Leto XLVL ——~ IasoraU:----= Enostolpna petitvrsta ('/2 mm široka ln 3 mm vluoka ali nje proator) aa enHrat .... po 50 a sa dva- ln večkrat . „ 45 ,, pri večjih naročilih primere« popnst po donovom. Ob sobotah dvojni tarif. ----Poslano: ===» Enostolpna poUtvrsta K 1-_ Izhaja vsak dan izvzemšl ne delje in praznike, ob 3. urt pop Redna letna priloga vozni re« Posamezna štetUka ZO ^flarfeir* Štev. 98. V LMaDl, v loro. one au. aprila 1918. es Velja po pofill: = ia oelo leto naprej.. K 40*— aa en mesee „ .. „ 3.50 se Nemčijo oeloletno. „45-— ea ostalo Inozemstvo. „ 50- V LJablJani na dom: Za oelo leto naprej.. K 36'— ia en mesee „ .. K 3-— V vpravl prejemsn meietno „ 2-50 E Sobotna Izdaja: s Za oelo leto ..... K S-— sa Nemčijo oeloletno. „ love ostalo Inozemstvo. „ U — ^^ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol SteT. 6/II1. Rokopisi se nc vračajo; nefranktrana plsm- se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50- = Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštno hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583, — Uprr.vnlSkega telefona št 50. P. Blederlock S. J. v poliliCni areni. (Dr. Iv. Janežič, profesor moralke.) Svetovna vojska jc spravila marsikaj novega na dan, zlasti mnogo novih idej in raznih nasvetov za rešitev te svetovne krize. Ena takih idej je tudi »samoodločba« narodov. Ta ideja se je naglo razširila po vsem kulturnem svetu. Med potom jc pa dobivala ta beseda razne vsebine, eni so jo vzeli v tem, drugi v drugačnem obsegu in zmislu. — O tem se lahko bere v aprilovi številki lista »Stimmen der Zeit«, kjer piše jezuit p. pl. Nostitz-Rienerk na str, 29. in si. o tej ideji. Na str. 36. navaja tudi besedo ministra Czernina: »skoro vsak državnik, ki rabi to besedo, ji podklada drugačen pojem, da ima torej skoro toliko pomenov, k a k o r j e onih, ki to besedo rabijo.« Zato nastaja vprašanje, ali ima heseda kak pomen, ki bi bil v sklad u s krščanskim državnim pravom, ali. nobenega. Treba bi bilo razne formule pregledati in potem izreči sodbo. Človek bi pričakoval, da bo p. Nostitz v »Stimmen der Zeit« to storil, pa ni, ampak pravi: »Poskus, razrešiti ta klopčič pojmov, to bi bila dolga reč, zlasti če bi hoteli določiti, kaj si moramo misliti pod to besedo v zmislu krščanskega državnega prava,« Zato si kratko-malo vzame kar eno formulo, ki jo imenuje »boljševiško«, in začne dokazovati, da je napačna. Pri tej priložnosti pa navaja kot avtoriteto, kjer se more bralec v tem poučiti, p, Bicderlacka S, J„ in sicer v »Reichspošti« št. 63. Dasi pa p. Nostitz samo »b o 1 j š e v i š k o f o r m u-1 o« pobija, rabi vendar p. Riederlackove besede iz »Reichspošte«: Krščansko državno pravo izključuje docela samoodločbo narodov.« S tem smo prišli zdaj do. p. Bieder-lacka S. J. v »Reichspošti". Kako pride ta pater, jezuit in profesor cerkvenega prava in moralke, do tega, da piše v sReichs-pošto« take članke? Prišlo jc tako-le: Jugoslovanski klub v državnem zboru na Dunaju jc stopil na dan s svojo majniško deklaracijo, v kateri zahteva: Vsi Jugoslovani naj sc združijo v eno upravnoceloto 7. lastno vlado v okviru avstrijske monarhije pod habsburško dinastijo. To zahtevo so postavili na načelo samoodločbe narodov« v zmislu krščanske formule te besede. Proti tem zahtevam so se začeli oglašati naši narodni nasprotniki Nemci in Mažari ter ugovarjati upravičenosti naših zahtev. To nasprotovanje vedno bolj narašča in dobiva že grozilen značaj. Na čelo tega odpora se jc postavilo sovražno časopisje, zlasti dunajska ; Reichs- post«. Za pobijanje majniške deklaracije ni porabila samo navadnih časnikarskih sredstev, ampak skuša dati svoji polemiki neko znanstveno podlago, zato jc naprosila razne profesorje in učenjake, naj ji podajo primernih člankov. Tako je prišel p. Eiederlack v število »Reichs-postinih« sotrudnikov. Prvi njegov dopis jc ravno oni v Stimmen der ZeH« navedeni članek z dne 9. februarja 1918. Poglejmo in presodimo ta p. Bieder-lackov članek v 63. štev. »Reichspošte«. Kakor sem že omenil, jc na čelo tega dopisa postavil stavek: »Krščanska državna veda izključuje samoodločbo narodov docela.« To tezo potem dokazuje. Vendar preden razvije dokaz, se začne umikati. Ker je videl, da so najimenitnejši državniki, kakor kancler Hertling in minister Czernin, priznali ta princip kot veljaven, ni mogel vzdržati popolne odklonitve; zato pravi, da v gotovih slučajih imajo narodi res pravico samoodločbe. — Tukaj našteva nekaj takih zgledov, ki se pa dajo šc pomnožiti. Zdaj pa vprašamo P. Biederlacka, odkod pa pridejo ti slučaji pravične samoodločbe, če krščansko pravo nobene somoodločbe ne pozna? Ko si je tako skušal zavarovati hrbet, potem razvije dokaz in sklene: ^Tako torej nc sme nihče zagovarjati samoodločbe narodov« v z m i s 1 u socialnih demokratov ne v teoriji, nc v praksi.« Kje jc logika? Tukaj jo čisto drugačen sklep, kakor je teza v začetku. Teza jc splošna sodba, to je partikularen stavek. Torej r.i dokazal, kar je obljubil, ampak nekaj drugega. — Kaj naj rečem k temu? Gosp. profesor jc obviscl na eni formuli., soc. demokratični, kar je isto kot p, Nostitzeva formula boljše-viška. Tukaj prosim profesorje in doktorje modroslovja, naj mi sporoči, kdor o pravilnosti mr-'-: sodbe r: prepričan. Ta pogrešeni dokaz p. Biederlacka, ki zadeva boljševiško formulo samoodločbe, je porabila Reichspost- proti naši majni-ški deklaraciji, ki se bistveno loči od one, Boljševiška ali socialnodemokratska formula ima te-le elemente: cilj — republika brez Boga, sredstva — vsa dovoljena, tucli nasilna, načelo — absolutna ljudska volja. Našo deklaracijo smo žc zgoraj postavili. Aii j c. pošteno od strani »Reicbspošie« to ravnanje? Kaj mislite, ju rinit? (Dalje.) i i u1 siti« m Nagle izpremembe v političnem življenju dajejo povod za izvestne kombinacije na Hrvatskem. Na tukajšnje razmere najbolj vpliva ogrska kriza, ki postaja nekak kompas za gotove politične špekulante, ki so na ime Szterenyja vezali nade na svoje uspehe. Gotovi ljudje še vedno goje stalne zveze z nekimi mažarskimi krogi in upajo, da bodo uresničili svoje stare načrte ravno s pomočjo teh zvez. No, na žalost g. Szterenyi-Stern ni uspel in tako se je našim špekulantom njihovo veselje hitro izpremenilo v žalost, Posebnega političnega zanimanja ni. Z veliko radovednostjo se pričakujejo volitve v Slatini, kjer je koalicija zastavila vse svoje sile, da zmaga. Pa tudi pristaši jugoslovanske misli so postavili svojega kandidata rev so šanse kar najpovolnejšo. Izid volitev p? bodo odločili Srbi. Ker ima koalicija tem okraju nekaj upanja na uspeh, je razpisala volitve, dočim v delniškem okraju, kjer se je vse obrnilo proti njej, lega ne misli storiti, marveč mirne duše gleda, da ta okraj v tem težkem času v saboru ni zastopan. Iz vsega je jasno, da je koaliciji mnogo do tega, da obdrži stari prestiž, pa naj bo tudi s teptanjem zakona; na vsak način hoče prikriti svojo slabost in razpadanje. Že iz takih »malenkosti« sc jasno vidi, da ji je le za satno-ohrano in se na vse mogoče načine izvija, da bi v teh resnih dneh zavzela odkrito stališče. Ljudje, ki so za časa vojne toliko pretrpeli :n tudi sami pristaši koalicije, se začudeno vprašujejo, kaj jc koaliciji nagnalo tak strah v kosti, da danes na tak suženjski način podaljšuje to bedno stanje. Naši oblasti delata posebne skrbi Zrinskci-Frankopanski dan ir. 1. maj, kur bi sc 'utegnili ponoviti zelo boji, d.ievi Preradovičeve proslave. Ta strah je pa odveč, ker vsak razume resnost ča.va in nc bo hotel sesti komu na limanicc. Akcijski odbor socialnih demokratov dela na io, da se 1. maja po vsej deželi razmahne močno gibanje pod geslom: Za svetovni mir m samoodločbo narodov«. Toda tudi socialisti žele, da bi imelo to gibanje samo manifestacijski značaj, ki se bo javljal v počivanju dela in prirejanju manifesta-cijskih shodov. Ako se vse to upošteva, potem so vse preventivne odredbe policije, ki v svoji preveliki skrbnosti postaja že sinešr.a, odveč. Tako je policija minole dni zaprla pctorico, ker da so pripravljali — revolucijo! Smešno. Nekje se najde nekaj revolverjev sumljivega izvora in iz taga se že konstruira zarota. Vsa sreča, da jc izvedena sodna preiskava razbila take zaključke. Ali se je pa nekomu zopet zahotelo preganjanj? Ali sc misli v času 39 Angleški spisal H. G. Wclls. — Prevcl I. M. (Dalie.) Tiho je zapri vrata in takoj na io sem slišal, kako se je ključ zavrtel. Zatem so se koraki oddaljili. Spoznal sem naenkrat, da sem bil zaklenjen. Nekaj časa nisem vedel, kaj bi stori!. Še! sem od vrat do okna in zopet nazaj, kjer sem ves zmeden obstal. Lotila se me je silna togota. Sklenil pa sem ogledati si poprej obleke, predno bi kaj počel in moj prvi poizkus je zvalil cel kup oblačil z zgornje police. To ga je priklicalo nazaj; bil je šc bolj razkačen nego poprej. To pot sc me je resnično dotaknil; ves zavzet jc odskočil nazaj in je začudeno obstal sredi sobe. Vendar sc je kmalu pomiril. Podga ne,« je rekel zamolklo s prsti na ustih. Bij je očividno malce preplašen. Mirno sem se izmuzal iz sobe, a pod menoj je zaškripala deska. Nato je ta peklenski človek začel hoditi po cc!i hiši z revolverjem v roki in zaklepati vrala druga za drugimi ter pobirati ključe v žep, Ko sem snovna!, ' ' ' ' - :- obšla silna je- za — komaj sem se mogel toliko premagovati, da sem pazi! na ugodno priložnost. Zdaj sem žc vedel, da je bil sam v hiši, in tako se nisem clorti ubiral, marveč sem ga udaril po glavi. »Kaj?« je rekc! Kemp, Da, udaril sera ga, ko jc šel po alop-nicah, s stolom, ki je bil na hodniku. Padel je po stopnicah kakor vreča.« »Ali čujte! Sološr.e postave človečar.- stva--• Vi ste zelo dobri za navadne ljudi. Ali jaz sem moral priti iz hisc, ne da bi me opazil, in sicer preoblečen. Drugega ir.hoda ni bilo. Nato sem mu žabi - i v~' ga zavil v rjuho.« »V rjuho! Napravil sem iz njega n;v:......vitek. Bila ie lo precej dobra nrsel, ker tako je moral onei utihniti in bi se lc z, veliko tc-iavo mogel odmotati. Moj ljubi Kemp, nc pomaga nič, da tu sedite in me gledate, kot da bi izvrši! umor, Imel jc samokres. Če. bi me enkrat videl, bi me prav lahko mogel popisati. Pa vseeno,« je dejal Kemp, »na Angleškem — pa dandanes! In ta človek je bil v svoji iastni hisi, ti pa si, no — ropal.< -Ropal! Prokleto! Prihodnjič mi porečeš tat. Gotovo, Kemp, nisi tako nespameten, da bi ubiral stare strune. Ali nc mo-roš razumeti mojega položaja?« vin tv«tfovega tudi!« jc rekel Kemp. Nevidni človek se je na mestu vzdignil. /-Kaj pa hočeš s tem reči? Kemp je nekoliko prebledel. Hotel je izpre govoriti, a sc je premagal. Mislim, da po vsem tem, ■ je reke', nenadno izpreme-nivši svoje vedenje, ^se jc. stvar ir.orala tako izvršiti. Ti si bi! v pravih kleščah. Pa vseeno---« »To se ve, da sem bi! v škripcih — v peklenskih škripcih! Pa mc je tudi naredil divjega — ko me je pojal po hiši, naganjal 7, revolverjem, zaklepaj pa cdklepal vrata. Bil je prav slabe volje. Pa mc vendar ne ne dolžiš krivice? Kaj?' »Jaz nikdar nikogar ne dolžini,«: je rekel Kemp. To jc čisto iz navade. Kaj si pa storil potem?'- Bil sem lačen. Zdolaj sem našel hlc-bec kruha in nekaj smrdečega sira — več nego ga jc bilo treba za u tolaženje mojega gladu. Izpi! sem nekaj brandyja z vodo, nato pa sem odšel mimo improvizirane vreče — ležal jo čisto pr; miru — gor v sobo s staro obleko. Ta jc bila obrnjena na ulico in dva vezena zastora, kar rjava od nesnage, sta ;:astirab okno. Stopil sem bliže in pokukal, skozi. Zunaj je bilo svitlo — v nasprotju z rjavimi sencami temotne hiše tako svitlo, da mi je vid jemalo. Živahen promet se je premikal mimo — vozovi z zelenjavo, kočija, visoko s škatljami nagro-maden voz, ribiška kola. Barvaste lise so mi nlavale pred očmi in obrnil sem se proč. gesel: svoboda, demokratizem, samoodločba, s tem kaj doseči? Dvomimo, ker je narod danes močnejši, nego kdajkoli. Trpljenje, lakota, prelita kri, izkušnje inter- niranja in ostala sredstva za »omečitev« so narod tako zjeklenila, da bi taki poizkusi naleteli na složen odpor. V času, kadar pronicajo taki glasovi, ko se oddaleč poizkušajo nekaki eksperimenti, nastavljajo frankovci svoje pasti, da bi zavedli narod na nevarno pot. Frankovski »diplomat« dr. Milobar je objavil članek, v katerem zagovarja »razdelitev dela«, češ da jc mogoče, da se nagne tehtnica na to ali drugo stran, da zmaga ententa ali centralne vlasti. Zato treba, da ima narod orožje za vsak slučaj, orožje, ki bo preprečilo, da ne pride pod tehtnico, ki bi ga strla. No, vsi dobro vemo, na kateri strani tehtnice so frankovci. Goniti narod na drugo stran tehtnice jc preveč prozoren manever, da bi mu kdo nasedel. Naša tehtnica jc narodna stvar in naše trdno pravo, ki sc mora izpolniti, pa naj zmaga ententa ali centralne države, naj se nagne tehtnica na to ali drugo stran! Trst, 28. aprila 1918, Finance tržaške mestne občine so bile žc pred vojsko zelo slabe. V vojnem času so sc pa tako poslabšale, da živi magistrat le od posoiil. Stroški so silno narasli, dohodki so se pa zmanjšali. Da pride občina do nekoliko denarja, so zvišali za 40 plin (že drugo zvišanje v vojski nem času), ki jc že itak zelo drag; za 40f i> so zvišali vodo, ki je najbolj draga v Avstriji in za 40% električno energijo. Tudi tramvaj se je podražil za 4 vinarje pri vožnji. Vse zvišanja, ki obremenijo uboge sloje. Kadar komu zmanjka stvarnih razlogov, pa začne zabavljati in besede zavijati, iega načina se poslužuje tudi Lavora-torc proti v-tržaškemu .pismu« Slovenca«, kjer smo pisali o tržaški aprovizaciji in socialistih. Pod naslovom: Tri svinjarije in ena resnica pravi, da piše »Slovenec«: Prvič: Pri aprovizacijski komisiji imajo socialisti odločilen vpliv, zato uživajo njih Kooperative predpravice in njih člani dobivajo več blaga, in bolje in ceneje...« Druga: ••• Znano je, da-so vsi člani aprovi-zacijske komisije čez neč obogateli. Tudi Kooperative so obo£atc'c . . . Tretja: »Socialisti so toliko zaslužili, da so si kupili na Dunaju dve veliki hiši,.., To so tri svinjarije. Toda (udi eno resnico ic pove-dal Slovenec- Tržaški socialisti se pripravljajo za bodoče boje ... Odgovarjamo: Da imajo socialisti odločilno besedo pri aprovizaciji, to ve ves Trst. Mi radi priznavamo 'rud in zasluge, ki jih ima Moja razburjenost se je zopet umikala jasnemu spoznavanju mojega položaja. Po sobi jc precej dišalo po gazolinu, ki ga rabijo, mislim, za snaženje oblek. Pričel sem sistematično preiskovati celi prostor. Sodil bi, da je bi! grbež že dalj časa čisto sam v hiši. Bil je čuden človek .,. Znesel sem vse, kar bi mi mogle biti v korist, v sobo za obleko in nato sem premišljeno izbiral. Ročna torba se mi je zdela vredna, da jo vzamem, in ravno tako nekaj pudra, barvila in obliža. »Mislil sem si pobarvali in napudrati obraz in vse drugo, da bi sc mogel narediti vidnega, a vse to je bilo zopet neprilično, ker bi bilo potreba terpentina in drugih pripomočkov pa prccej časa, predno bi mogel zopet izginiti. Naposled sem si izbral malo boljši kpenkast nos, ki je bil sicer nekoliko ne navad n, vendar ne bolj kakor pri mnogih človeških bitjih, temna očala, sivknslc zalizce, pa vlasulja. Spodnjega perila nisem mogel najti, a to sem si mogel pozneje kupili; za listi hip sem sc zadovoljil z dominasto obleko in nekaj belimi volnenimi ovratnicami. Nogavic nisem mogel najti nobenih, grbežovi čevlji so bili nekam veliki in so zadostovali. V neki miz-nici jc bilo troje iiatov in za kakih trideset šilingov srebrnega drobiža, in v zaklenjeni omari, ki sem jo vlomil v notranji sobi, je bilo še osem funtov v zlatu. Zdaj sem mo-tfel oreškiblien zopet v svet. komisija za prehrano Trsta, a da je storila mnogo pogreškov in da ima na vesti mnogo zamu^ to vemo vsi. A zakaj je »Lavoratore. mahnil s kladivom po glavi vsakega, ki je le črhnil besedico, četudi dobrohotne kritike proti komisiji? Zadnji štrajk in način, kako in od koga je bil speljan na slepi tir, je najboljši dokaz za našo trditev. Če bi socialisti ne imeli glavne besede pri aprovizacijski komisiji, bi bili imeli v Trstu demonstracije in štrajke z drugačnimi posledicami, kakor jih je imela zadnja stavka! Kako moč imajo socialisti se vidi tudi iz tega, da so znali dobiti pravico razdeljevanja sladkorja svojim kooperativam, dasi je tvrdka, ki je izvrševala prej to razdeljevanje, opravljala to delo nepristransko in v splošno zadovoljnost. Monopolizirati kolikor mogoče vso trgovino v razprodajališčih aprov. komisije in svojih socialističnih kooperativah in na ta način opomoči materijalno lastnim organizacijam ter odrivati trgovce, to je bil namen socialistov. Zato tudi ostajamo pri trditvi, da so člani njh kooperativ dobivali bolje in več blaga. Ko nisi mogel dobiti drugod v Trstu mila za zlat denar,^ so ga kooperative razdeljevale svojim članom. Ravno zato so se mnogi vpisali v socialistične kooperative, dasi ni na njih nič socialističnega. — Druga »svinjarija« se ni tako glasila, kakor trdi »Lavoratore«. Res Je pa, da so mnogi onih, ki imajo aproviza-cijo v rokah, obogateli, tudi nekateri člani trž. aprov. komisije. Človek mora biti slep, rda tega ne vidi. Mi navadni ljudje, ki pridemo z aprovizacijo le toliko v stik, v ko-Jikor nam tedensko razdeli par dekagra-mov špeha in marmelade, vemo, da smo si pojedli tistih par novcev, ki smo jih prihranili v mirnih časih in da si s tem minusom ne moremo kupovati hiš, vil in prire- &iti večerij, kakor to delajo razen oderu-ov gotovi ljudje, ki so si botri z aprovizacijo. Če »Lavoratore« želi, lahko pokažemo s prstom na take obogatele ljudi. Tudi tretja »svinjarija« ne odgovarja naši trditvi. Mi smo pisali, da se »govori,« da so socialisti kupili dve hiši na Dunaju. No, JSe niso kupili dveh, so kupili pa eno. Da se pa čutijo pri moči, je dokaz to, da se je Pittoni pogajal za nakup ene največjih hiš v središču Trsta, Le to naj nam »Lavoratore pove, če je Pittoni kupoval dotično hišo za svoj račun ali za račun socialističnih organizacij. Podčastniki domobranskega polka št. 5 so priredili v društvu »Eintracht« veselico na korist vdovam in sirotam. Nastopil je pri tej prireditvi tudi moški zbor »Glasbene Matice«. Slovensko petje je bila naj-^ lepša točka vsega sporeda. Navzoči vice-admiral Koudelka se je zelo pohvalno in laskavo izrazil o lepem petju. Prihodnjo nedeljo, dne 5. maja priredi »Glasbena Matica« v veliki dvorani »Narodnega doma« koncert. Spored izvajajo: gospa Pavla Bole-Lovšetova in društveni mešani zbor, obstoječ iz nad 80 pevk in pevcev. Dne 4, maja se uprizori v »Narodnem domu« na korist slovenskim oslepelim vojakom v »Odilienheimu« .drama »Perja-nica«, ki jo je prestavil g. režiser M, S., ki bo v igri tudi sam nastopil. Obeta se umetniški užitek. Ban ZiiBfsKoo i Fraiepana. Nikako se ne bismo smatrali u pr-vom redu pozvnima, da se mi mladji obračamo na sve one, koji za naše nacionalne svetinje imaju duboko u srcima svojim skriveno jedno svetište, brižno čuvano i ljubljeno i poštovano, intiman jedan oltar, osvještavan zanosima najuzvišenijih osje-čanja današnjega čovještva — nacionalnim osječanjima. — Ali 30. travnja je blizu, a stariji naši i pozvaniji još nijesu rekli svoju riječ. Ne čemo, da prigovaramo, ali isto tako ne možemo in ne smijemo dopustiti, da toga dana ostanu naša srca prazna i naše duše gluhe. Godišnjica pogibije naših narodnih mučenika treba da bude za sva-koga Hrvata in svakoga Jugoslavena unu-trašnji doživljaj, Toga dana svaki Slove-nac, Hrvat i Srbin treba u duši svojoj, da poživi sve plamene višine oduševljenja bo-raca za slobodu naroda svoga, sve moralne krize mučenika za ideju. Od tih svi-jetlih drhtaja duše, duboko pročučenih i intenzivno proživljenih, zazdana je snaga nacionalne ideje. A to unutrašnje jačanje i pročiščavanje i uzdizanje potrebno nam je danas više nego ikada, kad vihar histo-rije jednim zamahom može da sruši ono, što su stolječa polagano i s mukom gradila. — U svakom našem mjestu treba da se toga dana održe svečane zadušnice, ne samo za djake, nego i za sve ostale. U crkvama tom prilikom treba da se nadje svaki, koji nacionalno osječa. Sva naša društva, počevši od eminentno kulturnih pa sve do stručnih, treba da na taj dan održe u krugu svojih članova komeinora-ciie. Za vrijeme svečane ttiise treba da sve radnje u svim našim grftdovima budu za-b'orene. svečanosti nositi narodne vrpce s črnim velom. Ostalo gradjanstvo če to izvesti na sličan način. Svetosti dana i dostojanstvu uspomene na poginule narodne borce naj-manje bi odgovaralo — ovo neka bude rečeno našim najmladjimal — da toga dana dodje do uličnih izgreda. To nipošto! Prava je snaga samo ona, koja sredjena čeka, da sudjeluje kod ttspješnih narodnih • pot-hvata. U Zagrebu če sc svečane zadušnice održavati za srcdnjoškolsku mladinu u 7 s. u jutru u crkvi sv. Blaža. Za akademičare i za ostalo gradjanstvo u 9 s. u franjevačkoj crkvi na Kaptolu. Akademska omladina održat če za sebe na sveučilištu svečanu komemoraciju sa predavanjem gosp. prof. Šišiča, Jugoslavenska omladina hrvatskog sveučilišta u Zagrebu. Zaupni sestanek iiraiiov-soniišljenikov S, I, S. Zaupnega sestanka duhovnikov - somišljenikov S. L. S. dne 29. t. m. se je udeležilo 163 duhovnikov, zastopanih je bilo še drugih 72. Ko je načelnik S. L. S, prelat Kalan navzoče pozdravil ter .utemeljil potrebo sestanka in pojasnil njega namen, je prebral dopis, ki ga je prejel od slov. katol. akademičnega starešinstva: Velespoštovani gospod načelnik! Ko se je na Vaš poziv zbrala duhovščina, da v velikem trenotku začrta svojo politično smer, smatramo slov. katoliški lajiki ■ za svojo dolžnost, da zbor najprisrčneje pozdravimo, v zavesti, da je ravno slovenski duhovnik bil tisti, ki je še vselej stal na čelu narodnostnega in gospodarskega gibanja našega naroda. Zgodovina slovenskega naroda je neločljivo zvezana z du-hovništvom. Blagovolite, prosim, gospod načelnik, častitemu zboru tudi sporočiti, da se katoliški akademiki in starešine klanjamo z zaupanjem, spoštovanjem in ljubeznijo našemu vladiki, presvetlemu gosp. knezu in škofu dr. A. B. Jegliču, našemu vodniku za visokimi cilji svete katoliške cerkve. Vse naše delo za narod ima svoje temelje v našem verskem prepričanju, ki ga idealni nastop našega duhovnega nadpastirja samo oživlja in krepi. Sprejmite izraz vdanosti in zvestobe! Za slov. katol. akad. starešinstvo: Bogumil Remec, t. č, predsednik. Kot prva točka je bila na dnevnem redu razprava o razmerju duhovščine do škofovih odredb. Po poročilu, ki ga je sestavil profesor cerkvenega prava dr. Z o r e in po krepkih besedah kanonika N a d r a b a , so navzoči soglasno sprejeli naslednje resolucije prof. dr. Pečjaka: Nesloga med duhovniki je nesreča, ki škoduje narodnemu delu in verskemu življenju; zato iskreno želimo edinosti. Ne vidimo pa druge poti do nje, kakor da se vsi oklenemo navodil svojega škofa: 1. njegovo gorečo skrb in požrtvovalno delo za versko življenje poznamo skozi dvajset let in zato vemo, da proti školu nihče ne bo mogei voditi slovenskega vernega ljudstva; 2. njegov nastop za blagor naroda je tako odličen, da je postal Slovencem vzor domoljubja; 3. ta pot je v duhu cerkvenih zakonov. Druga točka dnevnega reda je bil razgovor o K. T. D. Po referatu prof. dr. G r i v c a so navzoči soglasno sprejeli naslednjo kandidatno listo za volitve v odbor K. T. D.: Arko Mihael, dekan; Ažman dr. Ciril, profesor; Cankar dr. Izidor, urednik; Čadež Anton, katehet; Čekal Ferdinand, kanonik; Finžgar Frančišek, župnik; Grivcc dr. Franc, profesor bogosl.; Koblar Ant., dekan; Lavrenčič Ivan, dekan; Pečjak dr. Gregor, profesor; Sušnih Ivan, kanonik; IJšeničnik dr. Aleš, prof. bogosl.; Ušeničnik dr. France, profesor bogosl. Za to listo so se zborovalci odločili zato, ker so se hoteli držati dogovora, razglašenega z znano okrožnico. Nato je sledil razgovor o krajevni organizaciji stranke. Ob sklepu so zborovalci priredili prisrčno, dolgotrajno ovucijo načelniku stranke prelatu Kalanu. Na predlog, da sc priredi ovacija knezu in škofu dr. Jegliču, so vsi navzoči vstali in mu viharno izražali svojo hvaležnost in vdanost. V sklepnih besedah se je predsednik prelat Kalan spominjal sv. očeta in cesarja, katerima so zborovalci gromovito zaklicali trikraten »živio!« S tem sc je shod zaključil. Na shodu jc ves čas vladalo zelo prisrčno in živahno razpoloženje., Več kor-poracij in mnogo posameznikov je shod pismeno ali brzojavno pozdravilo. Bilka na zahodn. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. aprila. Veliki glavni stan: Na bojišču na Flanderskem je od poldne naprej oživel topovski boj. Odkar smo vzeli Kemmel, se je plen zvišal na nad 7000 ujetnikov, med njimi 181 častnikov, 53 topov in 233 strojnih pušk. Med prekopom La Bassče in Scarpo kakor tudi severno od Somme so Angleži živahno pozvedovali. Močne delne napade Francozov proti hangardskemu gozdu in vasi smo krvavo odbili. Predpoljski boji na mnogih mestih ostale fronte. Na vzhodnem bregu Moze smo vdrli v francoske jarke in privedli ujetnikov. Z ostalih bojišč nič novega. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. aprila. Severno od Yperna so se razvili živahni boji v bližini. Angleško poročilo. London, 28. aprila, zjutraj. Včeraj dopoldne se je razvil pri Voormezeeli sovražni napad. Sovražniku se je posrečilo vzeti vas, a posrečilo se je našim protinapadom, da smo ga zgodaj zvečer zopet prepodili iz nje; pozneje je sovražnik kraj zopet napadel. Krajni boji so se bili ponoči na obeh straneh prekopa Ypern-Co-mines. Mi smo izvajali v minuli noči z uspehom sunke, ki so nam pridobili nad 50 ujetnikov, štiri strojnice in en jarkni možnar, južno od Gavrelle in v odsekih Lens in Lille. Odbili smo severno od Bail-leula sovražni sunek. Topovi so delovali na obeh straneh bojne črte. London, 28. aprila, zvečer. Pri Lofersu se je popoldne razvijal sovražni napad, sicer se je omejevalo delovanje pehote na krajne sunke na raznih mestih bojne črte južno od Somme. Pri Villers-Bretonneuxu smo ujeli ujetnikov. S topovi so streljali na obeh straneh. Sovražno topništvo jc obstreljevalo popoldne silno naše postojanke v ypernskcm odseku. Francosko uradno poročilo. Pariz, 27. aprila zvečer. Pehota podnevi ni nastopala. Trajno živahen topovski boj se je bil južno od Somme in na obeh bregovih Avre, Silno so obstreljevali pri Laffauxu in na bojni črti ob gozdu od Cau-rieresa do Les Chambrettesa. Sicer je bilo podnevi mirno. Pariz, 28. aprila zvečer. Ponoči so se bili silni topovski boji severno od Avre in med Lassignyjcm in Noyonom. Severno od Chemina des Dames sta se posrečila dva francoska presenetljiva napada na nemške črte. Francozi so odbili nemške sunke se-vernozahodno od Reimsa, v odsekih St. Mihiel in Luneville, kakor tudi v gozdu La Pretre; sunke je uvedlo živahno obstreljevanje s topovi. Ujeli smo ujetnikov. Na ostali fronii jc bilo ponoči mirno. Boji pri Ypernu, Berlin, 29. aprila, Wolff: V ypernsUem loku je napredovala nemška pehota tudi včeraj na več mestih. Ujela je zopet nove ujetnike in zaplenila več topov ter veliko streliva. Genf, 29. aprila. »Echo de Pariš* poroča : Zahodno od Yperna pripravljamo nove postojanke. Tudi »Temps« naznanja med vrstami, da mogoče Ypern pade. Vojaške ojačbe Amerike. Washington, 29. aprila. Združene države nameravajo ojačiti ameriško vojno silo za 1,200.000 mož. Italijani pri Ypernu. Genf, 29. aprila. »Petit Journal« poroča: Ypern branijo tudi italijanske čete. Boji z Belini. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. aprila. Uradno: Na benečanskih gorah mestoma to-r ki boj. Načelnik generalnega štaba. Bobneči ogenj ob Piavi. Rim, 28. aprila. Uradno: Ponoči na 27. t. m. je poskušal sovražnik nekatera mesta ob Piavi obstreljevati z bobnečim ognjem in pošiljati poizvedovalne čete na desni breg reke; njegove poskuse smo udušili z odločnim protiučinkom naše artiljerije in z dobro merjenimi salvami naših strojnic. Med ognjem je presenetila naša patrulja z ročnimi granatami malo sovražno stražo, ki je pobegnila po kratkem boju in popustila mrliče in orožje. Severno od Pieve di Ledro smo odbili sevražne poizvedovalne oddelke. Na ostali bojni črti delovanje vseh topništev kakor običajno. Naše topn;štvo je povzročilo pri Queru požar, pri sovražnih baterijah v Asiaški kotlini pa eksploziie in je namerilo svoj ogenj na sovražna krdela in vozove, ki ro šli proti Colu Caprile in pri Canovi. ~~ MW vojni oiel®!. Berlin, 29. aprila. V glavnem o:; eku državnega zbora je naznanil prvič znncop' nik vojnega ministrstva število nemških vojnih ujetnikov. Povedal je, da je znašalo število ootfrešanih nemških vojakov dne 1. marca 1918 664.104 možje; od teh je ujetih v Franciji 236.676, v Angliji 119.000, v Rusiji in Rumuniji 137.000 mož; ostali (171.428 mož) so najbrže mrtvi. Boli pri Petrogradu. Petrograd, 29. aprila. (K. u.J Pri letovišču Teredkiju v petrograjski okolici so se spopadle v bojih rdeče in bele garde. V Petrograd so z vlaki pripeljali veliko ranjencev. Wiborg ni več v brezžični brzojavni zvezi s Petrogradom. Ruskim četam so 13. t. m. prepovedali prekoračiti finsko mejo in jim zapovedali, naj se odločno upro četam, ki bi s sovražnim namenom stopile na rusko zemljo. Čete, ki žele zapustiti Finsko, bodo razorožili. Uradno za-nikavajo zaredbo Bialistoka. Kodanj, 28. aprila. (K. u.) »Politiken* poroča iz Stockholma: Iz Finske se poroča: Generala Aleksejev in Kornilov sta v Petrogradu in sta se polastila mesta. Če je poročilo resnično, se ne ve, ker je odrezana Rusija od brzojavne zveze. Foc& o ovslriisKo-ogrski oMvi. Luigi Barzini je objavil v »Corriere della Sera« poročilo o razgovorih s francoskimi armadnimi poveljniki in z generalisi-mom Fochom v zadnjih dneh bitke v Franciji. Generali Humbert, Duchesne, Fayolles in Pellč so odkritosrčno govorili o obsegu nemške ofenzive in opozarjali na resnost nemške grožnje, a nagjašali, da neomajlji-vo zaupajo lastni obrambi in napadu. Foch je med drugim rekel: »Ni vse storjeno, čc zadržujemo sovražne valove. Moramo in tudi storjli bomo še nekoliko več. Naše rezerve bodo morale v pravem trenutku spregovoriti pravo besedo. Z razvojem dogodkov sem zadovoljen. Z generalom Dia-zom sem v trajni zvezi. Popolnoma odobravam preosnove in odredbe in odločne priprave generala Diaza. Če bodo napadli Avstrijci, ne vem, a vem z gotovostjo, da smo popolnoma pripravljeni proti veliki ofenzivi Avstrijcev nasproti Italiji. Položaja na italijanski bojni črti nikakor ne preziramo in zelo pazljivo zasledujemo nastoj Avstrijcev. Pollfllina novice. -f Shod v Komendi. V nedeljo je v »Društvenem domu« v Komendi pod predsedstvom Ivana Š t r c i n a zborovalo nad 400 ljudi. Drž. posl. dr. Lovro Pogačnik je orisal zunanje- in notranjepolitični položaj in opozarjal na velike narodnogospodarske naloge sedanjosti in bližnje bodočnosti. Dr. Fran J e ž jc razlož'1 novi pravilnik S. L. S. in nato se je ustanovil prvi krajevni odbor S. L. S. Domači g. kaplan Ivan Črnil ec ie predlagal resolucije, ki so se soglasno sprejele: 1. Z največjim navdušenjem^ se pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba v celotnem obsegu za zedinjeno samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. — 2. Jugoslovanskemu klubu izrekamo popolno zaupanje. — 3. Z veseljem pozdravljamo človekoljubno prizadevanje sv. očeta in presvitlega cesarja za skoraj-šni mir. — 4. Prevzvišenemu gospodu knezoškofu izrekamo iskreno hvaležnost za odločen nastop v prilog jugoslovanske misli in za edino prava navodila v domači politiki. Odločno odklanjamo vse novoustanovljene stranke, Iu se hočejo ustanoviti proti volji škofa in ljudstva. Sme in ostanemo v S. L. S. — 5. Vse naše poslance poživljamo, da ukrenejo vedno vse potrebno kakor dosedaj tako tudi vnaprej, da obvarujejo našega kmeta kar največ mogoče pred hudimi rekvizicijami. — 6, Našemu poslancu gospodu kanoniku in dekanu Iv, Lavrenčiču, ki je danes zadržan in se ne more udeležiti shoda, izrekamo iskreno zahvalo za njegov obili trud in požrtvovalnost ter mu izrekamo popolno zaupanje. — Vsi udeležniki zborovanja so dobili zelen bršljanov list, naš deklara-cijski znak. Nabrala se je lepa vsota za spominsko ploščo dr. Kreku, ki je hodil v komendsko šolo. -f- Kamniški okraj školu. Kakor smo slišali, nameravajo vse občine kamniškega okraja izvoliti knezoškofa dr. A. B. Jegliča za častnega občana. -f Češki škoi dr. Doubrava za samostojnost češkega naroda. Na občnem zboru tiskovnega društva v Kraljevem Gradcu jc izjavil tamošnji škof dr. Doubrava tudi sledeče: »Z velikim zanimanjem, ki ga vodi ljubezen do domovine in naroda, zasledujem s svojo duhovščino stremljenja za realizacijo onih ciljev, ki so in morajo biti v srcu vsakega češkega duhovnika kot zvestega sina svojega naroda. Strinjam se popolnoma s stremljenjem in zahtevo češkega naroda po samostojnosti v nerazdeljeni domovini pod krono sv, Vaclava v okvirju avstrijske monarhije pod habsburško dinastijo, kot nam je zajamčeno in utemeljene na podlagi historičnega prava in volje naroda. Prepričan sem, imate pod krono sv. Vaclava, ki bo garantirala in prznavala obema narodoma enake pravice, češki ia i nemški narod svoie mesto in da bosta mo- gla enakopravno skupaj živeti in se razvijati v ikorist skupne in nerazdeljive domovine ir,' blagor države. Prospeh našega naroda (bo v oporo tudi bratskim plemenom v narodnem in kulturnem stremljenju.« -f/ Češko-slovanska kršč. soc. stranka za Mouravo, Šlezijo, Dolenjo in Gornjo Avstrijo! bo imela 20. in 21. majnika v Brnu svoj« sedmo veliko strankino zborovanje. DncSvni red je sledeči: 1. Poročilo izvršilnega odbora o razvoju in dalovanju stranka od zadnjega zborovanja. 2. Češko-slo-v/anska kršč. soc. stranka in mir. 3. Pretirana prebivalstva in zahteve nasproti državnemu gospodarstvu. 4. Narodna politika stranke med vojsko. 5. Socialno-politič-ni načrti za dobo po vojski. 6. Mednarodne katoliške socialne institucije in češko delavstvo. 7, Organizacija kršč. socialne češke mladine. 8, Kršč. soc. žena v javnosti. 9. Nove smeri v čeških strokovnih in razrednih centralnih organizacijah. 10. Organizacijski dan stranke. 11. Volitev državnega izvrševalnega odbora. 12. Slučajnosti. -f Parlament. Dunai, 29. aprila. Slovanska korespondenca poroča: Vršijo se pogajanja, naj se zbornica odgodi do 22. majnika. In to vsled binkoštnih praznikov in radi tega, ker si mora vlada zagotoviti večino za prer, provizorij. Ker pa smatrajo Čehi in Jugoslovani zopetno odgoditev zbornice za casus belli, bo zadeva rešena na ta način, da se sicer zbo"-.''ca prihodnji torek sestane, a zasedanje prekine do srede po binkoštih. Čcsky svaz je najoclloč-nejše protestiral proti zopetni nameravani odgoditvi zbornice. -f Ogrska kriza, tJunaj, 29. aprila. Ministrski predsednik dr, Weker)e in načelnik narodne delavne stranke grof Štefan Tisza sta poklicana k monarhu in prispeta jutri na Dunaj. Avdijenci pripisujejo v ogrskih političnih krogih izredno važnost. -i- Volilna reforma na Ogrskem. Dunaj, 29. aprila. V magnatski zbornici je 1 izjavil grof Julij Karolyi, naj se volilno ora-vico razširi v toliko, v kolikor ni ogrožen narodni značaj ogrske države. Tozadevno pa je treba garancij. Ministrski predsednik dr. Wekerle je izrazil željo po medsebojnem sporazumljenju glede volilne reforme, m sicer iz narodnih ozirov in vsled potrebe socialno-političnih reform. Toda sporazum ne sme imeti namena uničiti posamezne osebe ali stranke, ampak predvsem treba združiti vse sile, četudi ne v eni stranki. Po njegovem prepričanju so diference minimalne. Garancije za varstvo narodnih koristi so predvsem v podržavljenju uprave, organizaciji državne policije in šolstva ter v realizaciji narodne armade. Nato je bila sprejeta predloga v vseh branjih. + Poljski državni svet. Varšava, dne 29. aprila. Poljski državni svet je sklican 20. majnika. -f Zanimiva analogija. — Izgredi v Krakovu, V Krakovu je prišlo vsled pomanjkanja živil 16, in 21. t. m, do izgredov. Množica je v obhodu po mestu razbijala šipe in plenila trgovine z živili. Policija je bila proti demonstrantom brez moči. Nastopilo je vojaštvo, ki je navalilo na množico z golimi sabljami. In končno je bilo primorano streljati. Veliko oseb je bj1? ranjenih, dva ubita. Ker je pri tej priliki umrl vsled kapi žid Mellcr iz Stryja, je zašla vest v nemške liste, na čelu jim Neue Freie Presse, da so se vršili v Krakovu pogromi proti Židom, Poljski listi odločno demontirajo taka poročila in nagla-šajo, da je bil povod izgredov samo pomanjkanje živil. Poslanca Bobrowski in Liebemann sta v tej zadevi intervenirala pri notranjem ministrstvu. -- Torej analogija z Ljubljano, le da pri nas izgredi niso bih krvavi. -f- Kranjsko deželno društvo c, kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote' ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. Delavni odbor društva je imel dne 13. t. mes. pod predsedstvom eksc. g. deželnega predsednika grofa Attemsa sejo. V tej seji so se vzela različna naznanila na znanje, volil se je en odposlanec v mladinski svet c. kr. ministrstva za socialno oskrbovanje, sprejel se jc blagajniški poslovni red, dovolijo nekaj podpor, sklepalo o nabavi cenenih oblek za osirotele dečke, glede vpo-rabe vojaških barak za oskrbne namene ta tako dalje. -1- Boji v Ukrajini. »I ....... — —... » — mu; Mimika Petovnik v F raniti; Emcrik ; Mravljak, trgovec v Vuzcnici: J. Reilvat, i p Kmečka banka goriška, sedaj na Glincah, ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 20. maja 1918, ob 8. uri zjutraj v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, I, nadstropje. p Umri je v sanatoriju v Monakovem 21. t. m. bivši komornik, poslanik in pooblaščeni minister grof Rudolf Coronini-Cronberg. Bil je sin tajnega svetnika in komornika grofa Frana Coroninija, bivšega goriškega poslanca ia predsednika državnega zbora in dolgoletnega goriškega deželnega glavarja. Grof Rudolf Coronini jc služboval v diplomatski službi v Carigradu, Berlinu, v Belgradu in končno ori Vatikanu. Ko je stopil v pokoj, se je bavil z upravo svojega posestva in industrijskih podjetij v Šempetru pri Gorici. V sedanji vojni sta b;'a njegov grad in vila »Tuscu-Irui« popolnoma razdejana. S svojo rodbino je zadnji čas bival na Solnogra.škcm. Zapušča vdovo, grofico Marijino in tri otroke, od katerih se najstarejši, Aleksii, nahaja na fronti, mater, grofico Sc!mo roj. grofico Christalniggovo ter brata grofa Alberta in sestro komteso Seli. — Dočim jc bil pokojnikov oče mož, ki se je zelo zanimal za politiko, tudi našo donačo primorsko — bil jc župan v Šempe ru in jc kot tak uradoval popolnoma slovenski — in je bil njegov v Krombcrgu bivajoči brat Alfred cclo slovenski poslanec, sc pokojnik ni br.vil s politiko, temveč se jc zanimal večinoma lc za svoje gospodarstvo in sploh gospodarske stvari. Slovenski je govoril prav dobro in je tudi rad občeval v našem jeziku 7, našim ljudstvom. Nasprotnik našim narodnim težnjam ni bi! nikoli! N. p. v tn.! p Iz Dekanov smo dobili obširen in zelo oster dopis o občinskih razmerah in funkcijonarjih, ki pobija trditve našega prejšnjega dopisnika iz Dekanov. Ker je zadeva le krajevnega pomena in ne moremo polniti lista v. osebnimi polemikami, smatramo to u spravo za končano. Darovi. Li&bllansfce nevk&. lj šmarnične nagovo.-e v ljubljanski stolnici bo imel v nemškem jc;.ik.u redem-piorist P. Karol Pcschl. lj Dobrodelnosti in vsem, k: sc jih tiče. V Ljubljani je nekaj siromakov, ki so vsega usmlijenja vredni. Nastavljajo se ob ulicah, eden se celo plazi po »vseh štirih«. Sodimo, c!a bi bilo ustreženo vsem, ki reveže radi ali neradi podpirajo, če bi se tem prosjakom qskrbelo mesto v kaki sirotišnici ali hiralnici. Naj bi se zanje napravila posebna zbirka; vsakdo, ki ima srce za betežnike, bi raci kaj žrtvoval zanje, pasanti bi pa bili oproščeni stalnega nadlegovanja. lj Popisovanje živine. V Ljubljani se bode popisovala živina in sicer: konji, govedo, prešiči, ovcc in koze in sicer dne 3. in 4. maja t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v mestnem popisovaknem uradu v Galetovi hiši pri tleh na desno. V Sp. Šiški in na Barju se bo popisova'o ocl hiše do hiše. Lastniki živine se terej m«|no poživljajo, da jo pridejo točno naznanit oziroma, da jo pravilno napovedo pristojni komisiji. lj Bančni zavodi. Tukajšnji bančni zavodi so sklenili, da na dan 1. maja ne bodo uradovali. lj Ljudska posojilnica v Ljubljani n?m naznanja, da jutri dne J, majn;ka nc bo uradovala. lj Mes'na plinarna naznanja, da je odslej poraba plinskih kopalnih peči in vo-dogrelcev do preklica dovoljena. lj Sukanec, Pretekli teden so nam delili sukanec na vsako karto vitel po 50 m. Ko sem po treh urah čakanja prišel domov, sem sukanec izmeril, toda bilo ga je ]c — 44 m! Ali se jc med vojsko tudi meter skrčil? lj Umrli so v Ljubljani: Jerica Kaslelic, služkinja, 28 let. — Avrelija Pilz, žena tovarn. upravitelja, 39 let. — Josipina Bucik, žena posestnika. 39 let. — Apolonija To-man, ccslarjeva vdova, 82 let, — Franja Kapelj, kočarjeva žena, 37 let. — Ivana Li-pužič, bolniška strežnica, 21 let. — Ivana Kajzelj, zasebnica, 49 let. — Antonija Požar, hči krojača, 14 let. — Franc Barle, občinski ubožec, 52 let. — Ivan Lazar, sin posestnika, 17 let. — Vladislav Salmič, sin vdove orožn. stražmojstra, 9 let. — Anton Trkov, bivši krojač, 72 let. — Ana Kolino-v/itz, vdova železn. poduradnika, 69 let. — Andrej Kezele, revident južn. železn., 34 | let. — Frančiška Košenina, hči delavke, 9 let. — Jožefa Lekan, vdova železn. čuvaja, 64 let. — Anton Zupan, posestnik, 58 let. — Marija Podobnikar, žena posestnika. 62 let. — Marija Žust, hči posestnika, 5 let. Frančiška Ferfila, vdova uradnega sluge, 71 let. — Ivan Zbogar, zasebnik, 85 let. — Josipina Jurak, žena posestnika, 27 let. pr Krekov spomenik. Odbor za Krekov spomenik je sklenil, naj se spomenik postavi na Pogačarjev trg. Premnogi menijo, da ta kraj za spomenik ni in ne bo pripraven; prof. dr. Mantuani dokazuje v »Dom in Svetu« št. 3—4, ki se sedaj tiska, obširno in na podlagi tlorisa, da ta kraj ni primeren. Zato bi bilo z definitivnim sklepom še malo počakati. A tudi če odbor ostane mnenja, da drugega prostora za spomenik ni, bi se morali sedanji pogoji natečaja spremenili. Odbor zahteva mra-mernat spomenik za 40.000 K. Gotovo je, da se mogočno kiparsko delo, kakršno zahteva okolica visokih poslopij na Pogačar-jevem trgu in daljava razgleda z druge strani Ljubljanice, nc bo moglo postaviti v takem materijalu za tako ceno. Spomenik bo ali mnego dražji, ali pa bo lako neznaten, da bo iz^njal fizično in moralno. Potrebno b' torej bilo, da se za spomenik določi mnogo večja, morda dvojna vsota. Zato bi bilo najbolje, da se na grob pri sv. Križu postavi preprost spomenik (jaz bi se odločil za osnutek prof. Plečnika), ki bo po ceni, v mestu pa naj sloji spomenik, ki bo vreden mogočne osebnosti Krekove in narodeve želje po svobodi. Izidor Cankar, pr Jugoslovansko umetniško izložbo priredb sporazumno umetniške skupine Srbov, Slovenc v 'i Hrvatov. pr Č«>'ki s«' *r Jon Preisskr umrl. V 6oboto ic umrl v Pragi v starosli 46 let, znani slikar Jon Prcissler. Pi isnevdlls a m S. L S. Izkaz darov za slovanske invalide od avgusta 1917 dnl!e. Neimenovana 40 K; Jožef Potokar. župnik, Triič, 20 K: Anten Krejči, Ljubljana, 40 K; zbirka Rccelj Ivan, St. .Jernej, 48 K; neimenovana i dežele 30 K. prijatelji umrlega Fr. Lončarja, Feld-kirchen, 117 K: c. kr. vojna zavarovalnica, Postojna, 70 K, ista, II. zbirka, 22 K; c. kr. vojna zavarovalnica Litija 17 K. 50 vin.; dr. Marinko Josio, prot. v pok., 10 K: c. kr. vojna zavarovalnica Črnomelj 5 K; vojna zavarovalnica vdov in sirot, Ljubljana, 21 K 22 vin.; Paplcr Kati, Doslovče, 20 K; Ločnišknr Marija, Ljubljana, 1 K; Noč Mihael, Ja-vorn;!t, 50 K; Silvester Franc, Vioava, 20 K; Jan-kovič Fani, učil., Zagorje ob Savi, 5 K; Loj Barbara, Šmartno, 5 K; volna zavarovalnica vdov in sirot, Postoina, 10 K; Balič Valentin, vikar, Pečine, 20 K; Klobučar Marija, Ljubljena. 10 K; umrla Poljšak Marija, Batuje, 1000 K; Šajko Amalija, Gradec. 16 K; pl. Kapus, Ljubljana, 2 K; dr. Ivo Šubcl'. Dunaj, 500 K; Frzin. voj. kurat, Celovec, 10 kron; Janezi, Union. 4 K; Droaar Ivan, voj. kurat, 20 K; St. Petersko prosvetno drujtvo v Ljubljani 100 K; neimenovan, Vrhnika. 400 K; Klemenčič Alojzij, Kočevje, 10 I\; neimenovan iz Ljubljane 40 K; zbirka »Slov. Naroda« 205 K 50 vin.; Olup Josip, Ljubljana, 50 K; Horak Franc, Jescnice, 20 kron; Zelnik Josip, žpk., Čemfenik, 60 K; Rožanec Alojzij, Begunje, 1 K; Smole Marija, Ivanjkovci, 10 K; Truhlar Franc, Jesenice. 5 K; Rihar Franc, ! istova, 20 K; Grobušek Ivan, Brežice, 10 K; Mi-glič Franc, Sv. Križ pri Litiji, 10 K: Dolenec Janko, Trnovo, 10 K; Št. Štekar, Ajdovščina, 100 K; Sicherl Ivan, Domžale, 5 K; Cerar Franc, Stob, 10 kron; M. Debcljak, Sv. Lenart, 8 K; Celar Andrej, Mirna, 2 K; Gabrovšek Fran, Trebnje, 10 K; Ju-van Fr»anc, žpk., Ljublno, 5 K; Ocepek Jožef, žpk., Ovsiše, 20 K; Lavrinc Ferdo, Radovljica, 5 K; Ro-tar Valentin, Sava, 5 K; Lavrič Josip, žpk., Brez-nica, 20 K; Gabrielčič Antonija, Giinscrndcrf, 10 K; Martin Ploj, Boreči, 10 K; Koprivšek Valentin, žnk., Fram, 8 K; Sturm Simcn. Cerkno, 20 K; Tavčar Matej, kaplan, Selca, 10 K; Tavčar Tomaž, kaplan, Sv. Jakob, 10 K; Košar Jernej, Sv. Jurij ob Ščavnici, 10 K; c. kr. vojna zavarovalnica vdov in sirot, Ljubljana, 200 K; Wieser Andrej, dekan, Gospa-Sveta, 5 K; podpolkovnik Kari vitez Kern, Ljubliana, 10 K; Volk Josip, Suhorija, 5 K; Mavec Ivanka, Laze, 10 K; župni urad Podbrczje, 12 40 K: Možina Franjo, Rudolfovo, 20 K; Jurhar Mart., vikar, Celje, 10 K; Turnšek Mnkso, M. Na-zaret, 5 K; Savnik Karel, Kranj, 50 K; Salomon Franc, dekan, Rcgatec, 20 K; Slavec Albin, župnik, Braslovčc, 2 K; Cvenkclj Alojzij, Ljubno, 5 K; Švalj Josip, Podnart, 10 K; Vozlič Leopold, Spiel-feld, 25 K; Kranjska deželna elektrarna, Lesce, 20 K; Zalaznik Jakob, Ljubljana, 100 K; Seydl Oton, Ljubljana, 20 K; Badin Angela, Dol, 5 K; (Dalje.) a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo prodajala inozemsko meso v sredo, 1. maja in v četrtek, 2. maja, vselej od 7. do 9. ure dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Meso je vsakomur na razpolago. Prvovrstno stane 18 K, drugovrstno 16 K a kg. a Krompir za VIL okraj. Stranke VII. okraja dobe krompir v četrtek, 2. maja in v petek, 3. maja pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le red: v četrtek, 2. maja popoldne od 2. do 3. št. 1—110, od 3. do 4. šl. 111—220, od 4. do 5. štev, 221—330. V petek, 3. maja od 8. do 9. št. 331—440, ocl 9. do 10. št. 441—550, od 10. do 11. št. 551—660, popoldne od 2. do 3. št. 661—770, od 3. do 4. št. 771—880, od 4. do 5. šl. 881 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kilograme, a kg stane 30 vinarjev. S seboj prinesite nakazila za krompir. a Sladkor na izkaznice št. 73 sc dobi v trgovini g. Meitilna, Šelenburgova ulica. a Premog na rumene izkaznice za psči. Oddajal se bode po sledečem redu: Na vsak odrezek štev. 5 se dobi 50 kg premoga, ki stane 3 K 75 vin. Na odrezek štev. 4 se premog ne sme oddajati. Po končani prodaji se mora takoj predložiti vse odrezke v mestni posvetovalnici. — Na izkaznice za I. okraj: a) pri g. Strupiju, Radeckega cesta štev. 14: štev. 1 dne 2. maja dop., štev. 2 dne 2. maja pop., štev. 3 dne 3. maja dop., štev. 4 dne 3. maja pop., b) pri g. Požlepu, Komcnskega ulica štev. 21: štev. 5 dne 2. maja dop., štev. 6 dne 2. maja pop., štev. 7 dne 3. maja dop., štev. 8 dne 3. maja pop. — Na izkaznice za 11. okraj: a) pri g. Pleskolu. Hrenova ulica štev. 12: na štev. 1 dne 2. maja dop,, na štev. 2 dne 2. maja pop., na štev. 3 dne 3. maja dop., štev. 4 dne 3. maja pop., b) pri g. Komarju, Krakovska ulica štev. 13: štev. 5 dne 2. maja dop., štev. 6 dne 2. maja pop., štev. 7 dne 3. maja dop., šte\. S dne 3. maja pop., štev. 9 dne 4. maja (lop., štev. 10 dne 4. maja pop.; c) štev. 11 dne 6. maja dop.; štev. 12. dne 6. inaja pop., štev. 13 dne 7. maja dop., .stev, 14 dne 7. maja pop. — Na izkaznice za HI. okraj: pri g. Richlerju, Trnovska ulica: štev. 1 dne 2. maja dop., Siev. 2 dne 2. maja pop., štev. 3 dne 3. maja dop., štev. 4 dne 3. maja pop., štev. 5 dne 4. maja dop,, štev. 6 dne 4. maja pop., štev. 7 dne (5. maja dop., štev. 8 dne 6. maja pop., štev. 9 dne 7. maja dop., štev. 10 dne 7. maja pop., štev. 11 dr.e 8. maja dcp., štev. 12 dne 8. maja pop. — Na izkaznice za 4. okraj: V mestnem skladišču pri Narodnem domu. Ta premog se plača na magistratu, srednja hiša, pritličje, in se ga dobi tistega dne, ki bode označen na plačilnem listku. — Na izkaznice za 5. okraj: a) pri g. Uherju, Slomškova ulica: štev. 1 dne 2. inaja dop., štev. 2 dne 2. maja pop., štev. 3 dne 3. maja dop., štev. 4 dne 3. maja pop., štev. 5 dne 4. maja dop., štev. f> dne 4. maja pop.; b) pri g. bchifferiu. Dovozna cesta 4: štev. 6 dne 2. maja dop., štev. 7 dne 2. ma|a pop., štev. 8 dne 3. maja dop., štev. 9 in 10 3. maja pop., štev. 11—15 dne 4. maja dop. — Na izkaznice za 6. okraj: a) pri g. Trdini, Slomškova ulica štev. 21: štev. 1 dne 2. maja dop., šlev. 2 dne 2. maja pop,, štev. 3 dne . maja dop.; b) pri g. Lampretu, Kolodvorska ulica: štev. 4 dne 2. maja dop., štev. 5 dne 2. maja pop., štev. 6 dne 3. maja dop., štev. 7 dne 3. maja pop., štev. 8 dne 4. maja dopoldne. — Na izkaznice »a 1. okraj: a) pri g. Tavčarju, Dunajska cesta: šlev. 1 dne 2. inaja dop., štev. 2 dne 2. maja pop., štev. 3 dne 3 .maja dop., b) pri g. Treo-lu, Cesta na Rudolfovo žuicznico: štev. 4 dne 2. maja dop., štev. 5 dne 2. maja pop., štev. 6 dne 3. maja dop., štev. 7 in 8 dne 3. maja pop. — Na izkaznice z n 8. okraj: a) pri g. Zdravje, Ahac-ljeva cesta štev. 10: štev. 1 dne 2. maja dop., štev. 2 dne 2. maja pop., štev. 3 dne 3. maja dop., štev. 4 dne 3. maja pop.; b) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica štev. 33: štev. 5 dne 2. maja dop., štev. 7 dne 2. maja pop., štev. 8 dne 3. maja dop., c) pri g. Karblnu, Selo štev. 30: štev. 9 in 10 dne 2. maja dop., štev. 11 in 12 dne 2. inaja pop.; d] pri g. Kugi, Zelena jama štev. 141: Stev. 13 dne 2. maja dop. — Na izkaznice ?.t>. 9. okraj: pri g. Pleš-kotu, Hrenova ulica: štev. 1 dne 4. maja dop., štev. 2 dne 4. maja pop., štev. 3 dne 6. maja dop., štev. 4 dne 6. maja pop., štev, 5 dne 7. maia dop. — Na izka/.nice za 10. okrai: pri g Ungerju, Kranjska stavbna družba: štev. 1 dne 2. maja dop., štev. 2 dne 2, maja pop., štev. 3 dne 3. maja dop., štev. 4 dne 3. maja pop., štev. 5 dne 4. maja dop., štev. 6 dne 4. maja pop., štev. 7 dne 6. ma- I ja dop., štev. 8 dne 6. maja pop., štev. 9 dne 7. maja dop. Našla se je izkaznica za meso. Dobi sc pri g. Adamiču, Sv. Petra cesta 31, Kazimir Cosulich pl, rečine naznanja v svojem in v imenu svojili otrok Pije, Karla in Fršdc ter vseh ostalih sorodnikov vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ccm pretresujočo vest, da je naša iskrena ljubljena soproga in najboljša mati, gospa bi mm pi. petin v pondeljek, dne 29. aprila ob 4. uri popoldne po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnicc se vrši v sredo, dne 1. maja ob 4, uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 12 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. aprila 1918. KrašSoffl pasa prava severonemška, se dobi pri Sever & Komp., preje Peter Lassnik v Ljubljani, Marijin trg. Predam 2 IflMf SSKSZl kupim 500 prefeell m SiEsS Vodovodna cesta štev. 275, Spodnja Riška. Proda se lepo posesivc na Gorenjskem, pripravno za vse, v lepi legi in pod ugodnimi kupnimi pogoji. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 1440. Kazimir Cosulich pl. Pečine naznanja veščak ter praktik, z najboljšimi izpričevali, želi mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Ekonom«. Močno, 14VŠ let staro ki ima veselje do trgovine in je v računstvu dobro izurjena, želi nastopiti kot v kaki večji trgovini. — Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Marija Grilc, Lesce, Gorenjsko. obstoječe iz 2 do 3 sob s pritiklinami, išče za takoj ali pozneje za stalno stranka brez otrok (uradnik). — Ponudbe pod »K. S.« na upravništvo »Slovenca«. Služba" Pridnega, poštenega takoj sprejme I.UD. ČERNE, juvelir, LJUBLJANA, Wolfova ulica štev, 3.. Prav dober 600 hekto je naprodaj. — 120 hekto belega vina šilherja tudi v manjših množinah. M. WILCKER, Gradec, Annenstrasse 61. Več tisoč po ceni 16 kron za 1000 komadov ima oddati graščina Ig, p. Ig-Studenec pri Ljubljani. sprejmo proti dobri plači v kcn,jjnj tovarni v Mostah pri Ljubljan.;. 1393 s 3—4 sobami s pritiklinami, Se najrajie nerl, 1385 teriji mesta, \P IŠČEM ZA AVGUSTOV TERMIN ALI TAV^OJ, Inž. R. LAH, tajnik c. kr. kmetijske z družbe kranjske, Turjaški trg it. 3. sprejme j« KATOLIŠKA TISKARNA, LJBULJANA, >- f iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več sto--letii sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 10 let starega 4 polliterske steklenice tranho po pošti za 88 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenico za 60 kron. Vino odj 56 litrov naprej. Beli rizling po K 5'— in rdeči burjjundec po K 5'60 liter. 125 56 l;irov naprej. Beli burgundec K 5'60 in rdeč: burgundec po K b'— liter. 125 Benedikt Sto*?* gs-£ k, grad Goli<5e, Konjice, Štajersko. srbečico, liraotc, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošli 5 K poStnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 I.a britev iz srebro-jokla K J-50, 4, 5; vtr-nostnl brivsk: nparatt, poniklani K 3, 5, zn. »PerSeki« s C rezili K 16, 2.): dvo cz. res.rezila tucat K 5, 6. Ia lasesttlžni aparati K 11, 1.'. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju »li predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdko. Brvs št. 1755, Češko. 111 Restavracijo ali kavarno išče v najem mlada zakonska dvojica. — Vzame tudi na račun. Ponudbe pod »Restavracija L 1041« na anončno ckspedicijo Jos. A. Kienreich, Gradec. 1441 se odda na Črnučah, pošta Jezica pri Ljubljani. — Nastop čimpreje, Zglasiti se je pismeno ali osebno pri župnem uradu. Kupi se dobro ohranjena za eno sobo. — Cenjene ponudbe z navedbo j ene na upravništvo »Slovenca« pod »oprava 1439«. o