Poštnina plačana v gotovini
Cww Ut K
Slov. 75
V Ljubljani, petek 29. marca 1940
Leto V
Daljnosežni sklepi na 6. seji angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta v Londonu
Zveza med Anglijo in Francijo velja za vojno, premirje in za mir
Skupna iz;ava o popolnem sodelovanju pomeni šele pravi začetek votne
on, 28. marca. A A. Reuter: Včerai dopoldne pričakovati V kratkem odločnega zave/iiiškepa di- kar nosebno zanima Ameriko in niene msno-
London, 28. marca. AA. Reuter: Včeraj dopoldne je bila šesta seja britansko-francoskega vrhovnega vojnega sveta. Seje so bile dopoldne in popoldne. Od francoske strani so se udeležili predsednik vlade Paul Reynaud, mornariški minister Campinchi, letalski minister Eynac, francoski veleposlanik v Londonu Corbin, generalni tajnik zunanjega ministrstva Leger, generali Gamelin, Vuillemin, Kocltz in admiral Darlani, z britanske strani so bili navzoči predsednik Chamberlain, mornariški minister Churchill, lord Halifax, sir Oliver Stanley, Kingsley Wood, Aleksander Cadogan, generali Neyall, Tron-side in admiral Dudley Pound. Francoski vojni minister se seje ni udeležil, ker ga je bolezen zadržala.
Uradno sporočilo po drugi seji pravi: Predsednik britanske vlade je izrazil svoje veselje, da je mogel pozdraviti Paula Reynauda, ki je sedaj prvikrat predsednik vlade. Vrhovni svet je razpravljal o vojaškem položaju in sprejel sklepe za bodočo akcijo v duhu sporazuma podpisanega v decembru po siru Johnu Simonu in Paulu Reynaudu. Da se razširi obseg tega sporazuma, dajeta francoska in angleška vlada naslednjo izjvo: Vlada francoske republike in vlade zedinjenega kraljestva sta sprejeli skupen sklep, da za trajanja vojne ne bosta vodili pogajanj niti sklepali premirja ali pa mirovnih pogodb posebej, temveč po skupnem dogovoru. Vladi sta sklenili, da ne bosta razpravljali o nobenih mirovnih predlogih prej, preden se ne doseže popolni sporazum o potrebnih pogojih, ki bi vsaki od njiju zagotovili stvarna in trajna poroštva za varnost. Končno sta sprejeli sklep, da bosta po sklenitvi miru začeli skupno akcijo na vseh področjih vse dotlej, dokler bo to potrebno za njuno popolno varnost ter obnovo mednarodnega miru in reda s pomočjo ostalih držav, ki bodo jamčile za svobodo vseh narodov, zagotovile spoštovanje zakonitosti ter ohranitev miru v Evropi.
Sklepi na včerajšnji seji angleško-francoskega
pričakovati v kratkem odločnega zavezniškega di-plamatskega in vojaškega nastopa.
Včerajšnje sporočilo vrhovnega vojnega sveta smatrajo v francoskih krogih kot eno najpomembnejših sporočil, kar jih je bilo doslej objavljenih. Sporočilo je bilo v Parizu zelo toplo sprejeto. Sporazum, ki sta ga podpisali obe državi, smatrajo v Parizu kot sporazum zgodovinskega pomena. Enaka deklaracija je bila sprejeta leta 1914, ni pa bila tako pomembna kakor je včerajšnja. Zdaj je prvič, da se uradno objavlja sklep o istovetnosti zavezniških vojnih ciljev ter o popolnem in neločljivem sodelovanju Anglije in Francije v vojni in miru.
Washington, 29. marca. Havas: Ameriški politični krogi pripisujejo velik pomen včerajšnjemu sklepu vrhovnega vojnega sveta zaveznikov. Posebno poudarjajo, da sporočilo vabi tudi druge narode, naj se udeleže gospodarske preosnove Evrope na popolnoma novih temeljih.
kar posebno zanima Ameriko in njene gospodarske in finančne kroge, dasi se Združene države nimajo namena spuščati v sedanji evropski spopad.
Rim, 29. marca._ m. Reuter. Uradno sporočilo o rezultatih zasedanja rvhovnega vojnega sveta zaveznikov smatrajo rimski politični krogi kot daljnosežen dokaz o popolni slogi med Anglijo in Francijo. Poudarjajo, da je v uradnem poročilu jasno potrjeno, da zavezniki ne bodo začeli z nobeno mirovno akcijo, niti je ne bodo sprejeli. Ta odločna izjava vsekakor ne bi bila podana, če bi potovanje Sumnerja Wellesa imelo kakšne dejanske možnosti za mir. To dejstvo je vsekakor ojačilo mnenje, da mora letošnja spomlad prinesti odločilen spopad na bojišču. Britansko-francosko obvezo, da bosta oba naroda delovala kot eden ne le v vojni, temveč tudi za reševanje vseh evropskih političnih vprašanj po vojni, smatrajo kot dejstvo, da med Anglijo in Francijo ni nobenih spornih vprašanj in nesporazumov glede vojnih ciljev.
Turški zunanji minister o možnostih
za vojno na Balkanu Turčija bo v vsakem primeru
izpolnila vse obveznosti do Balkanske zveze, Anglije »n Francije
Ankara, 29. marca. o. Turški zunanji minister Saradzoglu je dal posebnem dopisniku »Daily Expressa< izjavo, v kateri pravi:
Turčija je zelo zadovoljna s pomočjo, ki nam jo dajeta Anglija in Francija. Kar se tife pošiljanja orožja, vam lahko rečeni, da prihaja presenetljivo redno, čeprav sta Anglija in Francija v vojni. Zdaj lahko vidimo, da imata naši zaveznici res mornarico. Od vas dobivamo neskončno več vojnega materiala, kakor pa so nam ga obljubili pošiljati Nemci v znani pogodbi, katero so z nami najprej podpisali, potem pa so njeno iz-
....	.	    |	"	j..
vrhovnega vojnega sveta dokazujejo, da je treba I polnitev odklonili.
Angleške priprave za morebitni nastop na Balkanu
Angleški poslaniki z balkanskih držav so poklicani v London na poročanje o dejanskem stanju in razpoloženju na Balkanu
London, 29. marca. o. Angleška vlada je nenadno poklicala v London svoje poslanike iz Turčije, Grčije, Bolgarije, Romunije, Jugoslavije in Madžarske. Dalje je odšel v London tudi angleški poslanik iz Rima. V začetku aprila bodo poslaniki imeli z zastopniki angleške vlade važne posvete o položaju na Balkanu in bodo morali vladi dati točne podatke o naslednjih vprašanjih:
1. Kakšna je dejanska moč in trdnost Balkanske zveze.
2. Koliko balkanskih držav bi bilo pripravljenih vojskovati se za ohranitev sedanjega stanja na Balkanu.
3. Ali pomeni Balkanska zveza močno oviro za morebitni nastop Anglije in Francije na Balkanu.
4.	Kakšno je razpoloženje balkanskih držav za morebitno preureditev trgovinskih in gospodarskih odnošajev med njimi ter Anglijo in Francijo.
Od slike, ki jo bo glede Balkana dobila angleška vlada po teh poročilih, je v marsičem odvisno bodoče nastopanje Anglije in Francije na Balkanu, ki nedvomno pripravljata obsežno diplomatično ofenzivo v svojo korist. Balkanske države pa so trdno odločene z vsemi silami nastopiti proti poskusom za razširitev vojne na Balkan, pa naj bi ti poskusi prišli od kjerkoli.
Današnji londonski listi poročajo, da je tudi predsednik francoske vlade Reynaud, ki je hkrati zunanji minister sklenil poklicati v Pariz francoske poslanike iz balkanskih držav na poročilo o dejanskem razpoloženju v teh državuh.
Uradne številke o finskih gospodarskih izgubah v vojni
Mi sicer ne verjamemo, da bi se vojna razširila na Balkan ali na Bližnji vzhod, vendar ne moremo nikdar biti gotovi. Treba se je pripravljati na vse morebitnosti. Gotovo je samo to, da Turčija sama od sebe ne bo storila ničesar, da bi sprožila vojno.
Ni verjetno, da bi se katera balkanska država podvrgla Nemcem, Kusom ali Italijanom ali celo vsein trem hkratu, če bi te države sklenile deliti Balkan. Taka odločitev bi pomenila takojšnjo vojno. Kadar pa izbruhne vojna na Balkanu, je ni mogoče omejiti.
Turki smo odločeui, da bomo branili svojo parnost in neodvisnost. Do pike bomo izpolnili svojo obveznost glede Anglije, Francije in naših balkanskih zaveznikov. 0 tem naj nihče ne dvomi.«
Saradzoglu je potem govoril o odnošajih med Turčijo in Italijo ter dejal, da so ti odnošaji dobri, o razmerju do Rusije pa je dejal, da se do pogajanjih v oktobru ni nič spremenilo.	'
Molk o upehu Wellesove poti po Evropi
. Helsinki, 29. marca. Havas: Včeraj so bili ob-Jfv. ieJ?j prvi uradni podatki o gospodarskih izgubah Finske v zvezi z odstopom finskega ozemlja sovjetski Rus^ji. Qjecje poljedelstva je Finska izgubila 25.000 ha zemlje, to je deseti del svoje plodne zemlje. To zemljo so obdelovali od leta 1918. Vsako leto je bilo uporabljenih mnogo sredstev in delovnih moči, da bi jo naredili plodnejšo. Toda to izgubo bo r inska prebolela, ker ima še mnogo prostora, ki ga k mogoče obdelati. Kar se tiče in-dustrrje, je r inska pretrpela večje izgube. Čez 400 podjetij, v katerih je bilo zaposlenih čez 20.000 delavcev, je pr^lov sovjetske roke. Motorna sila teh podjetij znaša 100.000 konjskih sil, njena proizvodnja pa se ceni na lemo 2 milijardi finskih mark. Finska je izgubila 10/ž svoje industrijske zmoglji-
vosti. Toda k sreči se dajo vse te industrijske panoge nadomestiti z zvišanjem delavnosti v ostalih podjetjih. Kar se tiče gozdov, znašajo izgube 11%. To ni preveč, ker je znano, da je Finska za Rusijo najbolj bogata v gozdovih. Kar se tiče rudnikov, je Finska izgubila rudnike železa in bakra v Pitkaranti. Finski strokovnjki upajo, da bo tudi to izgubo mogoče nadomestiti z najdbo drugih ležišč bakra in železa. Glede prirodnih pogonskih sil je Finska izgubila naprav, ki so dajale 770.000 konjskih sil. Največja naprava je bila vodna centrala v Ruhijali. Glavno vprašanje, ki ga mora Finska rešiti, je zaposlitev beguncev. V ta namen bo morala razdeliti med nje okoli 300.000 glav živine ter zgraditi okoli 60.000 kmečkih poslopij in 30.000 mestnih hiš.
Bosi in izgube v zraku
London, 29. marca. o. Angleška admiraliteta poroča, da se je pri oglednih poletih v sredo nad Nemčijo izgubilo dvoje letal. Eno je bilo sestreljeno od holandskih bojnih letal v bližini Rotterdama. Angleško letalo je bilo sestreljeno po holadskih poročilih zaradi tega, ker je angleško poveljstvo dalo vsem letalcem strog nalog, da ne smejo odgovarjati na ogenj nevtralnih letal, kadar morajo leteti nad nevtralnim ozemljem. Nadalje pogrešajo tri letala, ki so šla na ogledne polete nad Helgoland.
Včeraj je več nemških letal v Severnem morju poskušalo napasti spremljane trgovske ladje in vrglo pet bomb. Nobena bomba ni zadela.
Britanska letala so z britanskim protiletalskim topništvom od začetka vojne pa do danes sestrelila 128 nemških letal. V tem številu so všteta vsa sovražna letala, zbita na vseh frontah.
Poškodovali so pa Angleži okoli 44 sovražnih letal, in sicer tako zelo, da se najbrž nobeno izmed njih ni moglo vrniti do svojega oporišča. Od teh 128 letal so Angleži zbili 29 na zahodni fronti, 99 pa v bojih na vzhodni obali Anglije in Škotske, nad Helgolandom in nad Severnim morjem. Letala, ki so jih zbili Francozi, niso šteta.
Bivši predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov je
danes odpotoval^ v Italijo — na oddih. Vodilni angleški ministri bodo v začetku aprila
obiskali bojišče v Franciji ter imeli iz strel-
skih jarkov govore po radiu. Prvi bo govoril
v nedeljo mornariški minister Churchil. Rimska radijska postaja je snoči sporočila, da so nemške vojne ladje odplule proti norveški obali, da t»i se spopadle z angleško vojno mornarioo. Vest je precej neverjetna, ker bi spopad na morju prinesel Nemčiji nepopravljivo škodo, če bi Nemci ne zmagali.
Washington, 29. marca, o Rooseveltov posebni odposlanec Sumner Welles je včeraj dopotoval v Washington in bil takoj sprejjt pri predsedniku, kateremu je poldrugo uro poročal o uspehu 6voj2ga potovanja po Italiji ter evropskih vojskujočih se državah. O razgovoru niso izdali nobenega sporočila, pač pa 6o bili časnikarji naprošeni, naj o vsebini Wellesovega poročila tudi nič ne ugibajo v svojem pisanju. Ne Roosevelt ne Wslles ne bosta o uspehih in vsebini razgovorov, ki jih je Welle« v Evrojš imel, dala nobene izjave in tudi ne bosta o tem razpravljala niti z najožjimt sodelavci.
Pač pa je po Wellesovem sprejamu pri Rooseveltu prevladoval v predsednikovi okolici stis, da je Welles ugotovil v Evropi kaj malo možnosti za mir.
Proračun banovine Hrvatske
Belgrad, 29. marca. m. Ban banovine Hrvatske, dr. Ivan šubašič, ki je včeraj popoldne dopotoval v Belgrad, je imel danes več sestankov s podpredsednikom dr. Mačkom in finančnim ministrom dr. Šutejem zaradi ureditve finančne samostojnosti banovine Hrvatske. Kakor država, bo tudi banovina Hrvatska poslovala prve štiri mesece z dvanajstinami. Včeraj je ban dr. šubašič govoril za ureditev dvanajstin. Finančni minister dr. Šutej je imel včeraj mnogo razgovorov z ministri, zlasti pa s predsednikom vlade Cvetkovičem in podpredsednikom dr. Mačkom. Prav zato je bila za včeraj najavljena seja vlade prestavljena na danes popoldne, ko bodo proračunske dvanajstine sprejete.
Belgrajske vesti
Belgrad, 29. marca. m. Iz Sremskih Karlovcev poročajo, da je patriarhijski odbor srbske pravoslavne cerkve izdelal proračun za pravoslavno cerkev, znaša 135,000.000 din.
Belgrad, 29. marca. m. Včeraj so se v Bel-gradu začela pogajanja med Madžarsko in našo državo za sklenitev nove trgovinske j>ogodbe. Pogajanja potekajo v najbolj prisrčnem ozračju in duhu zbliževanja med obema državama.
Belgrad, 29. marca. m. Dopoldne je odpotovala v Bukarešto večja skupina zastopnikov jugoslovanskega gospodarstva, kjer se bo udeležila v nedeljo otvoritve Romunsko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Odposlanstvo vodi trgovinski minister dr. Ivan Andres.
Belgrad, 29. marca. m. Iz Niša poročajo, da se je zdravstveno stanje predsednika radikalnega glavnega odbora Ace Stanojeviča popolnoma popravilo. Stanojevič je ozdravel in bo prihodnji teden prišel v Belgrad. Akcija za združitev vseh radikalov je nekoliko zastala prav zaradi obolelosti Ace Stanojeviča in se bo sedaj nadaljevala.
Belgrad, 29. marca. m. V prostorih srbsko-umerikanske bunke je bila včeraj ustanovna skupščina srbske izseljenske zveze, ki ima za cilj delovanje za kulturni, narodni in gosj>odar-ski dvig Srbov, ki so naseljeni v Ameriki
Vesti 29. marca
Predsednik madžarske vlade grof Telekv je snoči odpotoval iz Rima. Od njega se ie na postaji poslovil zunanji minister grof Ciano.
Nemški poslanik v Turčiji von Papen se že več dni mudi v Carigradu in je obiskal carigraj-skeca pravoslavnega patrijarha ter skušal doseči preklic izobčenja, ki so ca patriiarhi vzhodnih cerkva na nedavnem sestanku v Jeruzalemu izrekli nad pravoslavnim škofom za Nemčijo.
Angleško-franrosko gospodarsko odposlanstvo je sklenilo z ameriško vlado sporazum o pomorskem pregledu za ameriške ladje in o možnosti, da bo Amerika kupovala nekatere neob-hodno potrebne industrijske izdelke v Nemčiji ter jih lahko izvažala od tam.
Nemške oblasti so včeraj spet odprlo mejo proti Holandiji. Meja je odprta deset ur dnevno.
Zveza med Nemčijo, Rusijo in Italijo je po sodbi francoskega tiska vsak dan bolj neverjetna, ker Italija zaradi svojih koristi na Balkanu ne more bili nikdar zaveznica Sovjetov, pri čemer jo podpira tudi Jugoslavija, ki je poleg nove Španije edina evropska država, ki ni priznala Sovjetske Rusije.
Poostritev vojne proti Nemčiji zahteva voditelj francoskih socialistov BI um, ki je imel kot predsednik vlade vohuna za svojega osebnega tajnika, ki je s svojimi poslanci trikrat glasoval proti kreditom za Masrinotijevo črto, ki se je javno zavzemal za izpraznitev Porenja, za nemško oborožitev in za priključitev Avstrije k Nemčiji.
0 svobodi nevtralnega tiska je imel zanimivo predavanje v Bernu ciiriški prof. dr. Meyer in na podlagi mednarodnih pravnih določil dokazoval, da je popolnoma nezakonito ravnanje tistih vojskujočih se držav, ki hočejo preprečiti z grožnjami, da bi nevtralni tisk jjoročal o vojnih dogodkih nepristransko. Dodal je še, da tudi take vrste nevtralnost malih držav ne bo rešila pred napadom, kakor dokazuje finski zgled. Čemu bi si potem nevtralni tisk kratil pravico do svobodnega poročanja.
Najzanimiveje presenečenje našim prijateljem za I. april
naš novi listek:
Pot brez miru
V Luganu se je začel kongres mednarodne parlamentarne zveze. Udeležujejo se ga zastopniki Anglije, Francije, Švice, Madžarske, Jugoslavije, Danske, Romunije, Turčije, Belgije in Holandije. Na kongresu^, bodo razpravljali o obnovitvi mednarodnih odnošajev po sedanji vojni in o prehodu od vojnega gospodarstva na nov gospodarski red. Ta program očitno ni všeč ljubljanskemu »Jutru«, ki hudo oporeka dejstvu, da sodelujejo na kongresu tudi zastopniki Jugoslavije.
Nemški poslanik v Belgradu von Heeren je včeraj izročil predsedniku naše vlade Cvetkoviču red nemškega orla I. stopnje, s katerim je predsednika odlikoval Litler.
Nemci zavračajo vse vesti, da bi bili Angleži pred dvema dnevoma sestrelili na francoskem bojišču pet nemških letal. Angleži pa navajajo v dokaz slike sestreljenih letal in razne druge podatke.
Norveška vlada je internirala nemško podmornico »U-21«, ker je brez tehtnega razloga zaplula v norveške obrežne vode. Nemci so zaradi tega zelo razburjeni. Kaže, da je Norveška nastopila proti kršitvi nevtralnosti po Nemcih zaradi tega, da bi Angleži in Francozi ne mogli več tako utemeljeno očitati pristranosti.
Sovjetski poslanik v Parizu Surič je dobil od svoje vlade nalog, da mora v 48 urah zapustiti Pariz. Ni še znano ali bo Surič odšel v Moskvo, kjer naglo odpoklicani poslaniki po navadi niso bili deležni prav lepega sprejema.
Za novega vrhovnega nadzornika nad angleškim letalstvom je imenovan maršal Edgar Lud4ow Hewitt, ki je organiziral znane angleške letalske napade na nemški utrjeni otok Sylt.
Švedska vlada je sklenila popolnoma preurediti svojo obrambo in je v ta namen ustanovila poseben urad za oboroževanje. Ta urad ima nalogo izvesti preureditev najvažnejših švedskih industrijskih panog tako, da bodo delale odslej za državno obrambo. Zdi se, da na Švedsko že pritiska breme, ki si ga je naložila s tem, da ni marala omogočiti prave pod-pore_ Fincem.
Brez prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo bi južnovzhodna Evropa danes ne imela miru, pravi romunski dnevnik »Ordinea«.
Slika kanclerja Hitlerja je na praškem gradu obešena na desni strani slike predsednika Ha-che. S tem je tudi na zunaj poudarjen položaj Češke in Moravske v veliki Nemčiji. Tako se glasi okrožnica češkega notranjega ministrstva o ureditvi prostorov za urade protektorata.
Po vsej Italiji so včeraj slovesno praznovali 17 letnico obnovitve italijanskega letalstva. Slovesnosti so se povsod udeležile velike množice ljudi.
Angleške oblasti so dale včeraj strogo zastraiiti
vse nevtralne trgovske in ribiške ladje po škotskih pristaniščih. Storile sto to zaradi suma, da so na nevtralnih ladjah nemški vo* huni, ki pošiljajo v Nemčijo vesti o stani« obrambe na vzhodni škotski obali.
Ljubljana od včeraj do danes
Kdo ki si bil včeraj zjutraj mislil, da 6« bo vreme tako nepričakovano in tako temeljito zaobrnilo! Tako sijajen kakor js bil predvčerajšnji dan, gorak, senčen, čisto spomladanski — pa tako temeljita sprememba, kakršna je včeraj nastopila! Skoraj neverjetno bi «e zdelo vsakomur, če bi mu bil kdo rekel predvčerajšnjim, da bomo kakor včeraj dobili še sn ažni me tež. Toda ne smemo pozabiti, da smo še vedno v marcu in da tudi april ni mesec z zanesljivim enačajem, ter da nam tudi april utegne nemara zagosti kakšno podobno. Ne rečemo, da bi se to res utegnilo zgoditi, verjetnost je bolj majhna, čisto izključeno pa tudi ni! Saj se ja — kakor vedo povedati starejši ljudje — že tudi sredi cvetočega meseca maja zgodilo, da je zapadel debel sneg, tako menda neko leto v zadnjem desetletju minulega stoletja, ko so morali spravljati pol metra debeli sneg v kraj, da so prišli do trave. Vendar taki pojavi prav gotovo niso pravi'o, ampak izjema — kakor je bil izjema tudi včerajšnji, povsem nepričakovani vremenski obrat.
Včeraj zjutraj je trajal do sedmih hud naliv, pozneje je postalo svetlo, nebo sc je za silo pomirilo, svetlosivo je postalo in 6prva ni kazalo, da bi dobili še kaj mokrote izpod neba. Na zahodu se je pokazala za nekaj časa celo majhna jasnica. Minula je ura ali dve, pa so ee oblaki vnovič zvlekli vkup, pomalem je začelo deževati, pa ne za dolgo. Spet sc je zavleklo. Ob enajstih dopoldne pa so se nenadoma od-nekod zgrudli črni oblaki. Tako temno je namah postalo, da so morali ljudje po obratih, po uradih in po stanovanjih zdaj, konec marca, ko je že zjutraj ob šestih tako srvetlo, da se lahko opravimo br2z luči, ob poldvanajstih dopoldne prižgati luči. Hud naliv se je nam obetal — in ni bilo treba dolgo nanj čakati. Tako je Rio, da so tisti, ki so bili na ulicah, za nekaj časa rajši stopili v veže in se stisnili k vratom, da bi počakali na konec naliva. V taikem je človek tako' moker do kolen, zato je boljše, če počaka, da se najhujša sila poleže. In res se jc čez nekaj časa naliv močno unesel, zato pa eo se med dež zamešale vodene, kocnjaste snežinke, pa le prav na redko. Kmalu popoldne ee je nato čez sivo nebo raztegnil še grom. Pravijo, da spomladanski grom napoveduje sneg — in res, dolgo ni bilo treba čakati nanj. Ze pred tretjo uro je začelo prav pošteno mesti. Sneg se je nabiral na tleh in strehe so postale kmalu bele. Napravila se je huda brozga, zoper katero ne izda prav nobena obutev. Snežilo je še ponoči in šele proti jutru jc odjenjalo. Zemlja, ki je bila že nekaj dni lepo kopna, ee je spet ogrnila z belim plaščem. Temperatura je seveda občutno zdrknila, vendar živo srebro v termometru ni prišlo pod ničlo. Najnižje se je ustavilo + 2 stopinj Celzija. Sredi zime bi se nam, zlasti letos, ko smo nekajkrat namerili temperaturo še čez dvajset stopinj pod ničlo, zdelo, če bi nenadoma dobili + 2 stopinj Celzija, prav gotovo kar vroče, včeraj pa nam je bilo mraz, ker smo se bili že privadili prijetne spomladanske toplote, ki je zadnje dni po sončnih zatišjih prišla tudi že čez dvajset stopinj nad ničlo! V Ljubljani so na meteorološkem zavodu namerili 39 milimetrov padavin, kar je prav veliko, — skoraj štiri centimetre v tako kratkem času!
Spomladanski sneg -„beraški gnoj"
Sftcg, k; je padal včeraj popoldne in nocojšnjo noč, je moker, voden in težak, in tak 6neg kaj rad zagode kakšne neprijetnosti in nerodnosti. Tudi to-.tiltrai ni šlo brez njih. Iz marsikaterih krajev vedo po-yiVedati o škodi, ki jo je napravil ta nepričakovani spomladanski sneg. Zlasti telefonske žice so trpele, tako da so v marsikakšno 6tner pretrgane zveze, zlasti proti Štajereki. Ponekod je težki, mokri sneg tudi polomil veje sadnemu drevju. Se dobro, da ni po tem metežu nastopil hud mraz, ta bi bil šele napravil škodo! Drevje bi pomrznilo in popokalo.
Poljem in njivam pa tale spomladanski sneg ne more škodovati. Pravijo, da je celo koristen, ker
»gnoji«. Ponekod pravijo temu 6negu »beračev« aH »beraški gnoj. Berač, siromak, nima gnoja, zato pa mu pognoji tisto bore zemlje, kar jo ima, kar sneg.
Nepričakovano je bela odeja spet zagrnila zemljo. Prav gotovo se ne bo mogla dolgo držati, ker smo že prišli v letni čas, ko prej ali slej mora goikota priti do veljave. Kakor hitro se nebo toliko zjasni, da se spet prikaže sonce, je že konec snežnega režima in prav kmalu se mora pod gorkimi sončnimi žarki izjokati tudi zadnja snežna lisa, ki se drži v kakšnem ogonu.
Danes dopoldne je nebo še ostalo sivo, vendar bleščeče, znamenje, da je oblačna plast prav tenka in da so se zaloge snega in dežja za prvo silo že izpraznile. Če 6e ne motimo, se utegne že naglo zjasniti, tako da bo nemara popoldne spet lepo jasno. Seveda bodo ta brozga, kaluže in blato danes in tudi še jutri prav nerodna in zoprna nadloga. Reči pa ni, da se muhasti marec spet ne bi utegnil domisliti kaj drugega in nas obiskati z novimi mokrimi darovi. Dim gre še vedno po močnem jugu — in to ni preveč dobro znamenje za kakšno vremensko izboljšanje.
Svojevrstno znamenje časa
Po svetu okrog se gode reči, ki utegnejo za milijone ljudi poslati usodne. V zadnjih letih so se raztogotili nekateri državniki, vedno večjo moč bi radi imeli, in za dosego tega cilja jih prav nič ne briga, če tolike množice pehajo v nesrečo, toliko očetov, mater, mož, žena in otrok in fantov in deklet za vse življenje onesrečijo. Mar jim to; enega samega malika vidijo in temu hočejo na svetu poskrbeti za zmago, z besnim pohodom čez trupla, čez kri in pogorišča. Kaj vse 6o morali prestati Finci, kakšna nesreča je zadela ubogi slovanski poljski narod! In še vedno leže na obzorjih črni oblaki, ki nosijo pogubno razdejanje. Nihče dandanašnji od varen, temen jc videti jutrišnji dan, in zlasti majhne narode obhaja mučna skrb radi njega. Ali pa 60 ti poihodi in to krvavo uničevanje res želja mirnih množic, ki nimajo drugih pretenzij do okolice, kakor da jim je dano s poštenim delom služiti vsakdanji kruh in najpotrebnejše za življenje? Ali je res človek tak volk, da ne more gledati drugega srečnega, ampak da ga kolje strastna želja, da bi škodoval ter popolnoma sam škodoželjno užival dobrine tega sveta, ker mu je bila muhasta usoda slučajno dala večjo moč?
V teh težkih dneh, ko krivična sila že gospoduje nekim deželam in je ie uklonila neka ljudstva ter se pripravlja, da bi še drugim, v tem času, ko je videti bodočnost vsa čma in grozeča in jutrišnji dan negotov, 6e množice 6 tihim protestom, v katerem se ne razodeva samo 6trah pred prisiljeno težkim življenjem, ampak boljše plemenitejše občutevanje človeškega srca, obračajo preč od krivičnih gesel m od rožljanja z orožjem, preč od krika po sili in od devize za pustošenja,
Ni samo varanje samega sebe pred negotovo bodočnostjo, ni samo umik v »sanjsko«, idealno pokrajino nagiib, ki jih vodi, da hodijo v doslej še nikdar tolikšnem številu in z doslej še nikdar tolikšnim zanimanjem na koncerte, na razstave, na literarne večere, na vse umetniške prireditve, v gledališča k dobrim predstavam in v kina k dobrim filmom — ni samo umik iz resničnosti, če tako s pridom in tako /neto posegajo po dobrih knjigah — ne, boljše v človeku se drami, se upira, si želi miru, ki ustvarja lepoto in gradi, in obsoja vojno, ki ruši in podira. Po velikih državah, ki eo se zapletle v vojno, še nikdar založbe niso v tako nepretrgani vrsti izdajale novih naklad za posamezne knjige, še nikdar gledališča in kina prav pni najplemenitejših delih niso bila tako polna kakor do zdaj. Da bi vsaj tudi tisti, ki ravnajo množice, občutili nekaj tega, kar množice občute-vajo, da bi se tudi v njihovih srcih vzbudile ljubezen, miroljubnost in strpnost do bližnjih! Kmalu bi se svet pomiril, kmalu bi se razblinila svinčena mora vojne in razdejanja, mora, ki grozi, da bo svet pahnila e te visoke kulturne stopnje, na katero so ga bili spravili najplemenitejši ljudje, ki so za pravičnost, za lepoto in za blagor človeštva stradali, trpeli pomanjkanje in preganjanje vsake vrste ter zapuščeni umirali po podstrešjih — pahnila nazaj v surovo dobo pračloveka. Če bi vodilni lj-udje premislili gorje, ki ga tudi zmaga prinaša njihovim narodom, ki obup, ki ga prinaša premagancem, bi se premislili in ne bi ljudstev pehali v nesrečno morijo!
Odsev razpoloženja v širokem svetu se pozna tudi pri nas. Še nikdar ni bila nobena sezona tako bogata na umetniških prireditvah vsake vrste kakor je letos. En koncert sledi za drugim, V6i termini so zasedeni, prireditve so tako na gosto razporejene kakor še nikdar. Človek bi dejal, da bodo prazne — pa ne! Slednja je obiskana nad vsako pričakovanje, večina pa jih je sploh razprodanih. Ljudje odhajajo, ker ne morejo dobiti vstopnic. In to se ne dogaja samo pri koncertih! Tudi predavanja, poučni tečaji, umetniške razstave — vse je obiskano kakor še nikdar ne! Da ne govorimo o gledališčih in kinih! Res svojevrstno znamenje časa. Ljudje 6e obračajo preč od okrutne stvarnosti, proti kateri čutijo v sebi ogorčen odpor — ter ®e umikajo k plemenitejšim rečem ter s tem nehote manifestirajo svoje boljše, lepše mišljenje in občutevanje. Da bi to njihovo občutevanje našlo razumevanje tudi pri tistih, ki ravnajo ljudstvo in odločajo usode narodov!
Ob slovesu sušca, moker in feiak sneg
Telefonske žice potrgane - Temperatura pod ničlo Vode naraščalo - Prekinjen radio
Ljubljana, 29. marca.
Letošnji sušeč nam je ob slovesu pošteno zagodel s težkim in mokrim snegom. Tako naglih, v velikih skokih se vrstečih toplotnih sprememb sušeč že kmalu ni prinesel, ko včeraj, ko je v termometru živo srebro hitro menjavalo svoj položaj, se sprva vzpenjalo kvišku in nato padalo za več stopinj proti ničli. V Sloveniji je splošno včeraj bila jutranja temperatura med 6 do 12 stopinj C nad ničlo. 2e zjutraj so se pojavili nalivi z malimi presledki Za dežjem pa je pritisnil snežni val, prihajajoč od severovzhoda. ^ Po Štajerskem, tako v Savinjski dolini, je včeraj začelo močno snežiti že okoli 9 dopoldne ter je snežilo ves dan tja do pozne noči. Snežni val se je iz Savinjske doline počasi pomikal proti Ljubljani. Popoldne je povsod toplota znatno padla in dosegla ničlo ali celo 1 stop. C nad ničlo. V Ljubljani je začelo snežiti okoli 13.30. V dobrih dveh urah je bila že pobeljena ljubljanska ravan. Sne1-žilo je tja do 11 ponoči. Ko bi se nato bilo začelo jasniti in da bi začel pritiskati mrzli sever, bi bila povzročena na sadnem drevju velikanska škoda, ker bi se začelo vejevje zaradi ledenega in snežnega oklepa krhati.
Moker, težak sneg je napravil na telefonskih napravah v Ljubljani precejšnjo škodo. Je mnogo telefonskih napeljav pretrganih. Že zgodaj dopoldne je bilo na telefonsko-tehnično sekcijo prijavljenih do 400 telefonskih pokvar, da so bili naročniki brez vsakih zvez. Niti januarski veliki sneg, niti ne nato sledeči hudi mraz nista telefonu napravila takšnih ovir, kot ta marčev sneg.
Število žrtev nesreče pri Ozlju najbrže ne bo nikoli znano
Ozalj, 29. marca. j. Zadnja nesreča je bila gotovo največja železniška nesreča v naši državi. Nesreča je velika zaradi števila žrtev kakor tudi glede gmotne škode. Po vseh znakih sodeč ne bo mogoče nikoli točno ugotoviti, koliko ljudi je našlo smrt pri nesreči.
Potapljača sta se zadnje dni trudila, da bi našla še nove žrtve. Toda ves trud je bil zaman. Ko sta prišla iz vode, sta rekla, da sta našla mnogo predmetov, izpod kamenja pa mole razni deli obleke, čevlji, hlače pa tudi drugi predmeti potnikov. Potapljača sta natančno pregledala tudi sklade kamenja pod vodo in mislita, da se pod kamenjem nahajajo še nekatere žrtve. Odmikanje kamenja pa ne prihaja v poštev, ker je kamenje tako veliko, da mislijo, da bi moglo popolnoma streti trupla. Poleg tega so prepričani, da je Kolpa mnogo žrtev odplavila. To mnenje potrjuje dejstvo, da so delavci pri elektrarni potegnili iz vode posamezne človeške dele. Ko se je ob nesreči kamenje sesulo, je potegnilo in raztrgalo tudi nesrečne ljudi in jih sedaj voda meče kos za 'kosom. Mislijo, da bo Kolpa sčasoma pri slapu vrgla na površje večje število mrtvecev ali pa predmete, medtem ko bodo drugi ostali pod kamenjem. Kraj nesreče je postal v pravem pomenu besede veliko grobišče.
Potapljača sta sedaj svoje delo končala. Gotovo je sedaj, da je deset mrtvih in 34 ranjenih, vendar pa pravo število mrtvih še ni znano. Ugibanje glede točnega števila žrtev je neumestno, ker nihče ne ve pa tudi najbrže ne bo vedel, koliko ljudi je izgubilo pri nesreči življenje. Ugotovljeno je tudi, da še ni znana usoda 15 ljudi, za katere točno veda. da so «<* z usodnim vlakom peljali.
Celjske novice
Vlom na Kralja Petra trgu. Celje, 29. marca. Danes ponoči je nezjian moški vdrl v skladišče tapetnika Ivana Jazbeca na Kralja Petra trgu in mu odnesel čistilni stroj za žimo, vreden 2000 din. Tat je stroj prinesel zgodaj dopoldne k trgovcu Golobu na Spodnji Hudinji pri Celju. Ponujal mu ga je na prodaj. Previdni trgovec je od prodajalca zahteval potrdilo, da je on res pravi lastnik. Moški se je z izgovorom, da takoj prinese potrdilo in da stroj za ta čas pusti v trgovini, odstranil, a ni ga bilo več nazaj. Neznani moški se je trgovcu predstavil kot Ivan Podgoršek, doma iz Nove cerkve. Ko je bila policija o tatvina obveščena, so kmalu dobili stroj pri Golobu in ga vrnili lastniku.
Incident. Ko so se vodilni celjski odvetniški krogi pomirili zaradi kavarniškega incidenta, ki je stal dr. Novačana okoli 16.000 din, je nastal drug, nov incident v kavarni »Merkur«, ki ga celjska javnost ostro obsoja. Ta incident je povzročil sin celjskega tovarnarja inž. Westen, ki je v kavarni g. Debenjaka in g. Kraupnerja nahrulil s »slovenski psi«. (Doslovno: Ist vvieder ein windi-scher Hund hier!) Pač važno za obiskovalce te kavarne, kjer zmeriaio slovenske goste s takimi psovkami. r , • „ .	*	t	'	j
Dela za pokabljenje ljubljanskega telefonskega omrežja 60 začasno zaradi tega snega prekinjena. Doslej je bila pokabljena telefonska mreža do 44 km. Za telefonski kabel je bilo izdano okoli 4 milij. din .Delno škodo je včerajšnji sneg napravil tudi na žicah električne razsvetljave. Toda ne toliko, ko pri tek fonu. Jutranja tmperatura v Črnučah je bila davi ob 6 — 3 C, snega je tam do 8 cm. V Podlogu v Savinjski dolini je bilo snega 8 cm, zjutraj —4 C. Sneg jo snoči nagajal tudi radio-poNtaji, da od desetih naprej ni mogla oddajati. Sneg je potrgal glavni vod.
Druga leta sušeč ni tako zvijal svoj rep. Lani je marec imel lepe dneve. Bilo je samo 8 dni deževnih s 47.5 mm padavinami. Najtoplejši dan je bil lani 29. marec, ko je bila najvišja toplota -(-16.4 C. še lepši je bil marec leta 1938. Takrat smo imeli samo štiri deževne dneve s 30.4 mm padavin. Zadnji dan marca pa ie dosegel najvišjo toploto -|~ 23.4 C. Meteorološki zavod je v letošnjem marcu do danes zaznamoval 8 deževnih dni, ko jo bilo 83.5 mm padavin. V zadnjih 24 urah je bilo 39.3 mm padavin.
Kakor smo žo omenili, so mnogo trpele od snega telefonske naprave. Vse zveze Ljubljane * ostalimi mesti so slabe ali pa prekinjene. Dopoldne so bile potrgane telefonske napeljave proti Trstu, Kranju, Kamniku, Mariboru in proti Dolenjski. Zveza z Zagrebom in Belgradom je deloma funkcionirala.
Mokri sneg se je sproti tajal in tudi danes naglo kopni. Reke in potoki so začeli naglo naraščati. Sava je pri Črnučah že visoko narasla. Tudi Ljubljanica na Barju je visoka.
Velik apetit
Hrvaško časopisje je v zvezi z železniško nesrečo pri Ozlju mnogo pisalo. Poročila so bila vedno objektivna in do sedaj z njihove strani ni bilo čuti, da nosi morebitno odgovornost za nesrečo ljubljanska železniška direkcija, ker da ni dala zavarovati tistih delov železniško proge, kjer je stalno pretila nevarnost plazov. Znano je namreč, da je dobila ljubljanska direkcija 1. 1924. del proge od Karlovca pa do slovensko hrvaške meje pod svojo upravo. Nepričakovano, kakor na ukaz, pa se je pojavila tako v »Hrvaškem dnevniku« kakor tudi v »Jutarnjem listu« istega dne zahteva, da je treba narediti red na ta način, da bo del proge Karlovac—Novo mesto prišel spet pod oblast zagrebškega železniškega ravnateljstva. Zahteva ima geslo: vse železnice na hrvaSkem ozemlju pod hrvaško železniško ravnateljstvo! Zahteva je popolnoma razumljiva in na mestu. Ni naš namen, da bi Hrvatom to pravico oporekali. Pač pa bi radi pribili nekaj, mimo česar ne moremo ili. namreč prevelikega apetita, ki ga zagrebško časopisje pri tej priliki kaže. »Hrvaški dnevnik« je nekoliko bolj skromen in pravi, da je treba pod zagrebško železniško ravnateljstvo vrniti del proge in sicer odsek Karlovac—Črnomelj. »Jutarnji list« pa gre naprej in zahteva celo progo od Karlovca do Novega mesta! Spričo tako nerazumljive zahteve bi človek rajši mislil, da se je piscu članka v »Jutarnjem listu« zaletelo zaradi neznanja zemljepisja, ker sicer ne bi motrel kompetenc zagrebškega ravnateljstva potegniti kar do Novega mesta. Menda Vendar ne pripisuje vsem krajem od Kolpe do Novega mesta hrvaški značaj?
Nova napoved o parlamentarnih volitvah
Varaždinsko »Hrvatsko jedinstvo« piše o skupščinskih volitvah in pravi: »Prvi člen nove uredbe o volitvah narodnih poslancev na skupščino pravi, da se skupščina sestane 20. oktobra in da se volitve vrše s svobodnim, splošnim, enakim in tajnim glasovanjem. V sami uredbi ni nikjer rečeno, kdaj bodo volitve, vendar pa se z vso gotovostjo lahko reče, da bi jih bilo treba izvesti pred 20. oktobrom, ko se mora skupščina po določilih uredbe sestati na redno zasedanje. Zaradi tega se sme računati, da bodo skupščinske volitve v roku nekaj mesecev.« »Hrvatski dnevnik« pa pristavlja k tej vesti, da so tako pisali tudi nekateri drugi listi. S pravne strani argumentacija ni napačna, toda, kadar je politikom potrebno, znajo dati tudi drugačno razlago. Za sedaj ni videti nobenih znakov, ki bi kazali na skorajšnje volitve, čeprav na hrvaški strani stalno in nenehno poudarjajo potrebo volitev.
Podobno se je izrazil »Hrvatski dnevnik« tudi ob izjavah šefa demokratske stranke Milana Grola, ki je rekel, da njegova stranka sporazuma ne misli brisati. Zapreka je v organizaciji srbske enote. To pa bi se dalo odstraniti, če bi vprašali ljudstvo za mnenje in potem bi ne bilo nič več pravdanja o obsegu srbske enote.
V nedeljo s smučmi na Jezersko. Prijave PUTNIKI
51
Smrt vznemirja Craig!ey College
Načrt je bil izdelan do najmanjše . podrobnosti. Erik Bemard-Mose je bil ubit1 v svoji postelji v noči tistega dne, ko je prišla njegova mačeha iz Amerike. Zločincema se je zdelo, da je treba pohiteti, ker 6ta se zbala, da bi se kmalu pojavil na prizorišču gospod Bemard-Mose sam. Nista vedela, da ga bo sodna razprava v aferi Langhom tako dolgo zadržala v Ameriik. Ko sta videla, da je njegovo potovanje odloženo, sta zločinca nekaj časa mirovala. Mira se j® ta čas trudila, da bi si pridobila naklonjenost svoje druge žrtve. Prvi umor pa je bil vendar predrzen: žrtev je bila zadavljena v postelji v skupni dijaški spalnici... Nekdo je slišal, kakor sem malo prej omenil, šumenje Mirinega krila. Ni bilo potrebno, da bi se žara« Ir vina izpostavljala istim nevarnostim. Tokrat je bila Mira previdnejša. Začela se je učiti prirodoslovja. Čim se je začutila dovolj podkovano, se je pripravila za drugi. Nihče ga ni videl, kdaj je odšel iz šole, ker mu je njegova mačeha zabičala, naj bo oprezen. Rekla mu je, da gospod Dodd le nerad trpi, da hodi zjutraj na sprehod, in da bi ga takoj poslal nazaj v spalnico, čim bi ga opazil.
Tod je MacPhey za trenutek zastal, kakor bi pred očmi gledal zločinca, kako kujeta svoj peklenski načrt.
»Na dlani vam leži pojasnilo, zakaj se je Harvey tisto jutro sprehajal po vrtu in
razmišljal o »svojem romanu«, — kakor to sam pravi!« — je neusmiljeno nadaljeval detektiv s svojo razlago. »Mira ga je bila postavila, da bi deček, čira bi videl svojega profesorja, po 6traneki poti odšel z vrta, tako da ga stari Catering ne bi mogel opaziti iz kolibe. Ni mi znano, kdo od obeh si je bil izmislil ta trik, je pa to zares eden najbolj prepredenih trikov, na katere sem naletel v svoji detektivski karieri ... Gospoda, to je bil prvi del im-črta Harvey-Lenoire. Ta del se je zločincema posrečilo izpeljati. Toda njun zločin še ni popoln...«
»Kaj? Kako? Kaj se bo v Craigleyju še kaj podobnega zgodilo?« je vzkliknil preplašeno gospod Dodd.
»Ne v Craigleyu, gospod, temveč v Ameriki,« mu je odgovoril 6 pomirjevalnim glasom MacPhey. »Namen Mire in Harveya je bil, da bi po izvršenih zločinih v Craigleyu odšla v Ameriko ter odstranila še sodnika Bernnad-Moseja. Spet bi se vse pripisalo Hellerjevima. Saj res ni nič lažjega, kakor pripisati vse tem sovražnikom gospoda Bemarda-Mosa! Strel bi ga zadel, ko bi, na primer, 6edel za volanom svojega avtomobila. Nato bi Mira nekaj časa igrala užaloščeno vdovo, nekega lepega dne pa bi se v tamkajšnjem časopisu pojavilo kratit o obvestilo, da se je gospa Mira Bemard-Mose, rojena Le-noire, bivša gledališka statistka poročila z
Davidom Harveyjem, igralcem-amaterjem, sinom slavnega avtomobilskega magnata Harveya V6e bi se končalo tako lepo, da si lepše misliti ne morete! Naša golobčka bi se srečno poročila in bi uživala ne samo dediščino sodnika Bernarda - Mošeja, temveč tudi bogastvo, ki ga je svojima sinovoma zapustila njuna mati, prva gospa Bemard-Mose.«
Memtem ko je MacPhey govoril, se je Sofija nestrpno premikala na svojem stolu. Ko je končal, je hitro vstala.
»Ni mogoče, da bi bilo vse to res ... Gospodu Harveyju ni bilo toliko do denarja. Njemu ni potreben tuj denar, ker ni res, da bi se ga bil oče odrekel. Njegov oče je bogat, in ni res, da bi mu bil odrekel denar. Slišala 6em, ko sta se pogovarjala po telefonu ...«
MacPhey jo je pogledal in se nasmehnil.
»Verjetno ste slišali, kako se je razgo-varjal z nekom, ki ga je ogovarjal 6 ,pop‘?«
»Da.«
»Odtod tudi Vaša zmota. To, gospodična Dodd, ne dokazuje ničesar! V Ame-* riki imenujejo 6inovi običajno svoje očete jz »ded«, toda zelo redko s »pop« la beseda »pop« v Ameriki ne pomeni »oče«, temveč 6e daje starejšim osebnostim, ki Vam niso oče; ali pa celo z Vami niso niti v rodbinski zvezi. V tem dejanskem primeru pa mislim, da se je Harvey pogovarjal po telefonu z nekim Popom Bakster-jem, nekim zločincem, ki je znan v Saint Paulu.«
Sofija je bila zaradi tega pojasnila vsa zmedena. Obstala je in ni vedela, kaj bi odgovorila. Videlo se je, da bi silno rada nekaj povedala. Končno je začela poti-hem izgovarjati besedo za besedo, s tistim naporom, 6 kakršnim govori vsak Anglež, kadar govori drugim o svojih osebnih stvareh:
»Morda imate prav, kar zadeva ta telefonski pogovor. Mislim pa, da se motite, če trdite, da je gospod Harvey zaljubljen v gospo Bemard-Mose. Sam mi je pove-dal...«
Harvey in MacPhey sta skočila isti trenutek, toda detektiv je prvi izgovoril, kar je hotel:
»Nehajte gospodična Dodd! Prosim Vas, ne govorite dalje!«
Sofija se ie preplašena vrgla v svoj naslonjač, MacPhey pa se je obrnil k ravnatelju, ki je zaskrbljeno gledal svojo hčerko.
»Obžalujem, gospod Dodd,« je rekel prijazno, »da me je gospodična Sofija prisilila, govoriti o stvari, ki bi jo bil rad zamolčal. Harvey ni kriv 6amo soudeležbe pri zločinih, ki eo se dogodili v Craigleyu. Storil je še en greh, tak greh, ki ga zakon ne kaznuje, ki pa vendar predstavlja zelo nizkotno dejanje: s prevaro si je pridobil zaupanje neizkušene mlade deklice ter se z njeno pomočjo dokopal do vseh vesti o tem. kaj dela policija.«
Vsi so pogledali Sofijo, ki ji je kri kar planila v obraz.
»Po njej je dosegel,« je nadaljeval neizprosno MacPhev, »da je danes popoldne
lahko prišel iz zapora. Izkoristil jo je, di bi vrgel 6um na nedolžne ljudi. Izrabil ji je...«
Detektiv ni končal stavka, ker je ne nadno zaropotal stol. David Harvey ji i skočil z one plati sobe z očitnim namenom j da bi se stepel z MacPheyem. To bi bi | tudi storil, če ga ne bi ustavila široka rav nateljeva miza.
»Pes!«
»Sovvnders, primite ga!«
Te besede policijskega šefa so jcknil* kot streli iz strojnice.
»Ni potrebno, sir Willsrid,« je reka Harvey, ki se je bil že obvladal.
Bil je 6pet popolnoma miren. Vrnil m je na svoje mesto.
»Oprostite mi .. To se ne bo več ponovilo!«
Njegovi prsti niso jjrav nič drhteli, ko je potegnil iz žejja dozo ter ponudil cigareto najprej Sofiji, nato pa gospej Ber-nard-Mose
Triindvajseto poglavje.
Razplet.
V tišini, ki je zavladala po t,ew 6P°" padu, 6e je vsem zazdelo, kakor bi n -' nadoma obsvetil Davida Harveyja za o-(met ter ga označil kot glavnega igra ca ^ craigleyjslci drami Vse oči so i e vanj I uprte. Le on sam, kakor ne bi bil opazil, 1 da je postal predmet splošne pozornosti. | Mimo je kadil cigareto.
Od tu in tam
Tujo ženo je odpeljal iz Bclgrada slikar Albert Wcrtag in z njo pobegnil v Carigrad. Slikar je sploh živel tako, kot bi bil človek, ki itna mnogo pod palcem. V hiši, kjer je stanoval, je spoznal ženo ruskega šoferja Manjina, in jo kmalu zmamil. Domenil se je z njo in pobegnil na tihem iz Belgrada. Seveda si je dal prej na policiji izstaviti potni list, kjer pa je tovarišico navedel kot svojo ženo. Ko pa sta begunca pribežala v Carigrad, je Wertag pokazal svoje zobe. Manjinovo je zaklenil v hotelsko sobo in jo pretepel, ker je preveč kričala. Prevarani ženski se je končno posrečilo pobegniti in se s pomočjo jugoslovanskega konzulata pripeljati v Belgrad. Za njo je prihitel tudi slikar, toda policija ga je takoj prijela. Mož se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi za-konolomstva in zaradi varanja oblasti. Nato ga bo policija izgnala.
V pisarne belgrajskega kasacijskega sodišča je ponoči vlomil neki zločinec in mislil opleniti vse blagajne. Mož se je bil ponoči splazil na balkon, od tam pa s posebno lestvo splezal v drugo nadstropje, od koder je prišel v sobo. Začel je pri prvi blagajni, pa je ni mogel navrtati. Nato je premetal vse pisarniške mize in predale in pokradel sodnikom več škatlic cigaret. Nazadnje je prišel do majhne blagajne in našel v njej le borih 12 dinarjev. Tudi v predsednikovi pisarni je bil in vse akte premetal. Ko so zjutraj vlom odkrili, so sprva mislili, da je vlomil kak zločinec, ki je hotel odnesti važne sodne akte, ki so se tikali morebiti njega ali kakega njegovega prijatelja. Čim pa so organi oblasti videli, da se je posebej lotil vsake blagajne, pa je bilo gotovo, da se je vlomilec nadejal lepega plena, odšel pa je le z nekaj škatlicami cigaret in z 12 dm.
Trije mladi dečki so zasnovali prav pravcati vlom v blagajno pošte v Derventi v Bosni. Vsi trije so bili v okolici mesta izvršili vec tatvin, končno pa so pripravili vse potrebno za vlom v pošto. Posamično so hodili v urad in si vse ogledali, zlasti pa razdelitev uradnih
frostorov. Nazadnje so odšli ponoči do poste, den je splezal skozi okno v hišo, druga dva pa sta stražila lunaj. Deček je prišel do blagajne, toda razbiti je ni mogel. K sreči je prišel mimo nočni čuvaj. Čim sta ga nepridiprava zagledala, sta pobegnila. Posvarjen od tovarišev z žvižgom pa je zlezel tretji skozi okno, toda že ga je zgrabila stražnikova roka. Tako so že naslednji aan prijeli vse tri pokvarjence. Ugotovili so, da so paglavci ob raznih filmskih prizorih zasnovali to pustolovščino.
Dolgoročno posojilo, ki se bo odplačevalo 32 let, je najela vardarska banovina. Posojilo znaša 100 mliijonov dinarjev. S tem denarjem bodo skušali izvesti mnogo javnih del, zlasti pa graditi ceste, osuševati številna močvirja in pa zgraditi večje število bolnišnic in higienskih zavodov. Le tako se bo dvignila kultura v Juž. Srbiji, zlasti pa se bo dvignilo zdravje. Z regulacijo mnogih rek in z osušitvijo mnogih močvirij bi odpravili najbolj razširjeno bolezen — malarijo. Ban dr. Andrejevič je izjavil, da je bila vardarska banovina doslej vedno zapostavljena, kar se vidi iz tega, da je dobivala od dohodka skupnih davkov nekaj manj kakor ^dravska banovina. Dr. Andrejevič pravi, da je dravska banovina, kar se tiče kulturnega in materialnega blagostanja, mnogo pred vardar-sko banovino. Rekel je tudi to, da so v Bel-gradu vardarski banovini odmerjali vedno le tisto, kar je po razdelitvi podpor in dotacij drugim še ostalo.
Pred nekaj dnevi je kraljevsko namestništvo imenovalo tri nove senatorje kot predstavnike narodnih manjšin v naši državi. Tako je bil za Nemce imenovan 77 let stari prvak ar. Grassi, ki je bil že dvakrat senator, dalie pa tudi protestantski škof dr. Filip Popp, ki je star 47 let. Za madžarsko manjšino pa je bil imenovan odvetnik in nekdanji senator dr. Imre Varadv. Vsi ti trije predstavniki dveh najbolj močnih manjšin so bili rojeni v krajih, ki leže na našem ozemlju in so delovali ves čas med svojimi sonarodnjaki. Dr. Grassi je član JRZ, dr. Varady pa se je pred nedavnim pogajal s predsednikom vlade Cvetkovičem za priključitev madžarske manjšine JRZ.
S svojim novim proračunom bo banska oblast v Zagrebu krila komaj vse redne in tekoče izdatke. Zagrebško časopisje že poudarja, da iz proračunskih stroškov ne bo mogoče izvesti vsega, kar je nujno in kar ljudie od oblasti pričakujejo. Pač pa bo zato treba za velika javna dela najeti dolgoročna posojila, kajti sedanji rod ne sme nositi vseh bremen, ker bo najlepše plodove teh prizadevanj užival prihodnji rod. Zato bo banska oblast kmalu začela najemati večja posojila in izvajati načrt za gospodarsko obnovo hrvaške banovine. »Hrvat-ski dnevnike pravi dvomljivcem, ki menijo, da Hrvuška sama ne bo prenesla velikih finančnih bremen, da je vse to res, vendar pa je treba vedeti, da je bila Hrvaška za časa diktatorskih režimov zanemarjena in da jo je treba dvigniti, če se bo dežela gospodarsko dvignila, bodo tudi dohodki večji. In kdor pozna žilavost in delavnost hrvaškega naroda, pravi dalje isti list, ta lahko ve, da se je na tak narod mogoče v celoti zanesti.
Okrog 45 milijonov dinarjev škode je menda naredila voda v okrajih okoli Srbskega ISte-beja v Vojvodini. Voda je namreč preplavila vsa polja in uničila ozimino. Tako ti žitorodni in bogati kraji ne bodo poleti nič želi. Škodo visoko ocenjujejo, vendar se zdi, da je številka kljub tem optimističnim cenitvam previsoka. Poplavljenih je okrog 12.000 juter zemlje. Pred dvema dnevoma je bil tam tudi gradbeni minister dr. Miha Krek, ki si je v prvi vrsti ogledal vse obrambne nasipe in dela za ojačitev .teh nasipov.
V pravo bitko se je zapletel nasilni ugrabitelj rantič, ki je odpeljal dekle, katere si zlepa ni mogel pridobiti. Lepa 15-letna Jovanka je imela obuo častilcev, le osvojiti je ni mogel nihče. Ko je Pantič uvidel, da vse dvorjenje ne pomaga, je prišel nekega dne pred hišo z. vozom, ugrabil dekle in se z njo odpeljal. Mati je brž sklicala vaške fante in jih poslala za Pantičem. Deset fantov je dohitelo Pantiča sredi polja, toda mladeniči so jo skupili, ker je Pantiču prišlo na pomoč več pastirjev s svojimi psi, da so se morali napadalci umakniti. Šele orožniki so mogli dekle iztrgati iz ugrabiteljevih rok. Ta dogodek se je odigral blizu Požarevca.
Volitve v kmetijsko zbornico vrbaske banovine je razpisal kmetijski minister. Volitve bodo to nedeljo. Glavna borba se bije med JRZ in zemljoradniško stranko. Obe stranki živahno agitirata in izbirata kandidate. Poznavalci razmer pravijo, da bo borba trda in da ni mogoče nikomur prerokovati zmage.
Iz sodne in policijske kronike
Velike zemljiške špekulacije — Proces o Slovenski banki —
Razne tatvine
Ljubljana, 29. marca.
Še vedno so živahne špekulacije z nepremičninami. Petični ljudje skušajo investirati svoje denarje v hiše, vile, posestva in stavbne parcele.
Zemljiško-prometna pisarna ima tudi ta mesec obilo posla, da odobri njej predložene kupne pogodbe. V prvem četrtletju je bilo že doslej pri zemljiški knjigi okrajnega sodišča zaznamovanih do 430 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost okoli 28,430.000 din. Do 28. t. m. je zemljiška knjiga samo v marcu zapisala 126 prenosov lastninske pravice za vrednost 5,963.165 din. Februar pa je bil še boljši, ko je imel 153 kupnih pogodb za 13,716.800 din.
Kdor objektivno in ob strani opazuje vrvenje in pehanje na nepremičninskem trgu, lahko ugotovi marsikatere zanimivosti, dogodivščine in velike borbe med interesenti za zemljišča in hiše.
Kako znajo nekateri spletkariti? Drugi so zviti posredovalci in znajo kot raztrgani dohtarji hvaliti naprodaj ponujane parcele in zemljišča. Že dostikrat smo omenjali, da se posebno podeželski kapitalisti vrlo zanimajo za hiše in zemljiške parcele v Ljubljani in okolici. Kdor ima milijone, bi lahko pokupil skoraj pol Ljubljane, samo da ima gotovino pri rokah. Pojavljajo se tudi prebrisani špekulanti, ki nakupujejo parcele in jih potem s primernim, lahko zasluženim dobičkom brez vsakega rizika prodajajo naprej. Take tipe bi bilo treba pritisniti	z davčnim	vijakom!
Med kupci	so pa tudi	ljudje, ki	so	si privar-
čevali lepe vsote s svojim poštenim in solidnim delom, skušajo pa zaradi negotovih mednarodnih gospodarskih pojavov investirati svoje prihranke in kapitalije v	zemljo, ki bo, tako vsi kalkulirajo,
pač ostala po	vseh hudih	viharjih	in	bojih ko-
likor toliko nedotaknjena in bo ohranila svojo vrednost.
Med kupci so tudi ljudje, ki prikrivajo svoje kupčije. Boje se, da ne bi za nakup vile ali zemljiške parcele izvedeli kaki daljnji sorodniki. Teh se boje, da jih ne bi potem atakirali. Drugi se boje pred zavidneži in nasprotniki. Mnogi se prizadevajo, da bi bilo javnosti zabranjeno se inte-resirati za zemljiško knjigo.' Trden in jasen pa je zemljiškoknjižni zakon, ki določa, da je zemljiška knjiga javna, dostopna pač vsakemu državljanu in tudi javnosti. Zanimiv je dalje pojav, da . .nmuimui im nmiMmovcui n»u so se razmere na denarnem trgu precej ustalile I raj nova, 1000 din vredna suknja.
in da zavodi dajejo večja posojila vsem, kredita zmožnim osebam. Letos je bilo intabulirano že nad 10 milij. din raznih posojil, meničnih kreditov na mnoge nepremičnine v mestu in okolici.
Za posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin je potrebna posebna obrtna koncesija. V Ljubljani je že več realitetnih pisarn, ki imajo za take posredovalne posle od obrtne oblasti izdano dovoljenje. Poleg njih pa se v Ljubljani pojavljajo v velikem številu tudi nekoncesionirani posredovalci. Od teh so bili že mnogi od obrtne oblasti I. stopnje kaznovani zaradi »šušmarstva« na večje denarne globe.
*
Proces o Slovenski banki odnosno proti nje predsedniku, ravnatelju in poslovodji, še ne bo pred okrožnim sodiščem kmalu končan. Kdaj bo razpisana glavna razprava, ni znano. Toliko je gotovo, da je glavna in zelo obsežna obtožnica postala že pravomočna. Državno tožilstvo pa je nato dvignilo še novo, dodatno obtožnico, ki ni pravomočna,^ ker je obtoženec vložil proti njej ugovor. Ta še ni rešen.
*
»Avstrijski Jožac je star danes 38 let in 18 dni. Okoli Kamniške Bistrice je namreč pod tem vulgarnim imenom znan Jože Preklet, ki je drzen uzmovič in klatež. Orožniška postaja v Šmartnem pri Tuhinju je javila, da je »Avstrijski Joža« na veliki četrtek odnesel posestniku Jerneju Pod-bevšku v Ravnah, občina Šmartno pri Tuhinju, lepe škornje in tri ženske naglavne rute, vse v skupni vrednosti 230 din. Zakaj so Prekletu nadeli naziv »Avstrijski Joža, ni znano. Ob izbruhu svetovne vojne je bil star 12 let. Ni videl fronte. Joža rad krade. Ukradel je celo posestniku Jakobu Poljanšku v Markovem pri Kamniku psa-čuvaja, vrednega 300 din.
Tatvine koles se nadaljujejo. Iz veže kavarne »Zvezda« je bilo Vojislavu Novoviču odpeljano moško kolo »Styria«, vredno 900 din. Tatvina je bila izvršena na veliko noč zvečer. Zensko kolo »Pro-metheus«, vredno 500 din, je bilo ukradeno Mariji Weisovi na Trnovskem pristanu iz veže hiše št. 4. — Mraz je minul. Tatovi sukenj Se ne mirujejo. Ivanu Poderžaju je bila v gostilni pri »Ambrožu« na Ambroževem trgu ukradena sko-
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
f
r
Danes samo dve predstavi in sicer ob 16 in 21
(Predstava ob 19 odpade zaradi koncerta) Himna vzvišene materinske ljubezni. Apoteoza zlatega materinega srca! Film, ki je namenjen vsem materam, zato naj si ga tudi vse ogledajo!
Telefon 22-21 KINO UNION j
»Materina ljubezen« I
Zborovanje lesnih trgovcev
Celje, 29. marca.
Po včerajšnjem velikem zborovanju Združenja trgovcev okrajev Celje, Šmarje pri Jelšah in Gornji grad, so zborovali v Narodnem domu člani lesne sekcije — lesni trgovci iz omenjenih treh okrajev. Zborovanje je vodili predsednik g. Ver-šec iz Podčetrtka. Poročal je o splošni lesni trgovini, zlasti mnogo je razpravljal o šušmarstvu, ki ima vedno večji razmah ravno v lesni trgovini. Po uradnih organih je ugotovljeno, da so šuš-marji v okrajih Celje, Šmarje in Gornji grad prodali za okrog 8 milij. din raznega lesa. Vkljub temu, da je gozdarstvo največje državno gospodarstvo, saj pokriva gozd v naši državi 780.300 ha ali 47% zemlje, dižava tako malo skrbi za to panogo. Nato je govoril o nezavednosti lesnih trgovcev, ki še vedno dajejo raznim prekupčevalcem potrdila, da kupujejo zanje les, pri tem pa delajo seveda zase.
O zunanji in notranji lesni trgovini je podal prav zanimivo sliko g. inž. Zupančič iz Ljubljane. Pretekli mesec je bila na Bledu posebna anketa lesnih trgovcev iz Nemčije in zastopnikov naše lesne trgovine. Nemški zastopniki so hoteli znatno znižati cene našega lesa, takrat so bile res maksimalne, končno so odstopili dobavo za boljši les in se omejili le na dobavo običajnega lesa. Trgovci morajo biti zelo previdni pri trgovskih zaključkih s tujino. Nato je govoril o lesni trgovini z Italijo. Kliring je opešal, redna plačila prihajajo počasi, na drugi strani pa Italija zvišuje cene svojih izvoznih predmetov. Vsak transport v Anglijo je nemogoč, v Francijo malenkosten, ugoden je le uvoz v Madžarsko in Grčijo. Zanimivo je bilo predavanje o notranji lesni trgovini. Na zborovanju je bilo posebno pudarjeno, da naj bi občine dajale žigosanje lesa le legitimnim trgovcem z izkaznico.
Gradnja vodovoda in regulacija Topličnrce v Dobrni
Celje, 28. marca. Prva etapa gradnje vodovoda od zajetja v Klancu pri Dobrni je že končana. Za gradnjo je bilo odobrenih 100.000 din. Prispevali so občina, okrajni cestni odbor in banovina, država pa je po posredovanju g. senatorja Alojzija Mihelčiča dala na razpolago 50.000 din. Druga etapa gradnje se bo nadaljevala v jeseni, ker bi sedaj napravili preveč škode na posejanih njivah in travnikih. Z regulacijo potoka To-pličnice v Dobrni, za katero je odobrenih že 180.000 din, se bo v nekaj dneh pričelo. Pri delu _ bo zaposlenih precej domačin delavcev. Sedaj so že nalomili precej kamna v kamnolomih in se bodo dela pričela oredvidoma že v ponedeljek.
Velika iubie;na umetnostna razstava v L ubl ani
V nedeljo 30. marca bo ob 11 otvorjena velika pomladanska umetnostna razstava, katero priredi Društvo slovenskih likovnih umetnikov v proslavo 40-letnicc prve slovenske umetnostne razstave, ki je bila v ljubljanskem Mestnem domu. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen. Razstavljena bodo dela 66 slovenskih umetnikov in umetnic, med njimi petnajstorice, ki se je udeležila že razstave v Mestnem domu leta 1900. Sedem teh zaslužnih pionirjev na polju naše likovne umetnosti se veseli še življenja, in bodo na razstavi zastopani s svojimi deli.
Slavnostna otvoritev razstave bo v Jakopičevem paviljonu točno ob 11.
K obilnemu obisku te velike revije slov»n-ske likovne umetnosti vabi odbor DSLU.
športne vesti
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v O'		/ a e> 1» -- £ fg>	1 rt. C c *oc -7 XI } O	Veter (amer. fakool'	Pada- vine	
		šf	03 • ** “1				B B	S
Ljubljana	753-3	8-b	1-4	85	10	S,	34-3	dež Iti ■neg
Maribor	—	—	—	—	—	—	—	—
Zagreb	751*8	15-0	8*0	90	6	0	5-0	dei
Belgrad	753-7	22-0	8-0	70	10	E,	03	dež
Sarajevo	753-t	14-0	t>T	h	5	0	—	—
Žirje	754-5	13-0	8-0	90	10	SE,	—	—
Split	753-3	18-0	12-0	70	7	NE,	—	—
Kumbor	753T	21-0	15-0	70	1	SE,	—	—
Rab	754-2	14-0	10-0	90	10	NE,	—	—
Ouurovnii1	753-7	18-0	14-0	90	10	SE,	—	—
Vremenska napoved; Deloma oblačno, spremenljivo in zmerno hladno vreme. Snega je padlo 5 cm.
Pod velikim naslovom »Mirko Bračič, član belgrajske Jugoslavije je premagal na Kopaoniku znanega slovenskega reprezentanta Knapa v teku na 18 km« poroča belgrajska Politika o smučarskih tekmah na Kopaoniku. Te tekme so bile v nedeljo in ponedeljek in so se jih udeležili smučarji iz Bosne, Srbije- in Južne Srbije. Obenem so tekme veljale tudi za triboj med Sarajevom, Beogradom in Skopljem v alpski kombinaciji in tekih.
Rezultati seniorskih tekem v smuku so bili:
1. Mirko Bračič (Jugoslavija) 4:57:7, 2. Zvan Davorin (Srbsko planinsko društvo) 5:05:6, 3. Stanko Zadnikar (Slavija, Sarajevo), 4. Petrin Franc (Društvo planincev Južne Srbije) 5:52:4. 5. Adolf Slokar (Romanija, Sarajevo), 6. Grujo Samardžič (Slavija, Sarajevo). Kakor je razvidno že iz imen tekmovalcev so prvih pet placiranih mest zavzeli slovenski tekmovalci.
V slalomu je bil vrstni red naslednji: 1. Zvan Davorin 1:15,6; 2. Mirko Bračič 1:23,3; 3. Petrin Franc isti čas; 4. Stanko Zadnikar 1:25.6; 5. Vili Legat (Slavija, Sarajevo) 1:26,4; 6. Milan Ilič (Slavija, Sarajevo) 1:27.7.
V teku na 18 km so bili naslednji rezultati:
1. Mirko Bračič (Jugoslavija) 1:12:35, 2. Knap Leon (Slavija, Sarajevo) 1:12:49, 3. Marušič Franjo (Slavija, Sarajevo) 1:13:54, 4. Petrin Franc (Društvo planincev Južne Srbije) 1:16:57, 5. Zadnikar Stanko (Slavija, Sarajevo).
Kot je razvidno iz imen tekmovalcev so pri letošnjih tekmah na Kopaoniku slovenski smučarji zavzeli vsa vidnejša mesta. Poleg teh seniorskih tekem so bile tudi tekme žensk v slalomu in smuku ter juniorjev v isti disciplini in v teku na 10 km.
V oceni mest je bilo prvo Sarajevo z 1634.68 točkami, drugo Skoplje z 1.339.45 točkami in Belgrad z 1328.03 točkami. V celoti je na Kopaoniku nastopilo preko 80 tekmovalcev
Triglavski smuk
je ena naših najlepših prireditev, ki tako rekoč zaključuje niz smuških prireditev. Letošnja prireditev bo z Rži v dolino Krme v nedeljo, 31. t. m. Po pripravah sodeč bodo na tej prireditvi sodelovali prav vsi naši najboljši, ki so v polnem treningu, saj so v nedeljo na Dobraču uspešno kljubovali domačinom Nemcem in pobrali poleg zmage tudi, vidna mesta. Uspeh bodo hoteli ponoviti tudi v nedeljo doma. Konkurenca bo že med številnimi najboljšimi domačini zelo zanimiva, svoje bodo pa gotovo doprinesli odlični Nemci.
Poleg moških bodo tekmovale na nekoliko krajši progi tudi dekleta, ki so tudi dobro pripravljena.
Večina domačih tekmovalcev in tekmovalk je že odšlo na Staničevo kočo, kjer bo start. Dolžina proge je nad 4 km z višinsko razliko 1000 m, cilj za moške bo pri Debeli bukvi v Spodnji Krmi, za dame pa pri koči v Zg. Krmi. Pričetek tekmovanja je ob pol 11.
5000 Din našel in iih zatajil
Celje, 28. marca.
Na Jožefovo je izgubil celjski krojaški mojster Marjan M. na poti v mesto denarnico s 5000 din gotovine in z nekaj dokumenti. Za njim je šel njegov pomočnik _B. Jakob, ki je denarnico najbrž pobral. Sum je padel na krojaškega pomočnika, ko se je odpeljal na Sušak. Pri svojih znancih je Jakob dejal, da gre k sorodnikom po 500 din dote, katero mu morajo takoj izplačati. Na Sušaku je zapravil že 1200 din, nato pa se pripeljal nazaj v Celje, kjer so ga pričakali in aretirali. Pri njem so našli denar. Izročili so ga sodišču.
Koledar
Danes, petek, 29. marca: Evstahij.
Sobota, 30. marca: Janez KI.
Obvestila
Okrožni urad za zavarovani« delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da eo v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga I Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomini Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti pnsilho izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlošanja.
Frančiškanska prosveta MO v Ljubljani ponovi na splošno željo občinstva na belo nedeljo, dne 31. marca 1940 ob 5 popoldne v Frančiškanski dvorani Weiser-Savinškovo dramo »Luč z gora«, ki jo je izvrstno zrežiral g. viš. inšpektor Štancer. Ker je za to igro veliko zanimanje, priporočamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj v Frančiškanski ul št 1
Glasbena Matica ljubljanska bo ponovila nocoj ob pol 7 zvečer Škerjančevo kantato za soli, zbor in orkester na besedilo Prešernovega Sonetnega venca. Uvodno besedo bo govoril književnik Josip Vidmar. Pod vodstvom ravnatelja Milka Poliča bodo izvajali dalo: Franci (tenor), Betetto (bas), solistični trio (Sla-doljev-Jolič, Petrovčič Roman, Petrovčič Tone, (moški zbor Glasbene Matice in orkester Ljubljansko Filharmonije. To velepomembno domače delo zasluži vse zanimanje s strani našaga občinstva. Opozarjamo, da bo nocojšnja izvedba edina ponovitev v letošnji koncertni sezoni. Koncert bo v veliki Unionski dvorani, vstopnice do pol 6. ure v knjigami Glasbene Matice, od 6. ure dalje pa v veži pred Unionsko dvorano. Začetek točno ob pol 7. uri
Predavanje o Triglavskem smuku.
Danes zvečer ob 19.50- bo v ljubljanskem radiu predavanje o Triglavskem smuku, ki bo zanimivo zlasti radi mednarodnega smuka, ki bo v nedeljo s Triglava v Krmo.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8. ure zvečer do ponedeljka do'3, ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyršzva cesta št. 62, I. nastropje, telefon št. 27-29.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Uubliansko gledališče
DRAMA - Začetek ob 20
Petek, 29 marca: »Kupčija s smrtjo«. Red B.
Sobota, 30 marca: »Praznik cvetočih češenj« Red A.
Nedelja, 3! marca: »Severna lisica«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA - Začetek ob 20
Petek. 29. marca: zaprto.
Sobota, 30. marca: »Tosca«. Izven. Znižane cene. Gostujeta Vera Majdičeva in Boris Popov.
Nedelja, 31. marca ob 15: »Lumpacij Vagabund«. Izven Znižane cene. — Ob 20: »Adriana Lecouvreu«. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven,
Drama:
Znani novelist in feljtonist Arkadij Averčenko je avtor komedije »Kupčija s smrtjo«, ki obravnava na zabaven način zgodbo o posmrtnem zavarovanju. Deloma resna, a tekom dejanja vedno veselejša zgodba, daje igralcem priliko, da se odlikujejo v zanimivo označenih vlogah. Glavno vlogo bo igral Lipah. Režija je prof. Šestova. Predstava drevi ji za red B. (Brez poletnega abonmana.)
Član Drame Josip Daneš-Gradiš bo praznoval v naslovni vlogi Gogoljeve komedije »Revizor« 40-let-nico svojega umetniškega delovanja. Proslava našega popularnega igralca bo 5. apiila izven abon-mana
Opera:
V 6oboto zvečer bosta ponovno gostovala v Puccinijevi »Tosci« priljubljena pevca, gdčna. Vera Majdičeva v naslovni vlogi in Boris Popov kot Scar-pia. Oba pevca sta zaznamovala pri svojih prejšnjih dveh nastopih izreden uspeh. Dirigent: dr. Švara.
V nedeljo popoldne se bo ponovila vesela Ne-stroy-Štritofova glasbena burka »Lumpacius Vaga-bundus«. Delo je izredno humorno. Režija je Zupanova, dirigira R. Simoniti. — Zvečer bo gospa Zlata Gjungjenac prvič nastopila v naslovni partiji velike italijanske romantične opere »Adriana Lecouvreur«, ki jo po dramatični razgibanosti dejanja in po glasbeni invencioznosti uvrščajo med najuspelejša italijanska dela.
Repertoar Narodnega gedališSa v Mariboru
Petek, 29 marca: Zaprto.
Sobota, 30. marca ob 20: »Cigan baron«. Gostovanje g. B. Sancina.
Orkncysko otočje bo tema predavanja, ki ga bo priredilo Prirodoslovno društvo v Ljubljani v torek, dne 2. aprila, ob 18. uri v mineraloški predavalnici univerze. Predavala bo v slovenskem jeziku ga. Fanny Copeland.
Tatvina v trgovini Golob pojasnlena
Celje, 28. marca. Pred dnevi smo poročali o ponočnem vlomu skozi okno v prostore trgovine g. Goloba no Krekovi cesti. Vlomilec je odnesel pisalni stroj v vrednosti 400 din, nato pa neznano kam izginil. Celjski policiji se je posrečilo, da je stroj izsledila pri nekem uglednem ljubljanskem gospodu in ga vrnila trgovcu. Ljubljančan je ta stroj kupil od 23-letnegn brezposelnega urad-ivt--i v^uksa L. iz Sp. Hudinje pri Celju za 1400 ti,n. Vlomilca so aretirali.
Kaj vse nam bo razodela »Pot brez miru«
»Zvonovi iz pekla«, »Kako je bilo svetovne vojne konec«, »Državniki in kralji«, »Srečanje z Gandhijem«, »Svetovno presenečenje«, »Viva la Muerte!«
S 1. aprilom, v številki, ki bo izšla prihodnjo nedeljo zvečer, bomo začeli v našem listu priobčevati izredno zanimivo in po življenjski resničnosti nadvse učinkovito delo »Pot brez miru<. So to spomini Webba Millerja, prvega sodobnega časnikarja na svetu, zgodovina zadnjih 25 let sveta, kakor jo je videl in doživel mož, ki ga je časnikarska dolžnost in služba gnala povsod, kjer je bilo »kaj«.
V dosedanjih prikazih, zlasti pa v odlomku, ki smo ga prinesli v velikonočni številki, so naši bralci, ki tega berila željno pričakujejo, razvddeli, kakšen bo naš novi listek. Zato ne bomo nadaljevali s prikazovanjem, marveč borno navedli samo poglavja, ki jih knjiga vsebuje. V prvem poglavju svojega dela popisuje Webb Miller svojo težko, a pisano mladost in začetke časnikarske službe v Chicagu. Na-
družbe United Press prebil na francoskih bojiščih. Tretje poglavje »Kako je bilo svetovne vojne konec« in nadaljna: »Kako postane zgodovina časopisno poročilo«, »Prenagljeno premirje«, »Zasedba Porenja«, »Irska Ircem« in »Francozi se lahko motijo«, spadajo še v krvavo ter dogodkov polno verigo zadnjega svetovnega klanja.
V poglavju »Državniki in kralji« so popisana Millerjeva srečanja z mogočniki sveta: Mussolinijem, kot neznatnim časnikarjem, s Poincarejem, >tigrom» Clemenceaujem, ki je z železno roko povedel Francijo do zmage, s predsednikom Wilsonom, Lloyd«m Georgejem, pokojnim angleškim kraljem Jurijem V in drugimi. Nato nas »Landrujev primer« nenadno vrže v strahotno stori jo enega naj več jih in najhladnokrvnejših morilcev, kar jih je svet poznal.
»Pri Rilskih Kabilih« nam slika Miller vstajo v španskem Maroku, nato nam v poglavju »Še enkrat Verdun« obnovi spomine na uničevalno svetovno vojno, z »Bajno preprogo« pa nas čez štirinajst držav povede v Indijo po zraku, da lahko poroča o Gandhijevih »Nenasilnih«, o angleškem »Ognju in meču« v severni Indiji, o »Ljudeh v Indiji«, o potovanju »Na streho sveta«, o »Jeruzalemu, mestu na višini«, in o arabskih ter judovskih vstajah v Palestini. Popiše nam »Srečanje z Gandhijem« in »Asmaro, mesto brez žensk« ob začetku vojne v Abesiniji.
Poglavje »Ob dvanajsti uri« prikazuje nemir Evrope pred izbruhom abesinske vojne, v >Svetovnem presenečenju« vidimo popis italijanskega vdora v Abesinijo, čemur je Webb Miller kot edini časnikar sveta prisostvoval.
Abesinsko vojno vidimo v docela novi luči tudi v poglavjih »Na pohodu«, »Cesta 1500 ovinkov«, »Pravica Italije«.
»Dva sedemindvajseturna dneva« nam slikata prvi polet Zeppelina v Ameriko, .»Kri, solze in nasilje« ter »Viva la muerte!« pa nam govorita o strahotah državljanske vojne v Španiji, nakar sledi kot zaključek nadvse zanimiv seznam življenjskih skušenj pod naslovom »Česa sem se kot časnikar naučil«.
Naslovi posameznih poglavij razodevajo, kaj bo našim bralcem ta listek nudil. Njegov posebni čar bo v tem, da o vsem govori človek, ki je vse sam videl in skusil.
Opozorite na naš novi listek svoje znance in prijatelje, da ne bodo zamudili naročiti s 1. aprilom »Slovenski dom«.
Prva svetlobna reklama
Če se vprašamo, od kdaj obstoja svetlobna reklama, si nehote odgovorimo, da od takrat, ko je bila izumljena elektrika. Vendar pa to ne odgovarja resnici. Minulo je že precej nad 100 let, ko je neki genialni Parižan spoznal, da svetloba privlačuje ljudi, kakor vešče. V številki dunajske »Književne in umetniške ga-zete«, ki je izšla dne 13 januarja leta 1825, je njen pariški dopisnik napisal sledeče:
»Prea nekaj dnevi je bila odprta v »Pallais-Royalc nova kavarna z imenom »Kavarna pri sedmih muzah«. Ali veste, česa se je domislil njen lastnik, da bi si pridobil čim več gostov? Nad vhodom kavarne je pritrdil gibljivo svetilko, ki naj bi zvečer močno svetila. Prve dni so ljudje kar drli pred kavarno, da bi si ogledali to novost in kmalu je vsak vedel za to. Kavarnar je dosegel svoj cilj. Kdor je videl _ svetilko, je hotel videti tudi kavarno, in ko je stopil v kavarno, se je hotel še prepričati, kakšna je pijača ...«
»In »Kavarna pri sedmih mtizah< je odlično uspevala na račun prababice sodobne svetlobne reklame.
živi so bili zaprti v železnem grobu
Pred dobrimi osmimi leti je prinesel neki londonski list naslednji oglas: »Daruj en šiling za vrlega Angleža!« Uspeh tega poziva je bil presenetljiv, že čez nekoliko tednov je isti list objavil, da je dobrodelna zbirka dosegla potrebno vsoto za svoj namen. V Mertonu v surreyški grofiji so z nabranimi prispevki kupili lično hišo z vsemi pripadninamii ter jo podarili kot narodni dar zaslužnemu podčastniku s podmornice »Poseidon«, ki se je nekoliko mesecev prej potopila v kitajskih vodah. Po čudežnem naključju in nenavadni prisotnosti duha rešeni podčastnik se je kmalu nato vselil s svojo mlado ženo in hčerko edinko v svoj novi dom. Zgodovina te izredne senzacije pa je bila naslednja:
Parnik je butnil ob podmornico
Dne 9. junija 1951 se je ob priliki pomorskih vaj ob severnovzhodni obali kitajske pokrajine šantung, kakšnih dva in dvajset milj od pristanišča, kitajski 20<)0tonskii parnik »Juta« zaletel v podmornico »Poseidon«. Butnil je v njen desni bok s tako silo, da je njegov težki premec gladko predrl podmornici jekleni oklep, jo malone prevrnil in spravil pod vodo. Voda je vdrla skozii veliko razpoko in čez dve minuti je podmornica izginila s površja. Ker je ob času soudara podmornica plula na površju, je bil njen krmilarski stolp na srečo odprt, in to je bila vsa sreča v nesreči, ker je tako posadki devet in dvajsetih mož, med katerimi je bilo pet častnikov, uspelo, da so splezali po njem iz ladje ter poskakali v votlo.
.
Hiša iz danske ribiške vasi, ki je (po poročilih iz Nemčije) poškodovana po angleških bombah.
Vse te so sprejeli rešilni čolni z »Jute«. Vsi ostali pa, ki so bilj ujeti v trebuhu podmornice, so brez pomoči utonili, izvzemši šest mož, ki so bili v času nesreče v torpednem prostoru spredaj. Med temi je bil tudi podčastnik Patrick Willis, eden od dveh torpednih strelcev. Njegovi štirje tovariši so bili takisto Angleži, samo steward je bil Kitajec,
»Zaprite nepredušna vrata!«
V smrtnem strahu so zaslišali iz daljave klic: »Zaprite neprodušna vrata!« To pa ni bilo lahko delo, kajti pregraje v notranjih prostorih so se ob trčenju upognile in vrata so se odprla na stežaj. S silnim naporom se jim je le posrečilo, da so jih zaprli. Hip nato se je podmornica že nagnila na desno ter s premcem naprej zdrsnila na dno. Vsa sreča, aa je ostala pokoncu v blatu. Ob trčenju so ugasnile vse svetilke — in tako je bilo šest mož v temi pokopanih v hladnem morskem grobu! Na srečo je imel podčastnik Willis pri sebi električno žepno svetilko. Prvi pogled je veljal vratom pregraje. Ta so bila sicer zaprta, toda navzlic temu je skoz neko špranjo počasi curljala voda v kabino. Ta nevarnost pa ni bila posebno vznemirljiva. Hujše zlo jim je grozilo od pomanjkanja zraka, šest mož ne bi moglo dctlgo vzdržati v tesnem prostoru. Willis je sicer vedel, da so v bližini vojne križarki Berwick in Cumberland in letalo-nosilec Hermes, toda bodo li mogli vzdržati, da jim le-te pridejo na pomoč? Preostala jim je še ena nada. »Poseidon« je imel nalik vsem podmornicam^ več Davisovih rešilnih naprav. To so nekakšne plinske maske, ki so opremljene s kisikom in se dajo kakor pulover potegniti preko glave. Kisik v njih zadostuje za približno pet in štirideset miinut. Kakor hitro odpreš pipo za kisik, se vsa priprava napihne kakor balon. S tako pripravo se moreš dvigniti na površje, seveda, če pritisk vode
od zunaj ni prevelik. »Poseidon« je ležal kakšnih 100 čevljev globoko pod vodo in pritisk »ode na pokrov je bil ogromen. Willis je vedel, da mu dvanajst človeških rok ne bo kos.
A Willis je ohranil hladno kri. Znano mu je bilo, da se da pritisk paralizirati s proti-pritiskom. Odkril je svojo namero tovarišem in lotili so se zadnjega rešnega poskusa. Odprli so cevi in spustili vodo v kabino. Zdaj je dal^ preko kabine v primerni višini napeti močno vrv, da bi se rešili nanjo, ko bo voda narasla. Počasi je pritekala voda, najprej do gležnjev, potem do kolen, pa do pasu in više. Zrak v kabini je postajal gostejši in gostejši, tako da so že komaj dihali. A ta zgoščeni zrak je bil njihov rešnik. Z nečloveško močjo je namreč pritiskal na pokrov od spodaj ter paraliziral pritisk na pokrov od zunaj. Dve uri in deset minut je že tekla voda v kabino. Kisika v plinskih maskah jim je že zdavnaj
zmanjkalo. Voda je narasla že preko vrvi in segala mornarjem do kolena. »Zdaj bomo poskusili, fantje,« je dejal Willis. Pritisnili so na pokrov. In res, ta se je dvignil. Dva mornarja sta naglo smuknila skozi odprtino v temno vodovje. Z veliko težavo so nato zaprli pokrov, skozi katerega je lila težka voda.
Odpreti — ali pa utoniti!
Nastala je grobna tema in voda se je dvigala in dvigala. Samo glave so še molele mornarjem na vrvi iz vode. Zgoščeni zrak jim je skoraj onemogočil dihanje. VVillis je spet dal povelje, naj odpro pokrov. Veljalo je odpreti ali pa — utoniti! In odprlo se je. Najprej je skočil v vodo Kitajec, za njim pa ostali drug za drugim. Zadnji je bil na vrsti Willis. Brez diha, onemele, brez spomina so jih sprejele tovariške roke z reševalnih ladij ter jih odnesle v lazaret. Eden izmed prvih dveh, ki sta splavala skozi odprtino, je od onemoglosti izdihnil. Ostalih pet je ostalo živih. Junak Patrick Willis je kmalu toliko okreval, da se je mogel vrniti nazaj v domovino. Zdrav pa ni bil več. Nečloveški napori in silni strah mu je zrahljal živce ter mu vzel spanje. Angleška javnost se mu je oddolžila s tem, da mu je podarila skromno hišico, v kateri je po grozotnem bivanju v hladnem morskem grobu našel svoj mirni zemski kotiček.
Sto let poštne znamke
Razen nešteto drugih jubilejev, je leto 1940. zabeležilo tudi stoletnico, odkar so 6e začele uporabljati poštne znamke. Do 1840. leta so se plačevale takse za poštne pošiljke na najrazličnejše načine. Anglež Hall pa je predlagal, naj bi se vpeljale posebne znamkice, enake oblike in z isto 6liko. Te bi potem lepili na pisma itd. Izdajanje teh znamk pa si je pridržala angleška država.
Tri leta pozneje je vpeljal poštne znamk’ tudi švicarski kanton Ziirich, leta 1847. pa U. S. A., Francija jih je vpeljala 1848. leta in kmalu potem vse ostale države. Kneževina Srbija je dobila prve poštne znamke leta 1866.
Kdo pa ja bil prvi zbiralec znamk? To vprašanje še ni popolnoma razčiščeno, vendar menijo, da je bil to neki g. Lesgrat iz Pariza. Imenovani je imel že 1849. leta precejšnjo zbirko angleških, švicarskih in ameriških poštnih znamk.
Prva važnejša prodaja znamk je bila 1. 1865. Najdražja zbirka je bila takrat prodana za .1000 zlatih frankov, kar je za tiste čase predstavljalo razmeroma visoko vsoto.
Radio
Program radio Ljubljana
P®tek, 29. marca: 7 . Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 11 Šolska ura: k Ljubljane v Curih na razstavo (gdč. Vida Sekula — 12 Naše pesmice (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) — 18.20 Za oddih (plošče) — 18.40 Francoščina Ig. dr. Stanko Leben)
— 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nae ura: Naši Primorci (Nikola Pavelič. Belgrad) — 19.40 Objave
— 19.50 0 Tritlaviškem smuku (Tujsko-prometna zveza — 20 Vesele češke pesmice (plošče) — 20.30 Koncert operne glasbe Sodelujejo gdč. Vera Majdičeva in Radijski orkester Dirigent: D. M Sijanec) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti (gg E Mezgo lite in M. Hebetn).
Drugi programi
Petek, 29. marca. Belgrad-agreb: 20.40 Ork. in sol. konc. Bratislava: 19.20 Lovaška glasba
— Praga: 21 Ork. konc. — Sofija: 19.50 Opera
— Beromniister: 20.45 Smetanova glasba — Budimpešta: 19.40 Opera — Bukarešta: 19.35 Opera — StockhoIm-Horby: 20 Gunnar de Fru-meriejeva opera »Singoalla«. — Trst-Milan: 1? Klavir — 21.30 Lahka glasba — Rim-Bari: 21 Sim. konc. —■ Florenca: 21 Vesel koncert — Sottcns: 20.15 Opera
mmhmbbi)
R. L. Stevenson:
Na Južnem morju
(Nadatisvanie.l
Tačas pa je izginili tudi Tamaiti 6am v grmovju, odkoder se je vrnil s prgiščem kokosovega dračja, s suhim listjem in jagodovo vejico. Posadili »o me na kamen tako, da sem bil s hrbtom obrnjen proti drevesu, z obrazom pa proti vetru; medme in kupček proda so položili zelen kokosov oreh, in potem je stopil Tamaiti (prej je še slekel rokavice iz jadro-vine, ki so mu nagajale) ik meni v magični krog, napravil v kupček proda majhno jamico, v njej naložil 6voje dračje ter s prižgano žveplenko — bila je produkt firme Bryaemt in May — stopil k kupčku. Ni hotelo zagoreti, in brezobzirni čarovnik je premor izpolnil z vsakovrstnim trobuzljanjem o tujih mestih — o Londonu in »akcijskih družbah« ter o tem, koliko ima katera denarja. O San Franciscu in škodljivih meglah, »cisto kalkol dim«, ki bi ga hile skoraj spravile ob življenje. Brezuspešno sem ga poskušal napeljati nazaj k predmetu, s katerim se je prav ta čas ukvarjal. »Vsi ljudje delati medeci-no,« je dejal lahkomiselno, kar tja v en dan. In ko sem ga vprašal, če je on sam dober zdravnik, mi je odvrnil še lahkomiselnejše in še površne j še: »Jaz nic 6aovyu«. Končno je ogenj prijel listje, in Tamaiti je začel prilagati novega netiva. Gosti, svetli plamen mi je pihal v obraz, in plameni so mi udarili nsaproti ter mi začeli smoditi obleko. Med tem opravilom je nagovarjal duha, ali pa se je vsaj delal tako, in pri tem so se njegove ustnice brez glasu premikale; ob istem času pa je z rokami krilil po zraku ter z zeleno vejo dvakrat udaril po prsih. Kakor hitro je listje pogorelo, je zakopal pepel, zagrebel zeleno vejico v obalski prod — in vsa čarovniška ceremonija je bila končana.
Bralec »Tisoč in ene noči« bi se bil tod počutil kakor doma. Tod je bilo kadilo in kaj suje in mrmrajoči čarovnik, tod samotni kraj, na katerega je bil zvabljen Aladin od svojega hinavskega strica. Toda na te reči se ljudje razumejo najbojše v romanih. Tod pc je učinek kvarila lahkomiselnost čarovnika, ki je kakor ljubezniv zobozdravnik zabaval svojega pacienta z vsakovrstnim, šarastim trobuzljanjem in čvekanjem, motila pa ga je tudi kai malo primerna prisotnost mr. Osboumeja, ki je bil prihitel, na ta kraj s svojo fotografsko kamero. In kar zadeva moj prehlad, sem ugotovil, da se po vsej tej ceremoniji ni ne zboljšal, ne poslabšal.
Nato so me predali Terutaku, vodilnemu zdravniku ali apemamskemu tajnemu svetniku. Njegovo stanovanje leži na lagunski strani otoka, tik ob palači. Približno dva čevlja visoka lesena ograja obdaja tod prav kakor obdaja kraljevsko molilnico — podolgovato, prodnato zemljišče, kjer ne sredi raste zeleno drevo. Pod njim stojita na mizi dva, s fino blazino pogrnjena zabojčka, in pred ta dva zabojčka vsak dan polagajo kot žrtveno darilo kokosov oreh, kos taroja ali pa ribo Ob obeh straneh zemljišča stoji vrsta maniapov, in nekdo iz naše družbe, ki je radi slikanja pogosto zahajal v ta kraj, je ponovno opazil gručo bolnih otrok, ki so prihajali leslm, kajti ta kraj je bil dejansko apemamska bolnišnica. Zdravnik in jaz sva sama stopila na sveti prostor; zabojčka in blazine je vzel z mize, mene pa je posadil na njihovo mesto, in sicer spet tako, da sem bil z obrazom obrnjen proti vzhodu. Nekaj časa čarovnika za svojim hrbtom nisem mogel videti, le opazil sem, da riše s palmovo vejo po zraku naj-raznovrstnejše kroge. Nato pa me je narahlo udaril na krajnik slamnika ter je ta udarec potem v presledkih še večkrat ponavljal, le da je veja oplazila včasih mesto klobuka moja ramena in moja pleča. Prav gotovo sem bil že najmanj desetkrat doživel, da »o me ljudje poskušali hipnotizirati, toda vselej brez najmanjšega rezultata. Toda tod me je že pri prvem udarcu — in to na prav nič važnejšo točKo kakor na rob mojega slamnika in 6 prav nič pomembnejšim predmetom kakor 6 palmovo vejo v rokah moža, ki ga nisem bil še nikdar poprej videl, obšel spanec z naravnost neodoljivo močjo. Moje mišice so ohlapnele, moje oči so se zaprle, moji možgani so kar plavali od zaspanosti. Skraja sem se branil instinktivno, potem z nekakšnim razburjenim obupom, ki je konec krajev tudi zmagal, če v resnici lahko nazovem zmago to, da sem bil komaj še toliko pri močeh, da sem 6e skobacal na noge, 6e v somnambuličnem stanju opotekal proti domu ter se vrgel na posteljo, kjer sem zapadel v nekakšno omamljenost brez sanj. Ko sem se predramil, je bil prehlad prešel, s tem pa tudi stvar prepuščam samo sebi, ker se nočem spuščati v razpravljanje in ugibanje o njej, ko pa je ne razumem in si je ne znam pojasniti.
Medtem pa se je moj apetit za kuriozitete, ki ponavadi ni bil bogve kakšen) neverjetno stopnjeval ob pogledu na sveti skrinjici. Skrinjici, ki sta 6tali na štirih nogah, sta bili iz pandanusovega lesa, po-dogovati, stranske stene so bile nekoliko izbočene ter kakor iz slame spletene, ob robeh pa narahlo prevlečene z lasmi ali z vlakenci. Zunanjščina je bila
izdelana lično in imenitno kakor igrača, notranjščina pa je bila misterij, v katerega sem se bil odločil prodreti. Toda čez mojo pot je povprek še ležal lev. Nisem se mogel obrniti na Terutaka, ker sem bil obljubil, da ne bom na otoku ničesar kupil, pa tudi na kralja se nisem drznil obrniti, kajti od njega sem bil že prejel toliko daril, kolikor mu jih ne bi mogel nikdar vrniti. Iz te dileme pa smo (ker se je bila prav ob tem času znova pojavila ladja) vendarle našli izhod. Namesto mene je stopil v ospredje kapitan Reid, ki je izpovedal, da ga že leta in leta obhaja neukrotljiva 6trast za skrinje ter dobil dovoljenje, da stopi v dogovore s čarovnikom. Še isto popoldne sva se s kapitanom odpravila kar 6e da naglo v bolnišnico, stopila na oploteni prostor, dvignila blazine ter pričela zlagoma preiskovati skrinje. In takoj se je proti nama iz neke sosedne hiše zakadila Teruta-kova žena, ki je hlastno pograbila svoje zaklade in v hipu izginila. V vsem svojem življenju nisem bil nikoli tako močno presenečen in nisem doživel takšnega preplaha. Prišla je, vzela, izginila, ne vem kam, in midva sva ostala z neumnim obrazom in z neumnim nasmehom na praznem bojišču To je bil res primerni prolog za najin znameniti trgovski posel.
Čez nekaj časa se je Terutak pojavil v spremstvu Tamaitija. Oba sta se prijazno smehljala in naslonili smo se na ograjo. V vseh treh bolnišniških maniapah se je zbralo številno poslušalstvo: svojci bolnega otroka, ki je bil pravkar v bolnišnici na zdravljenju, kraljeva sestra, ki je igrala karte, fletna deklica, ki je prisegala, da 6em dvojnik njenega očeta: vsega skupaj nemara kakšnih dvajset oseb. Prav tako nenadno kakor prej, se je tudi zdaj spet pojavila Terutakova žena, ki je počepnila na tla zraven svojega možar bila je vsa zadihana ter je srepo strmela predse in budno pazila na vse, ker se bo zgodilo. Morda je bila naša namera postala znana po prišepetavanju, morda pa smo tudi s svojimi nespodobnimi svoboščinami in prostodušnostmi alarmirali te človečke; gotovo je, da 6ta se z vseh obrazov odražala pričakovanje in zaskrbljenost, kaj se bo zgodilo.
Kapitan Reid je brez vsakršnega predgovora, uvoda, obotavljanja, prikrivanja ali olepšavanja, povedal, da sem bil prišel sem z namenom, da bom kupil skrinje; Terutak je nato z nenadno resnobo izjavil, da jih nima naprodaj. Silila sva vanj, on pa je o6ta! trden. Razložila sva mu, da hočeva eno samo skrinjo: vseeno je, je rekel, dve skrinji sta potrebni za zdravljenje bolnikov. Dražila sva ga. govorila vse povprek: pa ni nič pomagalo. Resno in molče je
sedel ter se upiral. Dozdaj pa je bil to le pripravljalni ogenj; nisva še omenila nikakršnega denarnega zneska, zdaj pa je kapitan zapovedal ogenj s težkim topom. Sprva je omenil enega, potem dva, potem tri funte. Iz mantap se je občinistvo pomalem selilo k nam, nekateri iz gole radovednosti, drugi prav očitno pobiti. Čedna deklica se je zdaj splazila na mojo stran: to je bil trenutek, ko mi je — očitno iz povsem nedolžne priliznjenosti — dejala, da sem na las podoben njenemu očetu. Tamaiti, nevernik, je sedel s povešeno glavo, kazal je vse znake največje pobitosti — Terutak se je kopal v znoju, njegove oči so osteklenele, na njegovem obrazu se je prikazala nekakšna neprijetna hektična rdečica kakor pri kakšnem do kraja izčrpanem tekaču. Mož je bil po prirodi — kakor se je zdelo — grabežljiv in udarjen na imetje; dvomim, da bi bil že kdaj videl moralično torturo, ki bi 6e bila izražala tako tragično. Istočasno pa mu je žena od strani neprestano strastno prigovarjala ter ga utrjevala v njegovi trdovratnosti in upiranju.
In zdaj je prišel viharni naskok stare garde. Kapitan je napravil salto mortale ter imenoval presenetljivo vsoto petih funtov. Pri tej besedi so se izpraznili maniapi. Kraljeva sestra je vrgla karte na kup ter stopila v prednjo vrsto ter prisluškovala z oblačnim, namrgodenim čelom. Čedna deklica se je udarjala po prsih ter kričala z mučno trdovratnostjo, da bi jaz skrinje prav gotovo dobil, če bi bile njene Terutakova žena je od pobožnega strahu prišla V6a iz sebe, njen obraz se je spačil, njen glas (ki ni nehal svariti in dajati pogum) je piskal kakor piščal Celo Terutak je izgubil nepremičnost kipa, v kateri je bil vse doslej vztrajal. Majal se je na svoji blazini sem pa tja. od časa do časa potegaval zdaj «no zdaj drugo kolono k sebi ter se kakor plesalec tolkel po prsih Iz te preizkušnje pa je izšel kot čisto zlato iz ognja ter je s tisto malo glasu, kar mu ga jc še ostalo, zavrnil podkupnino.
Zdaj pa je prišel dobrodošel intermezzo. »Nenal, to nic bolnike zdlaviti,« je domiselno pripomnila kraljeva setra. Komaj so mi njen klic raztolmačili, že mi je nekaj kakor luskine padlo z oči ter sem se zavedel, kako ničevo in sramotno je bilo prav za prav moje početje. Tu so imeli bolnega otroka, in jaz sem poskušal v navzočnosti njegovih staršev odstraniti zdravilne skrinje. Tod je bil svečenik religije in jaz (poganski milijonar) sem ga zavajal k bogo-skrunstvu. Tod je bil denarja in imetja željan človek, ki je nihal med svojo lakomnostjo in svojo vestjo, jaz pa sem sedel zraven, 6e pasel na tem prizoru ter z naslado obnavljal njegove muke! Ave Caesar.
Za Jugoslovansko tiskarna v Ljnbljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračama »Slovenski dom« izhaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-IIL Telefon 6L 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6,