t da®
m praxnikpr

lm¡t¿ <U1U
lJ^SUl>day, awl Holiday»
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški to uprsvnlikl prostori: M57 South Lawndale At«.
Office of Publication: 1657 South Lawndala Am Telephone, Rockwall 490«
auttw January 1«. Ml al «te
tte Act ot Onimi «i marob t. uli
CHICAGO 23. ILU TOREK, 2. OKTOBRA (OCTOBER 2). 1945 SaheerlpUoa MOO iTearij ŠTEV.—NUMBER 191
Acceptance for mailing at social rata of postage provided for In aectlon 1103, Act of Oct t, 1917, puthorlaed on June 4. 1919.
Imeriške oblasti iščejo nagrabljeno aponsko bančno premoženje y Tokiju
Direktorji in uradniki japonskih bank, katere so ameriške sile zasegle, bodo prišli na ligto vojnih zločincev. Zavezniška komigija bo razpolagala s premoženjem zageženih finančnih zavodov. Padec sedanje japongke vlade napovedan. Gibanje za ugtanovitev liberalne gtranke.—Divizija ameriških pomorščakov dospela v Tientsin, kjer bo pomagala Kitajcem pri razoroževanju japonskih vojakov. Japonska posadka na otoku Če ju se podala
Tckio. 1. okt.—Ameriške oku-icijske oblasti so pričele z is-anjem milijarde dolarjev v zla-i, srebru in bankovcih, katere i Japonska nagrabila v pod-irmljenih deželah v poskusu za retovno dominacijo. Iskanje nagrabljenega boga-tva se je začelo potem, ko je eneral MacArthur zasegel 21 mančnih zavodov v Tokiju in istih drugih mestih, ki jih kon-folira japonska vlada. Obenem i bili vsi bančni uradniki od-ovljeni.
Japonsko banko, ki je največ-finančni zavod na Japonskem, Dntrolira cesarjeva družina. Ta i bila zasežena n$ povelje za-tzniških oblasti in promet je takoj ustavljen. Pričela bo pslovati pod vodstvom zaveznica poveljstva, ako bodo Ja-nci pokazali, da so pripravlje-sodelovati pri iskanju premo-nja zaseženih finančnih zavo-r,ki so imeli urade v poslopju tvne banke.
Tokio. 1. okt.—GeneeaJ Doug
naj bi ugladila pot novemu političnemu redu.
Japonski liberalci so se odločili za ustanovitev stranke. Na prvem zborovanju so delegati naglasili, da je veliko številio političnih jetnikov še v japonskih ječah. V te so bili vrženi, ker so propagirali liberalne ideje in vodili opozicijo proti vojaški kliki.
Liberalci so na zborovanju sprejeli program, čigar glavne točke so:	*
Takojšnja izpustitev političnih jetnikov iz ječ.
Svoboda tiska, govora in zborovanja. Delegati so izjavili, da so časopisi še pod vladno kontrolo.
Kaznovanje vojnih zločincev. Na listo vojnih zločincev naj .pridejo poleg vojaških voditeljev tudi birokrati, profitarji in voditelji fašističnih grup.
Neki delegat je dejal, da zavezniška kontrola Japonske ni
Japonska dobila delavsko stranko
Tvoril« bo bazo novi politični zgradbi
zastoj na konferenci zunanjih ministrov
Velesile m ne morejo sporazumeti
ustanovitev za-vezniske ko-misije
dovolj stroga. Zavezniki bi molke Ar th ur jc~namignil^ rul' odstaviti vse uradnike, o ka- pore pri J^mji. »direktorji in uradniki	dn so vfedrto pod- JMponsl<a delavska stranka bo
^^r^j^m	—	...... tvorila podlago novi politični
strukturi, ki bo nadomestila totalitarno stranko katera je zadušila vso politično opozicijo 1. 1941. Japonska delavika stranka bo, kakor britska, propagirala politično demokracijo in po-
Tokio. 1. okt.—Japonska bo dobila delavsko stranko po vzorcu britske delavske stranke. Prvi koraki glede organiziranja stranke so bili storjeni. Vodstvo formiranja stranke je prevzel Mitsu Kono, stari vodja japonskih delavcev in član parlamenta.
Odbor, ki ga tvori 19 članov, se je sestal z namenom, da določi smernice^ Kono je dejal, da bo stranka zavzela odločno stališče proti fašizmu in komunizmu.
To bo druga stranka, organizirana na Japonskem, odkar je dežela prišla pod ameriško vojaško okupacijo. Nedavno je bi la ustanovljena liberalna stranka. Vodja te je Ičiro Hatojama. Pričakuje se. da bodo nadaljnje stranke formirane pred splošnimi volitvami, ki se bodo vršile v januarju prihodnjega leta.
Kono, ki je bil japonski delegat na mednarodni delavski konferenci v Ženevi, Švica, 1. 1926, je dejal, da je uverjen, da bo njegova stranka dobila 50 do 70 sedežev v phrlamentu pri volitvah. Dalje je rekel, da je gotov, da stranka ne bo dobila o-
i'kih bank in finančnih zavo^ ir, katere so ameriške čete za-jle. prišli na listo vojnih zlo-
icev.
Polkovnik Raymond C. Kra-ir, načelnik ekonomske divizi-v štabu generala MacArthur-e naznanil zasego podružnic
»nske državne banke v Ko-zaeno pa je poudaril, da igatelji ne bodo prizadeti. Gle-razpolaganjg s premoženjem nk bo odločila zavezniška ko-¡sija. Ta bo preiskala vse faze 1'ivanja bank in finančnih za-W, ki so financirali japonske »jaške, politične in ekonortiske Klvnosti.
Nobena izmed zaseženih bank bo odprla vrat brez dovolje-a zavezniških avtoritet. Kra-er je dejal, da Je glavni cilj žage bank ugotovitev poslovanja pokrajinah, ki so bile pod oku-lc'Jo japonskih čet. Vlada, katere predsednik je 'ga.ši-Kuni, bo kmalu padla, "i ministri je nastalo trenje, vlada jo vodil* pogajanja z "■zniki, ki so rezUltirala v ka-'ulaeiji Japonske. ^ kabinetu so nekateri minis-ki uživajo zaupanje vojaških »iteljev. Kot tako, ne morejo Mi važne vloge v drugi japon-ki je rekonstrukcija in tacija dežele. Higaii-Ku-' J* a i istokrat brez političnih in ' ijskih izkušenj. Po-< že, da nima sposob-> - »«-sevanje problemov, ki I"1 \ "spredje in so poveza-|rzav« ko okupacijo japon-Bh »tokov.
Zunanji minister Šigeru Joši-' 'o diplomat, nima pa sti-') s "Kresivnimi elementi.
ljudstvo je zvedelo " ""\M'm cesarju v zadnjih h k,,t v vseh prejšnjih letih.
je padel v očeh tva P" ostanku med njim 1 P' f • ralom MacArthurJem.
vedno pripovedova-'' ".rt za cesarja največja 'traio ga je za božan-
pirali vojaško kliko, katera je pognala Japonsko v katastrofalno vojno.
Tientsin. KiUjaka. 1. okt.— Prva divizija ameriških pomorščakov je dospela v to mesto. Ta bo pomagala Kitajcem pri razoroževanju japonskih vojakov.
Sodi se, da sé nahaja čez 200,-000 japonskih vojakov na ozemlju med Tientsinom in Peipin-gom. Poveljnik ameriške divizije, ki je dospela v Tientsin, je general K. E. Rockey.
Naznanilo pravi, da se je japonska posodka na otoku Čeju v bližini Koreje podala ameriškim četam. Posadka šteje čez 50,000 častnikov in vojakov.
Operatorji odbili Leivisov predlog
Stavka ustavila obrat v premogovnikih
Washington, D. C.. 1. okt.— Operatorji na polju mehkega premoga so zavrnili predlog in povabilo Johna L. Lewisa, pred-sdenika rudarske unije UMWA, naj se pogajajo z njim glede končanja stavke, v kateri je za-vojevanih okrog 35.000 rudarjev. Izjavili so, da se bodo pogajali le, če bo stavka preklicana.,
Ezra Van Horn, načelnik po-gajalnega odbora operatorjev, je dejal, da je Lewisov predlog v bistvu grožnja, da bodo rudarji oklicali splošno stavko. Konflikt je nastal, ko so operatorji odbili zahtevo glede priznanja unije delovodij.
Uradniki federalnega delavskega departmenU niso hoteli komentirati Lewisovega predloga. Uradniki delavskega odbora vidijo možnost, da bo Lewis ok Ileal splošno stavko.
Horn je naslovil telegram Ix»wlsu. v katerem mu očita, da skuša odvzeti operatorjem vso kontrolo glede obratovanja pre-Horn pravi tudi.
državljenje Industrij.
Unija tehnikov podpisala pogodbo
New York. 1. okt,—Unija ra- yom,jt. dijskih tehnikov in inženirjev j \ je podpisala pogodbo z National
London. 1. okt.«-Izgleda, da bo konferenca zunnnjih ministrov petih velesil zaključena brez dosege sporazuma glede rešitve važnih problemov. Nov zastoj je nastal v razgovorih,«) formiranju podlage trajnemu piiru. Pričakuje se, da bo konferenca, ki se je pričela pred trefni tedni, danes zaključena.
Zastoj je nastal, ker se zunanji ministri Velike Britanije, Rusije in Amerike ne morejo zedl-niti o mirovnih pogodbah za Ru-munijo, Bolgarijo in Ogrsko. Ruski zunanji komisar Molotov je vztrajal pri zahtevi, da Francija in Kitajska ne smeta imeti besede pri diskuzijah, ki se nanašajo na mirovne pogodbe za te balkanske države. Skliceval se je na potsdamsko deklaracijo, ki določa, da le one države, ki so podpisale premirje s temi državami, imajo besedo pri sestavljanju pogodb.
Kot vzrok zastpja omenjajo nezadostne priprave pred sklicanjem konference in neizkušenost zunanjih ministrov Velike Britanije, Ameriko in Kitajske, ki so prišli na konferenco kot no vinci. Ameriški državni tajnik Jnnles fiyrnes bo prediral ca nje nove konference. Možnost je, da so bodo pričela direktna pAgajanja med premierjem Stalinom, predsednikom Truma-nom in premierjem Attlejeem.
. Konflikti, ki so nastali na konferenci, imajo ozadje. Sovjetska unija se hoče zavarovati pred obkroženjem, dočim Velika Britanija in Amerika sta proti raz-tognitvi sovjetskega vpliva na južnovzhodno Evropo in Sredo-
Italija apelira za pravično pogodbo
Bazira naj na
¿tirih svobodah
Rim. 1. okt.—Zunanji minister Alcide de Gaspori je v svojem govoru pred posvetovalno skupščino apeliral na Združene narode, naj upoštevajo ideale štirih svobod v postopanju napram Italiji, da bo slednja dobila pravično mirovno poi/odbo. On ae je vrnil domov s konference zu nanjih ministrov v Londonu.
"Se nikdar v zgodovini Itali je se je mogel njen zunanji minister tako malo zanašati na vojaško in moralno silo v podpiranju svojega argumenta," je dejal.
Minister je poudaril, da je Italija za sklenitev kompromisa z Jugoslavijo glede Istre. Pre mier Ferruccio Parri je prej zapretil z resignacijo, če ne bo Italija dobila pravične mirovne pogodbe. De Gasperi je izrazil upanje, "da bo Italija obdržala Trst, Gorico in druga mesta, v katerih Italijani tvorijo večino prebivalcev." V Londonu je do bil zagotovilo, da se bodo vršila postvetovanja z Italijo, preden bo padla odločitev glede Itali janskih kolonij v Afriki. Zuna nji minister Je dalje rekel, da Je apeliral na Združene narode naj ne pozabijo na obljubo, da ne iščejo tujih pokrajin in na se drže načel štirih svobod, At lantskega čarterja In idealov po kojnega predsednika Roosevelta.
Domače vesti
Poeet is Waahlngtona
Chicago.—Te dni se nahaja v Chicagu Rudolf Lučovnik, član ugoslovansk« ekonomske komisije in diplomatskega štaba v VVashingtonu. V Chicago je pri-ikel zadnjo nedeljo na konvencijo Veteranov tujih vojn kot zastopnik Jugoalavije. V sredo zvečer se bo nahajal v Slovenskem delavskem centru, v četrtek zjutraj pa se vrne v Wash-ington. V osvobodilni borbi bc e nahajal vsa leta in pitni petimi meseci je prišel v Amerl-*o. Po poklicu Je rudniški in-lienir. O novi Jugoslaviji Jo ze-o optimističen in tudi jfc mnenja, da se bo tržaško vprašanje rešilo ugodno za Jugoslavijo.
Is Clevelanda
Pakt glede kontrol• prometa podpisan
London, li ok't,—Velika BH tanija, Rusija, Amerika, Frtnci-ju in sedem manjših driav je podpisalo pakt, ki določ« skupno kontrolo vseh oblik transpor-taclje v Evropi. Pakt določa tudi ustanovitev ikuph« organizacij«. Poleg velike četverice so pakt podpisale Belgija, Ho-lundija, Norveška, Luksembur-Aka, Jugoslavija, Čehoslovakija in Grčija.
Cleveland.—-Iz Puebla, Colo., je prišla na obisk mrs. Helena Rostek ln se nastanila pri Mau-serjevl družini. Pravi, da se ji Cleveland dopade. — Pokojni Gregor Grbec, ki je umrl v bol-nlčnlcl, je bil star 60 let, doma iz vasi Verblca, fara Trnovo, kjer zapušča brata. V Ameriki je bil 35 let in tukaj, na Garfield Heightsu zapušča sestrično Josephine Kastellc.—Na vojaški dopust je prišel iz Sampaona N, Y., S 2/C Frank Pajek, sin družine Jack Knafelc iz Collin-wooda.—Anten J. Terbovec, u-rednik Nove Dobe, glasila ABZ. Je bil uradno obveščen, da Je 29. avg. umrl v vojaški bolnišnici na Novi Gvineji njegov sin Edison A. Terbovec, po činu tehnični saržent, star 22 let. Pri vojakih Je bil tri leta in poldrugo leto na Pacifiku. On je zbolel na poti, ko je bil poalan iz zaliva Oro k novemu oddelku na Ptltptnefclh otokih. Pokopan je bil v Wlnachavenu, Nova Gvineja. Bil je član društva 141 ABZ v San Franclscu.
nov razplet v stavki oljnih delavcev
Unija ustavila masno pi-ketiranjm čistilnic
THOMAS OBSODIL AVTNE KOMPANIJE
Chicago. 1. okt.—Napetoat v calumetakem okrožju ae je polegla, ko je unija oljnih delavcev, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij, ustavila masno pikotlranje čistilnic Standard Oll Co. v VVhltingu na zahtevo Italpha F. Oatesa, gover-nerja Indlane, Vse čistilnice te kompanljc so prizadete zaradi stavke, v kateri Je zavojevanlh čex 0000 delavcev.
Stavkarjl «o se zbrali na shodu v Hammondu, na katerem so Jim voditelji pojasnili, zakaj ao preklicali piketlranje čistilnic. Govorniki so udrihali po gover-nerju Gatesu, ker je mobiliziral državne miličnike za akcijo proti stavkarjem. Izjavili «o. da je postal orodje Standard Oll Co, ki hoče zlomiti stavko. Štiri kompanlje državne milice ao prišle v calumetsko okrožja.
Byrnos je naznanil ustanovi-
m American Broadcasting Co. tov zavezniško komisijo za Paci-Pogodba določa zvišanje plače fik, katere naloga je oblikovanje za deset odstotkov.	I politiko napram Japonski. Ko-
misijo tvorijo ropreaentanti Amerike, Rusije, Velike Britanije in Kitajske, Naznanilo pravi, da se bodo ti sestali v bližnji bodočnosti.
s
rtnik
mogovnikov. ------ .
je razkril kot na-, ^ bodo operatorji pogajali ■ Njegova izjava. ]e če bo stavka preklicana
Zaradi stavke Je ustavilo o-brat 79 premogovnikov v Penn-svlvaniji in We.t Virginiji. Bojazen je. ds se bo stavka razširila na druge premogovnik«.
• IS¿ priprive za na-,N 'rl "arbor, je razoča-ljudstvo. Zadnji morda uverili ljud-" U ízpremembe, ki
AmarUk« polltlks na Jeponak*m; "Puatimo vojne magnate, da S sil fill "
•koti senike, ae da le hI
Stalin razkril namene Rusije
Razgovor s ameriškim senatorjem
Pepperjem
f
Kaira Egipt. I. okt. Senator Claude Pepper, demokrat lx Floride, ki Je dospel sem iz Moskve, Je razkril vsebino razgovora med nJim in premierjem Stalinom. Peppar je dajal, da je hotel zvedeti od Stalina, kakšne smernice bo izvajala Rusija v zunanji ln notranji Mltlki v povojni dobi,
"Sovjetska unija jo uttpela ogromno škodo v vojnem času," je dejal Stalin. "Ona bo hkuša-la popraviti škodo in zgraditi industrijsko zgradb«» ter /boljšati življenski standard. Iz tega razloga je vprašala Ameriko za posojilo v vsoti šest milijard dolarjev."
Pepper Je opozoril Stalina na izjave kritikov v Ameriki, da bi Rusija porabila ameriško sojtlo za ojačanje svoje oborožena sile in povečanje produkcije vojnega materiala, Dobil je «si-govor, "da se kritiki motijo. Bil bi samomor za Rusijo, če bi skušala vzdržovatl produkcijo o-rožja na višku. Doka«, da Rusija znižava vojno produkcijo, Je demobtlizacija ukora 4,000.1100 vojakov In častnikov Demobl-lizacija se bo nadaljevala, dokler ne bo armada znižana na tretjino svoje sile Sovjetska unija In Amerika, ki sta fcill t osno pove ¿a nI v vojnem času, morata utrditi stlko in poglobiti kooperacijo v mirnem čaau."
Senator je dejal, da se je uve-ril. da je Stalin realist. Kot tak gleda na razvoj dogodkov Ko ko I Je, da Je hvaležen Ameriki za pom<*č, katero je nudila Rusiji v vojnem čaau Naglasil je, da bo Rusija mobilizirala vsa sredstva, da se poatavi na trdne noeo v ekonomskem oziru.
Pogajanja med reprezentantl unije oljnih delavcev ln kompa-nij so nadaljujejo v VVashingtonu. Delavski tajnik Lewis Schwelenbach skuša končati konflikt. Doslej se nI pokazalo še nobeno znamenje glede dosege sporasuma.	-
O. A. Knlght, predsednik unije oljnih delavcev, Jo priznal, da aa poloiaj ni izpremenll. Unija zahteva«<vt»«nje plače ta SO centov na uro. Okrog 30,(KM) oljnih delavcev v calumetakem okrožju ln drugih krajih j« zavojevanlh v stakvl. Kompanlje so pripravljene zvišati plače ta petnajst odstotkov.
R. J. Thomas, predsednik unije združenih avtnlh delavcev, Je napadel avtne kompanlje In jih obdolži! netenja konflikta, ker niso pripravljene na preureditev tovarn. On je govoril na konferenci delegatov avlnlh unij iz štirih držav, ki se je vršila v dvorani unije Amalgamated Clothlng Workers. "Kompanlje, ne unija, so v stavki," Je dejal. "Začele so Jo i zniževanjem plače."
Thomas je naglasil, da bo unija vztrajala pri zahtevi ta zvišanje plače za trideset odstotkov.
Bavarska vlada bo odstranjena
|
General £itenhower odredil ¿istko
WlMhaden. Nemčija. I. okt.—
Doznava so, da bo bavarska vlada, katere predsednik Je Kritni. Meh Schaeffer, odstavljena. General Kls*nhower je odredil drastično čistko |h» ugotovitvi, da imsjo nacisti va*ne pozicij«.
Poveljnik ameriške okupacij« sko sile na Bavarskem je general Georgo S Patlon, ki Je ob-dolžen, da ne izvaja programa dene« liikacije. Eitenhower je zaslišal Pat tona zadnji petek
Denacifikacija Nemčije Je v sogla»)u s programom, ki so ga osvojili poveljniki zavezniških okup«« ijskih sil. General Pat-ton Je bil pozvan na razgovor, ko j« prišla na «lan evidenca, da drži naciste na va*nih pozicijah.
Doznava se, da Patton podpira bavarsko vlado ln s njo vred nacizem, kar je v konfliktu s navodili. On |e celo na sestanku s časnikarji priznal, da Ima Hchaeffer proste rok« pri vladanju Bavarsko Motnost J«, da bo Patton odstavljen kot poveljnik smeriške okupacijske sile na Bavarskem. •

PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT OLABILO I« LASTNINA SLOVE MB K C NARODNE PODPOR«»
of ud published
JEDNOTE br tlOTMM
Eči
sector
Naročnina «a Zdrulana države (isveo Chicaga) ln Kanado M 00 o. lato, $JOO ta pol lete. »1.50 «a ¿etrt tota, m Chicago in ekoUco
Cook Co- I7.S0 ta calo loto. S3.75 sa pol Iota; so inosemstvo M wj
Subscription rato«: for iho ünilod Staloa (except Chicago) Canada M.00 par yea*. Chicago and Cook County IT^O por i (ortiga counírtot $0 00 por yoox.
Cono oglato» po doqovonu—Rokopisi dopisov la ¿lankov ta no era¿sjo. Rokopiai Utoraroo TMbi^ lérto^povaa^ dramo, poami Ud.) to vmojo pošiljatelju lo v »lučaju, ¿o Jo prtloiu
roa*«
■ Advertising rato« on aoraomonL-Manuacript. of communication, aod uni-l'H'^ articles will not bo returned, Other manutcripU tuch as storios. plays, poame, ate« will ho roturood to t*nd«r only when accompanied br selt-
Naslor na m har ima stik s PROSVETA 2857-59 So. Lawndalo Ave., Chicago 23, Illinois
MEMBER OP THE FEDERATED PRESS
Datum v oklepaju na primer (August 31, 1945), poleg valega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono rite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
Reformacija in socialni boji slovenskih
kmetov
VIII.
Približno tako, samo bolj priprosto in surovejše, je bilo tedanje postedovanje med kmetom in državo, odnosno deželo. Posredovalec je bil zemljiški gospodar, ki je združeval v sebi s to lastnostjo tudi moč eksekutorja. Naravno je, da je ta pritisk rodil Odpor, s prva samo ponižno željo po osvoboditvi in neodvisnosti. Tako M) je zgodilo, da je bil tedanje dobe najrevolucionarnejši element—kmet. Bil je v tem oziru kot družabni reformator predhodnik meščana (velika francoska revolucija).
Nipotiebno bi bilo dokazovanje, da je bila zavednost tega srednjeveškega proletariata zelo skromna. Njegovo duševno obzorje te je večinoma končavalo pri meji graščanskega posestva. Dobro so to kaže v onih malih uporih, ki so ostali omejeni le na domači grad in domačega gospodarja. Treba je bilo desetletij, da se je v teh malih unorfh razvilo duševno obzorje nezadovoljnih in da se je končno Izpoznal sistem, ki je zakrivil socialno bedo in siromaštvo.
Kmetski upori, ki so ostali le lokalnega pomena, so se pričeli pri nas že zgodaj. Tako nam razklada zgodovina, da je že leta 1470 začelo onasno vret« med podložnimi kmeti na Koroškem. Naglo se je širilo gibanje. Kot glavni vzrok se navaja, da gospoda kar nič ni storila za kmetovo obrambo ob turških napadih. Ona se je zaprla v svoje utrjene gradoVe in prepustila svoje podložnike usodi.	, -
Ko mi deželni stanovi naložili občni davek, so se najprej uprli Ziljčuni, ¿e dve leti pozneje zagrabijo kmetje za orožje. Niso bili agiesivni, le braniti so se hoteli. Tako so zatrjevali. Starih časov so s< zaželeli in so zato zahtevali, da bodo sami razsojali pre-piie med družbeniki, zakaj gos)x>da je krivična. Tudi iupniko so hoteli sami nastavljali In odstavljatl. V tej zadnji zahtevi se že kaže vpliv verske reformacije.
Kakor že povedano, je zavladala tedaj v cerkveni upravi velika, bie/.piimerna korupcija. Zvečine se je morala Vsaka boljša« fara diago kuniti. Zgodilo se je leda i, da marsikak župnik svoje župnije nikdar videl ni, temveč je vlekel samo njene dohodke. Za duševno in religijsko življenje svojih župljanov se seveda tak odsotni župnik ni brigal; saj dostikrat ni umel niti narodovega jezika.
Med slovenskim ljudstvom so mnogokrat bivali nemški in laški duhovniki, ki jih kmet ni maral. Zaraditega so kmetje zahtevali, da se njim preousti in izroči oblast nad župnijami, da jih podele onemu, ki jih je vreden iu je ugleden duhovnik. Tudi so kmetje zahtevali, da duhovnik* priporočajo njihovo kmetsko zvezo z leče. Razmere so bile torej bistveno drugačne, kakor so danes.
Pri Beljaku so imeli kmetje svoj prvi in zelo burni zbor. Zanimivo in za njihovo nezavednost znučilno pa je bilo dejstvo, da so vabili k pristopu v svojo uporno zvezo tudi—plemstvo, torej stan, pioti kateremu je bilo njihovo gibanje namerjeno v prvi vrsti. Večjih posledic to gibanje seve nI imelo. Končalo je, ko se je nenadno izvršil hud turški napad.
Ali je imelo sploh to uporno gibanje, ki je ne brez vzroka razbili Jalo plemstvo, kake direktno zveze s tedaj nastopajočo cerkveno in versko reformacijo, je težko dognati. Da je bila i pri nas in pntebno še v Nemčiji ideina zveza meti reformacijskim in kmet tkirn gibanjem, je umljivo.
V Nemčiji so se začele kmetske vojne že potem, ko Je bila cerkvena retoimaeija žo v point m teku (I. 1524). Pri nas pa so se zaceli nt vi veliki boji še preden ie nastopila cerkveno-reformacijska d« Ixi (I. 151») in tud1 noteni Že, ko ie zagosj>odovala Zopet katoliška piotireformacija.
■ («ctovo je. da so bile te vojne povsem logična posledica socialnih tazrner dobe, v kateri so st' rodile. Bili so časi občne socialne nezadovoljnosti. Umevno in logično je torej, da je tedanji družabni i rti zelo trpel zaradi tega.
I*i i nas je b'lo na Dolenjskem največ nezadovoljnih podložnlkov. liila je ta stran nase dežele nekako pripoznana domovinska obči-ca nezadovoljnih, vatanih kmetov. I.eta 15011 se je torej pojavil upor, toda končal ie zelo naglo, kajti Valsavor pravi: *Es ward il.nen (kmetom) dir Koof geoehw ud wicdcrum ZiReeht gesetzt."
(iodilo te ie. k ukor se god* dane»: kmetskih tožba ni nihče po-: lusal; area so ostala neusmiljena, kakršna so vedno bila..-Nihče ni govoril o t»m. alt ie naiašcatoča kmetska nezadovoljnost opravičena ali ne. NiktUir se ni tako očitno, kakor tedaj karula brutal-ni ftriina *da kot socalna mavica in resnica. Od diieva do dneva n bil«» slabkv IV¿le ho nove volne z Benečani, ki so zadele po-tebno trdo naše ki a je; zopet so bi t/primerno noiit^fh «motna bre mena. In kadar ie ie k butat « 4« priložilo, je videl kmet kri-vieo; nič diugega, 1/pornaval je, da je temu kriva njeteova po pol-D4 hic/nravnost. ki se n; u«kier utemala z njegovim naivnim, sko-io še otroškim krščanstvom. Kmet ni bil nikdar mehak ln sentimentalen Zato n» vdel v krščanstvu ne le božje ra/«wletje. tem-• ee tud* i « kak m ta: en gie,|MNl.itski alt bolje administrativen si-trm povsem nn or«»t<n u^ mu, k« ga |e napravljal za sužnja.
Hvetila te ie *t krščanstva enakopravnost, ali vsaj neka ljubezen, ki bi )o moral imeti gosiaidur do hlapca. Zato je bilo kmet* ko geslo te«ta| Mesnica in piavica' Zelo mistično si je razlagal kmet to peslo. Zasledoval i»a je t nJim le svoj interes, razvijal s t**ni geslom svoj individualistični nagon, j*»n»jen v stoletni borbi z z» m ho .[	(Se nadnljuje )
PISMA IZ stare domovine prihajajo
Cloroland, O,—Že pred dobrim tednom sem prejel pismo od brata, katero je datirano 5. avgusta t. 1. Pismo je odgovor na moje pismo, katero sem odposlal ie v začetku marca t. 1.
Tedaj Je še vedno divjala vojna v Jugoslaviji in partizani so izganjali nemške naciste iz svoje domovine. Naj navedem le izčrpke bratovnega pisma:
"Srčna Ti hvala za pismo! Iskrene jlbzdrave Tebi in Tvoji družini! Pismo sem sprejel z velikim veseljem, katero pa se je spremenilo v žalost, ko sem čital o smrti sestrine hčerke Štefanije oz. moje nečakinje. Izroči sestri Lojzki in svaku Lojzetu (namreč Mermoljevi družini) moje globoko sožalje!
Naj Ti torej navedem nekaj novic iz te strašne vojne, katera je divjala pri nas nad pet let. Predno nam je zasijala luč svobode, je vojna zadala narodu veliko Korja. Dosti življenj je stalo in mučenja naših ljudi, predno "sta Italija in Nemčija zapustili naše kraje.
Naj Ti navedem le nekaj slučajev: Dne 12. januarja 1. 1942 so Italijani umorili na Gradišču tri Tebi bolj malo poznane Slovence. Ti so: Lojze Bukučev, Tone Karižev ml. in Ivan Zgauc. Podobnih slučajev • je mnogo Veliko strahu smo pretrpeli, sedaj pa upam, da je preganjanja konec. Mnogo naših rojakov in rojakinj pa je bilo izgnanih v Nemčijo in se še danes niso vrnili domov. i
Adlocevo hišo (to je bila gostilna, kot se jaz spominjam) so zažgali Nemci in je do tal po gorela. Od neprestanega strahu, nervoznosti in živčne napetosti smo si nakopali razne bolezni. Moja žena Fani in jaz nisva preveč zdrava, kar je posledica pomanjkanja in večnega strahu za življenje. Dovolj tem.
Največja slava in priznanje gre našim zaveznikom Angliji, Ameriki in Rusiji, prav tako naši partizanski vojski, katera je žrtvovala veliko življenj, predno je zasijala luč svobode. Upajmo, da nam bo od sedaj naprej večno svetila.
Dragi brat Jožef, moje in Fa ninlno zdravje se je zelo poslabšalo. Temu je krivo pomanjka nje hrane, obleke in drugih potrebščin. Glede hrane se je si cer sedaj malo izboljšalo, obleko in druge potrebščine pa je še vedno težko nadomestiti. Obleke še prej ni bilo v veliki meri na razpolago, ker smo ve dno bili zadolženi in smo jo le s težavo kupili.
Moja družina in jaz Te iskre no pozdravljamo, kakor tudi Mitzi, Florence in Rajkota Upam, da Te bo to pismo našlo v najboljšem zdravju. Srčno želim, da bi se še kdaj videli in si nazdravljali s čašo vinca rujnega, Zaključujem — Tvo;i ljubeči brat France."
To so le Izčrpkl bratovega pisma, kateri razodevajo veliko trpljenja in pomanjkanja'skozi katerega je šla naša stara domovina. naši bratje in sestre in slovenski narod v splošnem.
Ko sem pisal pismo bratu, se nisem nadejal, da bom dobil odgovor, ker sem se zavedal težav, v katerih se je tedaj nahajala Vipavska dolina, Primorska ln ostala Slovenija. Pismo je bilo na poti skoro šest mesecev. piedno je doseglo bratovo družino. Razvidno je. da je menda to bila prva pošta, ki je dospela iz osvobojene Slovenije.
Za nas vse bodo prihajale pretresljive novice, žalostne novice! Žrtve, ki so padle za svobodo naroda in domovine, so bile ogromne, tisti, ki pa so se preživeli «kozi pekel, pa sedaj bolehajo, kajti grozno trpljenje je zapustilo posledice.
To pismo priobčam v javnosti lato, da bodo rfcojl rojaki Vi-pavčani. k< »e nahajajo v tej deželi, čitali. ka) vse se je godilo na Vinavskem. Bratu sem takoj odpisal «n i*a prosil, naj mi natančneje noroča, kako se !«• ob mšal tre Vipava in ostala
kot smo bili dolga leta pod fašisti.
Vsak dober Slovenec ljubi svojo mater in prav tako svojo slovensko domovino. V mojem srcu bom čutil prerojenje, ko bom po šestih letih stopil na slovensko zemljo. Mnogo svojih nekdanjih tovarišev pa ne bom nikoli več videl, kajti darovali
_______ so svoja življenja za pravico
.... '. . •	,o Vi« ' slovenskega naroda. Mi, ki smo
sv*- o
in druge potrebščine.
asovi iz naselbin
pomagali njihovim sorodnikom
..	.. . . i Prav z veseljem sem čital
Moj brat ima majhne otroke, j Progveto ki gte mi jo peljali
a v pismu ne omenja drugega y ujetniiko uborišče. V listu kot da je Ivancek pričel prvte ^	^ ^ ^
pohajali v slovensko šolo. Se- "____^	iM
daj jo štor menda 13 let. VseC l|m aJ|valtti Ančki Travnovi, ga ni mogel opisati v enem pi-	. ZQJSA za knjige u mi
smu, poleg pa je priložil pismo ' poslala v dar Prav tako ▼ «xeri P° »«*«»cen,u vojno s japonsko izmed tisoč tudi za sestro Lojzko Pismo je ge ' . - whvauujem Ameri-! <** ln ****** <*tBla m sameta delavka pri delu. v,i<M potovalo prav pet tednov. j škemu slovenskemu narodnemu' gi (n» tisočo) so bili odolovlJonl. Tako so Je agodiio z deliJ
Torej tu je dokaz, da bomo svetu ki je deloval za našo re- skoro vseh vojnih industrijah, morali ameriški Slovenci znatno §itev '
govoren posamezen, omejen. neral? Se daleč ne, temveč, laška vlada, ki je od vsakega« četka podpirala reakcionarne' le v Nemčiji, zaeno pa oviri Uberalne in demokratične. 3 jaška administracija pa dobi navodila od vojnega departnu ta, vojni department pa od zvi ne vlade, zvezna vlada od kc gresa, kongres pa od—ljudst« Kaj še—od bogate ameriške i akcije!
*
Svobodoljubni Lincoln se boril za enakopravnost črne i se; civilna vojna je trajala st leta, od 1861—1865; prva svet na vojna se je bila za demofci cijo in končana prav tako. a boda narodov, svoboda vere,« kopravnost vseh ras! Lepa ge —v Garyju, Ind., pa so zasti kali študentje, ker ne marajo i šolce zamorce v istem razrei Srednješolci so zastavkali n istega vzroka v Chicagu v Enj vvoodu.
domovine. Ob tej priliki se že-
Ta slika predstavlja delavnico letalsko družbo DougU, ▼ r»l ▼ kateri Jo po sakl j učenju vojno s Japonsko izmed tisočev dí
a«, j.t__i______. . .
LtSSriite1 Nadaljo se zahvaljujem jugo-j	rokah da nas varuje
čim bratom in sestram, k žive siovanskemu poslaništvu, teti in , sovražnikovim slabim do-v velikem pomanjkanju m tr- stricu Habe ker gta mi postr*. ^ndan^aZnik°Vim bldbim
pljenju. t»osebno z obleko in , različnimi darovi, družini 8toPa"^m' ^	*
drugimi Potrebščinami ^ mo- *.Tuden, Kordiš, Mikuš, Mi ramo pomagati. Nesebično, ve- soury Vidergar, Resnar, Lazar,
likodušno jim moramo podati bratsko roko, da se bodo zopet pozdravili in bili zmožni za delo, katero jih čaka, da si uredijo boljše življenje kot so ga imeli v preteklosti.
Rojaki, ne pozabite priredbe podružnice št. 48 SANSa, na kateri bo podan lep in pester program. Priredba se bo vršila v nedeljo, 7. oktobra; pričetek ob pol štirih popoldne.
Ves preostanek priredbe je namenjen za naše trpeče brate in sestre v stari domovini, da jim vsaj delno olajšamo trpljenje in pomanjkanje. Res da smo nekateri doprinesli v ta namen že lepe dolarje, toda mnogo naših rojakov, ki bi lahko pomagali, niso do sedaj prispevali še ničesar. Imejmo človeško srce in pomagajmo vsak po svojih močeh!
O programu priredbe sem pisal že zadnjič, zato ga ne bom danes ponovno navajal. Želim, da bi bili ob tej priliki napolnjeni obe dvorani SDD na Waterloo rd. narodno čutečih rojakov in rojakinj. V imenu našim slovenskih trpinov vas vabim, da se gotovo udeležite te humanitarne priredbe. Tisti, ki se ne bi mogli udeležiti popoldanskega programa, pa pridite zvečer na ples, ki se bo vršil v obeh dvoranah. Na svidenje!
J. F. Dura, tajnik 48 SANSa.
ka v domovino, Vam pišem in Kl^SS se zahvaljujem SANSu ki se tonili« vsem ostalim Slovencem. hkof z*nuna z\ n«s Ksl°Kvfnske Še posebej pa se moramo zahva- ujetnike, namreč da bi bili po-
liti Miku Misouryju in njegovi, ženi, ki sta nam darovala prčcej oblačila, tako da bomo oblečeni v stari domovini. ;
Zaključujem te vrstice in se na koncu zahvaljujem tudi u-redništvu Prosvete, za priobče-nje mojih dopisov. Pozdrav vsem uradnikom SNPJ in čita-teljem Prosvete! Zdrustvujete vsi, posebno pa naši Primorci!
Pavel Bosoljak.
Po
NA) POTI V SVOBODO
San Bernardino. Cal.
dveh letih ujetništva je napočil srečen dan!—Vojaške oblasti so nam javile, da pojdemo 25. septembra proč od tu. Odpeljali se bomo z velikim veseljem proti New Yorku, kjer se bo ukrcali na ladjo in odpluli domov.
Ko bo to pismo objavljeno v Prosveti, bom že na morju. Seveda, vožnja bo precej dolga, kajti pred očmi mi bo neprestano stalo vprašanje Trsta. Toda Slovenci se ne damo, nikoli ne popustimo, temveč gremo naprej. Upam, da bo Jadransko morje veselo šumelo in slovenski ribiči v sreči in zadovoljstvu ribarili na njem. Gotovo, da ne bom pozabil, da se po mojih žilah pretaka pristna slovenska kri.
Mi, primorski Slovenci, zaslužimo mir na naši slovenski zemlji! Sedaj ne bomo več sužnji
VOJNI UJETNIKI PIŠEJO SANSu
Taborišče Lacarne, Ohio. 19.
septembra 1945.—Dragi rojak Kuhel! Ko smo vsak večer skupaj, teče naša govorica v lepem slovenskem jeziku, kakor klasična glasba v tej laški atmosferi. Ko pišem, si skušam predstavljati, da poslušam tovariša Cotari«'. ki pridno pripoveduje o lepoti Vipavske doline. In tako gre v ak večer; če ni eden, je pa drugi, ki gleda v daljavo in govori o tistem delu zemlje, katerega tako neizmerno ljubi.
Včasih čutimo v teh govorih neko grenko struno in ta struna ie sovraštvo, ki je v srcu in vse-
slani naravnost v našo Jugoslavijo. Vrniti se domov skozi Italijo pomeni, da ne bi vsi prišli do svojega doma, niti ne tisto malo blaga, ki smo si ga tukaj nakupili s težko pirhranjenim denarjem.
Naj Vam sporočam, da s Primorskega ne pride nobena pošta. Iz vseh drugih krajeh prihaja, ali od tam pa ne, kot da ne bi naši ljudje znali pisati! To nas zelo zanima, kajti niti ne vemo, ali so naši dragi med živimi ali ne, ker ne dobimo nobenega sporočila iz naše domovine.
Prav prisrčno Vas prosimo, da bi se tudi zato zanimali, seveda, če morete kaj ukreniti gledt te zadeve.
Vsi skupaj srčno pozdravljamo Vas in SANS.
Franc Resinovlč.
ČASOVNI KOMENTARJI
Chicago, IU. — Svet je velik, kompliciran, zmešan . . . Vojne je konec, a nekateri že resno govorijo o prihodnji vojni . . . Fa šizem je "poražen", a ponekod še prav tako steza svojo predrz-
no glavo, na primer v Argentini, lej tudi bo. Vsak ima pred oč- Sicer nam ni treba iti v Argen-mi bratsko kri, katera je tekla tino> temveč se lahko ustavimo po krivdi tuje, sovražnikove ro-;pii domačem ognjišču, kjer ku ke. Vsakdo od nas ljubi tisto fa§istični strup senator Bil zemljo, morda samo zato, ker je bo Gerald K. Smith in mnogi preveč trpel zanjo, morda tudi drugi pomočniki. zato, ker je sanjal o njej ali se Tu(U v giavah nekaterih na-od očeta naučil upati, da bo vi- gih generalov ni vse v redu. del to zemljo svobodna	"Slavni" MacArthur se upira ci-
Danes pa v Londonu, daleč od v'lni vladi; general Patton, ki je tukaj in daleč od tam, odloča pet v času afriške kampanje prete majhnih ljudi o usodi narodov, pal bolnega vojaka, nakar je bil kakor se jim bo zljubilo. Če bo- povišan, pa se je pred kratkim do igrali igro nesramne politike, odprto izjavil za fašizem. Kot tedaj bodo pustili ta narod še vpjaški governer Bavarije, je nadalje f>od tujčevo peto, narod, nastavljal naciste na odgovorna ki je dal vse svoje najboljše za mesta, namesto da bi jih zatiral pravico in svobodo.	, Ko so ga o stvari vprašali časni-
Tukaj nam ni mogoče druge- karji, jim je odgovoril, "da je boi ga storiti, kot čakati in upati.' med fašisti in nefašisti sličen kot Tisti, katerega domovina bo svo- med demokrati in republikanci." bodna, se bo lahko vrnil na ljubi Nato pa je še pristavili "Ali že-dom, kjer ga bo čakalo veselje, lite, da bom nastavljal komuni-Toda kaj pa tisti, ki bodo obso- ste?"
jeni še nadalje prenašati tujčev' Pristaviti je treba, la general jarem? Kaj jim je pričakovati Patton v svoji omejenosti najin kako bodo še nadal je prena- bi že smatra vsakega liberalca in šali laški terorizem? še tukaj, p:ogresivca za komunista. Nje-v ujetništvu, kjer bi morali biti ^ove nazore pojasnuje tudi fakt bratje^ sovražimo drug drugega, da ie zelo pobožen. Srečni smo, da je poveljstvo v Ali je za svoje postopanje od-
St. Loula. Mo.. le bil nedavno bros vsakega moščanakega časopisa, ker po Isbruhu stavko kolpor-torloo so moonatia enostavno Uprli vso delavce, tiskar)« in uradniško uslužbence. Organlslrani
St. Uwis Daily News, kar Je prisililo tudi mag pridelali nekaj nato na kapitulacijo. Stavka kolporlorjov Jo bila sa priznanje unije (ADP).
Vinavska dolina v času bojev
I/ plflMM )«• tudi razvidno, da časnikarji so potom sami sačoll Isdalatl svo) llal,
so Vipavčanl >«
V Ameriko so pričela prihi ti pisma naših rojakov iz Fr cije, Nemčije, Italije, Jugosli je. Pisma so žalosna, poroči neizmernem trpljenju, poni nju, suženjstvu, stradanju,! ti. Majhen narod, ki ne štej« ti dva milijona, je bil pog vse vetrove, v koncentto taborišča, v suženjstvo in na pet let trajajočo trn j«
Mnogi so omahnili, mno fašistična zver zakopala, seij do smrti sestradala. Pa ve je narod ostal! Zredčcn, oslabljen, sestradan, oropanj da v srcu z novo vero v nje, s samozavestjo, ki je ni'l koli poznal v toliki meri v t svoji zgodovini.
Pomagajmo hrabremu slo* skemu narodu v stari domovi Sodeč no pismih, ki prihajajo Ameriko, najbolj potrebuje ol ke in obutve. Dasiravno smo imeli nekaj kampanj za ^ nje obleke in drugih potreb« pa bo treba iti ponovno na d« po vseh naših naselbinah. ■ nami je še dosti obleke in 4 tve, ki je ne potrebujemo, si treba jo je skupaj zbrati in ;lati v domovino. Upam. d« oričel SANS ponovno z m« zivno akcijo. Posnemajmo w ga ameriškega slovenskega ka, ki je prejel paket »d m baš v času, ko je srečal sW| sko družino v Franciji. N* pomišljal, temveč vse skupaj i ročil ubogi družini.
Ko človek opazuje, kako kapitalisti obnašajo glede T manovega programa polne I slenosti in socialne zaščite."* do tega zaključka: Veliki 11« niki se niso popolnoma nic f menili v bistvu, ampak le v tiki. V načelu priznajo, m vsak delavec, ki šelidelatMP vičen do dela; priznajo. * "j rajo biti plače tako velike .«j lahko delavec pošteno priznajo, da je treba zgradi ^ merna in čista stanovanj« »i
,!iel»'
;
lavslvo; priznajo p<|
nja brezposeln«»stne z»v*
nine.	J
Da. z vsem tem k zaeno pa pritiskajo za miae" Kaj pa pomeni)* «H vi kompromisi? Njib^Jj promisi pomenijo, da mr^l na polna uposl«'"0* 10 * ¡¡1
nezaposlenost,	J
zadottne plače, to ■ej*'' J ¿čina. pomeni na stantlvanjs. to • 1 0 Ijevanje slumov. P""' ^ kot je potrebna snei»«"
(Dalj* m * >trt*
Delavski voditelj proti rasnim predsodkom
Težko bi bilo najti dv^ človeka, ki imata boljše prilike razumeti .¿nost enakih prilik za tfse Američane, neglede na izvor, barvo lu ali narodnostne pripadnosti, kot William Green, predsednik Ameriške delavske federacije (AFL) ter Philip Murray, predsed-k Kongresa industrijskih organizacij (CIO) Ker načelujet» dvema največ- -
«m. organizacijama strokovno organiziranega delavstva obeh 3ov v tej deželi, je umevno, da se zavedata, kako prizadeva
diskriminiranje proti manjšinam (črncem, zidom, Mehikancem, tujerodnim itd.) unijsko delav--to samo in obenem tudi deželo tot celoto. Pred kratkim sta oba oditelja podala v tem smislu izjave, ki jih tu deloma navajamo.
"Ameriški delavci obojega spoja» je dejal William Green
povzroča notranje nesporazume in spore. Toda v zadnjih treh letih je vrhovno sodišče dežele podalo tri odloke, ki bodo nedvomno vplivali na dosedanje postopanje kakih dvajsetih unij (nekatere teh so neodvisne), ki še vedno ne dajejo enakih prilik včlanjenja manjšinskim skupinam. Zvezno vrhovno sodišče je tudi potrdilo soglasno novo postavo ali zakon države New York, po katerem je diskrimina-
so
K funlcicnira na te- ^j^T SJErSZEta meliu demokratičnih principov,	' imumie ¿tieznisKa
E dediTmemicam, ki so pro- F*»	P? P°5tavi «"¡j"-
„ega ali verikejr« zapo- Se en odlok vrhovne« sodišta.
Itavljanja, sloni na trdni podla-	' razvelJa.vl;a kon'
r Dalje se tudi zavedajo, da trakte sklenJene med «lenii»-oreanizarija, katere člani so pre- "V,UgU » ¡ST» predsodki, in katera ome- konlrtrakt' ne dovoljujejo pravi-*eu h H	., ce kolektivnega pogajanja črno-
poltnim kurjačem na železnicah. Vrhovno sodišče države Kalifornije je soglasno potrdilo preklic pogodbe zaprte delavnice, katero je sklenila unija kotlarjev in sicer za tako dolgo, dokler ta unija deli črnce, ki so v njej včlanjeni, v posebne pomožne skupine, ki nimajo pravice do glasovanja.
juje svoje članstvo samo na gotovo rasno ali versko skupino, tadaja udarec svoji naj vi talne j ši »trebi in smotru—vzpostavitvi dinosti in vzajemnosti. Kadar-oli kaka strokovna delavska or-anizacija postopa v tem oziru ia ta način, tedaj ruši in slabi
\
pešnost in moč delavskih poga-a obenem ustvarja more-itno protidelavsko armado, ka-ero znajo ob dani priliki izra-iti v svoj prilog sovražniki de-vstva."
V isti izjavi, ki je izšla v mejniku Ameriške delavske fede-acije, nas Green opozarja na jstvo, da je AFL na svoji konvenciji leta 1944 sprejela reso-ucijo, v kateri obsoja rasno in sko bigotstvo ter zapostavljale. Istočasno je tudi nanovo otrdila izjavo, v kateri poziva unije, pripadajoče AFL, "da tdaljujejo in razširijo započeto v tem pogledu, da bo tpko fcot-e vzpostaviti principe in-iistrialne enakopravnosti v ednjem predelu dežele." izvedba te naloge pa je za-isna od slednje unije in sled-ega člana unije," je dejal reen vs svojem članku. "Na noti način ne smemo omahovati celo odnehati v tej naši nalo-Moramo se boriti, da vzdr-mo in ohranimo ameriške prin-pe in ameriški način življenja, meriški delavec mora nepre-ano nastopati proti rasnemu in irskemu zapostavljanju in pred boj mora imeti vedno cilj obode, enakopravnosti in mokracije. Predsodki in rasna verska nestrpnost je zločin roti demokraciji."
Philip Murray pa v svoji za-vni izjavi priteguje pozornost dejstvu, da je CIO že davno
ifejela smernice, ki ne dovo-ujejo rasne diskriminacije v or-anizaciji. Dejal je, da je odbor >dpravo rasnega zapostavljajo <'den najaktivnejših odsekov '0 Ta odbor skrbi, da se pra-iln«> tolmačijo in izvajajo za-vne smernice organizacije. Organizacija CIO je uverjena j • kot so bili očetje naše repute, da so vsi ljudie rojeni svo-K,ni in enakopravni, ter da jim zadevne pravice ne smejo "dvzete," je dejal Murray.
"Mi zavzemamo tako stališče," nadaljeval Murray, "ne samo I ' verjamemo v pravico vse n.,š< ljudstvo, pač pa tu-w zavedamo, da diskri-"""'■ja proti eni ali drugi sku-E» * deželi v resnici škoduje varnost vseh. Stro-unij«» so prišle do tega M ' kozi bridke preizkuš-" način "deli in vladaj" ,i,r kot izkoriščanje sa-' W vsega zadetka piaane "" Je bil ta način naj-r"*J<* v rokah tiranije in "ii delavci vedo iz svo-i"«ti izkoriščanju, koli-» prizadevanja od stra-"kov delavstva, da se m oslabi s tem, da se v« rrwdsebojno, kar bi ,f« p»«-cevnlo združenje v ¡¡^j »n izboljšanje de-
Jih iti
Vsekakor ima Murray dovolj povoda, da je zaključil svojo izjavo s slede^mi besedami: "V bodočnosti bo CIO z vsemi svojimi viri—ter z dobro voljo in silo svojega 6 milijonov broječe-ga članstva—pobijala nizkotno tehniko diskriminacije, Vodeč to borbo se naši strokovni delavci zavedajo, da je njih tozadevno prizadevanje v interesu ekonomskih in socialnih prilik, kot tudi
v interesu vse dežele."
Stališče obeh delavskih voditeljev je docela v skladu s stališčem, ki ga v tem oziru zastopa predsednik Trumnn, kot je to razvidno iz njegove poslanice kongresu v prvi polovici meseca septembra:
"V vseh letih vojne produkcije smo napravili precejšen korak naprej v tem, da smo premagali mnoge predsodke, ki so prej povzročali zapostavljanje manjšinskih skupin," je zapisal predsednik v svoji poslanici.
"V dobi preureditve in potem," je nadaljeval predsednik "moramo napeti vse moči v svr-ho nadaljevanja udejstvovanja tega ameriškega ideala. To je eden izmed temeljev naše politične filozofije ter mora postati tudi svojstven del naše ekonomije.
"Odbor za nepristransko in pravično uposlevanje (FEPC) bo deloval tudi skozi prehodno dobo. Kongresu sem že predložil priporočilo za uvedbo postavo-daje, ki bo postavila ta odbor na
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje s 2 strani)
to se pravi negotovost za vsakdanji kruh.
Ne, veliki trebušniki se niso nič spremenili in se ne bodo do tedaj, dokler jih ne bo ljudstvo vrglo na smetišče in zadušilo v govnu.
*
Na površju je Trumanov povojni program celo bolj liberalen kot ga je kdaj predložil predsednik Roosevelt. Toda medtem, ko se je Roosevejt za večino svojih predlogov hrabro postavil, pa se sedanji predsednik razume na komprqmise, ki pa ne
prinesejo nobenih rezultatov.
•
Detroit je postal eno najvažnejših mest v Zedinjenih državah. Tam je osredotočena velikanska industrija, velike unije, boji med unijskimi desničarji in levičarji, stavke, rasizem, kandidiranje delavskega voditelja Frankensteena za župana itd., itd., vzlic temu pa nobeden od naših dopisnikov ne poroča o teh stvareh.
*
General Eisenhower je menda izmed vseh ameriških generalov največji diplomat in po duši demokrat. Ves čas vojne se je trudil in prizadeval, ojačitl prijateljske vezi z zaveznico Sovjetsko unijo. To se mu je tudi v veliki meri posrečilo, toda zadnjič mu je padlo poleno pod nogo.
Ko so uradniki Zedinjenih držav vstopili v njegovo pisarno, so ga našli zelo slabe volje, pred njim pa je ležal magazin 'Time'. "Poglejte to," je dejal in pokazal sliko neke plesalke, stoječe na glavi, noge narazen/med nogami pa je imela sliko sovjetskega premierja Stalina.
In nato je nadaljeval Eisenhower: "Z generalom Žukovem sva postala velika prijatelja in kadar sem prišel v njegovo pi sarno, mi je prijatelisko nazdravil: 'Na vaš^ zdravje, IkeM"
Nato je Eisenhower povedal, kako je bil Žukov razjarjen radi dotične slike v ameriškem ma-gazinu in zahteval od njega, da mora kaj ukreniti glede afere, toda ameriški poveljnik mu ni mogel ničesar obljubiti, kajti naša demokracija pač dovoljuje, da lahko časopisje šmira, kar hoče. Kdo se ne spominja, koliko gnojnice je zlilo Hearst-Patter-son-McCormickovo časopisje na pokojnega predsednika Roose-velta! Celo njegovi bolezni niso orizanesli.
Milan Modvešek.
■Ka
Ns sliki Je smer i ¿k i sdrsvnlk. ki daje transfuzijo "smerlike" krvi generalu Hlsdakllu Toju. kateremu se Je samomor ponearočll. Tojo Je sasnsmovan kot ši. 1 na Usti JsponskUi vojnih zločincev.
je bolj važno, odstraniti kxnnpe-tentno toda nacistično osebje, ali skrbeti za to, da pride pre mog ven?
Zanimivo je tudi, da so An gleži kmalu potem, ko je prišla nu vlado delavska vlada, areti i ali Huga Stinncsu in mnogo njegovih tovarišev, člunov vest-falskega kartela. Razen tega pa se seveda ie vedno govori tem, ali naj porurski premog pomaga najprej obnovi nemške industrije—kot zahtevajo neka ture angleške oblasti—ali naj se večina vporabi za izvoz v tiru ge dojele, kot so zahtevali ne kateri Amcrikanci,
Vse evropske organizacije razdeljevanja premoga nadzoruje takozvana organizacija Kuro-puan Coal, katero sd organizirali Anglo-AmortJjanei meseca maja t. 1. Toda tudi ta ima na razpolago zu r«f!po6iljanje le e-ne količine premoga, katero daje vojaška vlada, v PorurJu pa vlada Anglija.
Evropska organizacija za premog je reprezentativna. Udeležene so poleg Anglije In Amerike, dežele zahodne Evrope, tei Grki in Turki. Poljaka bo mor« da Še vstopila. Jugoslovani in Cehi imajo v njej svoje opazovalce.
Pomanjkanje premoga v Evropi je težak problem
Napisal Herbert Seliymunn
V severni Evropi najbrže ni rodbine, ki bi imela tono premoga na razpolago za prihodnjo zimo. Eden visokih ameriških uradnikov je nedavno dejal, du utegne tisti poldrug milijon ton premoga, katerega utegne Amerika posluti preko oceanu vsuk mesec, pomeniti politično stabilnost mesto nemirov in politične zmešnjave po vsej Evropi.
Priziv proti obsodbi "lorda Haw Hawa"
London, 1, okt. — Odvetniki Williama Joyca, ki je bil znan pod imenom "lord Haw Haw," so vložili priziv proti smrtni obsodbi. Joyce je bil v službi Joseph a Goebbelsa, ministra na-cijske propagande, ko je bila Velika Britanija v vojni z Nem-
čijo. Sodišče ga je spoznalo za trajno"podlago." To priporočilo j krivega izdajstva in obsodilo v ponovno poudarjam."—FLIS. J smrt.
V	splošnem nismo pričakovali, da bo Amerika |>ošiljala poldrug milijon ton premoga v Evropo vsak mesec.
Statistični podatki, ki so nu razpolago, prisojajo v Franciji vsaki družini povprečno po 800 funtov premoga za vso zimo. Na Danskem in Nizozemskem ni mnogo drugače—tum sodijo, da bodo imele družine po 1000 funtov, a v Belgiji nekoliko več, Norveška si bo morala pomagati z zalogami drv.
Pred nekaj meseci se je položaj premoga v Evropi nekoliko izboljšal—Francija je povišala svojo produkcijo uu 73 odstotkov normalne količine, dočim je bila produkcija prej le 00 odstotkov. Toda Francija je tudi v normalnih časih uvažala do'40 odstotkov svojih potreb premoga.
V	Belgiji in na Nizozemskem jo mnogo gozdov izginilo tekom vojne. Prisojen! so jim zdaj okraji v Nemčiji, kjer smejo sami sekati les za svoje potrebe— toda nemški gozdovi so polni min, tako da je bilo mnogo drvarjev ubitih in ranjenih. Radi tega je ta ugodnost le neznatne vrednosti.
Belgija dunes ne producira niti polovico svojega navadnegu deleža evropske produkcije, Nizozemska pa niti 40 odstotkov ni dosegla.
Po vsej Evropi je postala situacija v pogledu premoga kri-tičpa. Saj smatrajo celo, da Je angleško premogarstvo na šib-kih nogah. Na evropskem kontinentu je nemška navada, da s« uporabljali za delo v premo-
govnikih skoro izključno suženjske delavce, povzročila, du smu-trujo ljudje, da je delo v premogovniku delo sužnja. V nemškem premogurskem okraju Po-rurja je izredno težko dobiti delavce, posebno Se radi tega, ker ni hiš.
Obenem po v severni Evropi tako primanjkuje vseh vrst blaga, ds si rudar za svoj trdo zasluženi denar ne more ničesar kupiti—ljudje radi tega nočejo deleti več kot toliko, da M zaslužijo toliko denarja kot neobhodno potrebno za racionirano blago. Ako delujo tri dni, morejo najmanj tri dni počivati, ali pa iskati živež in obleke po deželi.
Vsakdo priznava, de Je nemogoče, obratovati premogokope z vojaki. Razen tega se v Nemčiji postavlja še vprašanje, kaj
pičla. Kadar vinogradi slabo obrodijo, je to velika tragedija za te ljudi, kajti celo ob času dobrega pridelka ne pokrijejo dohodki od vina več kot življenjske stroške za itiri mesece v letu. Za preživljanje.
Antonu Ferluge, sina sestre mrs. Sta vanje, nI doma. Nemci so gu 10. junija 1944 pograbili in odpeljali v nemško suženjsko taborišče v Nemčiji. Od tedaj niso več sliialj o njem. Družina upa, da se nahaja v kakem begunskem taboru, odkoder bo poslan domov.
Nekegu drugega neČuka Fer-lugovih, 19-letnega Antonu Tom-ca, so Italijani vseli pred dvema letoma in vtaknili v tukozVani kaznllnl bataljon, katere so Italijani formirali iz Slovencev. Ti kaznllnl bataljoni so bili dodeljeni najbolj težkim in nevarnim nalogam.
Tudi 'od mladega Tomca ni družina slišala, odkar je zapustil dom.
Večina mladih vaščaaov se pri-druilla parilsanom
Poleg omenjenih so Nemci in Italijani odpeljali is vasi še šest drugih mladih moških, o katerih usodi ni nič znanega. Večina mladih moških ia Konkonela se je borila s Titovimi partizani in so Še vedno nghaja v jugoslovanski armadi onkraj Trsta, večji del okrog LJubljane.
Imena otrok v družini so Izvrsten primer, kako so Italijani na •vse mogoče načine poizkušali po-itplijančiti tukajšnje Slovence. Mala hčerka Ivanke Vremec Je bila nasiloma Imenovana Edea, medtem ko se je osemletnemu sinčku Ferdinanda Ferluge dalo ime Umberto.
Na vrtu sem snel sliko družine, potem pu sem M naprej, da se oglasim ie pri drugih ljudeh.
Nu Občini sem se ustavil v neki krčmi, kjer sem imel obed. Zu juho s rižom, kos teletine in malo grozdja sem plačal $2.50.
Ko smo se vozili skozi razne vasi, smo vsepovsod videli napise, ki so naznanjali svetu: "Živel Tito!" in "Tukaj je Jugoslavija," kar v angleščini pomeni "Here is Jugoalavla."
(Po Enakopravnosti.)
Tu organizacija razdeljuje ves razpoložljiv premog, ki prlha-ju 1» Zedinjenih držuv, Anglije In Nemčije. ONA.

vne
znai kn tak«,
ulj .
1
)«' ij

f»r i »ti.
Î*. da še obstajajo katerih diskriminacijs
Člani svina unije CIO v Wlnd*>eJu ko Jim Je družbs odrekls povtéanla masda raki no čas reko vihodno od Detroits.
ptkatiraio Fordovo tovarno. Zaslsvkalt so potam. PrUadetlh )• 10.000 delavcev. Maalo Windaor Ml dt
theodore andrica na obisku pri ferlogovih v konkonelu
Z obiska v Konkonelu pri Ferlugovlh Je clevelandskl čssnlkor Theodore Andricu poročal sledeče:
razumeti, ako veste, da stane kos čokolade na črnem trgu $1.
Suša napravila mnogo ikode v vinogradih
Konkonel se nahaja samo pur milj od Trstu, toda vas Je |>opol-noma slovenska Vuščanl so se pravkar pripravljali nu trgatev, kajti grozdje in vino sta tukuj glavna vira odhodkov. Leto« bo trgatev vsled daljše suše bolj
"proletarec"
BeeislUtltna-delartkl tednik
aiasilo Jugoslavsnska boc. sveas ki Prosvetna mstloa. Plsaa v «lovsniksm ia angleškem jsslku. Btaaa »9 sa salo. 11.71 sa pat
I) sa šetrl tola. NAROČITE SI G A I Nsslov: PROLETAREC S901 South Lawndato Avenue CHICAGO M. ILL.
Par milj od Trsta, na poti proti Občini, je vus Konkonel, ki čepi na vrhu tako strmega hriba, da je avto komaj splerul po Klancu.
Ako bi so v Konkonelu dalo živeti od lepote tržaškega zaliva, bi bil to imeniten kraj. Ker pu temu ni tako, ima vas, ki šteje M hiš in okrog .100 oseb, zelo te-žak boj za obstanek.
To in še mnogo drugega sem zvedel, ko sem obiskal družino mrs. Fannie Htavunje, z 1H2IH Nottirigham Hd,f ki me je prosila, predno sem odj^otoval iz Clcvelandu, da poizvnm, kaj m» je zgodilo s Konkonelom in Ker-lugovo družino.
Niso mogli verjotl, da )e prlšal A mar l kanec
0<Nn mrs Htnvanje, H2-letni Ketluga, je polival v kuhinji pri odprtem ognjišču, ko sem stopil v hišo. Akoravno so prijatelji, m katerimi sem prišel, govorili slovensko, je bilo ljudi te?ko prepričati, da nem dospel iz Amerike, da vidim, kako ae imajo.
Mrs. Jožefa T«»rnee, Ans To-mee in Murija Tomw so sestre in svakinje mrs Ktavanje, ki so bile v hiši. PoU»m je prišla Ivanka Vr«*m«*\ istotako od števili* Kerlugove družine. Sliko no dopolnili trije vnuki In vnukinje Med otroke «umi razdelil tri koae čokolade in f*oved4no mi j« bito, da dva Izmed otiok nista nikdar prej videla čokolade To je lahko
NOTICE TO MEMBERS
Mambara who submit Items such as • "Card el Thsnks." a "Memorial," a "Surprtoe Parly Notice," a "For Sale AdL" or any other similar Item for publics» lion In Prosveta« pleaae note thai ail such Items are considered advertisements and are charged al regular advertising ratea. No such llama, therefore, can be published free of chsrgo.
Philip Oodlna. Manager.
ae
Slika kaša porušeno tovarno sa letsla v Nagoti na Uničila ao Jo amorlško bombe s tata! lipa I N. >
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman
Spisal
dr. Iran Tavčar
mmmmnmm**m
j	(Nadaljevanje)
"Prav tiho vam povem!" Ozrl se je okrog, in ker ni bilo nikogar, je šepnil proti nji: "Knezu Metternichu bi ga zabodel v prsi in ponosno bi vzkliknil: Sic semper tyrannis!"
Vse je zavrelo po tanki grofici. Tu pred njo je bil človek, ki bi mogel knezu Metternichu nož zabosti v srce! Bilo ji je, kakor bi bil nji sami nož zaboden v prsi, in nizke hišice v ulici so se pričele sukati pred njenim pogledom. Z roko se je morala opreti na steno, potem pa je zaječala:
"Vi se samo šalit*, Prešeren! VI resno na kaj takega ne mislite!"
"Čisto resno! Jaz in Andrej Smole, oba mi~ sliva tako! Svobodno vam, da naju ovadite, kontesa Eva Luiza!"
Je 11 prav čulo njeno uho? Bila je zdravega in čistokrvnega plemena ta grajska grofica iz Radovljice. Takoj se ji je zjasnilo pred očmi. Tu pred njo je človek, ki jo pozivlje, paj postane denunciantinja! Ona, kontesa Eva Luiza! Krepko se je postavila pred njega, ga premerila od nog do glave ter izpregovorila počasi:
"GrofiA Thurnova ni policaj!" Nato ga je še enkrat premerila od nog do glave ter dostavila ošabno,' strupeno in zaničljivo:
"On je prismojen človek! Zbogom!"
Mala osebica je napihnila kakor žabica na veji in enaka užaljeni kraljici je odšla, ko ga je poprej še zadnjikrat obsula z iskricami razljučenih oči.
Gledal je toliko časa za njo, da ae mu je skrila za oglom Maličeve hiše.
"Sedaj si jih zvedela, očabna kontesa!" je dejal sam pri sebi. "Vdrugič pa ne nadleguj ljudi, kl ao boljši od tebe!"
Eva Luiza je dospela v drevored. Bilo je malo izprehajalcev v njem, a skoraj za vsakim drevesom je tičal policaj, kar je pričalo, da je nekaj "visokih" suverenov na izprehodu. Med dvanajsto in eno so vladarji kaj radi zahajali v drevored. Obdajal jih je kordon stražnikov, ker se tedaj še nikakor ni pozabil Sanda smrtonosni atentat na ruskega državnega svetnika Kotzebuea. Evi Luizi ni nihče branil vhoda in prav kmalu se je nahaiala pod kostanji, katerih je dandanes že veliko padlo, bodisi od viharja, bodisi pod sekiro. Tiste dni je bila rast teh kostanjev še prav ponižna, takrat je bil slavni naš drevored takorekoč ravnokar izlezel iz jajca, če se smemo tako Izraziti.
Eva Luiza ni mogla pozabiti, kar se je bilo zgodilo. Venomer je šepetala predse: "Ta kmet! Da si le upa kaj takega govoriti!"
Nasproti ji prideta dva visokorasla gospoda. Bila sta sicer civilno oblečena, a vendar se jima je poznalo, da sta vojaka. Ker sta bila zavita v plašča, se jima nista dobro videla obraza. Prvi je hodil nekaj naprej ter Izpregovorll tu-intam kako besedo z drugim. Zadni je pazil na vsak korak spredaj tdočega, in kar videlo se je, kako je lovil vsako besedo, ds bi je le ne preslišal. Kazal je največji respekt do onega, ki je počasi, a ponosno korakal pred njim!
"Veneta se, kakor da sta tujca," si je mislila Eva Luiza, "in zato sta gotovo s kongresa!"
Nato je postala pozorna na ponosno hojo prvega in zapazila je tudi visoko spoštljivost, s katero je drugi ostajal za onim. Kri ji je zalila
možgane in pred pogledom ji je hotelo postati mračno!
Ta hipna misel jo je f silo tirala k njemu, ki je moral biti Metternich. Ko je stala pred njim in je oni nekako strme obstal, jo je obšla deviška sramežljivost. Pogum jo je zapustil in kakor obstreljena golobica je tičala pred neznancem, ki je odvil svoj obraz izpod plašča ter vprl vanjo historično-krasnO svoje oko, pod katerim je svoj čas baje koprnela še celo divno lepa pruska Luiza!
"Gospica?" je vprašal prijazno v francoskem jeziku.
"Gospod!" je za jecljala v istem jeziku.
Iztegnil je roko ter ji vzdignil glavico, da se mu je pod širokim klobukom kakor refeč cvet prikazal nežni obrazek. Zrla sta ti iz oči v oči, a on kot izkušen poznavatelj ženske lepote je takoj umel preceniti pikantno rastlinico pred sabo. Eva Luiza pa ni opazila drugega nego le milobo njegovega pogleda. Zarojilo ji je po glavi: "Take oči more imeti samo knez Metternich!"
Ojačila se je ter vprašala pogumno: "Svetlost, ste vendar knez Metternich?"
Rahlo se je zasmejal: "Ne, gospica, dasi bi včasih hotel biti na njegovem mestu!"
"Oj, kaka škoda!" je vzdihnila.
Tu se je obrnil neznanec k svojemu spremljevalcu ter izpregovoril z zapovedujočim glasom: "Volkonskij! Poglej po drevoredu, ni li tu svetlosti Metternicha! In sem ga privedi!"
Volkonskij je odhitel, kakor bi ga sapa nesla.
"Včasih bi hotel biti na njegovem mestu!" Teh besed grofica ni preslišala in takoj je mislila, da je gotovo njen neznanec mož, ki služi pod Metternichom, ki mu je včasih nevoščljiv, kakor so vsi uslužbenci nevoščljivi svojim načelnikom.
"Dokler ne pride Metternich . . ."
"Prosim, knez Metternich!" se je pikirano vpletla vmes.
"Dokler ne pride knez Metternich, gospica-!"	3 C?
"Kontesa, prosim, kontesa!"
Ker je vedela, da nima Metternicha pred seboj, ji neznanec ni nič kaj imponiral. Zatorej je od njega zahtevala, kar se jt je spodobilo. Mož se je hotel nekaj razburiti, pa se je ukrotil: galantno je posegel po njeni roki ter jo stisnil pod pazduho.
"Pri božjih nebesih," je dejal, "vam je težko ustreči, kontesa! Dokler torej ne pride knez Metternich, privoščite mi čast razgovora, kontesa!
Vdala se je tej galantno izraženi želji. A ker ni bil knez Metternich, je ni dalje zanimal. Obraza, ki ga Apolon ni mogel krainejšega imeti, niti opazila ni. Pač pa je opažala, da je vaak, ki sta ga srečala, pozdravil njenega spremljevalca. Segala mu je komaj do rame in zategadelj se ni čudila, ko ao iznrehajalci obstajali ter gledali za njima. Prišlo ji je na um, da je slavni—danes pravimo slaboglasnl—Gentz," desna roka kneza Metternicha. Takoj si je mislila: "Gentz je!" In hotela je biti ž njim zelo prijazna, ker je bil ravno desna roka njenega Metternicha.
(Dalje prihodnjič)
v
Črtice in povesti
Spisal F. 8. Flnšgar
(Nadaljevanje)
"Kaj še! Študentje bi noreli za njo! Potem bi šla na deželo na deset vogalov zaljubljena in tam bi se obesila kakemu žan-darju ali komurkoli. Saj veš, če dekle enkrat znori, ti vzame cigana, ki pride s čajno s Hrvaškega. Zato moramo pa matere skrbeti, da bo za vse prav. Le veruj mi, neumnih zakonov ac samo matere krive."
Modrovanje icnak je prekinila trda hoja pod oknom.
"Jemnesta. Mica, nekdo gre. Vode, vode na mizo!" Krojaška je aama urno »egla po litru vode, ki je stal na drugi mizi. Mici je skrila vino, vodo pa postavila med kozarca.
"Ljudje imajo strašne Jezike. Ce naju dobi kdo pri vinu, gorje —za pijanki naju rarbobna)o."
MR« Je, Kati!"
Skozi vrata je prišel mokar Justin v beli, močnati in povaljani obleki
"Jejhata. Pepe. pojdi no pit!" ga sili Kati hinavski in mu po. nudi vode.
"Ti mene vlekla? KaaJ? ¿enake «te vse hinavke Iz piski ca sta se ga navlekli, uHaj pa z vodo hrup delata. Saj ae p.»-znamo, Kati!"
"Ti mene že ne, jaz pa tebe. Si večkrat pijan . .
"Tiho, raglja! Na, poglej se, da si rdeča kot sv. Petra ban-dero. Od vode to ni."
Pepe je snel s stene majhno ogledalo in ga pomolil krojaški pod nos. Kati je zamahnila po njem in razdrobilo bi se bilo ■teklo, da ga ni Pepe ročno od-meknil.
Kati je vsula točo psovk na mokarja in hitro odšla iz gostilne. Potoma se je prlverlla, da mu napravi škandal, preden bo polna luna.
V tem ko sta žefiski pletli u-sodo Vandi. je šla ona k Šivilji. Pot jo je vedla mimo pripravnice.
Skozi vrata pripravnice so prsv tedaj stopile štiri kandi-datinje. Vanda Je gledala njihova rarpaljena lica, slušala njih smeh, ki je donel tako zmagoval no-veselo; razumela je. kako »o čestitale druga drugi na dovršeni maturi. Poatala je onkraj ceste pod lipo in gledala *a njimi, kl so srečne šle po gladkem tlaku.
Vanda se je zamislila.
Za štlii leta bi stala lahko »na pri zeleni mizi. Pred njo bi
bili profesorji. Modre stvari bi jo lzpraševali in ona bi odgovarjala, krepko bi črtala s kredo po deski, razlagala bi Prešerna, govorila o literaturi—ln gospodje bi zadovoljno kimali, šli v posvetovalnico ter se vrnili in naznanili: Vanda—z odliko! Potem bi prišle tovarišice in bi ji čestitale in radostne bi šle na aprehod in bi pile kavo ter se menile samo učene stvari pa vmes ponavljale iolske dovtipe, da bi sosedje v gostilni zavidali njih učenost in radost. V počitnicah bi si napravila mnogo lepih stvari, ki bi jih vzela s seboj na službo. Tam bi imela svet mir v tihi sobici, kjer bi bila samo ona gospodar; nemotena bi zvečer brala, pletla in vezla ter se še učila . . .
In v šoli! Prišle bi majhne punčke, zdrave in bistrega uma. A bile bi vse razkuštrane, nc-umlte, še sedeti ne bi znale. In ona bi jim vse pokazala, vsega bi jih naučila, konec leta bi že bile lepo snažne, pisati bi že znale in brati. Ko bi jim razdelila izpričevala, bi ae poslovila, ln razred bi zajokal in hitel k njej ln JI dajal poljubčke Tudi ona bi se solzila in vračala poljube na lepo umita čel-ca— in ven bi jih spremila iz šole ter jim z robcem fhahaje klicala: 7. Bogom, na svtdenjeL Nato bi poapravila nekaj reči v kovčeg in bi se peljala domov na počitnice, srečna in samosvoja.
Tak«» pa — — vnega U-*a ne bo nikoli.
Po cesti je pridrdral težak voz, ki je dvigal oblak prahu. Vanda se je zdrznila, oči so jo zaskelele—veter ji je pihal prah v lice—zamižala je in si pomela oči.	r» *
"Sanje!" je vzdihnila in odšla po cesti.
3.
Gosta megla je krila mesto. Po predmestju svetega Petra ao drdrali z divjim ropotom mesarski vozovi. Najtrudnejše oči so se predramile ob tem hrušču.
Vanda si je podprla glavo. Tako težka in trudna ji ni bila še nikoli. Skozi okno je zagledala leno in gosto meglo, ki je ležala nepremično po ulici, kot bi se z* vedno utaborila v mestu. Hitri pešci—delavci in delavke—ao hodili mimo oken, vsi nekam zaviti v mračno meglo, da so se skozi steklo videle prav za prav le njihove sence.
Vanda je naslonila glavo na belo blazino in a trudnimi očmi gledala v strop, kjer je plesalo nekaj omotičnih muh. Začutila je po vsem telesu neprijetno utrujenost. Tako izmučena se ni še nikoli prebudila. Večkrat je že šla kesno spat, večkrat se je učila in izdelovala naloge v pozno noč, pa je vselej drugo jutro vstala čila in pokrep-čana ter šla vesela v šolo.
A danes? Sama nase je bila zlovoljna; spati ni mogla, vstati se ji ni ljubilo. Najrajši bi tako ždela tjavendan in mirno brez miali gledala v strop, kjer plešejo muhe, kot vrše njej po glavi čudni spomini.
Hipoma jo je prebudila iz o-motice mama. Oči so ji bile še zaspane, rdeče, lasje neurejeni, obraz čemeren.
"Boš do kosila lenarila?" Trd in kričeč je bil njen glas, jezno je loputala z vrati in iz kuhinje je bilo čuti, kako ošteva staro služkinjo.
Van^a se je v trenutku predramila ln vstala. l Ko se je oblekla, je šla v svojo nekdanjo sobico in obstala sredi nje.
Postalo fi je neizmerno bridko. Objel jo je neprijeten vonj, da bi bila najrajši pobegnila. Po tleh so bile napol usehle lužice, ki so izhlapevale duh po vinu; prt na mizi je bil zmečkan in polit, umazan od tobakovega pepela, in polno drobtin in koscev kruha je bilo raztrošenih po njem; odpadki cigaret, konci napol pokajenih smotk so se valjali po kotih. Vanda je hitela k oknu« odgrnila zastor, odprla ln obstala, da se nadiha jutranjega zraka.
Obslonela Je pr^oknu in gledala v gosto meglo, ki se je cedila po mokrem vrtičku in kropila z roso pisane astre. Duh resede ji je zavel izpod okna. In ta vonj ji je pozval v spomin prejšnje dneve, ki so bili v primeri s snočnim večerom vendarle pravi paradiž.
Obrnila se je od okna in z nekako srditostjo pričela pospravljati po sobi. Česar se je dotaknila, vse se ji je gabilo. Tukaj na tem stolu je sedel tisti Nande, citraš. Kako čudno je govoril. V tla je gledala, rde-
čica jo je polivala; ni ga razumela. Vse omizje se je kroho-talo njegovi govoriti, ena se ni mogla smejati. Čutila je samo to, da je pripovedoval nekaj grdega. A te govorice ni umela.
Poleg njega je bil oni komi, kateremu je morala prinesti trikrat črne kave, ki» je govoril sam s seboj in se tako silno o-potekal, kadar je šel iz sobe. Zaradi njega je ubila kozarec, ker jo je vedno lovil za roke: Bog ve, kaj je bilo temu človeku?
Ah, te luže, te ostudne luže po tleh! Da, kakšno je bilo o-krog polnoči! Kako so bili predrzni, kako so kričali, polivali vino! In mama? Take še ni videla nikoli. Mama jih je vse razumela, kar so govorili, in tudi ona se je smejala.
Čim živeje se je vzbujal spomin na prejšnji večer, tem bolj je bila Vanda razočarana. Mama ji je pravila o "ekstra-sobi," o gospodih, ki bodo zahajali vanjo. To bodo čisto drugi ljudje, kakor v navadni pivnici, kamor Vanda ni Šla nikoli. Od tam je cula tudi krik in petje; pa je zaklenila vrata, sedla h knjigi in mirno čitala, ne da bi je šum kaj motil. Navajena ga je bila.
Ko je pa čul« o gospodih, sf je domišljevala, kako modro bodo govorili o politiki, o volitvah. In sčasoma pridejo gotovo tudi učenjaki, morda profesorji, morda celo kak pisatelj, literat. Ti ji bodo pripovedovali stvari, ki jih ne zveš po knjigah; in kak pesnik bo tudi prišel, pa ji bo napisal v spominsko knjižico lepih verzov, katere potem pokaže prijateljici ter jih shrani kot zaklad. In morda bo kak pesnik celo o njej zložil pesmico in jo dal tiskati!
Vse to je sanjala tedaj, ko je prenašala, svoje malenkosti iz sobe ter pripravljala prostor za goste v posebni sobi.
(Dalje prihodnjič)
Razni mali oglati
GIRLS
Well established Company will TEACH 2 GIRLS Good paying trade Only steady workers need—Apply Buckingham 7344 Chicago
MAID—WHITE under 40. Cooking and housework; no laundry, no Sunday work; 6 room house; 5 day week. Go nites.
$25 week Midway 3450
Razni mali oglati
¡WIDOW or SPINSTER—Catholic, , desiring permanent home. Age 55 or younger; you'liahave new home, ¡private room, privl. inc.; Beverly , Hills; , well behaved children; no laundry; all expense paid; $50 per mo. Permanent home/ Phone for appt. Bev. 3182.
ŽELI KUPITI AVTOMOBIL
Prodajalec zapušča mesto in želi kupiti dobro karo« takoj. Plača najvišjo ceno.
Phone Kedzie 2868
.....j 1 1
20 izkušenih ali neizkušenih deklet za vse departmente. En blok od "Main Street" postaje.
Wathington Laundry, 700 Washington St. Evanston, 111.
Rogers Park 1223
( D.D.T.—AGENTS WANTED—to sell , nationally known D.D.T. Insecticide. Wholesale and retail in quarts, gals, 'and drums.. Big profits. Exclusive territory. — D.D.T. DISTRIBUTORS, 4441 W. Madison. Phone Estabrook 4346. We also do exterming to industrial and home.
MEN - BOYS - VETERANS
18 TO 50 YEAR9 $1.00 per hour for unloading grain
Hours: from 8 AM to 4:30 PM Plenty of overtime	Good transportation
CARGILL, INC.
122nd and Torrence Road

TISKARNA S.N.P.J.
v tUkarêko obrt tpadajoča dela
Tlaka vabila za veeelice In abode, vtsltnlc«. čaanike. knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku In drugih
.....
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
. . . . Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, nnljako delo prve vrele
Pilite po informacije na naslov:
snpj printery
Mi7 «t S. Lawndale Avenne .
TO* ROCKWELL
NURSEMAID to care for 2 year old child. To do light house duties Stay
Own room and bath Lake view 6791
_Razni mali ogl^
WOMAN ^ For general hou*Worir No windows	"**work
r\	No
. °wn room uood home	«
Estabrook 08M
BUFFERS ANDT^UsS;
„ experiknced 1^
Good working condition. '
WorkmyorPr;'e"^
Armitage 8607
G-I-R-L Assistant in STOCKROOM (For Typewriter & Adding Machine parts) Mr. Hoskinson THE UNDERWOOD CORP. 105 W. Adams St.
women-girls
We have Openings for:
PAGKERS-WRAPPERS
In our General Manufacturing end Bakery Departments
NO EXPERIENCE NECESSARY GOOD PAY Group Insurance—Paid vacatlona GOOD FUTURE
national tea'co.
1000 N. Crosby St.
(1000 North—600 West)
ASSISTANT COOK- -
board in very pleasant surrolfl Good working conditions ! ^
nent work.-Apply PRovinîï HIGH SCHOOL, 119 Park Ave. Phone-Kedzie ¡Jf
To work in
Large Meal COMMISSARY
ln the following position«:
* Cooler Men Checkers Crew Loaders Cutters Lvggers
(Day or nighl shifts)
Hourly rates—Nights 89c to SL
Days 85c to $1.00 Paid Vacations—Group Iniuxa
NATIONAL TEA CO.
310 No. Peoria SL
IRONWORKER
TO WORK ON AUTOMOBILE REPAIRS
Earn as high as $150 a week Pleasant working conditions -# Clean workshop APPLY AT
HULLDOBBS
4655 WASHINGTON BLVD.
APPRENTICES
To Learn
R E P A I R I IT G
of
TYPEWRITERS
MR. HOSKINSON
The Underwood Corp. 105 W. ADAMS	,
ŽENSKE
kl ate bile uposlene t voh industriji AH gledate sa dolo? -TELEFON KOMPANIJA RABI
HIŠNICI

UANITRESSES)
Ženske za čiščenje delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure
Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNIC Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
v pritličju 309 W. Washington St. CHICAGO
naroČite si dnevnik prosveto
Po sklepu 12. redne kotirane!)« se lahko naroči na Ust prlitej« eden. dva. trt èiirt ali pet ¿lanor la ene druilna k an! aer* ninL List Prosveta stane sa vse enake, aa ¿lene ali nočlsas M M ■ eno letno naročnino. Cei «a člani le plačajo pri asesmanlu 11** tednik, se Jim te priiteje à naročnini. Torej sedaj nI »«rok«, r^ da Je Ust predrag sa člane SWP J. L*at Pvesvete Je vala laataiae » gotovo Je v vsaki druftlnl n«Mo. M bi rad čital list vsak dan.
Pojasnilo t—Vse! tj kakor hitro kateri teh članov preneha biti fW SNPJ. ali če se preseU proč od družine ln bo «ahteval um «voj 1» tednik, bode mursl tisti član ta dotlčne drufine, ki )e tako «kup* naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvnUtvu H» ln obenem doplača'.! dotično »šoto listu Prosveta Ako t«fe \m stori leda) mora upravniltvo tnižat) datum ss to vsoto naročnin
Cona listu Presveta Jet Za ZdruL driave In Kanade 91M Za Chiengo ln okolico J«
Ul
I tednik In., t tednika In
3 tednike in I tednike ln
» tednikov ln
M0 1J« nié
Za Evropo Je.
I tednik ln.. t tednika I tednike in 4 tednike In I tednikov In
Ml
m iji
Ispolnlte spodnji kupon, prlloiite potrebno vsoto deasrjetf Mener Order v pismu In si naročite Prosveto. UaL kl Js *s*a
PROSVETA» SlfPJ. HI» So. Lawndale Ave. Chicago 23. IlL
Friloêeno pošiljam naročnino aa Ust Presvete vsoto I i. Une_________________CL druitvs H-
Maslo*
Ustavite tednik in ga prlplftlte k moji naročnini od e*** členov moje družine t
L-------------ČLdruttva «
I.______________CL druitvs *t
4.-------------CL druitvs kL
L------------_ČL
Hov naročnik Q