
" H. N.
5) Ipse denique sol medium mundi putabitur possidere, omnia ratio ordinis, quo ilia sibi invicem succedunt, et mundi totius
4) Vuk, rječnik, h. v.
) Gruter, str. 90. Nr. 10.
5
quae
*♦) Beleno je bila: „herba apollinaris, hyosciamus" , zobnjak.
posvečena, zato se veli pri
Kelith Bshvvivna, slov. trava
259--
Belin in Bel en ste toraj dve različni božan-stvi, prvo je slovanski Belbog — Belin po obliki kakor imena: Jerin, Zorin, Kalin; — drugo kel-
tiáki: Be len.
Oba sta imela apolonske lastnosti, zato oba imata
tudi v napisih pridevke: Apollini Belino in Apol-
liniBeleno. *)
Ker so bokal, ročka, čaša, kotlić bili tudi blagoslova in življenja simboli, tedaj nahajamo na no-renskih spomenikih, da tudi zemske boginje imajo te posode. Tako v Bobru blizo Voitsberga vidiš po staroslověnsko oblečeno žensko podobo z zrcalom — simbolom lepote v desnici in kotlićem v levici. })
Enake podobě najdeš med sekovskimi kamni 2) itd. Zemska boginja je bila tudi Noreja. Ime sem že na drugem mestu razložil (Mi U he i i. des histor. Vereins fůr Krain 1857 1. 35.) od nora, die Vertiefung, Niederung, in sem rekel, daje boginja globoke vlažne zemlje, zato je tudi njej bila čaša — šalica posvećena, kakor se prepričamo iz napisa: „Noreiae augustae sacrum, Quintus Fabius Modestus domo Roma, Decurio alae primae augustae Thracum — phialam3) argenteam pondo II. librorum. embemata Noreiae aurea une.
duar. dono dedit."	.	[ -
Nora — Noreja se je pri Čehih velela po oslab-
ljenem glasniku: Nira; Stranski 4) jo je štel med pod-
zemeljske boginje, ker zemlja hrani trupla umrlih,
pri Polacih po vakalozovanem glasniku r: Nia, ktero
Naruszewicz 5) tudi šteje med podzemeljske božanstva.
(Dalje prihodnjič.)
V
Zidarji avstrijske srťce.
Zopet se je ogiasil neki modrijan , kteri svetuje, kako bi se država naša pomogla iz dnarne stiske. Ako je uni, o kterem smo zadnjič govorili , svetoval ropar-stvo cerkveno, hoče ta, kterega bomo danes omenili, naj bi se kmetijstvo pokončalo do kraja.
V časniku ^Frankfurter Actionàr" modruje namreč, da le s povikšanimi davki se more poravnati primanj-kava državnih dohodkov. Davki se morajo povikšati — blodi Frankobrodec — saj ni res," da bi to nemogoče bilo, kakor „žvekajo govoruni (Phrasenhelden) v de-želnih in državnih zborih , brez vse vednosti." — Ako take reci beremo, res ne vemo, ali bi člověka bolj jeza popadla zavoljo predrznega besedovanja ali zavoljo ne-umnosti, ktera iz njega svoje rogove moli. „Davki se morajo povikšati — pravi milostljivo dalje — pa le taki, ki se povikšati morejo ,,brez preobložbe" (Ueberdruck) in to so zemljiščini (gruntni) davki; ti davki se še dandanašnji pobirajo po katasterski cenitvi od leta 1817, in niso v nobeni razmeri več s tem , kar so zemljišča (grunti) dandanašnji vredne." — Da bi te niedved na-basal, ki tako beseduješ! So li možje, ki so v deželnih in državnih zborih tako temeljito govorili zoper povik-šanje davkov , nevedneži, da ne poznajo težav kmetij-stva? — ali ne živijo med ljudstvom in ne slišijo vsaki
sv. Apolonije, rusk, bel en a, poljski bielurí, česk. bien, blin, toraj tudi slovanskému: Bělinu. Korenika imen Belin, Belen je: bal, bel, sansk. bhal, razsvetiti, litevski: bal ta zn beliti, svetio napraviti.
*) V narodnih slovenskih povestih se se sedaj večkrat omenja-bajanica: „Baba bosaruna", primeri slovaako : bos or ka copernica, Hexe.
') Much ar ï. c. Taf. X. fi g. 19.
2)	Muchar 1. c. Taf. 15. fig. 13. Taf. 14. fig. 29.
3)	Archiv des hist. Vereins fiir Karnten IL Heft Nr. 107.
4)	Stránský. Resp. bohem. Lugd. Bat. 1034. 24. cap. 6. pa g.
248 etc.
5)	Naruszewicz II.
dan nadlog kmetovih? Ce govori modrijan frankobrod-ski od katastra iz leta 1817, zakaj je tako zvi ta lesica, da ne pové, da so nekdanji davki po razliônih do kl a-dah povikšani zdaj tako, da so dvakrat in trikrat veči od nekdaj ? Kdor si upa take svete dajati, je sovražnik Avstrije, in le čuditi se je, da se še časnik najde, ki si upa natisniti take stvari! Res je, da je modrijan mogel s svojo sodrgo potovati na ptuje; al kako Avstrijo ptujci poznajo, kaže zopet „Frank. Actionàr."
Pisma slovenskega učenika
svojemu bratu.
(Dalje.)
10. Pismo.
Pod Ratitovcem na Gorenskem. Zadnjič sem Ti, predragi brat, pravil o zunanjem
cesarsko-dvornem trgu in o spominkih, ki ga zaljšajo. Pozabil sem Ti bil pa povedati, da mikavni ta prostor bolj je podoben vrtu nego trgu, ker ob stranéh široke ceste pokriva tla njegove prijetno-zelena rušnja, med ktero se vijó razvrstne gredice. Ta trg mejil je pred na trdnjavsko obzidje, ki je obdajalo notranje dunajsko mesto. Kakor pa sem Ti že v enem poprejšnjih listov pravil, je obzidje padlo; Francové vrata pa, ki so odtod odpirale pot proti predmestjem „Maria-Hilf", „Neu-lerchenfeld" itd. ostale so menda za spomin na nekdanje čase. Pa bi bilo take zidarije tudi res škoda podirati; zidanim leta 1822 pod vlado cesarja Franca I. stoji na čelu prislovica njegova: „justitia fundamentum regno-rumu (pravica kraljestvom podlaga). V vsem skupaj 38 sežnjev široke imajo tri razdelke. Skozi te prehode dr-drajo Ti kočije v eno mer ven in noter; skozi srednjega smejo edino le cesarske kočije. Unstran vrat bila sva zopet na planjavi (glasii) in kazalo se mi je kraj nje veliko poslopje za cesarske vozove, konje itd. — Odtod potujeva dalje proti „Neulerchenfeld-u", ali kakor so slovenski dijaki prekrstili to ime, proti „prepeli-čevšču." Tu sem zahaja najbolj prosti narod, da se v gostivnah razveseljuje po svoje. Gotovo si pa tudi, brate, z menoj vred v časnikih bral, kako lepo novo cerkev so ondi izgotovili poslednje leta. Veliko sem o tej cerkvi lepega pričakoval; pa povem Ti, da še vse veliko več sem najdel. Že zunanje delà, na čelu z dvěma zvonikoma in prezalim vhodom kinčane in v osredku z drzovito kupljo venčane, kažejo toliko lepoto in umetnost, da se čuditi moraš. Pa vsa zunanja lepota je le slaba priprava na prekrasni blišč, ki razgrinja se ocem ogledovavčevim v znotranjih prostorih. Kaj lep-Šega si res človeška domišljija komaj misliti more! Kar si koli zidarska, steklarska/ zlatarska, pasarska, podo-barska in kiparska umetnost lepega izmisliti more , tù ima svoj dom ; vse je sestavljeno v enem in istem zlogu. V tri ladije razdeljeno svetišče dobiva po množini okroglih okin svojo svitlobo, kterih barvana stek-lenina razliva nekako sveto-temno, pa čarobno-lepo bli-ščavo po prezali hiši Božji. Popis natančen je skoraj nemogoč.
Vrnivši se pridem s svojim prijatlom po dolgih
dolgih ulicah zopet nazaj do „glasije" , in zdaj se na-potiva naravnost tje, kjer ima državni zbor za seje svoj leseni dom. Kaj leseni dom? Istina, brate! Iz lesenine so stesali v naglici Dunajčanje poslopje, v kterem naj bi se po zvedenih poslancih Avstrii pomagalo iz raznih, težav in nadlog. Da pa morebiti ne misliš^ da začasna zbornica poslancev kaže svetu svoje gole lesene „planke", Ti povem, da so ji zidarji, malarji in tapecirji pomagali po svoji moči k nekaki ličnosti; še bulj pa neki „etiketen ceremoniel" pomaga povzdigovati
260
blesk zbornega doma. Oportani vratar, svojo mocno ro-marico v rokah, sprejme nas pri glavnem vhodu in pokaže nam, v kteri sobi se imamo oglasiti za vhodné listiće. Za badovo se delijo. Vratar nam naznani zdaj drugi vhod, kjer naji zopet gospodje v črnih oblekah sprejmejo ter nam povedó, kam in kako. Stopnice pre-grnjene so vse z mehkimi preprogrami, da ne bi člověk pretrdo stopal in ropota ne dělal ter ne motil kakega v globoke misli ali vneti govor zamaknjenega duha. — Po takém ceremonijelu prideva do zaželjenih vrat in stopiva na galerijo, ki od treh straní obdaja dvorano, v kteri deluje državni zbor. Na Četrti strani je krasna, z rudecim baržunom převlečena loža za cesarsko rodbino. Raz vseh galerij se gleda doli v zbornico, kakor s kora v cerkev. Stoli za državne poslance postavljeni so amíiteatrališko vrsta nad vrsto, in sicer na veliki polokrog; v polokrogovi sredini pa so napravljeni sedeži za ministre, zbornega predsednika, perovodje, urnopisce, kakor tudi leca za govornika. Natanko se iz galerij vidi, kteri prostor posedá ta, in zopet kterega uni poslanec. Mnogo klopi je praznih, ktere kažejo svetu, da še ni zastopana vesoljna velika Avstrija, ampak da deluje le manjša skupščina tako imenovanega „ožjega zbora." Kar pa, brate, iz časnikov dozdaj po-zvediti nisi mogel, namreč o že dovršenih posebno važnih ustavnih napravah, ktere so prerojeni Avstrii potrebne, kakor ribi voda, tega Ti tudi jez ne vem naznaniti. Precej časa sem se v zbornici mudil, sedel in stal, pa nisem nič druzega posebnega čul, kakor to, kako je bingljal tišti drobni, pa tako mogočno zapove-dovavni predsednikov zvoncek, in kako so poslanci med seboj zbirali ude za posebne odseke. Cakal in Čakal sem, pa nič nisem pričakal razun tega , kar sem ravno povedal; tega pa sem se slednjiČ tudi že naveličal in torej pred sklepom zapustil dvorano. — Bolj zanimivo mi je tedaj bilo pregledovanje nove zidarije, ki se stavi ne daleč od zborničnega poslopja in iz ktere bo izrastla ona prekrasna cerkev, ki jo zidajo na hvalni spomin rešitve Njih Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. iz morivčeve roke. 24. aprila 1856 položen je bil temeljni kamen temu svetišču; od tistih dob že se delà in zida cerkev, pa akoravno je zidovje že visoko in so stranske ladije že izobokane, bo vendar še dolgo trpelo, predno bo dokončana. Sestavlja se v čistém gotiškem slogu in sicer vsa iz rezanega kamna. Res bo cerkev veličanska, kadar bo izgotovljena. Imela bo dva stolpa, iz konca vštric tri vhode ; razdeljena bo v tri ladije, potlej pride razkrižje, kronano s kupljo , in za tem še le prezbiteri. Kakor po sredi cerkve bodo tudi v po-dolgasto-okroglem svetišču podpírali obok na okrog postavljeni stebri, ter bodo delali hodišče poleg oltarja in krog njega; celo svetišče pa bode opasevalo zvezdnim žarkim enako sedmero kapelic. Dolgost cele cerkve znaša 47; visokosti bo v sredni ladii 1472 7 v duplji 351/,2, pri zvonikih pa po 49 sežnjev. — Popoldne se
napotimo proti cesarskemu gradu ,,Schonbrun-u", ki je pol ure dalječ zunaj Dunaja. Peš hoditi tako daljo, se vé, ni kazalo, toraj se vsedemo v najemno kočijo. Kaj velika dobrota so res ti „štelbogni" za Dunaj in njegovo okolico. In kako lepo je plačilo vredjeno ! 10 soldov plaćaš , potlej se pa pelji 5 minut ali pa celo uro delječ. Ne misli pa, brate, da so ti „štelbogni" kake na pol stolčene pokveke, ki člověku pretresajo čeva, kakor galejo; o ne! Lepe in pripravne kočije so,
akoravno ima vsaka prostor za 10—14 oseb. Konjice Ti imajo te kočije kaj brze, in ako se te uboge živa-iice v tek spusté, Ti drdrá „štellbogen" hitro naprej. Da voznika zaklicati moreš, če hočeš voz zapustiti, po-tegneš le za motoz, ki visi od kočijnega stropa, in zdajci ti ostane voz. Pritvezen je pa ta motvoz zvončeku,
ki ga ima voznik na sedežu poleg sebe obešenega, in kterega možicelj toliko raje uboga, ker vé , da si bo žep opomogel zopet za desetico. Rekli so mi, da tacih voz je na Dunaji okoli dvanajst sto. Vsak trenutek te sreča tak voz, da Ti ni treba na tlaku petá brusiti, ako imaš pot v predmestje ali kam zunaj mesta. Ia tako z Bogom za danes! Tvoj
Jože Žl indrovič.
bolske stvari.
1. Visa gimnazija v Ljubljani. 2. Viša ljub-:	ijanska realka.
(Konec.)
Drugi oddelek omenjenih letnikov nam priobčuje šolske naznanila, iz kterih posnamemo to-le:
Učiteljev štela je gimnazija 20 za obligatne vede, za proste 10; realka pa prvih 7, druzih 3; — učencev konec leta našteva gimnazija v 8 razredih
(in 14 sobah) 648 (več od lani 35), in sicer 566 slovencev, 76 Nemcev, 5 Lahov in 1 Arabljana; realka pa v 4 razredih (in 4 sobah) 172 (22 več od lani); in sicer Slovencev 95(?!), Nemcev 63 (?!) in 14 lahov; —
štipendije znašale so na gimnazii 6813 gold.
13ya kr.; na realki pa 432 gold. 55 kr. — pac malo ! Zeleti je, da bi se kaj štipendij vstanovilo za realkine učence. Dobro delo bo storil, kdor more kaj pripomoći v tej reci; — učni ne plaćalo se je na gimnazii 5537 gold. 70 kr. (lani le 3817 gold. 80 kr.), na realki pa 1491 gold, (lani 1240 gold.) — Med naj-
tehtniši ukaze do oběh teh učilnic štejemo ministersko
dovoljenje od 6. februarja 1864 št. o87 C. U., da se
snré vpeljati Lésarjeva slovenski pisana liturgika na učiliščih kranjskih. Radovedni pričakujemo vesele te novice od sorodnih učilnic iz vseh slovenskih krajev, nam sosednih. Nam bodo li letniki prihodnjega leta přinesli novico, da se je vpeljala 3. slovenska knjiga, svetopisemska zgodovina stare zaveze, ktere pričakujemo iz rok preč. stolnega dekana dr. J. Pogačarja? — Omeniti moramo še, da je letos nekoliko starišev prosilo in tudi dovoljenje dobilo, da so bili njih sinovi na gimnazii oprošteni nauka slovenščine. Da bi tacega oprostenja želeli stariši, kterih sinovi ne bojo službe prosili na Kranjskem, bi se nam to čudno ne zdelo ; al da prosijo oprostenja taki, kterim bi kadaj kaj dobro déle spricevala iz jezika slovenskega, to pre-sega naš horizont!
O pis a vi slovenskih priimkov in naših kra-jinih imen so „Novice" lani obširno govorile ter
svetu oznanile pravila (glej lanski list 33., stran 264.),
edino naravne in tako pravične, da nam jih dozdaj še ni ovrgel nihče razun njega, ki meží z vsemi ocrni pa-metnega razuma, torej govoré o pisavi imenski letošnjih letnikov le omenimo, da se je ta stvar, Če tudi maJo, vendar nekoliko obrnila na bolje, toda le v gimna-ziinem letniku (realkini imenik je temu vstregel že lani) s tem, da se je prav po nasvetu 3. lista letošnjih „Novic" gotica tudi za krajine imena umaknila latinici; v realkinem letniku pa še malega tega napredka ne najdemo; ostalo je sploh nemško jedro in njegova go-tiška obleka tudi letos slovenskim krajinim imenom, zakaj, pač ne vemo, tolikanj manj, ker se letnik gotici vendar ni mogel popolnoma odpovedati; 5 slovenskih in 7 laških krajinih imen nahajamo vendar v latiničini obleki. Vendar pa je v realkinem imeniku veča do-slednost v tem, da so krajine imena večidel le v nemški autentični prestavi. Da bi bil letnik iskal doslednosti v tem, da bi bil postavil ravno tako autentične imena
i
201
slovenske iz deželnega vladnega lista VI. delà od leta
1857 namesti nemških, prostému ljudstvu splo
nezna-
Dopisi.
nih
prav radi bi mu hvalo dajali.
nedoslednosti
Iz slovenske Bistrice
U 111 y pi d V I aut KS l U1U JL! ▼	^UJ	¥
pa je realko prekosil gimnaziini imenik , v kterem je zastran krajinih imen vse zbrojeno, in kako nedosledno, kažejo naj naslednji
avg
V. (Mariborska
beseda SI. julija). Mariborska čitavnica nam je zopet napravila eno taistih velikih národnih veselic,
ktere
ne
izgledi. V
po
dve
y
yy
m
Moravce",
njem beremo za en kraj celó po tri imena, na priliko: „Moráutsch" in
čí Vač"	Q^^^s^Aťť
yy
y
in ,,Vače
i y
,Senošeč"
in „Senožeče"
yy
Senosetsch", „Vodic" in „Vodice", ,
,Sagor
a
in ,,Za-
gorje", „Bresovitz"
nic" in „Březnic", „Soderšica" in „
, ,,Bresovic" in „Brezovica"; „Bres-
Sodražica", „Jants
ch-

in „Janče";
zlasti smešno stojí nemška beseda
imenom „Šiška
kje
berg
„Unter" pred čisto slovenskim da bi bil „Unterkossese", iskali smo po omenjenem vladnem listu, a nismo mogli najti tega imena. Le toliko smo letos hotli omeniti o nedosledno pisavi krajinih
bodo samo živeie v spominu vseh deležnikov, temuč so z zlatimi črkami zapisane v zgodovinske liste štirskih Slovencev. One so probudile, oživile, okrepčale národní duh tudi med prostim ljudstvom ; da se od leta do leta bolj zaveda svojih svetinj. Zato pa tudi narod priznava veliki trud mariborske čitavnice s tem, da se v čedalje večem številu udeležuje teh zabav. Ze dolgo popred se vse veseli poletnega časa, ki nam zopet prinese „veliko mariborsko besedo"; na dan besede pa privrè tolika
mnozica
letos
y
daje obširni prostor vsigdar zlo pretesen. Tudi
imen.
dvorana , ki ima prostora za vec ko 600 ljudi, bila vsa natlačena poslušavcev, in vendar jih je še
Je
Se
veco
nedoslednost in napačne pisave nahajamo
pa v priimškem imeniku obeh učilnic. Dobro vedé da o pravilni pisavi naših priimkov govoré vselej za-denemo na sto in sto puhlih vzrokov, iz kterih bi se ne smela celó nic prenarejati njih pisava ; ali da ti vzroki vsi niso vredni piškavega oreha, prepričata nas ravno letošnji gimnaziini in realkini letnik v primeri z lanskim normalkinim. Učenci ravno tišti,
mnogo namen
bilo moj ,
y
ki niso več v dvorano priti mogli, da bi obširno popisal celo besedo
Ni
na
bivši lani v normalki
y
letos
pa
v
razredu gimnazije
muzikalni del se bom ozrl. *)
Skupnih zborov pelo se je šestero. Pevcev je za vsem bilo kakih 60, iz Maribora kakih 40, ostali pa so bili iz unanjih krajev. Pevski vodja je bil gospod Miklosic, siavnoznani skladatelj slovenske maše in drugih lepih pesem. Ce premislimo, da razun ,,Naprej-a" so vsi zbori se na novo učili in da so zunanji pevci z
ali realke, kažejo zdaj ves drug obraz v imenih svojih. Da ne ostanemo dolžni dokaza, pristavimo le-sèm nekaj izgledov. V lanskem normal kinem imeniku be-
y
se
Je
res cu-
remo naslednje imena
ítoirftb*
n
ORebiis
/
t tt
t rt
Sautifcbar", ,,@rim*
fra ut*
mariborskimi skup imeli le eno skušnjo
diti, da so se vsi zbori tako izvrstno peli, kakor da bi bili zbrani sami stari vajeni pevci. Gosp. Miklosic se
je skazal skoz in skoz umnega, prevdarnega voditelja;
t !
SBetfctyat", „^etroutfcbttfcfc'', „Xûurfc^ar" ,Selle", „3»a«ti", „
t n
Oollob", „©ufdjnif" itd.
v
ww . . .
gimnaziinem ali realkinem prav te imena pa pravilno
pisane : trovčič"
„Golob",
„Medic",
„Lavtišar",
>y
Grivičič"
y
y
„Tavčar",
„Kavčič",
„Bele""
Večaj*
i
Pe-
„Juvanec",
posebno njemu gré čast in hvala za izvrstno izpeljavo vseh zborov. — Riharjeva „Slava Slovencev" opom-nila nas je svojega slavnega skladatelja, in posebno v prvem , čvrstem v C moll spisanem delu je jako do-
Slovenska dežela" Miklosiceva navduševala
yy
Sušnik". In tako je prav. Prav za ta spre-men poganjajo se „Novice." Toda od kod ta spremen? Ali iz rojstvenih listov? Tega ne moremo verjeti, ker se nam čudno zdi, da v njih ne berejo vse učilnice imen en ako. Pac lahko bi tii rekli:
„Erklárt mir Graf Oerindur, Diesen Zwiespalt der Nátur."
zavrne, rekoc: učenci sami in eni tako, eni tako ali
padla. ,,uiuv cuoiwa uc&cia Ili. iniuoiug » a ua»uuov/»a«
je vse poslušavce tako, da živio-klici niso prenehali
y
dokler se ni ponovila pesem. „Pušku na klin", znana kompozicija Lisinskega ima krepák vojask napev, kteremu zategadel besede niso primerne. — Cetrti zbor
je bil Koseskega „Kdo je mar?" napev dr. Be nj.
Ipavčev. Že toliko smo brali o tej pesmi
y
da
smo
Pa nas morebiti kdo pisavo spremi nj a jo, zdaj tako, zdaj tako piš ej o svoje priimke. Po
željno hrepeneli po nji. Pa kako bi vam zdaj popisal neizrekljive občutke v naših prsih, vso svojo radost in navdušenost, ko smo poslušali to pesem. Al kaj pravim?
to je velikánská kantata, doneči sla-
To
ů U dj lit IV U ; £j U tt J t ći ÍV U P 1 e CJ U S V UJ C UMI m tv. C. J_ U xu ni pesem, - M\J J^ž V^uaauoft« rv«u yc+i/i* , uv/uwv* mw
naših mislih ima pa vsaka učilnica ravno to nalogo,	vospev, svoji mili domovini v čast spevan od nje zve-
pravilno pisati besede, toraj tudi pri-	stega sina. Ne vem, kaj bi se več obcudovalo : ali pre-
pa vendar	obilost krasnih, novih, izvirnih idej, ktere nam sklada-
učence uči
I^H	■ I H
imke vsacega jezika, kterega
se učé.
Ako
komu imel kaj veljati piškavi ta vzrok, naravnost po- telj iz neusahljivega vira svoje bogate fantazije podaja;
da učilnici ne štejemo na čast, ako se hoté ali skoz in skoz narodni duh vseh napevov, ali umet-
vemo
v biJJU J ua U L/ l 1 U lb 1 líc Í51CJCU1U ua oaot, atvu OC li \j LC. Mil oc\\ju iu oaua uni vum uwu rouu uu^ut	, mu
ali nehoté ravná po nevednosti mladih svojih učen- nost, s ktero je od prve do zadnje vrste mojstersko iz-o» \7 ! — pa učilnice pišejo slovenske priimke ne- peljana ? Že prvi odstavek obuja vso našo pozornost ;
y
lahko
se ognejo
ce v
pravilno, ker tako zahteva stariši vsega grajanja, ako se ravnajo po nasvetu, ki nam ga
je podal „dosluženi šolnik" v 28. listu letošnjih „Novic."
le malo trenutkov, in že nas je skladatelj k sebi po-
vzdignil na tako stopnjo navdušenosti, da vsega okoli sebe pozabimo in zamaknjeni v krasoto glasov gremo ž njim
Toliko o tej stvari za letos. Vseh župinih (farnih) v rajsko deželo njegove fantazije, lipoma pa nas zdaj
if a i «ri « u /n tt	a	^	/I ^ k 1 mm X ^ M ^ ^ ^ ^^ « m i __ ^ ^ ^ 1	4 /%	Aôf n cîi	K aiirinn	m* in f A K /\ v%( £	f a i a h i 11 a	cf^Qcina
predstojnikov pa prosimo, da bi učencem rojstvene liste postavi sred bojišča. „Cujte bor
to je bitje, strašna
ozir priimkov in krajinih imen v prihodnje dajali v pra-
vojska
yy
krogla žvižga, boben poje ,Udri,
udri
mah
na
mah !
u a
strahovite
Kako se
vilni slovenski pisavi, ako stariši ne zahtevajo drugace.	slišiš klice:
To boste menda tolikanj rajše storili, ker že veste, da	mešajo glasovi, zdaj tenori,	zdaj basi, vmes pa grmi
bode tudi prihodnji škofijski imenik ljubljanske duhov-	glasovir, kot pokanje pušk.	Res v sred boja smo.
V v •	v	•	•	i	» m, • a	i •	i i • i «	j v	1 • l	I	•	L	^ i-
Se
scine vaše imena prinesel v pravilni slovenski obliki.
en strašen krik vsega zbora, in
na en mah potihne
Ali bomo z letošnjim pretresovanjem te stvari spre- zmagal je Slovenec
ne vemo
obrnili koga
in tudi v prihodnje ne bomo molčali zavolj zgodovine
i pi ou cau vttujciu ic stvari opre- i<xuagai jo uiwvcutu, ^^^j
toda molćati nismo smeli o njej toži na glasoviru po teh , ki so padli v boji za domo-
kratko počiva; malo časa
vino
m .-«vu » piinv/viujc ne UW.UU xiiuiv.au un v u ij sguuvviuc, Yiut/, in koj zopet krepko in ponosno vpraša: — da bodo zanamci v prihodnjih vekih brali, za kake reči mar? kdo je mar?" In naprej hiti pesem in nam
yy
Kdo
Jô
kaže sinů kmetiškega rodů v raznih človeskih stanovih
Tenor-solo nam popisuje srecnega trgovca, zdaj v
zvedenih
sicer
smo se morali potegovati anno 1864, ne mogli tacega Babylona še domisljevati ne
se oni
f
najglobokejših glasih drugi bas o modrih
y
. # ,
*) Drugi pot ,,Novice" dopolnijo ostalo.
Yred.
možéh resno poje, in ž njim se krasno v dvospevu vjema tenor. Se slaví četverospev oratarja slovenskega v pravniški in v božji službi in še le pri zadnjem odstavku se skladatelj sopet vrne k prvemu
Me Slovenke te ohranimo Srce le za te gori";
možki glas krepko in mog
odp
napevu in
tako
)
kakor v simetricnem kolu z začetno
priljubljeno harmonijo sklene svoj genialni slavospev. Po končani pesmi zagrmeli so
„Mi Slovenci tebe branimo Vrage naša moč zdrobi"	|
daj vrstoma, zdaj skup , milo za
slava-klici, da se
Je
dvo-
potem pa obá Čenša in potem vedno krepkejše poje ta
rana tresla. Nepopisljiv vrisk pa je postal, ko se je prikazal sam skladatelj gosp. dr. B. Ipavec
ki
je na
povabilo čitavnice se iz Gradca potrudil k besedi in sam svoj in tudi vse druge zbore na glasoviru sprem-
ip
Domovina, domovina Tebe hranimo Tebe branimo
Kar se tiče čveterospeva
)
Tebi damo , Vse kar 'mamo, Naaa ljubca si le ti!
pravil nara
dr
posebno nepričakovano veselje. Pripeljal je
ljal. nemu
Ponosno smo slava in živio klicali svojemu slav-
iz Gradca nektere gospode, kteri so s
aboi
roj a ku
ki je s to skladbo stopil na prvo mesto
svoji
krasnimi
eljevali društvo z novim Ipavčevim čvetero
med našimi skladatelji. *) On ni samo skoz in skoz	spevom : „Ljubici pod oknom." Tako mila in v srce se-
%J *	• V • i • 1 i • 1 •	%/ •
izurjen umetnik in neizmerno bogat v izvirnih napevih, temuč tudi vedno národen. In kakor je slavni Ri h ar
gajoca je ta pesmica, da
tihi
čiti mora srce, ako bi tudi kamneno bilo
%%
temelj položil naši cerkveni muziki, se z dr. Benj. Ipavcem počne nova doba umetne svetne naše muzike.^
Se dva zbora sta se pela: „Staročeska: Bývali Cechově", velicastni mogočni zbor v A-moll in pa vedno
viru
grala je gospod
H
noci peta, gotovo ome
Na gla
iz
pohvalo od pozornih poslušavc
Ptuj
)
sprejeta z mnogo
In tako nam je ta beseda živ dokaz
9
da
smo
tudi
muzika!
m etn o s t
malo letih velikansk korak
mladi „Naprej zastava!" — Med zbori smo slišali: Sa-	naprej storili in da se s skladbami naših mojstrov pred
mospeve, en dvospev pa en četverospev. Samospeve je	vsem omikanim svetom ponašati moremo. Prav srčno pa
bila na povabilo čitavnično prevzela gospodičina^Kam.	se zahvaljujemo mariborski čitavnici, da se ni
Klettner-jeva, prva pevkinja graške opere, Čehinja	ogibala velike skrbi in truda, nam napraviti tako zani-
po rodu. Pela je dve slovenski in dve češki pesmi. Ko je nježna krasotica v beli s slovanskimi barvami okin-čani obleki na oder stopila , pozdravljali so jo poslu-šavci z radostnimi živila-klici, in ko je s svojim milo-
miv VeCer, b&i ic cuu ^ ) cuv ^iuouju uuuajauju voij
da bi tudi v prihodnje nam vsaki poletni čas prinese!
ter
eno
željo
eno prošnjo dodajamo vsi
9)
véliko mariborško besedo."
Iz Ptuja
krepkim
glasom, in
kakor je bilo dočakovati, z najveco
avg
Naša čitavnica bode praznovala
umetnostjo zapela: „Lahko noč", napev dr. B. IpavČev in pa Vilharjevo „Milo lunico", je vsem globoko v srce
. septembra svoj začetek z veco veselico, ktere naČrt se bode naznanil v kratkem.
Iz križa blizo Tržiča. Z.
segla, da pohvalnih
novila „Mile lunice."
živahna in prijetna lirična pesmica in pa:
Od vseh strani se
sadjoreja marljivo priporoča in na več krajih najdes Češki pesmi ste bile: neka prav dobrih in umnih sadjorejcev; pri nas so pa še precej
klicov ni bilo konca, dokler ni
po-
??
Gde domuv redki in le preradi ravnajo po starem kopitu. Sadne
moj", ktero je tako ginljivo zapela, daje vse ljudstvo drevesa se premalo obrezujejo, če se pa vendar to
ganjeno poslušalo milo-rajske glasove in da so se umet-
zgodi
?
je delo mnogokrat tako, da se Bogu usmili. Al
nici sami v crnih plamtečih očéh zasvetile solzice. Tudi upamo, da sčasoma bode bolje po poduku mladine in
1	11 +1*1 1*1	T^i	1*1	1	1*1+	1*
njena
sestra Ana, mlada
lepotica, jo je spremila
be-
dobrih izgledih.
Da
sedi in v občno veselje deklamovala neko česko pesem. trii pridnim sadjorejcem
razuzdani ljudje veselja ne ki so lep izgled okolici 1
Dvospev „Prisega" izvrstno kompozicije za alt in
ti	luuiiu oaujv/i^juuui y rvi ov	i^i^i^u	•
Kako resnično je to, potrjuje zgodba, da je přetekli
bariton, složeno in nalašč za ta dan mariborski čitav- teden Deki hudobnež na farovškem travniku mnogo po-nici posvećeno od dr. Benj. Ipavca sta sosebno lepo in žlahnjenih drevesec pokoncal! Da so gospod fajmošter
milo pela gospá slov. Bistrice.
iz Maribora in pa gosp. F. R. iz gospá ima krasen, posebno v glo-
od
je sploh znano; přetekle
leta
so tr-
V
ze
boki legi lepo doneč in poln glas; gosp. R. pa je lanske vélike besede kot umeten samospevec v dobrem spominu; ni mi tedaj treba povedati, da je svojo nalogo mojstersko řešil. Kaj lep in hvalevreden je srednji odstavek dvospeva, tam kjer ženski glas navdušeno prisega domovini:
marljiv sadjorejec,
zanemarjeni farovški travnik komaj malo zagnojili, šaste divjake pocepili, namesto divjih kostanjev češinj nasadili in nacepili, da so ljudem očitno prazna je ona misel, da zavoljo vetra nobeno drevo rasti noče
pokazali, kako
x aou uuv/o , pred A i^bULua cc^ijtiu^/ jauviac»	uu
letos sad donesle, če jih bo mogoče oteti hudodelni
letoma cepljene jabelka bodo že
roki. delà
Ali pa more sadjorejec veselje imeti do svojega
?
ako
mu
drhal
na en
♦
Ko je pred nekimi leti vredništvo „Novic4 najboljo kompozicijo izbralo pesem „Kdo je mar?
ob raspisu daril za
trudil več let?
hip
pokončá, s čemur
se
Je
u
ktero
Iz Ložke doline 4. avg
Nesreča nesrećo pođi.
v
je nas Koseski z mogočno, njemu lastno besedo vdahnil naj- Taka je tudi z našimi ubogimi jezerskimi pogorelci.
živejse domoljubje svoje) so rekli nekteri, kteri, kakor Nemec pravi, vidijo „das Gras wachsen", da taka v različnih občut-
kih se sprehajoča pesem ni pripravna za skladbo. Vredništvo pa je mislilo, da nepopisljiv mora efekt biti, ako pesem izrazuje, kar beseda pravi. In da se nismo motili, priča svetu zdaj slava, ki po pravici doni skladatelju povsod, kjer se poje ta veličanska pesem. Treba res, ker tako lepo napredujemo v glasbi, da se skladatelji, kterim je Bog daroval izvrsten talent, ne gibljejo samo v enoličnih kompozicijah , ampak
dan t. m. okoli polnoči so se hudi oblaki s točo pri podili od Javornika (visokega gozdnega hriba nad cerk-niškem jezerom) in se vlekli čez Laze, Vrh Jezera, Dane, nadSmarato, Kozarščami, Pudobom in proti Ušelku
Vrhniki; najhuje je pa toča potolkla polje Vrh Je-
l rçBJPH^^HHHI
zera, lastnino tistih revezev
kterih hiše in poslopja so 14 dni popřed pogorele. Se celó požeto žito je vni
da si izberajo tudi take, ki jih Nemec imenuje „Tongemalde." In če je on si celó „das Lied von der Glockeu izbral za kom-
ceno
pozicijo početja?
kaj bi
se naši
, ker je zavoljo pomanjkanja poslopij moralo na polji ostati. Zares posebnega usmiljenja so vredni naši skladatelji prvaki ustrašili ložega Jezerci, za ktere tudi Vas blage „Novice" prosimo,
Vred.
da potrkate na duri svojih Častitih bravcev, in za-nje
**) Dr. B. Ipavec ima v rokopisu mnogo novih skladeb za na- pomoci prosite, ker nimajo stanovanja ne za-se, ne za
tisk pripravljenih; med njimi tudi celo slovensko mažo
ki je
I r	,1	j	nj iiAJA uuui vviv oiv »	y i\i j
nek izvrstno, mojstersko delo. Pa ker se prva dva vezka
živino, pa tudi ne živeža od domaćega pridelka.
Za

Slovenskih pesem bratov Ipa
založil Tarmon v Celj
u
trdno
upamo
premalo prodajata, ne more se izdati 3. vezek. Sezite tedaj po njih vsi domorodci !	Pis.
IM, tudi današnja prošnja ne bo zastonj, kakor prva ni bila, ker je po gospod fajmoštru na
Gojzdu pri Kamniku došlo 50 gold, pogorelcem Jezer-

263
com.
Bog plati blagemu gospođu veliko dobroto
SO 86 prvi ili 11UO tliu 0|yuujlllll ^/U^VI	f	T MVI^I^ XVI. wv jv T XIV » IV »XiiWWitl J «MVV 1WJV llVk
kaj zraven pripomogli! Bog daj še od drugod take ljenim dobrotnikom priporočujem
Ir^onl/a nnmnň! f__Prï nas 7.ptpv sp	ni nri krřm ! rm šft z raven tft ZAlftftt.npi Hncrnrlhf
da
milostno spomnili pogorelcev in vsem, ki so
f
žalibog tolike prazne slame izmlatile, da se mi ne ljubi, jo vnovič mlatiti, zato raje nesrečne pogorelce usmi-
Spominjam naj se
krepke pomoči!
Pri nas žetev še zdaj ni pri kraji; pa še zraven te žalostné dogodbe z veseljem tudi letoš-
letos je mokro in hladno vreme vse zakasnilo
5
pa
tudi
žita bode sploh manj, ker je slabejšega
zrna; slame pa
njega pridelka, kteri je dozdej prav dober; bil bi pa
več;
sená je obilo. Jesenski pridelki do zdaj
v
se
V
se
dosti
bolj ši
y
ako bi preteklega mesca ne bila povodenj
tolike škode na mahu (morastu) napravila. Sadje obilo lepo kažejo; le bojimo se, da bi krompir ne gnjil, pridelka obeta. — Pa tudi na slovenskem polji pri nas ker je bilo premokro. Zgodnji krompir bomo pa kmali vedno malo po malo napredujemo; očiten dokaz je to snědli; bil je letos dosti drobnejši od lani.	da letos v našo faro 15 slovenskih časopisev dohaja.
7
Dragotin Hoj kar.
Iz Bistrice na Notranjskem
avg
Odprli
Lepo je to! Solstvo naše je pa
smo
včeraj zvecer čitavnico v prihodnjem listu obširnejši
našo. Ker dobó bravci
Iz Ljubljane. Iz Zagreba nam je
še vedno „miserere."
gledé
na to
popis slovesnosti nase, naj
ki so
na kratko le to povèm, da predragi nam gostje,
prišli od blizo in deleč in so vidili že več čitavnic se čudili naši lični dvorani, hvalili lepo vredjeno
„Novic" da iz slovenskih krajev bode gotovo mnogo ljudi šio
zagrebško razstavo ogledavat, poslal ondašnji magi-
so
sedo" in radostni gledali obilno domoljubno množico, ki
;
77
str at z dopisom od 6. dne t. m. sledeče naznanilo „18. dne t. m. se bode v Zagrebu odprla izložba (razstava) poljodelstva in obrtnijstva dalmatinskega, hrvaškega in slavonskega. Ker je magistratu znano . da
ie napolnila prostorno dvorano čez in čez. Cesar smo bode toliko gostov dohajalo ob času izložbe v mesto
, dosegli smo: bistriška čitavnica je častno obha- naše, da ne bojo imeli vsi prostora v gostivnah, moraše
želeli
jala svoj rojstni dan!
Iz Ipave 7. avgusta
Da vstrežemo od
vec
skrbeti za to, da dobijo
stanovanje drugod.
Zato
v „Novicahí
í
strani simo vsacega, kdor v gostivni ne dobi prostora
da
pro-
se
ze na
W1LL1V » UUVV^C* y »UVI	Y j^VOVlV Ul 11U UUU1	UOtUl C* y UC* O V>
oglasi v magistratni pisarnici, ktera bo v poslopji
razodetim željam, prestavimo 15. avgusta napovedano svečanost slovesne čitavnične izložbe, ali pa na kolodvoru; tukaj se mu bo od-
odprtije na 14 avgusta, to je, prihodnjo nedeljo. — Ker
več pevskih društev pričakujemo, ktere nam še niso naznanile, s čem nas mislijo razveseljevati, ne moremo
kazalo stanovanje v tistih privatnih hišah, ki jih bo magistrat za to najel." — Zvedili smo, da je magistrat
programa že zdaj razglasiti ; le toliko pristavimo
7
nam
je
V •
većina gostov napovedala, da dopoldne
pride
že okoli 200 privatnih stanovanj oskrbel za goste bi v gostivnah ne dobili prikladnega prebivališča.
7
ki
7
Matica je přejela přetekli teden zopet dvoje
in da se bo zato za vse goste, kar jih pride in ki se preprijaznih pišem iz visokospoštovanih rok. Svetli ve-saj do 12. t. m. zato oglasijo, občno kosilo — table liki škof in knez goriški dr. Gollmajer in svetli škof
poreški dr. Dobřila blagovolila sta z lepimi doneski
table
ď haut — napravilo. — Beseda se prične o pol osmih
zvecer v
Iz*
I ga
dvorani.
pri Ljubljani
Odbor.
avg
r.
Več
časa že niso „Novice" nič
spregovorile ne o veselih ne po svojih dekanijah.
stopiti v društvo Matice slovenske in naznanila odboru, da prav rada sta razposlala vabila matičina duhovščini
o žalostnih dogodbah naših, dasiravno se gradiva pri nas ne manjka na nobeno stran. Zadostujejo nam, kakor
Predsednik
naše
je podoba, dostikrat tako zvane „žive cajtenge
a
7
za
kmetijske družbe gospod Fid. Terpinc je od svojega prijatla, našega visokospoštova
nega misijonarja gosp. Fr. Pirea te dni přejel pismo
ktere se je osnoval pri nas poseben „biró";
program
od
dne u. m. iz Crowinga v severni Ameriki.
Ker
njih je enak dunajskému „Kikiriki"; za važnejše reci ljubeznjivi starček v tem pismu pozdravlja vse svoje
se pa nič kaj ne „interesirajo." — Naj vam povem ža- pnjatle, nas je gosp. predsednik prosil, naj neso „ lostno dogodbo , ktera se je včeraj pri nas pripetila. vice" ta pozdrav njegovim prijaUom po vsej deželi, Ob dveh popoldne se je unei pod v Iški vasi
No-
ln
in v
in še
V JL O XV X Y C* O I y XXX V J UU povedó, kaj piše. Gospod Pire pravi, da zdrav in
druzega poslopja ža- veselje přestal dolgo in težavno potovanje; še viharno
kratkem času je bilo 39 hiš
lostno pogorišče. Vsi ljudje so bili dalec	od vasi na	morje, ki je marsikterega izmed njegovih 800 popot-
polji, drugi pa tudi niso mogli še o pravém	času prihi-	niko v po svoji navadi omamilo, njemu, čeravno najsta-
teti, ker Iška vas je dalec od drugih vasi.	Zgorelo je	rejšemu med njimi, celó nič kljubovalo ni. Indijanci
zraven nekoliko živine vse; ni ostalo revežem druzega njegovi so ga sprejeli z nepopisljivim ^veseljem kakor to, kar so na sebi imeli. Nesreća je pa toliko
7
bali so se že, da ne pride vec
k aj ti
nazaj
veća
7
Ko je domá vse
ker je nekterim vsa krma zgorela, drugim pa v red djal, se je namenil 6. julija na daljno svojo mi-
tudi nekoliko žita. Kako se je ogenj pričel
se se nic
sijonstvo podati, kjer bode imel opravkov za dva mesca
Zgorel
aau OU JU W^UU j jJXXUUXj OU OU XXXU	uijvuuvi v ^/WAUtij njvi K/^UU luivi	v	v* y c* uivuvw
e ravno ta dan zjutraj v Iški najsupe; med tem pripravlja njegov vikar gosp. Buch
(pol ure od Iške vasi) kmetu voz mrve s kozolcem in v St. Pavlu nektere iz Kranjskega le-sem pripeljane podom; pravijo, daje dveletni otrok, igraje se z žvep- bogoslovce, da jih bode škof za mašnike blagoslovi!.
)
zapalil.
lUllil Vli Vil j	O	J	XT	O	)	M J	^^	KJ	A.	IUUUI11UV	o ^
Toliko nesreč se je že ravno Sicer pa je še zmiraj žalostna v Ameriki. Vsaki dan
lenimi klinčiki
/ x	v	t _ ( _	_	• • t
po žigicah zgodilo, da se ne more starišem dovelj dopo- pravi Pirčevo pismo — pride kaka huda novica iz bo-vedati, kako skrbno naj jih otrokom poskrijejo od doma
Sliši se, da so
gredé.
. f . I
Naj jih tega lastna škoda učí!
jišča; komaj so odpravili 300.000 ljudi v vojsko (v Ameriki srečka ali loz odloči, kdo mora v vojsko iti), že
bili med pogorelci samo trije zavarovani, nekteri so je prišlo od starega našega Abrahama, da se jih mora sicer vpisani, pa letnine še doplačali niso; nekteri so brzo nabrati zopet 500.000 vojakov. Vrh tega se bojimo
lakotě, ker prvo posetev so na vrtih in deloma tudi na
se pa 31. u. m. iz družbe izbrisali.
Vidi
se
da
nasi
J^u t/X! Ui Ili * A cJ Ul WLAYJKj l CJ kj L 1 O dl X •	T 1U1 OU y KA C* XI CA OX	AUttv/i/vj AVVl J/l ▼ V
ljudje dobroto zavarovanja še le tedaj spoznajo,^ kadar polji pokončali neki
črvi
v
ze
Žalibog
prepozno! Med drugimi pomagači se je po-
;
vidijo ognjenega petelina po strehah skakati, da je
drugo pa je zatrla huda slana
sred meseca junija, pozneje pa strašna vročina."
— Pri „Desedi", ki jo je čitavnica naša
sebno vrlo obuašal tudi medicinalni svetovavec gospod t. m. napravila deloma pod milim nebom dr. F. Dolar, kteri je iz Bresta prihitel z lastno ga- dvorani z vrlo godbo c. kr. topničarskega polka
. dné deloma v
7
in
silnico in jo sam vodil. Spregovoril bi pri tej^ priliki
ěe
rad
o koristi, da bi
Je
bila
kakor po navadi, polna zadovoljnih gostov
7
ki
se
nico
)
po-nje letati
vsaj vsaka soseska imela gas il- je med mnogimi drugimi pesmami pela sledeča, zastavi da bi ne bilo treba pri takih nesrečah dalec čitavnični posvećena pesem, zložena po našem slavno
?
al „Novice" so že o tem priporočilu že
znaném pesniku gosp. Bl. Potočniku, ktera je tako iz
26 i
vrstna, da jo natisnemo celo ; v vsak odstavek so, kakor lita (patriarha)
iz
volj
je bil z večino gl
je zastava tribarvena, z besedo lepo vpletene trojne (škof) tamišgradski in začasni upravnik patriarhij
vladika
barve: Tako se glasi:
Vihraj , zastava Slave !
Za vero, za Bogá; Slovene je vere prave,
Se zmotam ne udá. Na skali cerkev bela,
č
rodna stranka
?
V visn Bo v zari i
zrak strzi, ila
Zmagvavka veČne dní.
Vihraj , zastava Slave !
Cesarja poslavuj, V bran avstrijske države
Ponosno se vzdiguj ! Slovene pošten se udarja
Kot hraber Avstrijan. Zvestoben do cesarja, Mu do krví udán.
Sokolovci so v
J
Vihraj zastava Slave!
Za drag slovenski kraj Dežele bistre Save,
Za lepe Krajne raj; Objemajo s n e ž n i k i
In sinja Adrija, Jo greje med mejniki Rudeca kapljica.
Vihraj, zastava Slave !
Slovenkám vrlim čast! Src blagih, duae zdrave, Pobožnost njihna vlast. Nedolžnost čista, draga, Pohlevnost jih krasi, In sramežljivost blaga
Plato
Pa J
Atanackovića, kteremu
M a-
ladika bačkega v znamenje svoje
udanosti 31. julija zvečer napravila sjajno ovacijo^z ba
klado itd. Rum tiiorn. di Vero
t r i j a n s k
77
se
so zapustili zbornico že več časa govori
Časnik
k e dežele zed
o smislu, da bi v eno uprav-
ništvo pod imenom ,,jadranskega kraljestva" , i ima svoje deželno namestništvo pa tudi zastopništvo
ki
jskem državnem zbo
?
• •
D1J
pis
naj
bode
Benetkah
naj
Pap
naj r du-
njegova deželna sod-
v
lad
ajem, po kterem želi na posodo dobiti 50
jonov frankov; dolžne pism
se
frankov
G a r i b a 1 d
boj
izdaj
raz-
mili-
po 100
na nos hoče ustaj
pe
žari.
nedelj
Na licih jim
popoldne potovali na
3 lani
e hud na stranko, ki na vrat Ri m in Benetke : na čelu te
prijazno posestvo gosp. Matevžeta na mah, kjer j
čitavnica bila. Po nekolikih gimnastičnih vajah je zbrano času se mora mirna sp
stranke stoji dr. Bertoni, ki je bil dosihmal, kakor pra
Avstrijska in pruska
V1J
des
roka Garibaldo
vlada ste z dansk
dile
mir za
m
v tem
množico kratkočasila godba izmed svojih lastnih
?
moči
ki
so
Sokol
osnovali
na v
Dunaj
zadnj
---- — - i" v, o v, v, , y ICI
dogotoviti in sicer v zbor
I ki
na podlagi tistega nacrta, ki smo ga listu ~
Prvo letošnje grozdje smo dobili 1. dan t. m
ljenih
v
Ljublj
7
se vé da od vipavske strani
so nam
da v
vipavski dolini
nega vinorejca barona Babota
da
pri ča kuj ej se posvetujej
Pravili o slav-
ne
omenili
Dansko kraljestvo se bode po odcep-svik-holstajnskih okrajnah zeló skrčilo in menda bode štelo veliko vec kot poldrugi inilijon duš, kakor
>
Times
i
pravi
F
in
gležki
ki se silno
• •
u^ga yiiju1ujv» MCil VUW JL/UMV/lMj XAVm U U J/V/O T	^ DJl'Uj
kaj naj bi se storilo, da bi se vipavsko vino več let
hudujejo nad avstrijsko iti prusko; zastran francozkih
kov ima to hudovanje ta pomen
>
da
ohranilo stanovitno
ljudi tišti slišalo se
pondeljek zvečer ob
7
«2
10
uri
Je
vse
f
kar
cesar Napoleon sam, ki med tremi mesci
čas še
na ulicah bilo, hitelo proti kosarn
je
V
se
kakošno stvar s trte zviti
?
ktera
za njim tiči primirja uteg
raogl
avsk
volj
namrec
;
il vu A-i v liv ,	U1WIJ ivvodl 1J1 ,	J^I IH ovuau j«iii njii unu vi
da množica mehikanskih prosto- nekako pisano gleda, da
priti sedanjim mirnim okoljščinam. Tudi nemški bund
celó na strani ostal, ko ste
hoče udariti na vojake domaćega c.
polka
v
ki
ed sabo
ga v
edelj
kosarni zavoljo nekega prepira, nekteri teh in unih vojakov n: resna beseda naših in mehikanskih oficirjev ustavi
pruska in avstrijska vlada mir delale z Danijo. Mnogim
večer
pa
primirj
im
Vend
pokoj
1 • V •
slisi
7
da se ni
• V
nic
bo še
kon
hujšega zgod
meseca
Kak
ktobra prvo krde
' Je
nese za
cele mesce predolgo zdí, češ, da v tednih bi se dalo vse dognati. Al kdo pozná skrivno3ti
diplomacijne ?
Ruski
litiko bče
ke vlade o danskih zadevah
ki so pa zadovolj
7 kJKJ O	i\wu\>v> iijvo^^a urvt^uia i v v/ xva utio ach \j	1
rsko mehikansko armado nabranih vojakov odrinilo ruske
kai
o tej
priliki
vlade, rekoč
>>
Ruski Ruski narod
7)
ií
s poll I I Je v
piše o politiki
ninnvo
iz Trsta v Ameriko
zahteval od svoje vlade in želel bi dočakati
rad marsikaj
več
Novičar iz domaćih in ptiijih dežel.
Sklep deželnega zbora v Pragi in Gradcu
da ne bi se mog ničesa dovršiti
ne v
7
po
let
v
kteri
Rusij
7
vropi ne kdaj doba kakor za*
iztok traj
onega brez
7
njega
do 40
topnica konservativ
kterem naj bi se premenil §. 18. volilnega reda za deželni zbor, ni potrjen. Omenjeni
h načel. imela velik upljiv na vse dogodbe svetá. O
se
Je
dežel
nima
sistema, ktero smo
prestali, ne more se nikdar
zboroma preoster zdel, ker po njem ne more voliti in tudi za deželnega poslanca ne more voljen biti, kdor je bil zavoljo kakoršnega koli pregreška kriv spoznan. Ministerstvo pravi, da v postavi volilnega reda za to ni
vrniti
Sedaj
ni vec m
da
se
stanovitni
domačimi napredek
namerami
?
aka dežel
sklep
več po
• •
voj
op
J
za
de
nje
Pa j
d
PU
bavi na od
ijancij
s
treba premembe , ker nova kazenska postava bode tudi nJ
moči
Oziraj
se na zahteve našega
se naj vec z razvitek in
t r a n j e
veka.
predrugačila nasledke, ki so dosihmal sklenjeni z razvijajmo vse svoje moci, pa težimo za
obsodbo kake osobe.
Na Českem so po
novi
ob-
rno vse časti našega
činski (soseskini) postavi razpisane nove volitve žu-
panov in odbornikov.
Vse
Je
Z1VO
zdaj
o tem
7
ktere
Mi
Zn
hraniti bodi nam
tem , aa spo carstva. Vse drugo pride kasneje
in
gi
in
onec.
a
vremenski prerok prerokuje temu mescu lepe
možé naj hočejo
volili
ljenji
, povsod se kažejo stranke: ene, ktere napredek" , kakor se spodobi v ustavném živ-
7
,, iiajJi gut	, ivai\vi o^ ojjuuuui v uoiamtuj
ene pa, ki se raje držijo „starega kopita
dnove
mesca bo še včasih grom in
7
gorke in prijetne večere ;
ihar, potem pa stanovitno
v prvi polovici tega
a
in
lepo in gorko
brez dežja. Trti dobro prerokovanj
Za razstavo zagrebško je dvorna
„rakove poti."
kaneelija hrvaško-slavonska dovolila še 3000 gld., tako
;
da odbor ima zdaj 20.000 gold., tako , zdaj 20.000 gold, za stroške razstavne.
da odbor ima
Ker
Listnica vrednistva. Gosp. D. R. v Rib: Prejeli smo rav-
nokar vse. Hvala! Drugi pot vzamemo v Novice; danes ni bilo ve<Š mogoče.
se
Prans odpovedal vredništvu „Agramerice
ii
Je
y

vre-
li ur8i na Dunaj i
avgusta.
duje zdaj gosp. pl. Radič, v novinarstvu izurjeni literat. — V doljnih Kar lovci h se je
5 °/0 metaliki 72 fl. 70 kr
dne t. m.
Narodno pose
80 fl. 70 kr.
Ažijo srebra 13 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 47 kr.
začela skupščina. Ziva borba je bila o tem
7
da
se
volitvijo obravnavajo šolske, cerkvene in denarne za-deve srbskega naroda; vendar je po predlogu Petro-
vičevem obveljalo
Loterijne srećke:
7
kar
srbska ni
Je
vlada
otia
z mog
la.
Drugi dan
; liberalna stranka bila volitev metropo-
V Gradcu na Dunaji
u
6. avgusta 1864:
11
49 41
56 1.1
86 38
Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 20. avgusta.
Odgovorni vrednik: Dr. Jantï BleiWtiS.
Tiskar in založnik: Jožef Blôïliik % Ljubljani.