MARC 1 T Albin 2 S Pepelnica + ® 3 Ktinlgunda 4 P Kazimir * ■5 S Perpetua 6 N 1. Postna ' P Tomaž, akvin. 5 T Janez od Boga 0 S Kv.-Franč. K.+ ID C 40 muc'encev 11 P Kv.-Koleta + I2_S Kv.-Gregor_+ 13 N 2. Postna 14 P Matilda 15 T LonKin 16 S Marija, spok. + LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Wi AMERIKI Geslo: 3a vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 44. CHICAGO, ILL., PE TEK, 4. MARCA FRIDAY, MARCH 4, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Znamenit nemški pisatelj pokazal v predavanju velikan sko razliko med fašističnim diktatorstvom in demokracijo. — Fašizem ubija človeka duševno in telesno, dočim ga demokracija vzgoji v svobodnega človeka — Poziv na brambo demokracije. Chicago, III. — Pred napolnjeno Auditorium gledališko dvorano je imel v torek zve-^ predavanje znamenit nem-pisatelj Thomas Mann, ki Je svoječasno prejel svetovno Noblovo nagrado za pisatelje-vanje,-^ti pa se je prostovolj-n° umaknil iz Nemčije pred Azijskim režimom. Zakaj je storil, se je lahko povzelo 12 Vsebine njegovega predava-nja> namreč zaradi njegovega 0strega nasprotstva napram vsakršnemu avtokratizmu in d'ktatorstvu. Predmet njegovega govora je bila demokrata in njen kontrast, diktatura. . Govornik je povdarjal, da ^demokracija, stopila v tako etično nevarnost, da ni njen bstoj več zasiguran niti v Ameriki sami. Sile, ki propadajo za diktatorski sistem, So s skrajno vnemo na delu in 2llajo prednašati tako spretne °kaze, da mnoge preslepijo s , ditvijo, da je demokracija ne-a3 zastarelega in razpadajoče-f1- Uspešni so zlasti vsled tega, človeška narava vedno Sce nekaj novega, in tako za-^dejo mnogi mamljivi sliki /Nočnega in krepkega dikta-ž°i*skega pojava. Tisti, ki sku-ohraniti demokracijo, računati s tem in za-s kako reformo za do- .®danje nazore o svobodi. Ta raz mora pomeniti sedanji kaveraCiji VSe nekaj drugega. 0r Pa je našim praočetom. ^ s^ takim protiutežem bo f v?°če zavreti napredovanje ds'stični novotariji. jj , °dal je govornik nato ne- Uko primerov, kaka globo- Je razlika med fašizmom in W°kracij0- Strahovanje, ka- kvr?e?a P°zna fašizem, po- v ari človeka in ga izpiemeni ohi i h°Petnega hinavca in tem valca ter ovaduha- v iUa Si!temu ni nikake pravice, S f. e° je nadomestila sila. Ve^nimi mukami stre člo- sPloh dUŠ° in tel0, Javnost lriarv -nima n°bene besede, jn t ec sljši še samo en glas ^ a lahko ukaže, kakor se sta] 2di' Kot tak se fašizem da/0 ne more obdržati, ven-wpay času svojega obstoja jj °C1 uepreračunljivo zlo. n0 ^^kfacija pa je nasprot'-vegke aj takega,po čemer člo-"arava že sama hrepe-Člov s Je torej v resnici nekaj >io 1!Skega- Pravičnost je nje- ^esni aV° ime in svoboda i" njen°a sta njena temelja in 8ne UJ Je' da človeka dviga v 111 vzgoji kot svobodne-fašiz aUa človeške družbe. Pod O" pa Je vzgoja le del ob(1^de, ki stremi za tem, da niočj.'1 diktat°i"ski sistem na Vl>eči' Gtnako se mora sili pod-in0l.a, "di kuItui'a. religija, tej sil. ter svoboda misli; kar k°t voi Va8pr°tuje, se označi C«„d„ai.a- nal°ea v Ve !z.tefira- da je Sv°bode ' ki ,iim Je ideal •ni 8j. .Svet, boriti se z vse- fi-e^ da se ga obvaruje Sa faaiz^1"0 silno agresivne- JAPONCI ODNEHAJO? Napraviti nameravajo daljši odmor na Kitajskem. Tokio, Japonska. — Iz raznih zanesljivih znamenj se sklepa, da namerava Japonska napraviti daljši odmor v svojem prodiranju v kitajsko o-zemlje. Brez dvoma pa bo prej skušala doseči cilj, ki ga ima s svojo sedanjo ofenzivo v srednji Kitajski,, namreč zasedbo Lunghai železniške proge, in pri tem je zadnje dni izredno uspešna. Povod za nameravani odmor je v tem, ker uvidi, da je že zdaj več ugriznila, kakor more prežvečiti, in se bo torej vrgla predvsem na notranjo preureditev zasedenih krajev. Poleg tega pa so ti kraji tako bogati, da ji ne bo treba posegati po nadaljnjih naravnih virih. -o- ITALIJANSKI PESNIK — BOJEVNIK UMRL Gardone Riviera, Italija. — Nenadni smrti vsled krvavitve na možganih je podlegel zadnji torek znani italijanski pa-trijot Gabriele D d'Annunzio, ki bi v dobrem tednu dosegel starost 75 let. Pokojnika so Italijani proslavljali kot svojega narodnega junaka, kajti njemu se ima bržkone Italija zahvaliti, da je Reka njena in ne jugoslovanska. V letu 1919 jo je namreč z 8000 prostovoljci zasedel in držal, kljub nasprotovanju rimske vlade. Tudi ideja fašizma se je baje porodila v njegovi glavi. Poleg tega se je mož obširno ba-vil s pesništvom in pisateljevanjem, toda njegova dela so v glavnem taka, da jih je bil Vatikan prisiljen, postaviti na indeks prepovedanih knjig. Bil je vseskozi ekscentričnega značaja, čemur je dokaz že to, ko je v svoji vili ob Gard-skem jezeru dal za se izdelati mrtvašnico, v kateri je zdaj tudi ležalo njegovo truplo na mrtvaškem odru. --o- OBTOŽENCI PRIZNAVAJO Samo eden od 21 sovjetskih obtožencev zanika krivdo. Moskva, Rusija. — To sredo se je otvorila kazenska obravnava proti 21 obtožencem, kateri so obdolženi raznih ve-leizdajalskih činov in zveze s trockisti ter vohunstva v prid tujezemskim državam. Kakor pri prejšnjih podobnih obravnavah, so tudi zdaj, razen enega, vsi priznali svojo krivdo. Samo eden, ki je v resnici senzacijonelna izjema, je izrazil trditev, da je nedolžen, in dejal, da je v preiskavi samo zato izjavil, da jo kriv, ker je vedel, da mu zanikanje ne bo nič pomagalo, izvzemši pred javnim sodiščem. Ta mož je Nik. Krestinski, svoječasni poslanik v Nemčiji. Od ostalih jih 18 niti zagovornika ni najelo, tako so obupali nad svojo usodo, dočim sta dva pod-vzela poizkus, da si rešita življenje. -o- POLICISTA IZPUSTILA DVA JETNIKA Chicago, 111. — Aretirana in nato pod bondom izpuščena sta bila zadnji torek dva detektiva, po imenu Frank Mc-Kune in Earl Flannery, ko se je ugotovilo,, da sta izpustila iz ječe dva jetnika, ki sta bila zaprta pod obdolžbo ropa. Kakor sta se izrazila, sta čin izvršila zato, ker je bil eden jetnikov Flannerijev prijatelj, in pa, ker nista bila prepričana, da sta aretiranca res zakrivila rop. KONČNA ODOBRITEV RE-LIFNEGA PREDLOGA Washington, D. C. — Predlog, po katerem se nakazuje nadaljnjih 250 milijonov dolarjev v relifne svrhe do konca junija, je bil po končni odobritvi od obeh zbornic zadnjo sredo še od predsednika podpisan. Iz predloga je bil črtan amendment, ki je zahteval da se tujezemci izključijo iz relifa. BUNCO IGRE POVSE PREPOVEDANE Chicago, 111. — Bunco igre spadajo v vrsto loterije in žrebanja in zato niso dovoljene, tudi ne, ako se prirejajo v dobrodelne svrhe ali pa samo za male, neznatne nagrade. Tako se je izrazil zadnji torek korporacijski svetnik Wm. V. Daly, ko ga je neka ženska organizacija vprašala za tozadevne informacije. Seveda se torej tudi v listih ne smejo objavljati take igre ali vabila na nje. KRIŽEMSVETA — Plymouth, Anglija. — S parnikom Manhattan se je pripeljal semkaj zadnji torek novi ameriški poslanik za Anglijo, Jos. P. Kennedy, kateremu je tukajšnji župan priredil časten sprejem. — Nice, Francija. — V tukajšnjem zimskem resortu so v torek stopili v stavko hotelski uslužbenci z zahtevo povišanja v plači. Prizadetih je bilo 17 hotelov, njed njimi tudi tisti, v katerem je točasno na počitnicah švedski kralj Gustav. — London, Anglija. — Kakor trdi neki tukajšnji list, u-tegne biti dosedanji zun. minister Eden imenovan poslanikom za Zed. države, ter dostavlja, da bi bilo to koristno za Edenovo karijero, ako bo kdaj postal min. predsednik. -o- PRSTNI ODTISKI ODREJENI ZA SLUŽIČAD Evanston, 111. — Da se zavaruje tukajšnje prebivalstvo pred zlikovci, ki se pod krinko iskanja dela in podobnega vtihotapijo v hiše, je mesto u-krenilo, da se vsi tisti, ki hočejo dobiti v Evanstonu delo služkinje, ali po kot agenti za prodajanje od hiše do hiše,ali podobno, morajo najprej zgla-siti na policijskem ravnateljstvu, kjer se jim bodo vzeli prstni odtiski in se preiskali njih prejšnji rekordi. Podrobne odredbe je izdalo že prej tudi par drugih manjših mest v okolici Chicage. NEVARNOST SZ0PAD0V Naziji v Gradcu priredili pa rade nazijskemu ministru. — Načrti za proslave na čast Schuschniggu. Dunaj, Avstrija. — Situacija v Avstriji je še vedno vznemirljivo napeta in boje se, da ne pride do javnih spopadov med dvema nasprotnima taboroma, naziji in vladnimi pristaši. V Gradcu na Štajerskem so tamkajšnji naziji zopet dali v polni meri duška svojemu prepričanju, ko je v torek zvečer prispel tja novi avstrjski notranji minister,, dr. Seyss-In-quart. Ta mož je, kakor je bilo že poročano, popolen nazij in je dobil svoj ministerski sedež v avstrijski vladi na zahtevo Hitlerja samega. Videl pa je, da so bile priprave na-zijev zadnjo nedeljo v Gradcu nepremišljene, in je zato zdaj odšel tja z namenom, da pregovori svoje somišljenike k mirnemu vedenju. Dosegel pa je ravno nasprotno: Na tisoče in tisoče nazijev se je zbralo ter vprizorilo parade zvečer po mestnih ulicah do začasnega stanovanja ministra. Med tem pa se na Dunaju in po drugih krajih Avstrije pripravljajo na podobne manifestacije na ;čast kanclerju Schuschniggu in nevarnost obstoja, da pri tem ne pride do spopadov. Iz Jugoslavije Strašen konec sedemnajstletnega mladeniča od Sv. Miklavža na Dravskem polju, ki je zogljenel na električnem vodu. — Huda nesreča družinskega očeta, ki je padel z zvonika. — Razne druge vesti. t Elektrika ga je ubila i koj po nesreči prepeljali. Po- , . » , -p. Jkojni Kolar je nedavno kupil 14. febr. — Davi „ . . , na Cerini neko zgradbo, v ka- SMRT POBIRA PO JOLIETU Joliet, 111. — Med žrtvami, ki si jih je ta teden izbrala smrt v naši slovenski naselbini, je bil tudi 63 letni John Horvat, 317 Marble st., ki je podlegel po kratki bolezni. V Ameriki zapušča ženo, pet otrok in tri brate. — Druga, ki jo je pobrala smrtna kosa, je bila 73 letna Mrs. Anna Petnuč, 800 Francis st., ki zapušča soproga Johna. Pokojna je živela v Jolietu 51 let in je bila med prvimi slovenskimi priseljenci, ki so prišli semkaj. USODNA POVODENJ V LOS ANGELESU Los Angeles, Cal. — Ena najhujših povodenj tekom zadnjih let le prizadela to sredo južno Kalifornijo. Okrog 50 mest je poplavljenih in promet je tako-rekoč popolnoma prekinjen. Razdrtih je število mostov in razdejanih mnogo hiš, na tisoče in tisoče družin pa je moralo bežati s svojih domov. V tukaj^ šnjem mestu je vodovje zahtevalo 26 človeških življenj; med temi je bilo deset oseb, ki so padle v vodo in bile odplavljene v ocean, ko se je zrušil most preko ustja Los Angeles reke. -o- Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove! VODOVJE ZALILO HIŠE Pogled na obrobni del mesta Dallas, Tex., preko katerega se je nedavno razlila Trinity reka. pokrajine so bile pri tejo poplavljene. Podobne povod nji je trpela tudi sosednja država Arkansas. Cele Maribor, okrog 7:10 so beležili stroji elektrarne na Fali zemeljski stik na daljnovodu, ki dovaja elektriko v Ptuj, Ormož in Varaždin. Monterji elektrarne so takoj odšli na mesto, ki ga je stroj označil. Ob cesti med vasmi Sv. Miklavž na Dravskem polju in Dobravce so našli vzrok tej motnji. Daljnovod, ki ga nosijo leseni stebri, ima ob cesti dva železna nosilca. Na enem teh nosilcev je viselo mrtvo zogljenelo človeško telo. Odklopili so za pol ure tok z daljnovoda ter sneli nesrečneža z višine. Roki sta mu popolnoma odgoreli ter zogljeneli ležali na tleh, vse telo pa je bilo pokrito s strašnimi opeklinami. Revež je bil seveda mrtev. Ugotovili so, da je bil to 17 letni Anton Lešnik iz Sv. Miklavža na Dravskem polju. Na istem mestu, kjer je danes njega zade-la usodna smrt, si je na popolnoma isti način končal življenje njegov brat Franc, ki se je vračal v družbi veselih, ne-* koliko vinjenih fantov, pa je pred njihovimi očmi splezal na železni drog ter se tam u-bil z elektriko. Tudi Anton je nocoj popival v družbi fantov pri Sv. Miklavžu, pa je že ponoči dejal, da gre na električni drog, da se ubije, fantje so ga s silo držali nazaj, proti jutru pa se jim je iztrgal in zbežal v noč. Mislili so, da se šali in da je šel domov, vendar se je kmalu izkazalo, da je bila njegova grožnja resnica. % Kolikor smo ugotovili, so vzroki teh nesrečnih samomorov, ki so pri Lešnikovih naravnost bolestni, nesrečne dru • žinske razmere. Mati obeh mladih samomorilcev je imela s svojim prvim možem 8 otrok. Po njegovi smrti se je poročila z njegovim bratom. Na dnevnem redu so prepiri. Oče popiva in pretepa otroke, ki so se razbežali z doma in živijo pri raznih sorodnikih v tamkajšnji okolici. To je bil gotovo tudi vzrok, da je mladi Lešnik splezal na železni drog in prijel za obe žici, po katerih teče tok 35.000 voltov. V nekaj sekundah sta mu obe roki odgoreli in padli na tla, on pa je padel z droga, vendar je pri tem priletel na drugo žico, na kateri je spet povzročil stik in ga je udarec vrgel v konstrukcijo železnega nosilca, kjer so ga našli. Smrten padec Brežice, 8. febr. — V prijazni vasici Cerina v občini Čatež pri Brežicah se je zgodila danes ob 11 dopoldne huda nesreča, katere žrtev je postal 33 letni družinski oče Kolar Jožef iz Cerine, ki je nekaj ur po nesreči podlegel poškodbam v javni bolnišnici v Brežicah,' kamor so ga ta- teri je bil svoječasno samostan. Poleg gradiča, kakor bi stavbi lahko rekli, je tudi manjša kapela s stolpom v višini 12—15 m. Pokojni je bil izučen zidar in je stavbo od časa do časa pojh-avljal in preureje-val. Te dni je popravljal tudi stolp in nesreča je hotela, da je danes dopoldne strmoglavil z njega in dobil hude notranje poškodbe, katerim je kmalu podlegel. Pokojni je priletel v loku s stolpa in obvisel na trebuhu na bližnji leseni ograji. -o- Moderna luč v Št. Jerneju V soboto 12. februarja je v Št. Jerneju na Dolenjskem zagorela elektrika, katero so prebivalci že te:.ko p. ičakova li. Slovesne otvoritve te moderne razsvetljave se je udeležila tisočglava množica, ki je bila zbrana sredi vasi na velikem prostoru, katerega so za to slavnost obžarjale številne električne luči. Po slavnostnih govorih se je vse ljudstvo zbralo v bogato razsvetljeni cerkvi, kjer se je izvršil blagoslov nove luči in zahvalna pesem. Ljudstvo je prepričano, da je z elektrifikacijo storjen veti k korak naprej in da se šentjernejski dolini obetajo boljši in srečnejši časi. -o- Hudi psi V mariborsko bolnico so bili pripeljani višji poštni kontrolor Miha Zemljič, katerega je na izprehodu ugriznil neki pes; dalje gostilničarka Marija Travela s Pobrežja, katero je pes ugriznil v roko; in triletni sinček posestnika Moško« na iz Bresternice, kateremu je neki pes razmesaril ves obrazek. Nesrečen padec V Virštanju je padel z gospodarskega poslopja 34 letni hlapec Alojzij Zalokar in je dobil hude poškodbe, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. i, , j ■H- T _". il iti I -o- Z lopato V Založah pri Polzeli je posestnikov sin Martin Domše iz Založ v prepiru napadel 24 letnega posestnikovega sina Antona Jelena iz iste vasi in ga udaril z lopato po glavi. Hudo poškodovanega Jelena so morali odpeljati v bolnico. >4- o- Izgnan Iz Maribora poročajo, da je pred kratkim prispel tja neki delovodja, jugoslovanski državljan, katerega so avstrijske oblasti izgnale preko meje ter mu pojasnile da mora iz Avstrije radi tega,, ker so oblastva v Jugoslaviji izgnala baronico Pacherjevo in druge iz njenega kroga.j Moral je takoj preko meje, družino pa pustiti v Avstriji. Stran 2 •AMERIKANSKI ., _ SLOVENEC' Petek, 4. marca 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891« Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 55M Naročnina < Za celo leto Za pol leto------ Za četrt leta--------- Za Chicago, Kanado in Za celo leto----- Za pol leta---- Za četrt leta _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Posamezna številka Evropo: __$6.00 ___3.00 __1.75 ___3c The first and the Oldest glovfine Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday®. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year-- For half a year---- For three months _$5.QG _ 2.50 _ 1.S0 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year----3.00 For three months---L75 Single copy------------ 3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ J. M. Trunk: Trn jeva pot Do resnice je pot navadno trnjeva in strma in težavna. Nekoč katoliška Rusija je podlegla najprej mahina-cijam bizantinskih in grških politikov. Tako oslabljena in odtrgana od živega vira verske resnice je postala politično orodje carjev, dokler je ni podrl vihar komunistične revolucije. Rusko pravoslavje je skoroda izginilo, le kaki drobci so se zatekli sem ali tja. Celo med seboj so ti drobci razkosani. Zasledujem malo gibanja med temi drobci pri nas v Ameriki. Objektivno je krščanstvo le v katoliški, edini Kristusovi cerkvi. Tudi brez katastrofe, kakršna je prišla nad rusko pravoslavje po revoluciji, bi bila v teku časa za pravoslavje začrtana pot le nazaj h katoliški cerkvi, toraj k popolni verski resnici. Pa je ta pot vrlo trnjeva. Nekaj malega je, posamezniki, ki so prišli do resnice in vidijo rešitev pravoslavja v katoliški cerkvi. ,Vobče pa iščejo ti razkosani pravoslavni drobci pomoč vsepovsod, fraternizirajo z vsemi sektami, ampak katoiičan-stva se ogibljejo prav z nekim srdom. Ali imajo morda razne verske sekte versko resnico ? Kdo bi mogel kaj takega trditi? Resnica more biti le ena, sekte pa imajo vsaka svojo, oziroma nimajo popolne verske resnice. Čudno in psibologično zanimivo je, kako more zmota zbegati ljudi, ki iščejo versko resnico vsepovsod, kjer je ni, pa se je prav strastno ogibljejo tam, kjer je ta resnica, in kjer edinole bi jo mogli najti. Trnjeva je pot resnice. Kako pa v Rusiji sami ? Le dva nazora sta mogoča. Ali materializem, kakršen je zastopan v komunizmu, ali krščanstvo s svojim idealističnim naziranjem o svetu in življenju. Komunizem je skoroda uničil vsaj pravoslavno krščanstvo. Ce je komunizem zmota, je krščanstvo resnica, in to krščanstvo je le pri katoliški cerkvi. Povsem dosledno bi bilo, da se razkosano in razmetano pravoslavje približa popolni verski resnici v katoliški cerkvi, če se hoče rešiti pred materializmom komunizma. Papeštvo in katoliška cerkev je pravoslavju prožila roko v pomoč. Ali je sprejelo to pomoč? Narobe. Nekako ogorčeno odklanja to pomoč, češ, Rim lioče spraviti pravoslavje v svoje zanj-ke, in baje se je raji pobotalo z Moskvo, s komunizmom. Dva tako nasprotna nazora, pa bi se mogla pobotati! Morda iz taktičnih ozirov za nekaj časa, za vedno nikoli. Pomanjkanje popolne verske resnice je spravilo pravoslavje na tla, zdaj se hoče pobotati s komunisti, ki nikoli ne bodo odnehali od uničenja vsake vere, ampak na pot edine verske resnice, ki zamore premagati komunizem, na to pot se brani prav strastno. Tava po poti zmote, ker pot do resnice je pač hudo trnjeva in strma. -o- Zadnji in prvi pojavi Usoda Avstrije utegne biti zapečatena. Ako pride do večjega konflikta v Eyropi, in bo še kaj ostalo, se more srednja Evropa še tako ali tako uravnati, za zdaj je Avstrija le še na zemljevidu, v resnici pa v rokah Nemčije. To je bilo pričakovati. Dokler je Mussolini nihal sem in tja, se očividno tudi Hitler ni upal iti do skrajnosti, zdaj sta postala debela bratca, in Avstrija umira. Igra je bila res že prav smešna. V srcu so bili prav vsi Avstrijci za Hitlera. Radi lepšega in morda radi Mussolinija so se postavljali z neko domovinsko fronto, ampak razen pri za-vednih koroških Slovencih je bilo prav malo avstrijskega patriotizma. Schuschnigg sam je po očetu slovenskega pokojenja, okoli njega je bilo nekaj vojaških krogov in biVše aristokracije radi starega nasprotstva zoper prusja-štvo, ampak majka Germania je bila njih bog in Hitler njen prerok. Svršeno dopolnjeno je, po nemškem: es ist voilbracht, v resnici-pa: es ist prachtvoll! Z nemško pikih a v bo na Karavankah je usoda koroških Slovencev zapečatena. Dozdaj so umirali, odslej bodo mrtvi. Ali so res le koroški Slovenci prizadeti? Sto-jadinovic je bil sicer v Berlinu, pa je baje vsa jugoslovanska javnost nad tem razkačena: Težko je videti za kulise, na kako kupčijo vsaj jaz ne morem misliti, in pri razdra-panosti v Jugoslaviji tu vsako ugibanje konča. Naletel sem sicer na opazko, da bi se Jugoslovani dvignili ko en mož, ampak še o Slovencih je dvomljivo, ko se antifašizem mnogih obrača večinoma le zoper klerikalce, in še ti so zdaj razdvojeni, enako dvomljivo pri Srbih, ko niso neposredno prizadeti in pred vsem pravoslavni, pri Hrvatih bi se pa moral zgoditi pravi čudež, da bi se dvignili ko en mož. Vrlo temno obnebje. Na drugj^strani pa je zelo važno vprašanje: Kaj je Hitler Mussolini ju obljubil, da mu je zadnji pripustil Avstrijo? Ne morem se iznebiti opasne skrbi za vse Slovence. Štajersko smatrajo Nemci itak le za svojo provinco, in kranjski Slovenci so bili morda ponujeni za plačilo laškemu zavezniku. To so le ugibanja pri zadnjih pojavih v Avstriji, kakih prvih pojavov glede vpliva na Jugoslavijo še nisem videl, pač pa sem videl nekaj prvih pojavov na Dunaju. Tam je prišlo že do rabuk. Univerza je vedno prvo pozorišče. Za Hitlera usmerjeno dijaštvo je demonstriralo za Hitlera, bilo je nekaj protidemonstracij od strani katoliške, socialistične in komunistične mladine, kakor se glasi poročilo, ampak ne vem, kako je bilo v srcih. Kakor enako povsem umevno, so se ti prvi pojavi obrnili takoj tudi v smer antisemitizma. Precej divje je moralo biti. Vidim: "Ko bo judovska kri kapljala od naših nožev, bo vse urejeno". To je hud in krivičen antisemitizem. Dalje vidim pojav, da je šest Judov izvršilo samomor, drugi pa čez glavo prodajajo svoje imetje in odhajajo. Kam? To utegne biti zopet zanimivo, ako se kdo zanima za Jugoslavijo. Šli bodo, se bojim, v Jugoslavijo, kjer je že zdaj le preveč Judov, in ti tvorijo mednaroden in razdiralen element. Temni in črni oblaki. if ih-^zž. ^jAj.iVftV rt s 'ti Si "8K§ 3 b S Pil . Y.> ■i. \ ^ ' X Mr' K • f * KAJ NOVEGA MED ROJAKI V PENNI Pittsburgh, Pa. Od vsepovsod se rojaki o-glašajo v Araerikanskem Slovencu in poročajo vsakovrstne. novice, samo od tukaj je vse tiho. Kaj lahko potem ta ali oni reče, da smo tukaj ah tako leni, da se nam ne ljubi pisati, ali pa da ni novic med nami; tretji bi morda mislili, da smo tako hudo zaposleni, da nimamo časa niti za novice poročati. Da bi le to zadnje bilo res, pa je vse kaj drugega. Kakor povsod, tako je tu di nad nas prišla depresija Kct nočni tat se je prikradla nad nas in sedaj nas tlači. Dela se ne skoro nič in ta ki še ima delo, ne verjame temu, ki ne dela, da je res hudo. Tako čepimo pri peči in premišljujemo, kedaj se zopet vrnejo med nas boljši časi. Bolezen in smrt tudi nam ne prizanaša. Nad eno leto je že bolna Mrs. Zbašnik, tako tudi Mrs. Mary Hudak in Mrs. Kambič. Par let je pa že bolna Mrs. Lizi Mravinec in Mrs Žagar je bolna že tri ali štiri leta. Po par mesecev sta bolni Amalija Jaketič in Mrs. Agnes Gorišek,. glavna uradni ca KSKJ. Pred par tedni je zbolela Mrs. Bašel tako tudi Peter Grabriari. V St. Francis bolnišnici se že par tednov nahaja Joseph Starešinič, sin Mr. in Mrs. George in Mary Starešinič. — Vsem tem bolnikom želimo, da bi čimprej okrevali in se veselili ljubega zdravja. Dne 19. februarja ie bila pripeljana v St. Francis bolnišnico Mrs. Katarina Kobe,ki je že 35 ur potem izdihnila svojo dušo. Njen pogreb se je vršil 24. februarja iz St. Mary cerkve na 57th St. na pokopališče Svete Marije, v Sharps-burgh. Pokojna Marija Kobe je bila rojena v vasi Nove Lipe, fara Vinica pri Črnomlju in je bila stara 55 let. Zapušča žalujočega soproga. Spadala je v društvo sv. Družine št. 11. in v Oltarno društvo, katerega članice so jo spremile k zadnjemu počitku. Enako so se tudi skoro vsi člani dr. sv. Družine udeležili njenega pogreba. Naj pokojni-ci da Bog večni mir in naj ji sveti večna luč. Žalujočemu soprogu pa iskreno sožalje. V mesecu januarju in februarju se je tudi gospa štorklja oglašala v naselbini. Tako je potrkala pri Mrs. Tili Enči-mer in jim pustila krepkega fantka. Enako je napravila tudi pri Mrs. Kate Štampihar, kjer je tudi pustila fantka in pri Mrs. Mici Radočaj tudi fantka. — Ne vem kje so o-stale punčke; morda pridejo drugo leto na vrsto. Dne 13. februarja sem se podala v Milvalle, Pa., na hrvatsko župnijo, da sem videla premikajoče slike, katere je tam kazal Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, O. Slike so bile nad vse lepe. Pa tudi smešne so bile, da smo se ob njih do solz nasmijali. Ce bi tudi plačali po 75c za vstopnino, bi ne bilo preveč za te slike. Kako je bilo lepo tisto grozdje, da se mi še danes delajo skomine po njem. Mr. Grdina, le še pridite s takimi slika mi okolu. — Ta večer sem se seznanila z Mr. Dolčičem, kateri velikokrat piše v Ameri-kanskega Slovenca, kakor tudi V Ave Maria in je večkrat na obisk u v Lemontu, m,, kjer obišče tudi mojega sina, ki se nahaja pri oo. frančiškanih. Prav lepa hvala,Mr. Dolčič za obiske; pa le pridite kaj tudi v Pittsburgh, saj ne bo več dolgo "smoky City", ga bomo prekrstili v "Beli Pittsburgh", če bo z delom šlo tako naprej kot je sedaj začelo. Še nekaj moram omeniti o prireditvi kazanja premikajočih slik. Na prireditev je bila pozvana tudi Mre. M?ary Uše-ničnik, zastopnica Amer. Slovenca in Ave Maria ter Novi Svet, pa se ni udeležila . Tam nekje v Girardu, O.,, se baje kuha godlja za kazen. Po eni strani sem slišala, da se ne bo odkupila z lešniki in da bodo prišli k njej ter ji police pregledali doli v "kev.dru". Pa to povem samo vam, Mrs. Uše-ničnik, saj poznate dedce, kakšni so, da so včasih malo sitni. Čakajte, še eno vam bom na uho povedala: Obveščena sem bila, da so lansko leto prvega junija dva moža tam nekje iz Chicage, pri vas kosila travo na vrtu, pa jim še niste "pede" [poslali1, pač pa da ste jih obdolžili, da so baje klobase kradli. Kaj mislite o tem, ali je res? Zdaj bom pa končala, pa na svidenje Mrs. Ušeničnik in sicer pri agitaciji za Ameri-kanskega Slovenca, ker sedaj je velika kampanja v teku. Vi se zaženite od Bridgevilla, mi pa od Pittsburgha. Kje se bomo srečali, bomo pa prihodnjič poročali. ! M. C., zast. -o- OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chicago, 111. Članicam se naznanja, da imamo v soboto 5. marca sv. spoved in naslednje jutro, v nedeljo ob pol osmih, skupno sv. obhajilo; zvečer ob 7 uri pobožnost in potem seja v cerkveni dvorani. Ker je to četrtletna seja, se prosi članice, da bi se je udeležile v obilnem številu. Umrla nam je ena članica, Gertruda Volkar in naša dolžnost je, da prvo sv. obhajilo darujemo za dušo pokojne članice. Prosi se vse članice, da bi bolj redno plačevale svoje mesečne prispevke, posebno te, ki so za pogrebne stroške, kateri so tako majhni, pa se jih tako rado od-klada da jih nekatere dolgujejo po deset ali petnajst. To je vendar tako majhna posamezna svota samo 10c, da jo lahko vsaka plača. Seveda, če se čaka in odlaša, se tudi ta mala svota namnoži. Zato obveščam vse tiste ki že leta dolgujete, da če se na ta opomin ne oglasite, se vaša imena ne bodo prepisovala z enega leta v drugo, kajti to je samo številka v članstvu in delo tajnice ter nič drugega. V slučaju smrti se potem ni treba jeziti na tajnico. Vsaka naj pogleda v knjižico, pa lahko vidi pri čem obstoji. Če članica ne drži toliko do društva, da bi se nanj spomnila vsakih par let, kaj je njena dolžnost, menim, da se taka članica ne more prištevati med dobre članice. — Večkrat se sliši: Saj ne daste več avtomobila in pogrebnic. — Vedite da so bili to veliki stroški, ki se z onimi 10c prispevka niso mogli kriti. Zato se pa namesto tega plačajo sv. maše in sicer 10 tihih in ena peta; dajo se podobice in razpo-( šljejo se karte, kar stane nad $20.00. Kedaj se ta denar dobi nazaj v blagajno? — Zato cenjene članice, kateri je kaj do molitve in še ni pri tem društvu, naj pristopi, ne bo ji nikoli žal. Saj po smrti drugega ne potrebujemo, kot molitve in dobrih del. — Pa brez zamere, prosim, in povabim vas, da se vse udeležite v nedeljo skupnega sv. obhajila, potem pobožnosti in pa seje zvečer. Anna Asich, tajnica -o- SLIKE ZA POSTNI ČAS Cleveland, O. Sedaj, ko je nastopil postni čas, preneha do neke meje tudi javno razveseljevali je in tako bo štiridesetdanski post zavit v dobo mirnejšega katoliškega življenja, v katerem se bomo spominjali Gospodovega trpljenja. Kljub temu, četudi je postni čas, čas pokore, je nam dovoljeno primerno veselje in razvedrilo, kakoršno nas ne ovira pri premišljevanju verskih resnic. Med tako razvedrilo spadajo gotovo premikajoče slike o Pasjo-nu. Za par takih predstav imam že narejen program in se bodo vršile ta mesec. Prva taka predstava se bo vršila v Lorainu, Ohio in sicer v nedeljo 13. marca. Namen te predstave je, da se z izkupičkom pomaga Kulturnemu vrtu v Clevelandu. Za to predstavo se bodo kazale slike "Pasjona", poleg teh pa tudi več slik z evharističnega kongresa, med katerimi je tudi lepa slika v barvah, iz kongresa v Lorainu. Poleg teh bodo še druge slike iz domovine, večina take, katerih v Lorainu še niso videli. — Predstava se bo vršila v S. Domu. Nadalje se bo vršila zanimiva slikovna predstava dva zaporedna večera dne 26. in 27. marca v Forest City, Pa., v Muho-čevi dvorani, kakor zadnjič. — Več o tem se bo še poročalo. — Pozdrav vsem čitateljem. A. Grdina, lastnik slik ■-o- FRIVILEGIJI ZA TISTI, KI NAMERAVAJO POSTATI DRŽAVLJANI Chicago, 111. Čitatelje tega lista bo morda zanimalo vedeti, da imajo veterani, ki so služili za časa svetovne vojne v ameriški armadi, ali v armadi zaveznikov Anglije,. Francije in Italije, poseben privilegij pri dobavi drugega papirja, ali ameriškega državljanstva. Ta privilegij traja vse do 25. maja, 1938. To je važno za te, ki so j za časa svetovne vojne služili v ameriški, angleški, franco-ski ali italijanski armadi, pa \ še nimajo ameriškega državljanstva. Zato, taki pohitite in položite prošnjo za naturalizacijo, predno poteče zgoraj navedeni rok. Ce kateri želi še kaj več podatkov glede tega, se lahko obrne za brezplačno pojasnilo na Immigrant's Protective League P24 So. Halsted St.,. Chicago, 111. Dogodki med Slovenci po lAmeriki Smrt mladega rojaka Joliet, 111. — Vso slovensko naselbino je pretresla vest o smrti mladeniča Louisa Mar-tincicha, starega šele 18 let, kateri je umrl v Davenport, Iowa v bolnišnici. Učil se je v kolegiju za duhovnika, pa ga je Bog poklical k sebi v nedeljo 27. febr. Pogreb je bil v sredo 3. marca ob 9. uri. — Pokojni je bil leta 1837 na cerkvenem kontestu deležen zmage, da je bil izvoljen za kralja župnije sv. Jožefa. Bil je član dr. Najsv. Imena, dr. sv. Jožefa KSKJ., dr. sv. Petra in Pavla JSKJ. in dr. sv. Družine DSD. Zapušča žalujoče starše, enega brata, tri sestre. Ena je v zavodu sv.Frančiška v Jolietu. Nesreča rojakinje Willard; V/is. — Tukaj se je ponesrečila naša dobra rojakinja in zvesta naročnica katoliških listov Mrs. John Lukas. Padla je po ledenih stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila roko nad členkom. Na ledu se je ponesrečil tudi naš poštar Mr. Frank Lesar Jr. in si izpahnil roko. —-Obema želimo__ skorajšnjega zdravja. Vesti iz CieveLanda Cleveland, O. — V Glenvil-le bolnišnici je bila operirana Mrs. Sophie Person, s Kewa-nee Ave. — Mrs. Koželj, je dobila iz Kanade žalostno vest, da 'ji je v Beamsville, Ontario, Canada, umrl brat Ivan Žužek. — V bolnišnico je moral rojak John Mramor, ki Je po poklicu barvar. Keglanje Joliet, 111. — V petek marca ob 9. uri zvečer bo jo lietski kegljavski team 'Jimmy Burke' kegljal. V omenjenem klubu so trije Slovenci in sicer Zulich, Horvat in Ramut-ta. Kegljali bodo v Coliseum, Chicago, za prvenstvo. (American Bowling Congress). Brezplačan viza Chicago, 111. — Kraljevi konzulat kraljevine Jugoslavije sporoča, da je finančni minister dne 29. dec. odločil, da se osvobodijo takse za vizo vsem inozemskim posestnikom XVIII mednarodnega poletnega in jesenskega velesejma v Ljubljani, Jugoslavija, kateri se bo vršil od 4. do 13. junija in od 1. clo 12. septembra tega leta. Smrt jih je pobrala — V Butte, Mont., je umrla Frances Rožen, roj. Poljančic v starosti 53 let. Doma je bila iz Borovnice na Notra^J" skem in je živela v Ameriki 33 let. — V Clevelandu, - O., ie umrla Ana Gorjanc, rojena v Madison, Pa. Zapušča starše in dva brata. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Kljub vsemu tciiiu kar jc Lady Grcystoke tlosedaj slišala, pa le ni mogla verjeti, da bi bil Brown morilec princeze, četudi se jc tako razburjeno zagovarjal. "Mi smo lahko vsi osumljeni," je rekla; "dokler sodišče ne razreši slučaja, ki je postal silno zagoneten in ga mi ne moremo razčistiti." "Počakajino da pridemo v bližino kakega sodišča, če pridemo še živi iz džungle," je nadaljevala Jane. "Mene ne bodo sodili," reče Brown; "kaj vem, kakšna justica je v tej deželi? Kako naj pričakujem jaz revci pravične oprostitve, medtem ko bogati prtne razpolaga z milijoni? Bedasto je na to misliti." "Vidiš," reče na to princ Sborov proti Jane silno razburjen; "s tem svojim govorjenjem že potrjuje svojo krivlo. Noben nedolžen človek se ne bo bal stopiti pred sodnika. Neumno bi bilo potovati skozi že tako nevarno džunglo v družbi z morilcem. Kaj lahko bi umoril še katerega izmed nas." "Kaj torej svetuješ?" vpraša odločno Lady Grcystoke. "Pustimo morilca kar tukaj, mi pa poiščimo najbližje sodišče, ki naj skrbi za morilčevo usodo. Ce bi pa bil med tem čašpiti napaden in razmesarjen o»fnt disability claims .............................. aurinting and stationery, postage, express, telegraph and 0f[ic»»e.....................................................................................:......... Dond preminums .............................................................................. 0f--cfr- *£?_ Publication i Sal nv„ Supreme Lodge meeting ...................................................... 0thJ>e?Us' actuaria land accounting fees disbursements, viz: Mortuary credits applied by transfers - fe-w........... at'c>iis h Congress dues 'OSs off'1;,,83'6 °r maturity of ledge assets—Certificate loans written 9,639.13 30.00 1,408.01 1,815.00 46.50 146.83 20.00 131.00 12.57 179.97 73.13 595.20 584.78 5.00 1,179.83 3,412.77 48.05 10.00 5.00 311.67 111 excess credit ............................................................ T°tal disbursements ........................................................................$ 19,654.44 balance ..............................................................................................$ 86,687.01 LEDGER ASSETS ort, ^k vti • -""ci iiciffll S in Tr.of bonds and stocks ....................................................................................................................................43,738.72 lce and banks ..............................................................................................................................10,470.40 loa,us 011 real estate .....................................................................$ 25,100.00 !Sk Vp,a"s or other credits on certificates of members........................ 6,179.35 rece 'vable, $300.00; Organizers' balances, $898.54................. 1,198.54 Total ledger assets ......................................................................$ 86,687.01 "lcrCst , NON-LEDGER ASSETS ^s,,,! ? rents due and accrued .............................................................$ 2.29S.30 ents ;ici,.,li......n.....„., i .. A*5e*t ]> -VJJ ----'J w.fVV»VU "J UUIfVIMIIIHkV Mr,1»tureet tur."cd ovcr 10 Sul >reme Lodge........................$ 1,958.40 ail/1 f:... nri\nn lot v"»' actUa"y collected by Subordinate Lodges n turned ov< u»d fixtures DEDUCT ASSETS NOT ADMITTED 750.00 2,708.40 U ross assets ..........................................................$ 91,<>93.71 Ujf'* due H ^ . ............................................. Qlr°rtiZC(1,t: of bonds over amortrzed value........................ ''tills 110 °f not ;id»,iUcd bolul!i >rh,., ' Vlz: v Španijo, ko bi na mejah 110 bilo tiste žandarmerije. Par dni malo streljajo, potem Pa dolge dneve raj in še kaj. Bolj človečanska naj bi bi's vojska. Hm? Kakšna pa je razlika med življenji? Eno je t8' ko dobro, kakor drugo, en° tako dragoceno, kakor druff0, Ako so ljudje res ljudje< stvari božje. Ako pa so le razvite živalice, potem ni dosj1 razlike na tem„ kako se te živalice,ko so drug drugi na P0' ti ali nadležne, spravijo iz t* ga sveta. Krik za shumani2'" rano vojsko je največja hina*' ščina, kakršne je zmožna vl* soko civilizirana (??) družb" v sedanji zgo'dovini. Edina pot, da se vojsk8 shumanizira, je, da ni veC vojsk. Ampak kdo naj to doseže, kdo zmore kaj take?3; Nikoli ne mi ljudje. Med na«11 so zla, in tu je korenina za vojske. Vera v Boga le odstraniti vojske, ampak 0 te vere v Boga in njeg°ve nauke še nikoli nismo bili tak" oddaljeni. IZ DOMOVINE / Nesrečen padec Ko so delavci tvrdke Du^lC v Trbovljah odstranjevali seni oder od cementarne, -ie 25 letnemu Francu Lam^e? garju iz Dobrunj na vlaži11 deskah spodrsnilo, da se Je prevalil v globino 20. metr0^ kjer je obležal nezavesten ^ hudimi notranjimi poškodb® mi. Odpeljali so ga v ljubljail sko bolnico. -o- SP «1» Dolenjske Toplice Iz Novega mesta poroŽfiJ' da bo baje banovina kup1 zdravilišče Dolenjske Topl'0^ V Toplicah se je zaradi že mudila posebna banovin1 komisija,, ki je pregledov«'* vse naprave in jih ocenila-banovina res kupi DolenJ3 Toplice, bo Dolenjska s te mnogo pridobila. -o- Stari grad se ruši V Jasenicah, občina plašk1 v Liki je stari grad Frank0^ nov,, ki je bil do nedavna ^ dobro ohranjen in je bil P0'^ vsega okoliša. Sedaj je ta & y pričel razpadati in se rušit1' njem je bila do pred dve letoma osnovna šola, ki se . pa preselila v novo Po3J°%č Od tedaj se za grad nihče ni brigal. Najprej se je P° ikv'«' tek rila streha in to je bil začc, razkroja. Sedaj kmetje od ^ zu in daleč odvažajo z £r'\o bruna in kamenje in šlo tako naprej, ko km«lu nec starodavnega poslopJ3' ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite krasiti grobove f jih dragih, ne P0*®. bite, da imate razpolago rojaka. m lastn«*' „ iftt' Postavljam in izdelujem vse ^ nagrobne spomenike v vseh 0 tl binah države Illinois. Cene g« delo jamčeno, postrežba soli®18, priporočam! _ . ^ Kadarkoli nameravate kup'" n> grobni spominski kamen, P j0 (I podpisanega za vsa pojasnil« cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSE* Chicago Stre«1' 527 North JOLIET, ILL. Telefon 2-4787