wAyD ryuMice^ NO. 189 I Ameriška Domovim/i CfevS«(0 e/a^c/. Q u • ^ sRICAN IN SPIRIT WMm m LANGUAGE C SSfei-vm« Chicago, Milwaukee, Waukegaa, Ouluth, Joliet, San FrancUco, Pittsburgh, ^ew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€W$PAP€B CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 2, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Izvozniki pšenice ne dote davčne olajšave! Zakladno tajništvo je odloči- Novi grobovi Caroline Mramor V soboto zjutraj je umrla na svojem domu na 6618 Schaefer lo, naj izvozniki pšenice I Avenue 79 let stara Caroline ne bodo prosti davka na polovico dobička, kot je o-bičaj pri izvozit. WASHINGTON, D.C. — The Continental Grain Co. iz New Yorka, ki je sama prodala ZSSR okoli 5 milijonov ton pšenice, je pozvala zakladno tajništvo, naj dovoli izvoznikom pšenice polovico dobička prostega davka v okviru programa za 'Podpiranje izvoza. Zakladno tajništvo je na iznenadenje nekaterih to odklonilo. Sen. Russell B. Long, načelnik senatnega finančnega odbo-ra, sen. Herman E. Talmadge, načelnik senatnega poljedelske-§a odbora, in kong. Wilbur B. kliils, načelnik Domovega cd-kora za pota in sredstva, so pisali zakladnemu tajniku v podporo stališča Continental Grain C°. in izvoznikov riža ter tobaka, ki bi tudi radi dobili davčno oijašavo enakega značaja in obsega. Trgovinsko tajništvo je oceni-K da bi priznanje davčne prostosti na polovico dobička za Mramor, roj. Adamic v Velikih Laščah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, žena pok. Josepha, mati Josepha Jr., Florence Spinner, Evelyn Globokar, 10-krat stara mati, sestra Mary Sercelj, Anne Pieman, Jožefe (Jug.) in pok. Julije Pavlič. Pokojna je bila članica ZSZ št. 29, SŽZ št. 25 in Kluba slov. upokojencev za senklersko olerožje. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Edward K. Cyrgalis Včeraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 55 let stari Edward R. Cyrgalis z 995 E. 71 St., mož Rose, roj. Kovach, brat Mrs. John Siedleczka, zaposlen do upokojitve pri Robinson Mfg. Co. Pogreb bo v sredo ob enih popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St.- na Riverside pokopališče. William Trimbath Po dolgi bolezni je umrl v soboto dopoldne 49 let stari William Trimbath s 1013 E. 71 St., mož Irene, roj. Curtis, oče IVodajo pšenice ZSSR v letoš- Barbare Shoby, Johna in Billie-R)em poletju stalo davkoplače- Louise, sin Hazel Kritzer (Pen-Wlce v ZDA še novih 50 milijo- na) in brat Johna. Pokojnik je dolarjev tekom prihodnjih bil rojen v South Fork, Pa., in Reb let. Ocena temelji na razli- je bil zaposlen 23 let pri Penn ^ med povprečno svetovno pre-v°zno ceno $8 za tono in povprečno ameriško $21. Kljub vsemu je kazalo, da se 0 zakladno tajništvo odločilo ^ priznanje davčne olajšave, se to ni zgodilo, se imajo Ko izv, Pzniki pravico pritožiti, ozi-r°ma utemeljiti svoje stališče in Prošnjo v teku 30 dni, nakar sle-1 6 javna zaslišanja, če jih pred-agajo. To bi odložilo čas za Central K.R. pri prevažanju pošte in prtljage. Pogreb bo iz Zeietovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri ob 9. dopoldne na All Souls pokopališče. Frank M. Oblak V soboto je umrl v Belmore negovališču 64 let stari Frank M. Oblak s 15220 Saranac Rd., rojen v Clevelandu, oče Franka - _____| J., Mrs. Dorothy Max in Mrs. °nčno odločitev preko' volitev Arlene Kascak, 7-krat stari oče, ' ^ovembra, ko vprašanje ne bo 1 brat Johna V. in Mary Wolt Ječ tako v ospredju zanimanja,1 Noggy, bivši soprog Frances, je trenutno, ko nasprotniki roj. Hrovat. Pokojnik je bil član Jonove vlade to prijemajo,1 ADZ št. 18, The Macabbees, le napravila s prodajo pšeni-; Kluba slov. upokojencev za ?e ZSSR “veliko uslugo” na Holmes Avenue okrožje in Dru-c°do ameriških pridelovalcev štva Najsvetejšega Imena pri penice in ameriških davkopla- fari Marije Vnebovzete. Pogreb evalcev. Sovjetska zveza naj bi bo jutri ob 8.45 iz Grdinovega . a Pri tej kupčiji “prihranila” pogrebnega zavoda na Lake ^ rač račun “nerodnosti vlade Shore Blvd., v cerkev Marije Vj okoli 150 milijonov do- ev. Vnebovzete ob 9.30, nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za Slov. starostni dom na Neff Rd. ali pa za cerkev Marije Vnebovzete. Paul M. Irwin V Highland View bolnišnici je umrl po več letih bolezni 55 let stari Paul M. Irwin s 15906 ^a to v Grovewood Avenue, samski, ro- '•wneiju sporazuma v Ženevi . , , , , , , 10c. , jen v Clevelandu, brat Charlesa , ma4 so na zahtevo saigon- . . , , . j . (pri katerem je živel), Withama ib se f6 P0^ravdl SV0^ stvari in pok. Margaret Elle Strimple. l e preselili v Hanoi, kjer so „ u u • ^ i + u i„ poljsti aa;, e k0.'P°ereb b° posfreb- ^sije. Saigon je odslovil indijske zastopnike Mednarodne komisije čj .ICON, J. Viet. — Indijski abi Mednarodne komisije za riranje premirja v Indokini iet, Ic lej. 0rnisija je bila ustanovljena st a ^54 in je bil njen glavni v Saigonu. V njem je bilo jjj, ^tvo Indije, ki komisiji Pol' Se<^uie> med tem ko so člani stvjsk^a in kanadskega zastop-a v Hanoiu. bi 0l51^sija praktično od 1. 1965 H0t)Vr®ila svoje naloge, ker ji S^^5stran tega ni dovolila. retnenski prerok pravi; SUNN'V Nai!linoma sončno in toplejše. nega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 1.30 popoldne na Hillcrest pokopališče. Millie Elbet V soboto zjutraj je umrla po dolgi bolezni 86 let stara Millie Elbet, rojena v Žužemberku v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1912, vdova po 1. 1969 umrlem možu Georgeu, mati Georgea Kostelac, Barbare Novak in pok. Michaela Kostelac, 7-krat stara mati, 9-krat prastara mati. Bila je članica SŽZ št. 41 in HBZ št. 235. Pogreb bo iz Zeietovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v torek ob 10. dopoldne na All Souls pokopališče. Naiviš la temperatura okoli 70. pri živalih. — Človek je sprejemljiv za 80 bolezni, ki so splošno znane tudi fajvan očita Japonski verolomnost in izdajo Zunanji minister kitaj ske nacionalne viade je označil japonsko priznanje Pekinga in vzpostavo bednih odnosov z njim za verolomnosti in izdajo. TOKIO, Jap. — Japonska vlada je pretekli petek uradno prekinila svoje diplomatske odnose z nacionalno kitajsko vlado na Tajvanu (Formozi), ko je uradno priznala vlado v Pekingu za edino zakonito vlado Kitajske ter Tajvan za del Kitajske. Sporazum o tem sta podpisala v Pekingu predsednik kitajske vlade Ču En-laj ter predsednik japonske vlade Tanaka cb koncu svojih večdnevnih razgovorov, predno sta odletela v Šanghaj, od koder se je nato Tanaka v soboto vrnil domov. Podpredsednik japonske vlade Shinsaku Hogen je pozval k sebi poslanika nacionalne kitajske vlade v Tokiu Peng Meng-chi-ja in ga obvestil, da odnosi Tokia s Tajpejem “ne obstojajo”, da so bili avtomatično prekinjeni s podpisom skupnega poročila o razgovorih v Pekingu. Hogen je dejal Pengu, da mirovna pogodba med Japonsko in nacionalno Kitajsko iz leta 1952 tudi ne velja več. Sodijo, da je Japonska dala zastopniku Tajvana Rakih 10 dni, da konča svoje posle, pospravi in se vrne domov. V Tajpeju je zunanji minister nacionalne kitajske vlade Japonsko obdolžil verolomstva in izdaje, preloma obveznosti medsebojne pogodbe. Japonska je bila poleg ZDA zadnja velika država, ki je vzdrževala redne diplomatske odnose s Tajvanom. ZDA so v okviru posebne obrambne pogodbe obvezane braniti Tajvan pred zunanjimi sovražniki. Verjetno jim ne bo treba teh obveznosti vršiti v bližnji bodočnosti, ker Tajvan je res odločen braniti svojo neodvisnost, toda Peking ne kaže nobene namere, da bi ji hotel skoraj s silo napraviti konec. Socialistične ZDA bi rada imela MIAMI, Fla. — Predsednik vlade Fidel Castro in Angela Davis, znana črna komunistka iz ZDA, sta pozvala svoje “ameriške brate”, naj podpro napore za ustvaritev socialističnih ZDA. /£ Moiiski predlog za gradnjo domov propadel WASHINGTON, D.C. — Odbor za pravila v Predstavniškem domu je z 9:5 glasovi odklonil zakonski predlog za gradnjo javnih stanovanj, ki je predvideval v te namene 10.6 bilijonov dolarjev. Odbor je prišel do zaključka, da je premalo časa za njegovo temeljito proučitev, dejansko pa je k odklonitvi veliko pripomogla nejevolja zaradi obsežnih zlorab, ki so bile odkrite v zadnjem letu. Zakon bi nadaljeval sedanje razmere v javni gradnji stanovanj za novi dve leti, namesto da bi s spremembami onemogočil zlorabe, ki so javnost tako vznejevoljile. Sedaj pričakujejo, da bo Kongres odobril le začasno nadaljevanje sedanjega zakona, ki pa bo nemara temeljito predelan prihodnje leto, če bo sploh še odobren. Dosedanji način podpiranja gradnje stanovanj iz zveznih sredstev se na splošno ni obnesel. Zato so nekateri proučevalci tega vprašanja predložili njegovo ukinitev, pa zato uvedbo podpiranja revnih družin z delnim plačevanjem najemnin v privatnih stanovanjskih zgradbah. Nekaj poskusov v tej smeri je bilo že narejenih. gonn se je sporazumel § odnosih s Pekingom Po treri raesecih tajnih pogajanj sta se Zahodna Nemčija in rdeča Kitajska sporazumeli o vzpostavi rednih diplomatskih stikov. BONN, Nem. —■ Vlada kanclerja Willy j a Brandta je po treh mesecih napornih tajnih razgovorov dosegla sporazum ALŽIRSKA REŠITEV" NAJ KONCA BOJ V VIETNAMU? Ko so postali razgovori med ZDA in Severnim Vietnamom resnejši, govori svet o “alžirski rešitvi” spora. Kissin-gerjev namestnik je odpotoval v Saigon na razgovor s Van Thieujem. PARIZ, Fr. — Tajni razgovori o končanju vojskovanja v Vietnamu so se po vsem sodeč premaknili z mrtve točke, četudi to Washington in Hanoi javno zanikavata. Ugibljejo o “alžirski rešitvi”, ki naj bi omogočila ZDA “časten” odhod iz Vietnama, kot ga je nekdaj De-Gaullovi Franciji iz Alžirije. V Saigonu naj bi posebna začasna vlada, v kateri bi vlado Ljudske republike Kitaj-J rdeči bolj navidezno kot dejanske v Pekingu o vzpostavi red-' sko zastopstvo, pripravila volit-nih diplomatskih odnosov. Pe- ’ ve, iz katerih naj bi nato izšla king je doslej priznaval le nova vlada “narodne sloge”. Se-Vzhodno Nemčijo in je bilo tre- veda rdeči še vedno vztrajajo ba premagati vrsto ovir, četudi na stališču, da Van Thieu ne Zahodna Nemčija ni imela red- more biti v začasni vladi, nih diplomatskih sttkoy s kitaj-; V Alžiriji so v začasni vladi sko nacionalno vlado na Tajva- dobili zastopnike uporni nacio-nu. nalisti, ki so končno popolnoma Zunanje ministrstvo, ki je ob- prevladali pod Ben Bello in o-javilo uspešen zaključek poga- klicali neodvisno Alžirijo. V janj, je objavilo tudi, da bosta: Južnem Vietnamu je ^položaj sporazum podpisala zunanji mi-jmanj jasen, nihče ni gotov, ko- ZDA ne morejo sedaj doseči, ali pa so prepričani, da je ljudstvo na njihovi strani v taki meri, da se bodo pri volitvah dobro odrezali in si s tem zagotovili položaj, ki jim končno le utegne omogočiti dosego postavljenih ciljev in to morda celo mirnim potom. V Saigonu zanikajo, da bi se položaj kaj bistveno spremenil imeli jin Van Thieu ne kaže nobene volje do kakega popuščanja rdečim. Za konec tedna je odletel iz Washingtona v Saigon na razgovore s Van Thieujem gen. A-leksander Haig, namestnik dr. H. Kissinger j a kot glavnega svetovalca predsednika Nixona o narodnih varnostnih vprašanjih. V diplomatskih krogih vlada prepričanje, da so ZDA odločene doseči sporazum o končanju vojne v Vietnamu še pred volitvami, če je le kako mogoče. ^1ia^e’ Pričakujejo, da bo ta teden dr. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima v četrtek, 5. oktobra, ob dveh popoldne redno sejo v Slov. društvenem domu na Recher Avenue. Po seji bo na razpolago prigrizek. Roparski napad— Preteklo soboto popoldne okoli pol treh sta dva roparja napadla g. Mandela v njegovi trgovini čevljev na St. Clair Avenue. Precej ranjenega je policija odpeljala v bolnišnico. Roparja sta precej ranila tudi Cirila Ferkula, 17832 Brian Rd., ki je tedaj v trgovini kupoval čevlje. Tudi njega so odpeljali v bolnišnico. nister Walter Scheel in Chi Peng-fei tekom Scheelovega o-biska v Pekingu v dneh 10. do 14. oktobra 1972. Pričakujejo, da bodo tekom W. Sheelovega obiska ' Pekingu razpravljali tudi o vprašanjih medsebojne trgovine, znanstvenega, tehničnega in kulturnega sodelovanja. V sporazumu je poudarjeno, da ta ni naperjen proti nobeni “tretji” djržavi; ' s čimer je W. Brandt hotel na vsak način pomiriti Sovjetsko zvezo, ki nem-, ško kitajskim razgovorom ni bila naklonjena in gleda na nove odnose s precejšnjim nezaupanjem. pred- Zadnje vesti liko podpore ima katera stran v: Kissinger znova v Parizu za na-javnosti. Saigonska vlada trdi,’ daljevanje razgovorov s da ima za seboj veliko večino Savniki Hanoia. prebivalstva, Viet kong pa prav tako neprestano govori o tem, da je “ves narod” na njegovi strani. Obe strani se med tem trudita, da bi dobili v svoje roke uprevni aparat, ki naj bi, ljudsko glasovanje, oziroma vo-1 litve “pod mednarodnim nadzo-', rom” izvedel. Čej bodo.‘zdaj rdeči'pristali na začasno vlado, v kateri ne bodo imeli kake resnične večje besede in moči, je to znamenje, da so se odločili svoje cilje v Južnem Vietnamu odložiti, ker vidijo, da jih ob trdni odločnosti Perk hoče odstaviti tri člane uprave CTS— Mestni župan R. J. Perk je začel pravni postopek za odpustitev Stelle C. White, Williama O. Walkerja in Josepha F. Mc-Manamona iz vodstva CTS. Za nastop je služila njihova odsotnost na izredni “nujni” seji ki je bila sklicana pretekli petek. Vse tri je imenoval na njihova mesta bivši župan C. Stokes. Tovarna bo zaprla vrata— Alloys & Chemicals Corp. 4365 Bradley Rd., S.W., ki zaposluje 350 ljudi, je objavila, da WASHINGTON, D.C. - ScnofiR "0j °brat V Clevelandu Z . . riol. decembrom letos zaprla, je izglasoval ziiizaiijG staiosti j q pokojnino Social za poKojmno Social Security na 60 let ob sorazmernem znižanju za moške in ženske, za vdove pa od 60 let na 55 let. Zakonski predlog mora biti odobren še v Predstavniškem demu in od predsednika podpisan. Ni veliko verjetnosti, da bi se to zgodilo pred koncem zasedanja Kongresa, ki je določen na sredo tega meseca. SAIGON, J. Viet. — Križarka Newport News, na kateri je prišlo v soboto do eksplozije v enem izmed treh topniških stolpov, pri čemer je bilo 19 mornarjev mrtvih, 10 pa ranjenih, je na poti proti Filipinom v tamkajšnje pomorsko oporišče ZDA. Kako in zakaj je do eksplozije prišlo, ni še znano. Podjetje je bilo v stalnih sporih z mestom in državo zaradi onesnaževanja zraka. Do 31. decembra 1972 je imelo rok, da spravi to v red, prosilo je za odložitev 18 mesecev, pa je bilo odklonjeno. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št| 162 KSKJ ima v sredo popoldne ob dveh važno sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava in prigrizek. K molitvi— Članice Podr. št. 25 S2Z so vabljene jutri, v torek, zjutraj ob 8. v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Karolino Mramor. Zopet mrtvi v Belfastu ŽIVLJENJE GA JE UTRUDILO — Predsednik kitajske vlade Ču En-laj je že prekoračil 70 in leta se mu poznajo. Mao je še starejši, prav tako so stari vsi ostali glavni vodniki komunistične Kitajske. Vse kaže, da so se premalo pobrigali, da bi si vzgojili primerne naslednike. Na sliki vidimo Ču En-laja v Veliki dvorani v Pekingu po sprejemu zahodnih državnikov. Pretekli teden je vodil ču En-laj dolge razgovore s predsednikom japonske vlade Tanako. Ti razgovori so končali 35 let spora med obema sosedama in privedli do vzpostave rednih diplomatskih odnosov med njima. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo danes dopoldne sprejel na daljši razgovor sovjetskega zunanjega ministra A. Gromika, ki bo nato zvečer častni gost pri večerji v Beli hiši. Predsednik Nixon se je zadnji teden razgovarjal! tudi z zunanjim ministrom Francije R. Schumanom in z ^ zunanjim ministrom Vel. Bri- i tanije Alecom Douglas-Home. | Vsi so prišli v New York na' zasedanje ZN. SAIGON, J. Viet. — Vojaško poveljstvo je objavilo, da so rdeči izvedli v zadnjih 24 urah skupno preko 100 manjših napadov v raznih delih Južnega Vietnama, vendar pretežno v okolici Saigona. BELFAST, S. Ir. — Britanski vojaki so ustrelili pretekli petek nekega gverilca in neko 19 let staro žensko, o kateri so trdili, da je streljala na nje iz zasede tekom pogrebnega sprevoda. | Mrtev je bil tudi en britanski | vojak, dva pa ranjena v streljanju v Belfastu in Londonderry-ju. Prav tako je bilo ranjenih 15 oseb, ko je nekdo vrgel bom-v neki bar v sredi Belfasta iz drvečega avta. Skupno naj bi bili v spopadih v petek najmanj 4 mrtvi, okoli 10 pa ranjenih, med njimi vojaki, policaji in civilisti. Skupno je bilo doslej v treh letih spopadov in nemirov mrtvih v Severni Irski 583 oseb. BELFAST, S. Ir. — Včeraj so katoličani in protestanti skupno molili za konec spopadov in izgredov v Severni Irski, ki trajajo že nad tri leta in so zahtevali toliko žrtev. Molitve sta vodila vodnika obeh verskih skupnosti. KOPENHAGEN, Dan. — Volivci bodo danes v ljudskem glasovanju povedali, ali naj stopi Danska z novim letom v Evropsko gospodarsko skupnost ali ne. Napovedujejo, da bo večina za vstop, četudi se je Norveška pretekli teden izjavila z večino proti vstopu. PEKING, Kit. — Kitajska je slavila včeraj 23. obletnico zmage komunizma in vzpostave Ljudske republike Kitajske. Časopisje je hvalilo uspehe Kitajske v zunanji politiki in pri tem ostro dlo Sovjetsko zvezo. napa- Ameriška Po^oviim >%• <'Vt ■ l/K-VV nxutsjD 1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9,00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 189 Monday, Oct. 2, 1972 Položaj slovenske narodne manjšine v Italiji O položaju Slovencev v Italiji je na kongresu Federalistične unije evropskih narodov v Žabnici pri Trbižu je pretekli mesec podal dr. Bratuž sledeče poročilo: I. Slovenski narod danes strnjeno živi v republiki Sloveniji v Jugoslaviji. Le nekateri njegovi deli so izven matične domovine, in to v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Slovenci v Italiji prebivajo v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. Do leta 1918 so tržaški in goriški Slovenci spadali pod habsburško Avstrijo, beneški Slovenci pa so že od leta 1866 pod Italijo. Od leta 1964 pa so vsi Slovenci v Italiji tudi upravno-politično združeni v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski Benečiji, s čimer je dana možnost večje povezave in skupnega delovanja. Slovenci so začeli naseljevati to ozemlje kmalu po letu 568. Naselili so se v Kanalski dolini (današnja meja med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo) okoli leta 625, nato v Reziji, Beneški Sloveniji, Brdih, na Goriškem, na Krasu do tržaške obale in do reke Dragonje v Istri. Slovenska manjšina v Italiji ne uživa povsod enakih pravic. Medtem ko imajo tržaški Slovenci — vsaj formalno — ugodnosti Posebnega statuta Londonskega memoranduma, krije goriške in tudi beneške Slovence le energična izjava šestega člena republiške ustave (“Republika ščiti s posebnimi določili jezikovne manjšine”) ter tretjega člena deželnega statuta (“V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.” Zato pa vsi Slovenci složno, v treh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske Krajine zahtevajo za vse veljavni splošni zaščitni zakon, in to že od leta 1947 v peticijah na rimski parlament. Slovenci na Tržaškem. — Mednarodni položaj Trsta je prišel v ospredje predvsem po zadnji vojni, ko so se velesile odločile, da ustanovijo Svobodno tržaško ozemlje (STO) 1. 1947 v okviru OZN, ki bi morala nato imenovati guvernerja. Ustanovljeni sta bili dve področji: cona A pod angloameriško upravo in cona B pod jugoslovansko upravo. Po zaporedju raznih mednarodnih in meddržavnih zapletljajev sta se rimska in beograjska vlada odločili, sporazumno z Veliko Britanijo in ZDA, za novo rešitev, ki se je izkazala v Londonskem sporazumu (Memorandum) iz leta 1954, po katerem je prišla cona A pod italijansko u-pravo, medtem ko je cona B ostala pod jugoslovansko administracijo. Priložen je bil še posebni statut za manjšine. V praksi pa je bila italijanska zakonodaja raztegnjena na cono A, jugoslovanska pa na cono B. Edini uradni vir o številu Slovencev na Tržaškem o-zemlju je ljudsko štetje iz leta 1961, iz katerega izhaja, da je na Tržaškem ozemlju 25,582 Slovencev. Omenjeno število pa je jemati zelo previdno, v kolikor je premnogo negativnih (in dognanih) faktorjev, ki lahko iznakažejo resnično sliko, izhajajočo iz štetja samega. Mnogo je namreč negotovih statističnih podatkov, ki lahko včasih potvorijo dejansko odločitev vprašanih. Na vsak način lahko trdimo, da je vseh Slovencev v Italiji, v vseh treh pokrajinah dežele 100,000. Šolski položaj na Tržaškem je kar ugoden, saj se je npr. v šolskem letu 1971/72 v slovenske šole vpisalo 2355 učencev. Število vpisanih pa teži k naraščanju. Na Tržaškem so naslednje slovenske šole: klasični in znanstveni licej, učiteljišč, trgovski tehnični zavod, strokovni zavod, posamezne srednje šole, osnovne šole in otroški vrtci. V Trstu obstaja zelo živahno kulturno življenje, imajo stalno slovensko gledališče, mnogo kulturnih in drugih društev. Imajo radijsko postajo v slovenskem jeziku (pod nadzorstvom RAI). Izhajajo slovenski dnevnik (Primorski dnevnik), tednik (Novi list), politični mesečnik (Demokracija), kulturne revije (Mladika, Most, Zaliv, Dan), pet-najstdnevnik (Delo), tednik AG1 (novice), deželni Vestnik (neuradni prevod) itd. Imajo še druge publikacije, kot npr. mladinske (Pastirček, Galeb). V skoraj vseh župnijah je slovensko bogoslužja. Poleg tega obstajajo pevski zbori, dramske skupine, glasbene šole, godbe, mladinske in športne organizacije. Obstajajo tudi gospodarske, socialne, pravne, sindikalne in dobrodelne organizacije, oz. ustanove. Za študente je precej dijaških domov. Glavni kulturni organizaciji sta “Slovenska prosveta” ter “Slovenska prosvetna zveza”. Slovenci imajo tudi mnogo župnijskih domov in moderno veliko dvorano (Kulturni dom). (Konec jutri) BESEDA IZ NARODA ^1 PRAVI TONB S dega, srce ne ve, kaj žlobudra jezik. Pri njih (t. j. pri Nemcih) kolne vsak: kmet in gospod, moški in ženski spol, dete, ko spregovori, in starček, preden mu zamre beseda. Kdor se ne boji te grdobije, mara še manj za druge nespodobnosti. Nemcem se cede iz ust neprenehoma vsakovrstne psovke, priimki in druge zabavljice, naj bodo med sovražniki ali prijatelji. Če bi prišel znanec v našo družbo in bi nas jel nazivati “o-sle, sleparje, šeme, falote, nesramne gumpce, preklete pobaline”, kaj mislite, da bi ga hoteli mirno poslušati? Najpamet- Joliet, lil. — Ko bodo te vrstice prišle pred vaše oči, dragi čitatelji AD, se bo jesen že u-radno prijavila nam tod po naših krajih in tudi vam po drugih krajih. Dogodkov in novic je pri nas vedno dosti tako ka-jnejši bi dejal: Ti si se napil, ti kor drugod po svetu, navadno si obnorel — in bi se dvignili vedno bolj slabih kakor dobrih. J in odšli. Drugi bi mu pa pove-Še politikarji, ki se nam letos [dali še kaj več in najbolj vro-ponujajo za vsakim oglom, ne či bi ga nabili. (To bi tudi tak znajo drugega, kakor drug čez! zaslužil! — Op. Toneta.) Nem-drugega zabavljati, sebe pa cev pa taki pridevki nič ne ža- hvaliti, da boljših kuharjev ni na okroglem svetu kakor so oni. Velika večina javnosti jih malo posluša, nekateri pa, že vedo zakaj, najibrže zato, ker so blizu njihovih miz, od katerih vedno kaj pade, kar je tudi za navadne plebejce dobro. Kaj več o vsem tem še prihodnje dni pred volitvami. Kmalu, ko sem odposlal za objavo moj zadnji dopis in ome- lijo. Rekli so drug drugemu: Du bist ein Schelm, Gauner, Galgenstrick, I n f a m e r, ver-fluchter Kerl, Bestie in še število drugih imen in nihče ni zameril, sprejelo se je vse za šalo. Najstrašnejši očitki, ki bi nas spravili iz kože in uma, se smatrajo pri njih za pohvalo in odliko. Npr. Modkerl, Teu-felskerl. Ko smo se čudili tej nenaravni prizanesljivosti in po- nj al, kako je nas opozorila do-; trpežljivosti, so se nam ljudje bra Bara, da naj jaz, Nick in1 na ves glas smejali in dejali, da Jure ne pozabimo, da bodo te dni zorele gobe in da jih naj kaj naberemo. Tako smo pred par dnevi šli z Juretom in Nickom pogledat, če kje kaj gobe rastejo. Našli smo par krajev, kjer je bilo precej gob. Nabrali smo jih kar par košaric in jih prinesli Bari, ki jih je bila zelo vesela. Drugi dan smo jih pa na Juretovem vrstu trebili in pripravljali, da jih bo Bara konzervirala za zimske dni. Pri tem trebljenju gob je nam Bara či-tala zanimivosti iz knjige Janeza Trdine. Trebiti gob nam ni mogla pomagati, ker se je dan preje hudo urezala v prst, zato smo mi trebljenje opravili. Ko smo trebili in čistili gobe, je Bara prinesla Trdinovo knjigo od leta 1912 in nam iz nje brala, kako in kaj so naši stari Belokranjci v tistih dneh pravili o tujinah. Podjetni, trgovsko navdahnjeni Belokranjci so tiste dni hodili na Bavarsko in druge kraje krošnjarit. Veliko bridkega, preziranja, nekaj tudi dobrega. Bara nas je opozorila, da naj malo poslušamo, kaj so tiste čase, to je pred 150 leti in več, belokranjski krošnjarji doživljali po svetu. Trdina to omenja in opisuje v opisu “Po tujem” takole: “Dolgočastnost ljudem odpira usta na stežaj, ali pogrešana ni. Sem pa tja se dobe ljudje, ki drugujejo rajši s pustakom, nego z dobrovoljcem. Kar se tiče tega, to je puščobe in dolgočasnosti, ni nemogoče, da ne bi kak Slovenec zaželel Nemcev, zlasti, ker niti oni niso vsi lesnikovi in cparaičevi. Ali dve drugi lastnosti tega naroda so, ki morata premraziti in zbosti v živo srce nas pohlevne, z vsakim človekom prijazne Kranjce: njegova surovost in iz nje izvirajoča sovražnost proti tujim zemljakom. Da se ne sme kleti, nas uči Bog, Cerkev in pamet. Nam Kranjcem se zdi grdo, če reče kdo hudič volu, ako vele to človeku, mislimo po pravici, da se pregreši smrtno. Culi smo to že od roditeljev in roditelji od dedov, da ni tistemu, ki se veliko roti, veri in priduša, nič verjeti in zaupati, zato opominjamo otroke, da se ogibljejo in varujejo preklinjevalcev kakor zlodja in kuge. Nemci pa sodijo o tem drugače; oni pravijo: Kletve so pri- jazne besede, krpe, ki zadeluje-jo trgajoči se pomenek, z njimi se ne želi nikomur nič hu- se more nad takimi malenkostmi spotikati le neumni Kranjec. Od konca so se nam zdeli mnogi jako priljudni, ali čim dalj smo z njimi občevali, tem bolj smo se prepričali, da Nemec ne zna hoditi po srednji poti; ali pa je preponižen in priliznjen, ali pa pregrob in predivji, kakor že njemu služi. Prave ljubezni nimajo Nemci niti med seboj. O Švabih pripovedujejo take čenče kakor mi o Ribničanih. Bavarci sovražijo Pruse kakor pajke, še bolj pa zaničujejo Prusi nje in vse druge rojake. Avstrijsko cesarstvo jim je založek, ki ga pozobljejo, če hočejo, za zajtrk. (Tako so Prusi menili o Avstrijcih.) Po raznih vojskah je zraste! Nemcem greben, da ni moč dopovedati. (Tu je vpadel vmes Nick s pripombo: Saj pa v zadnjih dveh vojskah 1918 in 1944 so jih dobili po bučah, da jih še danes skeli!) Bara pa je nadaljevala z branjem: “Ko pride človek med tuje ljudi, ga hudo boli, dokler se ne navadi jezika. De mu grozno težko, ker ga radi tega zasmehujejo. Med nami so živeli Nemci in Lahi, ki se slovenščine nikdar niso mogli naučiti. Pa kdo se je zato z njimi kaj norčeval? Noben človek ne, če je kdo zarobil kako neumno, se je kvečjemu kdo malo namu-zal. Mi smo s takimi potrpeli, če niso mogli kaj prav povedati. Nam pa so tujci drugače brundali, če smo se zmotili le za črko, so nas že oponašali, posebno štajerski Nemci, Dunajčani in Prusi.” Bara je nato nas opozorila, da naj poslušamo, kaj ve povedati Semičan Marko. On pravi: Na potovanju sem dobil nemškega tovariša, ki je bil v Rusiji in je šel že drugič tja. Ta Prus je Kranjca neprenehoma ošteval, da govori nemško tako, tako debelo in nepravilno in se je bahal, da zna rusko bolje od rojenih Rusov. Semičan se je tako razveselil, da se bo tudi on kaj pri njem naučil in pripravil. Tega mož še ni vedel, da so Rusi naše krvi, imel jih je še za bolj tuje nego Nemce, ker prebivajo še za njimi. Marko je izpraševal Nemca, kako se veli po rusko to in ono in si je odgovore dobro zapomnil. Veda bi se zvala v tem jeziku “bata”, Bog “Pok”, glava “kaloba”, dan “teni” itd. Te ci- ka še bolj prepričale, da gre k ljudem, katerih govorjenja še nikoli ni slišal. Zdaj sami čuje-te, kako je ta bahač znal ruski. Bara je pri čitanju zopet sko-ro celo stran in pol preskočila, kjer je Marko omenjal, kako so se Kočevarji in Bavarci med seboj črtili. Glasno pa je prebrala zadnje stavke, ki povedo, kako so Belokranjci vedno mislili na svojo domovino in jo ljubili: “S povzdignjenimi rokami naj Boga zahvali vsak, ki mu ni treba za kruhom po svetu, kdor tega ne potrebuje, kogar je obdarila sreča, da more preživeti ob svojem v sredini milih rojakov, v naročju sladke domovine. Zlato resnico govori beseda: Hvali vsako hišo, ali drži se svoje. Svoja kučica — svoja slobo-dica. Tuja mati mesi kruh za tuje otroke, tuja gospodinja pripravlja pečenko za tuje goste; tožni popotnik mora biti zado-| voljen, ako se mu vržejo drob-ijanci in ostanki. Domače slasti ni imela za nas nobena jed in pijača, nikakršna zabava; rumena zarja nam ni budila v prsih petja in vriska; megleno in hladno sonce je nas obsevalo.” Tu je zopet nekaj preskočila, prebrala pa je par stavkov ob koncu spisa, ki povedo in pokažejo veliko narodno zavednost Belokranjcev, ki ni dovolila, da bi se med njim ukoreninilo strupeno seme nemškutarstva in Belokrajina je ostala poštena in zvesta deželica, dična hčerka matere Slave. Spis zaključuje v poudarkom: “Čast in poklon vrlim sinovom Bele Krajine!” SS Krasni spomini! Povedo, kaj je ohranilo belokranjsko zavednost in ponos! Bog jo ohranjaj naprej, da bo junaško šla tudi skozi grenke čase sedanjosti, ko tuja brezbožnost skuša, da bi ji odvzela ljubezen do Njega in njihove domovine! Dal Bog! ----------------o------ 0 rcifgiaiijis ¥ Frank EUCLID, O. — Kakor že več let smo tudi letos romali zadnjo nedeljo v septembru k Žalostni Materi Božji v Frank. Ko smo odhajali od doma, je izgledalo, da bomo imeli letos slabo vreme, in res je bil v nekaterih krajih dež, tam ga pa ni bilo, hvala Bogu. Sv. maša z ganljivo pridigo, lepim ljudskim petjem in pobožno molitvijo se je pričela ob enajstih dopoldne. Res, vse je bilo tako lepo, kakor smo pričakovali. Najbolj poživi pobožnost toliko sv. obhajil. Ker je bila sv. maša končana okrog poldne, smo zapeli še Angelovo češče-nje, nakar smo šli h kosilu. Po kosilu je bilo še nekaj časa za razgovor. Ob dveh smo se zbrali v procesijo, da opravimo pobožnost sv. križevega pota. Šli smo po tlakovani poti skozi gozdič, kjer je postavljenih 14 lepih postaj križevega pota, in se ustavili pri vsaki postaji, kjer smo peli, molili in premiš-j e vali Jezusovo trpljenje. Ko je bila ta pobožnost končana, smo šli takoj v cerkev, kjer so bile pete litanije Matere Božje, blagoslov nabožnih predmetov in blagoslov z Najsvetejšim. Za skiep smo zapeli še Zahvalno pesem. Da smo to pobožnost na tem svetem kraju pred podobo Žalostne Matere Božje tako lepo opravili za naše mučence in tudi druge pokojne in še po svojih namenih, smo hvaležni Društvu SPB, duhovnemu vodju č. g. dr. Pavlu Krajniku, organistu g. Rudiju Knezu, lektorjema pisatelju g. Karlu Mauser-ju in g. Melaherju, tistim trem pevcem, ki so z gospodom Krajnikom pred oltarjem peli litanije, nadalje kolektorjem in mlademu ministrantu. Hvaležni smo tudi tistim, ki so nas v svojih avtomobilih pripeljali na to lepo pobožnost. U.S. POSTAL SERVICE STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRCULATION (Act of August 12, 1970: Section 3685. Title 39. United States Coac 1. Title of publication: Ameriška Domovina. 2. Date of filing: October 1, 1972. 3. Frequency of issue: Daily except Saturdays, Sundays, Holiday > and the first week in July. 4. Location of known office of publication (Street, city, state, zip code): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, 5. Location of the headquarters or general business offl°fs °u0ga, publishers (Not printers): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyai Ohio, 44103. 6. Names and addresses of publisher, editor, and managing e<^ve j Publisher (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair ,-.-r 1 TV_____T\ IT____ Cleveland, O. 44103; Editor (Name and address): Mary Debevec,^; St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103; Managing editor (Name and ador Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. 7. The owner is: (If owned by a corporation, its name and must be stated and also immediately thereunder the names and aa t 0f of stockholders owning or holding 1 percent or more of total am° the stock. If not owned by a corporation, the names and addresses r individual owners must be given. If owned by a partnership or ^ unincorporated firm, its name and address, as well as that 0Icleve. individual must be given.): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., land, O. 44103. r The known bondholders, mortgagees, and other securdy ov, or holding 1 percent or more of total amount of bonds, gages o* other securities (If there are none, so state): None. 9. For optional completion by publishers mailing at the reSulafJatjn (Section 132.121, Postal Service Manual) 39 U.S. C. 3626 P1'0)'1 tter pertinent part: “No person who would have been entitled to ma* iaies under former section 4359 of this title shall mail such matter at poStal provided under this subsection unless he files annually with the Service a written request for permission to mail matter at sue In accordance with the provisions of this status, I hereby requ tage mission to mail the publication named in item 1 at the reduce P rates presently authorized by 39 U.S.C. 3626. awner) (Signature and title of editor, publisher, business manager, or o Mary Debevec, Mng. Editor and Owner ^ 10. For completion by nonprofit organization authorized to m special rates (Section 132.122, Postal Manual) (check one) ^ tbe The purpose, function, and nonprofit status of this organizatio exempt status for Federal income tax purposes □ Have not changed during preceding 12 months □ Have changed during preceding 12 months □ 11. Extent and nature of circulation. coPieS Average No. copies Actual number o j.^gd each issue during of single sisue,.?-'U da*6 preceding 12 months nearest to ^ (If changed, publisher must submit explanation of change wl statement.) A. Total No. copies printed (net press run) B. Paid Circulation 1. Sales through dealers and carriers, street vendors and counter sales 2. Mail subscriptions C. Total paid circulation 2904 1010 1844 2854 D. Free distribution by mail, carrier or other means 1. Samples, complimentary, and other free copies 2. Copies distributed to news agents, but not sold E. Total distribution (sum of C and D) F. Office use, left-over, unaccounted, spoiled after printing 2854 G. Total (sum of E and F shown in A) should equal net press run 2904 podobo Žalostne Matere Božje, ki ima v naročju svojega mrtvega Sina in njena žalost nas bo potolažila. Vincenc Povirk Slovenski delavski dom praištuje 41-letnico obstoja CLEVELAND, O. — Slavje J tnice obstoja Slovenskega delat,Lega doma na Waterloo Road se b vršilo v soboto, 14. oktobra, v prostorih Doma. V ta namen bo slavnostni banket v spodnji dvorani, kjer bo nekoliko pevskega programa s kratkimi pozdravnimi nagovori po osebju direktorija in povabilu se je odzval novi jugoslovanski konzul g. Ivan Seničar. Kosilo bodo začeli servirati ob 5.30 uri zvečer, govorniški in pevski program bo ob sedmih, ob osmih pa začnemo s plesom. Večerjo nam bodo pripravile in servirale članice Ženskega odseka SDD, na katere se lahko zanesemo/ da nas bodo dobro postregle z okusnimi jestvinami vseh vrst. V Slovenskem delavskem domu sta aktivna že od svojega obstoja Madinski pevski zbor in pevski zbor Jadran. Na slavnostnem programu bo nam zapel Mladinski zbor nekaj pesmi; nog. rezervacijo' poklic D Primc 531-4706, ^^gtoprii06 481-0870, dokler bodo na razpolago. . deiaVSi5,' Ustanova Slovens i ^ dom si je zaslužila v s letih našega spomina in nja. Za ohranitev^ te&a pravii' shajališča :za bodoče . 0 no, da se ob tej važni ^ jU' snidemo v ponosni p°z ^eVaiij0’ šega dosedanjega Priz^.p xfi*6' vozu ^ ------- . . nrizat vendar tako, da ne ^gjp industrije vozil kot en P3 membnejših gospodar ^ pel ivuaamsKi znor neKaj pesmi; nog. socd da ^ pevski zbor Jadran nam postre-j čedalje več ljudi že pa z ljubkim in zabavnim' ena sama izbira: a srea tercetom Florence Unetich, An- pregnal avto iz mes n injeS^ _ . . . . ~ , -v t . i.. nresna 2904 101° 1844 2854 0 0 2854 2904 ,lete- I certify that the statements made by me above are correct and c Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor ^ (Signature of editor, publisher, business manage ’ igrati z3 no nedejo in ko pridejo težke Ob osmih začnejo piclU’ ure, v duhu pokleknemo pred ples muzikantje vese s kated Vadnalovega orkestra, vali, nam bodo igrali in Pr dokler se ne utrudimo. vgld Vstopnina za vec^j0(/stop>11' program in ples Je ^ ce si lahko nabavimo P ^ z3 direktorj a SDD in 'r iiiie ■sKi sega uoseučuijce~ i . ki je bilo ugled in zaJ6 žabneg3 ga društvenega in nrijaZP° shajanja. Zato ste VS1 ..v0 43' vabljeni na to našo spos J ^ letnico SDD na Waterl ^ Za odbor: F- -----°—T [sc^° Italijanska mesta rešitev iz prome zagate __ Na ulicah večjih ija^ ane^t mest je čedalje hujša ^ Pristojne oblasti iščejo rr med drugim v brezp aC mestnem Pametno bo za nas, če se več-1 sto neznane besede so raznošči- krat spomnimo na to že omenje- taa:nmim»nmt»immffl»n»nn»mm»n»mnmnnfflttnffltttnnmmtnmuw F. S. FINŽGAR: BOLTEŽAR “Boltežar, ne bo vam več treba. Ste že preskrbljeni do smrti!” “Tudi jaz tako mislim, če je božja volja.” “Da, da, je že vse preskrbljeno in sklenjeno. Vi se preselite “Selil se ne bom nikoli in nikamor — samo v večnost.” “Potrpite, da vam razložim. Poglejte, tale gozd je občina prodala. Toda iz gozda ni poti. To moramo napraviti, da bo mogoče z lesom do ceste. Mera je pa danes tako pokazala, da ne moremo s potjo drugod, razen čez to sedlo, kjer stoji vaša koča. Ne moremo zgoraj, ker je skala, ne spodaj, ker je samo brezno. Ko bi bili občinski možje kruti, bi vas kar pregnali. Koča je stesana na občinskem, torej pravzaprav občinska last. Ker mu pa nočemo delati težav, zato boste sprejeti v občinsko hišo, kjer boste —” “Gostač!” je kriknil obupno Boltežar. “Nič gostač, kaj bi tisto!” “Gostač, gostač — o, bodite pravični in ne jemljite, kar je mojega. Jaz ne grem iz koče, ne grem; ko me poneso, takrat, prej ne!” Županu se je starec zasmilil, ko je videl polblazni obup v njegovih očeh. Zato je govoril rahlo in prijateljski: “Boltežar, pomislite tole: stari ste, kdo vam bo stregel tu, ko nimate nikogar.” “Zupan, sedemdeset let in še pet povrhu je minilo, odkar me je Bog ustvaril; zakaj kakor Adam nisem imel ne matere in hlapca, ki sta nosila letev in orodje, sta se resno zamislila. Kakor prerokova kletev se jim je zdel starec in njegova blazna ljubezen kakor sveti ogenj... Za nekaj korakov se je župan nenadoma ustavil, pomislil in se obrnil nazaj. S hitro stopinjo je šel h koči, potrkal na vrata, potrkal na lino, prisluškal, klical. “Ne bojte se, Boltežar! Kočo vam dam prenesti! Ostanete v njej. Samo drugam jo postavimo.” Zopet je prisluškal. Iz koče nič odgovora. Tudi vrata niso zaškripala — in se ni ganila zapahnjena lina. Župan je poklical vnovič: “Boltežar! Boltežar!” In je pritisnil uho k lini. Težko hropenje se je čulo vmes pok, čudno otroški jok, kakor bi umiralo dete. Nenadoma zopet vse tiho. Nato blazno hripav vzkik: “Razbojniki!” Zopet tiho. Hropenje, ječanje... Župan je ponovil še enkrat. Dlani je nastavil pred usta in zavpil v špranjo za lino: “Boltežar, ne bojte se!” Molk... Zupan se je razburil, da je slišal utripe svojega srca, ko je slonel z ušesom ob steni. “Razbojnik!” Tak je bil odgovor od znotraj. Župan je odšel s sklonjeno , glavo ... Društvo Kras šL 8 ADZ se pripravlja na proslavo 60-letnice obstoja Šestdeset let je dolga doba, Levar, John Škrl, Anton Marn, doba skoro treh generacij. To- Joseph Ladič, Martin Luzar, liko časa je minulo, od kar so John Valencie, Joseph Kodela se zbrali za društveno življenje in Ivana Šavs. Žal od vseh na- Ko so zadnje sence izginile, ko je že prva zvezda bledo vztrepetala nad hribom, se je oglasilo krog koče žalostno meketa- le očeta — za grmom so me po- j nie- čada je z rogmi trkala ob brali, kot iz usmiljenja pobereš vra^a> kozlička sta se tesno sti- tiegodnega ptiča. In vsa ta leta ttii ni nihče stregel, udaril in skala k materi. Tedaj se je Boltežar prebudil sunil me je pa vsak, kdor je'lia slamnatem pogradu iz omed-utegnil. Zato vem natanko, da' levice- Plašno je gledal po te-ne bom za naprej potreboval Pognal se je kvišku, pa nobene strežbe, prav nobene, žu- omahnil nazaj. Pognal se je pan, kakor je nisem doslej!” j vdrugič, dotipal klin, ki je mo- “Če pa zbolite?” “Nisem bil še nikdar bolan. In za smrt tudi ne bom. Verne duše so mi razodele, da bom nmrl tako, tako, kakor leščerba zamiži in ugasne: ura se bo iztekla, olje bo pošlo. Tako bo.” “Ne bo tako, ne! Pride bolezen — pa bo treba zdravnika. Vsak oboli na starost, pred smrtjo. Semkaj ne bo zdravnika.” “Ga ni treba. Vse težave sem Prebil brez pomoči; zato si upam tudi umreti brez pomoč;i upam zaresno in nič se ne bojim.” Županu se je delalo na smeh, Pa se je pritajil, težko pritajil In je bil vesel, ko je pristopil inženir in spregovoril: “Gospod župan, obračunano je in premerjeno. Ne bo prevelikih stroškov, ker se ne bo treba ogibati te koče. Po teh skalah pa bi stala pot več nego deset takih koč.” Boltežar je okrenil glavo proti govorečemu tujcu, buljil oči Vanj z nemirnim, plašnim pogledom, počasi odpiral usta — brada se mu je začela tresti in čez nekaj hipov se mu je odtrgalo globoko nekje v prsih — kakor §rgranje — kakor prekipevajoči Val srca in razlegel se je krik, da so vsi obmolknili in povesili Poglede: ‘Raz — raz — razbojnik!” Starec se je tresel kakor šiba, koščene prsi so se dvigale hro-Peo, z rokami je zamahoval, da l6 opletal odpeti rokav in se je naož opotekaje komaj dotipal do Vrat ter izginil v kočo. Tečaji s°( zacvilili, zapah je zaškripal. Mož je blazen,” je prvi spregovoril inženir. Nihče mu ni °dgovoril. Čudna prikazen,” je pripomnil vnovič merjavec. .. ^upan je zganil z rameni in Pk Povabil: “Pojdimo!” Hružba je nemo odšla. Celo iel iz stene ob pogradu, in vstal s silno težavo. Omotica ga je obšla, ko se je postavil na noge, in opotekajoč se se je plazil ob steni in iskal dveri. Hropel je težko, v senceh mu je nekaj kljuvalo, levica je gomazela od mrzlih mravelj — “Prišla je ura,” je razmislil in se ni ustrašil. Ko je odpahnil dveri, je pri-peketala kozja družinica vesela k njemu. Kozlička sta se spela ob njem kvišku in iskala v njegovih rokah drobljancev. Boltežar je s težavo zapahnil vrata, otipal na ognjišču gobo in kresilo ter vpihal ogenj. Butarica suhljadi in lonček za jutranje kosilo sta še čakala. Boltežar ni zaužil ničesar. Ko je plamen razsvetlil kočo, je starec zlezel na podstrešje in nametal kozam naj lepšega sena, ki ga je poleti našel po skalnatih šijah in znosil v košu domov. Nametal je na debelo, kot zapravljivec, kar "a tla, da so kozliči skakali po njem in se kopali v bogastvu. Nato je lezel po nerodni lestvi zopet nazaj in počival na klinih, hropeč in prijemajoč se za srce. Tako se je zmučil, ko je prilezel na tla, da se je usedel na kup sena sredi kozic. “Prišla je ura,” je začel sunkoma in se grabil za trepetajoče prsi. “Prišla je ura, otroci! — Ni je Bog dal, razbojniki so jo prinesli. — Toda prišla je. — Verne duše so jo razodele. — Vi ne veste — jaz pa vem. — Nocoj gremo na daljno pot. — Slovo— in zbogom — pa nikoli več se ne vidimo — ne na tem — ne na onem svetu. — Nikoli več—” (Dalje prihodnjič) vneti člani, kateri so videli potrebo družabnega življenja, še bolj pa potrebo finančne pomoči v slučaju bolezni ali smrti. Spoznali so medsebojno pomoč, katere najboljši način bi bil v ustanovitvi lastnega podpornega društva. Kjer je volja, tam je tudi pot in uspeh. To so pokazali pijoni-rji našega društva; 13 moških in ena ženska so se zbrali pri Franku Wallandu na Saranac Rd., ter ustanovili svoje podporno društvo, kateremu so dali ime “KRAS”. Iz imena se bi dalo sklepati, da je najbrž večina ustanoviteljev prišla sem s Krasa. Sestanek za ustanovitev društva se je vršil 8. decembra 1912. Takoj so izmed sebe izvolili društveni odbor, v katerem so bili zastopani sledeči člani: predsednik Joseph Demšar, podpredsednik Frank Walland, tajnik Ignac Medved, blagajnik Louis Levar, zapisnikar Anton Omahen. Ostali člani ustanovniki so bili: Anton Kržmanc, Aloiz ših ustanoviteljev ni nobenega več med nami, ker že vse krije ameriška gruda. Kot zadnji ustanovitelj se je poslovil od nas sobrat Walland. časten jim spomin! Takoj po ustanovitvi je društvo zborovalo pri sobratu Wallandu, potem pa v spodnjih cerkvenih prostorih na Holmes Ave. vse do časa, da je bil zgrajen Slovenski dom, za katerega je društvo kot skupina in večina posameznih članov veliko pripomoglo z delom, materialno in z denarjem. Od otvoritve Slovenskega doma do danes zboruje Društvo “Kras” v teh Domovih prostorih. Seje društva “Kras” se vršijo tam že 54 let. Kakor se razvidi iz zapisnikov, si je društvo “Kras” nabavilo pet delnic za ta Dom in sedaj smo izmed vseh posameznikov ali društev naj večji delničarji. Obenem smo tudi še delničarji treh drugih Slovenskih domov v Clevelandu in okolici. Društvo “Kras” je imelo tudi to čast, da je prvo slavilo raz- vitje društvene zastave. To u % J \ «► KOLEDAR društvenih prireditev i i «! E <> < j <» j > ****** f&+*****t**+*t***e*****+t++t-e*****+**e++! priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE OKTOBER i 7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 14. — Direktorij SND na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 14. — Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave. 21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani. 22. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue svoj JESENSKI KONCERT. 28. —Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 29. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi martinovanje v šolski dvorani sv. Vida. Igrali bojo Van-drovci. 11. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop. 18., 19. — Fara sv. Vida priredi “Jesenske dneve”, velik festival in bazar. 19. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 23 — “Polka ples” v proslavo 11-letnice Tony Petkovško ve WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 26. — Dawn Choral Club SŽZ letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 3. —Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Pevski zbor KOROTAN priredi silvestrovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igral bo orkester Sonet. JANUAR — 1973 20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd. FEBRUAR 4. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje obhaja 10-letnico obstoja z večerjo in plesom. Začetek ob 5. popoldne. MAREC 10. — Klub slovenskih upoko- jendov za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. 10. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom. 11. — Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani kosilo. MAJ — 1973 5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. 13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO. JUNIJ 22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu. je bilo 1. septembra, to je prvo nedeljo po otvoritvi novega Slovenskega doma. Iz finančnega uspeha — čisti dobiček tisti dan je znašal $581.60, — se lahko razvidi, kakšno veliko zanimanje je bilo takrat med društvenim članstvom Zveze in članstvom drugih bratskih društev. In društvena disciplina! Vsak član, ki se iz ne opravičljivega vzroka ni udeležil prireditve, je moral za kazen plačati dva dolarja v društveno blagajno. Ako je bil član določen za delo, a tega iz opravičljivega vzroka ni izvršil, mu je pa bila naložena kazen pet dolarjev. Radoveden sem koliko članov bi danes imeli, ako bi to kazni bile še vedno v veljavi? Da je seme, katerega so naši pijonirji sejali, padlo na rodovitna tla in da je bilo društvo “Kras” tej naselbini potrebno, se lahko sklepa iz tega, da so v veliki članski kampanji, katera se je vršila leta 1926, v dveh mesecih pridobili 203 člane v odrasli oddelek, 117 pa v mla^ dinski, skupaj torej 320 članov v dveh mesecih. Za slavnostni sprejem teh novih članov je bila v Slovenskem domu velika proslava, kjer je bila društvu izročena častna srebrna kupa. Prireditve se je udeležil celokupni glavni odbor SDZ. članstvo in ostali društveni prijatelji so napolnili obe domovi dvorani do zadnjega prostora. Društveni člani, katerim gre zasluga za tako uspešno kampanjo, so bili sledeči: Michael Lah in Louis Jerkič, takratna glavna odbornika SDZ, John Trček, Ignac Medved, Anton Pucelj, Louis Opara, Krist Marc in Karol Snrdel. Leta 1929 so člani uvideli potrebo, da bi pri Zvezi ustanovili društvo za mlajše člane, katero naj bi poslovalo v angleškem jeziku, kh***» tonb « Joliet, 111. — Ko bodo te vrsti' ce prišle pred vaše oči, dragi čitatelji AD, se bo jesen že u-radno prijavila nam tod po naših krajih in tudi vam po drugih krajih. Dogodkov in novic dega, srce ne ve, kaj žlobudra jezik. Pri njih (t. j. pri Nemcih) kolne vsak: kmet in gospod, moški in ženski spol, dete, ko spregovori, in starček, preden mu zamre beseda. Kdor se ne boji te grdobije, mara še manj za druge nespodobnosti. Nemcem se cede iz ust neprenehoma vsakovrstne psovke, priimki in druge zabavljice, naj bodo med sovražniki ali prijatelji. Če bi prišel znanec v našo družbo in bi nas jel nazivati “o-sle, sleparje, šeme, falote, nesramne gumpce, preklete pobaline”, kaj mislite, da bi ga hoteli mirno poslušati? Najpamet- je pri nas vedno dosti tako ka-jnejši bi dejal: Ti si se napil, ti kor drugod po svetu, navadno si obnorel — in bi se dvignili vedno bolj slabih kakor dobrih, j in odšli. Drugi bi mu pa poveže politikarji, ki se nam letos j dali še kaj več in najbolj vro-ponujajo za vsakim oglom, ne či bi ga nabili. (To bi tudi tak znajo drugega, kakor drug čez| zaslužil! — Op. Toneta.) Nem-drugega zabavljati, sebe pa cev pa taki pridevki nič ne ža- hvaliti, da boljših kuharjev ni na okroglem svetu kakor so oni. Velika večina javnosti jih malo posluša, nekateri pa, že vedo zakaj, najbrže zato, ker so blizu njihovih miz, od katerih vedno kaj pade, kar je tudi za navadne plebejce dobro. Kaj več o vsem tem še prihodnje dni pred volitvami. Kmalu, ko sem odposlal za objavo moj zadnji dopis in ome- lijo. Rekli so drug drugemu: Du bist ein Schelm, Gauner, Galgenstrick, I n f a m e r, ver-fluchter Kerl, Bestie in še število drugih imen in nihče ni zameril, sprejelo se je vse za šalo. Najstrašnejši očitki, ki bi nas spravili iz kože in uma, se smatrajo pri njih za pohvalo in odliko. Npr. Modkerl, Teu-felskerl. Ko smo se čudili tej nenaravni prizanesljivosti in po- njal, kako je nas opozorila do- trpežljivosti, so se nam ljudje bra Bara, da naj jaz, Nick in j na ves glas smejali in dejali, da Jure ne pozabimo, da bodo te se more nad takimi malenkost-dni zorele gobe in da jih naj: mi spotikati le neumni Kranjec, kaj naberemo. Tako smo pred Od konca so se nam zdeli mno- par dnevi šli z Juretom in Nickom pogledat, če kje kaj gobe rastejo. Našli smo par krajev, kjer je bilo precej gob. Nabrali smo jih kar par košaric in jih prinesli Bari, ki jih je bila zelo vesela. Drugi dan smo jih pa na Juretovem vrstu trebili in pripravljali, da jih bo Bara konzervirala za zimske dni. Pri tem trebljenju gob je nam Bara či-tala zanimivosti iz knjige Janeza Trdine. Trebiti gob nam ni mogla pomagati, ker se je dan preje hudo urezala v prst, zato smo mi trebljenje opravili. Ko smo trebili in čistili gobe, je Bara prinesla Trdinovo knjigo od leta 1912 in nam iz nje brala, kako in kaj so naši stari Belokranjci v tistih dneh pravili o tujinah. Podjetni, trgovsko navdahnjeni Belokranjci so tiste dni hodili na Bavarsko in druge kraje krošnjarit. Veliko bridkega, preziranja, nekaj tudi dobrega. Bara nas je opozorila, da naj malo poslušamo, kaj so- tiste čase, to je pred 150 leti in več, belokranjski krošnjarji doživljali po svetu. Trdina to omenja in opisuje v opisu “Po tujem” takole: “Dolgočastnost ljudem odpira usta na stežaj, ali pogrešana ni. Sem pa tja se dobe ljudje, ki drugujejo rajši s pustakom, nego z dobrovoljcem. Kar se tiče tega, to je puščobe in dolgočasnosti, ni nemogoče, da ne bi kak Slovenec zaželel Nemcev, zlasti, ker niti oni niso vsi lesnikovi in oparaičevi. Ali dve drugi lastnosti tega naroda so, ki morata premraziti in zbosti v živo srce nas pohlevne, z vsakim človekom prijazne Kranjce: njegova surovost in iz nje izvirajoča sovražnost proti tujim zemljakom. Da se ne sme kleti, nas uči Bog, Cerkev in pamet. Nam Kranjcem se zdi grdo, če reče kdo hudič volu, ako vele to človeku, mislimo po pravici, da se pregreši smrtno, čuli smo to že od roditeljev in roditelji od dedov, da ni tistemu, ki se veliko roti, veri in priduša, nič verjeti in zaupati, zato opominjamo otroke, da se ogibljejo in varujejo preklinjevalcev kakor zlodja in kuge. Nemci pa sodijo o tem drugače; oni pravijo: Kletve so pri- jazne besede, krpe, ki zadeluje-jo trgajoči se pomenek, z nji-! mi se ne želi nikomur nič hu- gi jako priljudni, ali čim dalj smo z njimi občevali, tem bolj smo se prepričali, da Nemec ne zna hoditi po srednji poti; ali pa je preponižen in priliznjen, ali pa pregrob in predivji, kakor že njemu služi. Prave ljubezni nimajo Nemci niti med seboj. O Švabih pripovedujejo take čenče kakor mi o Ribničanih. Bavarci sovražijo Pruse kakor pajke, še bolj pa zaničujejo Prusi nje in vse druge rojake. Avstrijsko cesarstvo jim je zaloižek, ki ga pozobljejo, če hočejo, za zajtrk. (Tako so Prusi menili o Avstrijcih.) Po raznih vojskah je zraste! Nemcem greben, da ni moč dopovedati. (Tu je vpadel vmes Nick s pripombo: Saj pa v zadnjih dveh vojskah 1918 in 1944 so jih dobili po bučah, da jih še danes skeli!) Bara pa je nadaljevala z branjem: “Ko pride človek med tuje ljudi, ga hudo boli, dokler se ne navadi jezika. De mu grozno težko, ker ga radi tega zasmehujejo. Med nami so živeli Nemci in Lahi, ki se slovenščine nikdar niso mogli naučiti. Pa kdo se je zato z njimi kaj norčeval? Noben človek ne, če je kdo zarobil kako neumno, se je kvečjemu kdo malo namu-zal. Mi smo s takimi potrpeli, če niso mogli kaj prav povedati. Nam pa so tujci drugače brundali, če smo se zmotili le za črko, so nas že oponašali, posebno štajerski Nemci, Dunajčani in Prusi.” Bara je nato nas opozorila, da naj poslušamo, kaj ve povedati Semičan Marko. On pravi: Na potovanju sem dobil nemškega tovariša, ki je bil v Rusiji in je šel že drugič tja. Ta Prus je Kranjca neprenehoma ošteval, da govori nemško tako, tako debelo in nepravilno in se je bahal, da zna rusko bolje od rojenih Rusov. Semičan se je tako razveselil, da se bo tudi on kaj pri njem naučil in pripravil. Tega mož še ni vedel, da so Rusi naše krvi, imel jih je še za bolj tuje nego Nemce, ker prebivajo še za njimi. Marko je izpraševal Nemca, kako se veli po rusko to in ono in si je odgovore dobro zapomnil. Veda bi se zvala v tem jeziku “bata”, Bog “Pok”, glava “kaloba”, dan “teni” itd. Te čisto neznane besede so raznošči- ka še bolj prepričale, da gre k ljudem, katerih govorjenja še nikoli ni slišal. Zdaj sami čuje-te, kako je ta bahač znal ruski. Bara je pri čitanju zopet sko-ro celo stran in pol preskočila, kjer je Marko omenjal, kako so se Kočevarji in Bavarci med seboj črtili. Glasno pa je prebrala zadnje stavke, ki povedo, kako so Belokranjci vedno mislili na svojo domovino in jo ljubili: “S povzdignjenimi rokami naj Boga zahvali vsak, ki mu ni treba za kruhom po svetu, kdor tega ne potrebuje, kogar je obdarila sreča, da more preživeti ob svojem v sredini milih rojakov, v naročju sladke domovine. Zlato resnico govori beseda: Hvali vsako hišo, ali drži se svoje. Svoja kučica — svoja slobo-dica. Tuja mati mesi kruh za tuje otroke, tuja gospodinja pripravlja pečenko za tuje goste; tožni popotnik mora biti zado-j voljen, ako se mu vržejo drob-Ijanci in ostanki. Domače slasti ni imela za nas nobena jed in pijača, nikakršna zabava; rumena zarja nam ni budila v prsih petja in vriska; megleno in hladno sonce je nas obsevalo.” Tu je zopet nekaj preskočila, prebrala pa je par stavkov ob koncu spisa, ki povedo in pokažejo veliko narodno zavednost Belokranjcev, ki ni dovolila, da bi se med njim ukoreninilo strupeno seme nemškutarstva in Belokrajina je ostala poštena in zvesta deželica, dična hčerka matere Slave. Spis zaključuje v poudarkom: “Čast in poklon vrlim sinovom Bele Krajine!” Krasni spomini! Povedo, kaj je ohranilo belokranjsko zavednost in ponos! Bog jo ohranjaj naprej, da bo junaško šla tudi skozi grenke čase sedanjosti, ko tuja brezbožnost skuša, da bi ji odvzela ljubezen do Njega in njihove domovine! Dal Bog! U.S. POSTAL SERVICE STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRGUiLATION (Act of August 12, 1970: Section 3685. Title 39. United States Cone; 1. Title of publication: Ameriška Domovina. 2. Date of filing: October 1, 1972. 3. Frequency of issue: Daily except Saturdays, Sundays, Holiday and the first week in July. 4. Location of known, office of publication (Street, city, state, zip code): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, ^ 5. Location of the headquarters or general business offices of b'® publishers (Not printers): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyanug Ohio, 44103. 6. Names and addresses of publisher, editor, and managing edb0^ Publisher (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Cleveland, O. 44103; Editor (Name and address): Mary Debevec, St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103; Managing editor (Name and addr Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. 7. The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and aCtd , 0f of stockholders owning or holding 1 percent or more of total am°u ^ stock. If not owned by a corporation, the names and addresses 0 . el. individual owners must be given. If owned by a partnership or ^cil unincorporated firm, its name and address, as well as that otn ve. individual must be given.): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., land, O. 44103. The known bondholders, mortgagees, and other security ow , or holding 1 percent or more of total amount of bonds, gages u* other securities (If there are none, so state): None. 9. For optional completion by publishers mailing at the regular (Section 132.121, Postal Service Manual) 39 U.S. C. 3626 P1-0)"1 atter pertinent part: “No person who would have been entitled to mad s under former section 4359 of this title shall mail such matter at * poStal provided under this subsection unless he files annually with the Service a written request for permission to mail matter at such In accordance with the provisions of this status, I hereby re(PieSoStage mission to mail the publication named in item 1 at the reduced P rates presently authorized by 39 U.S.C. 3626. er) (Signature and title of editor, publisher, business manager, or ow Mary Debevec, Mng. Editor and Owner ail 10. For completion by nonprofit organization authorized to » special rates (Section 132.122, Postal Manual) (check one) , The purpose, function, and nonprofit status of this organization exempt status for Federal income tax purposes □ Have not changed during preceding 12 months □ Have changed during preceding 12 months □ i raanjii v Frank EUCLID, O. — Kakor že več let smo tudi letos romali zadnjo nedeljo v septembru k Žalostni Materi Božji v Frank. Ko smo odhajali od doma, je iz gledalo, da bomo imeli letos slabo vreme, in res je bil v nekaterih krajih, dež, tam ga pa ni bilo, hvala Bogu. Sv. maša z ganljivo pridigo, lepim ljudskim petjem in pobožno molitvijo se je pričela ob enajstih dopoldne. Res, vse je bilo tako lepo, kakor smo pričakovali. Najbolj poživi pobožnost toliko sv. obhajil. Ker je bila sv. maša končana okrog poldne, smo zapeli še Angelovo češče-nje, nakar smo šli h kosilu. Po kosilu je bilo še nekaj časa za razgovor. Ob dveh smo se zbrali v procesijo, da opravimo pobožnost sv. križevega pota. Šli smo po tlakovani poti skozi gozdič, kjer je postavljenih 14 lepih postaj križevega pota, in se ustavili pri vsaki postaji, kjer smo peli, molili in premiš-jevali Jezusovo trpljenje. Ko je bila ta pobožnost končana, smo šli takoj v cerkev, kjer so bile pete litanije Matere Božje, blagoslov nabožnih predmetov in blagoslov z Najsvetejšim. Za sklep smo zapeli še Zahvalno pesem. Da smo to pobožnost na tem svetem kraju pred podobo Žalostne Matere Božje tako1 lepo opravili za naše mučence in tudi druge pokojne in še po svojih namenih, smo hvaležni Društvu SPB, duhovnemu vodju č. g. dr. Pavlu Krajniku, organistu g. Rudiju Knezu, lektorjema pisatelju g. Karlu Mauser-ju in g. Melaherju, tistim trem pevcem, ki so z gospodom Krajnikom pred. oltarjem peli litanije, nadalje kolektorjem in mlademu ministrantu. Hvaležni smo tudi tistim, ki so nas v svojih avtomobilih pripeljali na to lepo pobožnost. Pametno bo za nas, če se večkrat spomnimo na to že omenje- 11. Extent and nature of circulation. Average No. copies Actual number each issue during of single sisue Pu preceding 12 months nearest to (If changed, publisher must submit explanation of change wi statement.) 2904 1010 1844 2854 A. Total No. copies printed (net press run) B. Paid Circulation 1. Sales through dealers and carriers, street vendors and counter sales 2. Mail subscriptions C. Total paid circulation D. Free distribution by mail, carrier or other means 1. Samples, complimentary, and other free copies 2. Copies distributed to news agents, but not sold E. Total distribution (sum of C and D) F. Office use, left-over, unaccounted, spoiled after printing G. Total (sum of E and F — should equal net press run shown in A) , ntj coo1? I certify that the statements made by me above are correct a 0 0 2854 2904 101° 1844 2854 0 0 2854 2904 jet®’ Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor ^ (Signature of editor, publisher, business manager, igrati no nedejo in ko pridejo težke Ob osmih začnejo ^ ^1^ ure v duhu pokleknemo pred ples muzikantje vesel g ^ v - t i 1_____iL podobo Žalostne Matere Božje, ki ima v naročju svojega mrtvega Sina in njena žalost nas bo potolažila. Vincenc Povirk vr----- Slovenski delavski dom praiiisje 4S“letnico obstoja 0rkestraprepev^ Vadnalovega nam bodo igrali ih dokler se ne utrudih10. Vstopnina za veceUV^pjJ-program in ples je $4- 'c\s.^ ce si lahko nabavimo z3 direktorja SDD m , jerirU rezervacijo' p o k 1 ic 1 pols3^ Primc 531-4706, Mary topnice 481-0870, dokler bodo v na razpolago. . &e\aS&) Ustanova Slovenski ^ 43 CLEVELAND, O. - Slavje dom gi je zaslužila v Inina nKcifrvip SloVGTlskGS'cl , .1 v __in G u pev^1 tnice obstoj a Slovenskega dcia,.' ega doma na Waterloo Road se b vršilo v soboto, 14. oktobra, v prostorih Doma. V ta namen bo slavnostni banket v spodnji dvorani, kjer bo nekoliko pevskega programa s kratkimi pozdravnimi nagovori po osebju direktorija in povabilu se je odzval novi jugoslovanski konzul g. Ivan Seničar. Kosilo bodo začeli servirati ob 5.30 uri zvečer, govorniški in pevski program bo ob sedmih, ob osmih pa začnemo s plesom. Večerjo nam bodo pripravile in servirale članice Ženskega odseka SDD, na katere se lahko zanesemo, da nas bodo dobro postregle z okusnimi jestvinami vseh vrst. V Slovenskem delavskem domu sta aktivna že od svojega obstoja Madinski pevski zbor in pevski zbor Jadran. Na slav- uuin si je pre- letih našega spomina 1 nja. Za ohranitev^ tega vil-shajališča za bodoče ° jetnicJ no, da se ob tej važni ^ ^ snidemo v ponosni PoZ šega dosedanjega Pr^Z^.-e xi&e ki je bilo ugled in žat>ne^ ga društvenega in shajanja. Zato ste vslv,nvo ^ vabljeni na to našo sPoS letnico SDD na Water ^ Za odbor: F- -----°------- ‘ice)0 Italijanska mesta rešitev iz prom6 zagate —"— . riah^ Na ulicah večjih Pa gne^ mest je čedalje Fujsa Pristojne oblasti išdeJ ^ pfe med drugim v brezp aC , ’ vozu na mestnem 'Zade ^ vendar tako, da ne 1 najP^ industrije vozil Fot e Pl1 membnejših gospoda ^ zabavnim' ena sama izbira: gre^ tli nostnem programu bo nam zapel Mladinski zbor nekaj pesmi; nog. . s0Ul; pevski zbor Jadran nam postre-j Čedalje več ljudi 3^ ^0\ kozlička sta se tesno sti- ftegodnega ptiča. In vsa ta leta fni ni nihče stregel, udaril in skala k materi. Tedaj se je Boltežar prebudil sunil me je pa vsak, kdor je! na slsrnnatem pogradu iz omed-Utegnil. Zato vem natanko, da' levice^ Plašno je gledal po te-*ie bom za naprej potreboval nobene strežbe, prav nobene, župan, kakor je nisem doslej!” “Če pa zbolite?” “Nisem bil še nikdar bolan. In za smrt tudi ne bom. Verne duše so mi razodele, da bom nmrl tako, tako, kakor leščerba 2amiži in ugasne: ura se bo iztekla, olje bo pošlo. Tako bo.” “Ne bo tako, ne! Pride bolezen — pa bo treba zdravnika. Vsak oboli na starost, pred smrtjo. Semkaj ne bo zdravnika.” “Ga ni treba. Vse težave sem Prebil brez pomoči; zato si upam Indi umreti brez pomoč;i upam zaresno in nič se ne bojim.” županu se je delalo na smeh, Pa se je pritajil, težko pritajil In je bil vesel, ko je pristopil Inženir in spregovoril: “Gospod župan, obračunano je in premerjeno. Ne bo prevelikih stroškov, ker se ne bo treba ogibati le koče. Po teh skalah pa bi stala pot več nego deset takih koč.” Boltežar je okrenil glavo proti govorečemu tujcu, buljil oči Vanj z nemirnim, plašnim pogle-počasi odpiral usta — bra-da se mu je začela tresti in čez nekaj hipov se mu je odtrgalo globoko nekje v prsih — kakor §rgranje — kakor prekipevajoči val srca in razlegel se je krik, ^a so vsi obmolknili in povesili Paglede: Raz — raz — razbojnik!” Starec se je tresel kakor šiba, koše Peč, ene prsi so se dvigale hro-z rokami je zamahoval, da Ie opletal odpeti rokav in se je naož opotekaje komaj dotipal do Vrat ter izginil v kočo. Tečaji S°i(Zacvilili, zapah je zaškripal. ktož je blazen,” je prvi spregovoril inženir. Nihče mu ni °dgovoril. Čudna prikazen,” je pripom-vnovič merjavec. 2upan je zganil z rameni in h Povabil: “Pojdimo!” Bružba je nemo odšla. Celo mi. Pognal se je kvišku, pa omahnil nazaj. Pognal se je vdrugič, dotipal klin, ki je molel iz stene ob pogradu, in vstal s silno težavo. Omotica ga je obšla, ko se je postavil na noge, in opotekajoč se se je plazil ob steni in iskal dveri. Hropel je težko, v senceh mu je nekaj kljuvalo, levica je gomazela od mrzlih mravelj — “Prišla je ura,” je razmislil in se ni ustrašil. Ko je odpahnil dveri, je pri-peketala kozja družinica vesela k njemu. Kozlička sta se spela ob njem kvišku in iskala v njegovih rokah drobljancev. Boltežar je s težavo zapahnil vrata, otipal na ognjišču gobo in kresilo ter vpihal ogenj. Butarica suhljadi in lonček za jutranje kosilo sta še čakala. Boltežar ni zaužil ničesar. Ko je plamen razsvetlil kočo, je starec zlezel na podstrešje in nametal kozam naj lepšega sena, ki ga je poleti našel po skalnatih sij ah in znosil v košu domov. Nametal je na debelo, kot zapravljivec, kar "a tla, da so kozliči skakali po njem in se kopali v bogastvu. Nato je lezel po nerodni lestvi zopet nazaj in počival na klinih, hropeč in prijemajoč se za srce. Tako se je zmučil, ko je prilezel na tla, da se je usedel na kup sena sredi kozic. “Prišla je ura,” je začel sunkoma in se grabil za trepetajoče prsi. “Prišla je ura, otroci! — Ni je Bog dal, razbojniki so jo prinesli. — Toda prišla je. — Verne duše so jo razodele. — Vi ne veste — jaz pa vem. — Nocoj gremo na daljno pot. — Slovo— in zbogom — pa nikoli več se ne vidimo — ne na tem — ne na onem svetu. — Nikoli več—” (Dalje prihodnjič) Šestdeset let je dolga doba, doba skoro treh generacij. Toliko časa je minulo, od kar so se zbrali za društveno življenje vneti člani, kateri so videli potrebo družabnega življenja, še bolj pa potrebo finančne pomoči v slučaju bolezni ali smrti. Spoznali so medsebojno pomoč, katere najboljši način bi bil v ustanovitvi lastnega podpornega društva. Kjer je volja, tam je tudi pot in uspeh. To so pokazali pijoni-rji našega društva; 13 moških in ena ženska so se zbrali pri Franku Wallandu na Saranac Rd., ter ustanovili svoje podporno društvo, kateremu so dali ime “KRAS”. Iz imena se bi dalo sklepati, da je najbrž večina ustanoviteljev prišla sem s Krasa. Sestanek za ustanovitev društva se je vršil 8. decembra 1912. Takoj so izmed sebe izvolili društveni odbor, v katerem so bili zastopani sledeči člani: predsednik Joseph Demšar, podpredsednik Frank Walland, tajnik Ignac Medved, blagajnik Louis Levar, zapisnikar Anton Omahen. Ostali člani ustanovniki Levar, John Škrl, Anton Marn, Joseph Ladič, Martin Luzar. John Valencie, Joseph Kodela in Ivana Šavs. Žal od vseh naših ustanoviteljev ni nobenega več med nami, ker že vse krije ameriška gruda. Kot zadnji ustanovitelj se je poslovil od nas sobrat Walland. Časten jim spomin! Takoj po ustanovitvi je društvo zborovalo pri sobratu Wallandu, potem pa v spodnjih cerkvenih prostorih na Holmes Ave. vse do časa, da je bil zgrajen Slovenski dom, za katerega je društvo kot skupina in večina posameznih članov veliko pripomoglo z delom, materialno in z denarjem. Od otvoritve Slovenskega doma do danes zboruje Društvo “Kras” v teh Domovih prostorih. Seje društva “Kras” se vršijo tam že 54 let. Kakor se razvidi iz zapisnikov, si je društvo “Kras” nabavilo pet delnic za ta Dom in sedaj smo izmed vseh posameznikov ali društev največji delničarji. Obenem smo tudi še delničarji treh drugih Slovenskih domov v Clevelandu in okolici. Društvo “Kras” je imelo tudi so bili: Anton Kržmanc, Aloiz to čast, da je prvo slavilo raz- KOLEDAR društvenih prireditev vitj e društvene zastave. To PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE OKTOBER i 7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 14. — Direktorij SND na St. Clair Ay,enue priredi “Noč v Sloveniji”. 14. — Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave. 21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani. 22. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue svoj JESENSKI KONCERT. 28. —Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 29. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi martinovanje v šolski dvorani sv. Vida. Igrali bojo Van-drovci. 11. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop. 18., 19. — Fara sv. Vida priredi “Jesenske dneve”, velik festival in bazar. 19. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 23 — “Polka ples” v proslavo 11-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 26. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue, 26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 3. —Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Pevski zbor KOROTAN priredi silvestrovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igral bo orkester Sonet. JANUAR — 1973 20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd. FEBRUAR 4. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje obhaja 10-letnico obstoja z večerjo in plesom. Začetek ob 5. popoldne. je bilo 1. septembra, to je prvo nedeljo po otvoritvi novega Slovenskega doma. Iz finančnega uspeha — čisti dobiček tisti dan je znašal $581.60, — se lahko razvidi, kakšno veliko zanimanje je bilo takrat med društvenim članst vom Zveze in članstvom drugih bratskih društev. In društvena disciplina! Vsak član, ki se iz ne opravičljivega vzroka ni udeležil prireditve, je moral za kazen plačati dva dolarja v društveno blagajno. Ako je bil član določen za delo, a tega iz opravičljivega vzroka ni izvršil, mu je pa bila naložena kazen pet dolarjev. Radoveden sem koliko članov bi danes imeli, ako bi to kazni bile še vedno v veljavi? Da je seme, katerega so naši pijonirji sejali, padlo na rodovitna tla in da je bilo društvo “Kras” tej naselbini potrebno, se lahko sklepa iz tega, da so v veliki članski kampanji, katera se je vršila leta 1926, v dveh mesecih pridobili 203 člane odrasli oddelek, 117 pa v mladinski, skupaj torej 320 članov v dveh mesecih. Za slavnostni sprejem teh novih članov je 3ila v Slovenskem domu velika proslava, kjer je bila društvu izročena častna srebrna kupa. Prireditve se je udeležil celokupni glavni odbor SDZ. član stvo in ostali društveni prijatelji so napolnili obe domovi dvorani do zadnjega prostora. Društveni člani, katerim gre zasluga za tako uspešno kampanjo, so bili sledeči: Michael Lah in Louis Jerkič, takratna glavna odbornika SDZ, John Trček, Ignac Medved, Anton Pucelj, Louis Opara, Krist Marc in Karol Snrdel. Leta 1929 so člani uvideli potrebo, da bi pri Zvezi ustanovili društvo za mlajše člane, katero naj bi poslovalo v angleškem jeziku, kL4e- bil in je še naši mlajši generaciji bolj umljiv in lažji v društvenem poslovanju kot slovenski. Ideja ustanovitve angleško poslujočega društva se je uresničila 12. julija 1929. Novemu društvu so dali ime “Eastern Star” in je dobilo pri Zvezi številko 51. Društvo je bilo po ustanovitvi zelo aktivno, še posebno v športu, a zadnja leta na žalost nima več tiste aktivnosti, kot je bila v začetku. vedno pomalem napredujemo. MAREC 10. — Klub slovenskih upoko- jendov za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. 10. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom. 11. — Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani kosilo. MAJ — 1973 5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. 13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO. JUNIJ 22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu. V času druge svetovne vojne, ko je naša stara domovina, potrebovala gmotno im finančno pomoč, je tudi članstvo našega društva vedno in z veseljem priskočilo na pomoč. Poleg privatne pomoči, katero je članstvo našega društva bilo vedno pripravljeno dati, je bil tudi sklep društvene seje, da se vsak mesec del asesmenta daruje v pomoč domovini, kar se je nadaljevalo tudi še precej časa po vojni. Enako je bilo naše članstvo vedno zaiteresirano in se je zanimalo za vse druge akcije, katere so bile v korist domovini. Še posebno smo bili Kraševci zaiteresirani za osvoboditev 600,-000 Slovencev, kateri smo občutili sužnost in vse krivice do slovenskega naroda pod italjan-skim fašističnim jarmom. Njegovo “tritisočletno kulturo” smo nekateri sami okusili, drugi pa po svojcih v zasedenem ozemlju. Društvo je bilo v teh letih zastopano s sedmimi člani v glavnem odboru Slovenske Dobrodelne Zveze in sicer: Michael Lah, kateri je bil glavni podpredsednik, Joško Penko, večletni predsednik porotnega odbora in dolgoletni gl. blagajnik, Louis Jerkič, dva termina član porotnega odbora, enako je bil tudi Ivan Kapelj porotnik: Ivan Trček in Janko Rogelj sta bila zastopana v nadzornem odboru, Joško Jerkič pa v finančnem. Društvo “Kras” šteje sedaj nad 600 članov v odraslem oddelku in nad 250 pa v mladinskem, torej skupaj nad 850 članov. Pod veščim vodstvom naše marljive tajnice ses. Kobal še Šestdesetletnica našega društva se pozna tudi pri starosti našega članstva, saj pravi naša tajnica, da nas je že 130, kateri smo prekoračili čas plačevanja v smrtninski sklad, to je, da smo nad 70 let stari. Kras ima tudi 32 članov, kateri so člani Zveze in društva že 50 let ali več. Vsi ti naši petdesetletniki bodo častni gostje na naši prireditvi 60-letnice, katera se bo vršila v soboto, 14. oktobra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Na to prireditev z banketom prav prijazno vabim vse naše člane, kot tudi člane drugih bratskih društev. Ne vemo natančno, koliko solz je bilo obrisanih, koliko skrbi, lajšanja gorja in pomanjkanja zabranj enega našemu članstvu v tej dobi 60 let, vemo pa gotovo, da vsota, katero je članstvo našega društva prejelo v obliki smrtnin, bolniških, operacijskih in drugih podpor, gre v več stotisočakov. Društveni odbor ob 60-letnici je sledeči: predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Anton Škapin, tajnica (že 15 let) Mary Kobal, blagajnik in prejšnji zapisnikar (že nad 40 let) Ivan Kapelj. Zapisnikarica in prejšna dolgoletna blagajničarka Ivanka Kapelj. Ivan in Ivanka Kapelj sta tudi starša in stara starša nič manj kot 31 članov in članic, kateri izhajajo iz njihove družine in so vsi člani našega društva. Kaj ni to že pravi rekord? Častitamo za društveno življenje zavedni družini Kapelj in njunim otrokom. Nadzorni odbor sestavljajo: John Trček, Joseph Ferra in Steve Černigoj. Naj še enkrat pozovem naše članstvo, da se kar v največjem številu udeležite te naše proslave in banketa. Vstopnice lahko naročite, ako pokličete tajnico, blagajnika, predsednika in tudi druge člane našega društva. Na svidenje v soboto, 14. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave.! Joško Jerkič, predsednik. delkih. Trdijo, da bi bilo mogoče povečati državne dohodke za 100%, če bi odstranili iz njih nepošteno poslovanje. Ali je to res mogoče ob ustaljenih navadah podkupovanja in podeljevanja posebnih uslug ali ne, je težko reči. Predsednik F. Marcos hoče u-vesti reforme tudi v javni morali, tako je prepovedano kazanje opolzkih filmov, filmov, ki poveličujejo zločinstvo in sploh vsega, kar ni v skladu s smotri “vojaškega zakona”. Med Marcosove “reform e” spada tudi cenzura časopisja, radia in telezvije. Njej so podvržena vsa poročila za doma in za v tujino. Male Help Warned Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANI JA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 _______ (196) Moški dobi delo Ičemo upokojenca da bi skrbel za dva mala posestva v okolici St. Clair Ave. Pleskanje, čiščenje in druga popravila. Kličite 321-9317 ali 321-3204 (190) MALI OGLASI Predsednik Mercos čisti dalje na Filipinih MANILA, Filip. — Predsednik Ferdinand Marcos je naročil vsemu javnemu državnemu uradništvu, da v posebnih izjavah odpove svoje službe do 15. oktobra. Dotlej naj bi bilo vse urejeno in pripravljeno' za ponovni sprejem v državno službo vseh tistih, ki so za to primerni in potrebni. Sodijo, da naj bi bilo od okoli 400,000 sedanjih državnih uslužbencev odpuščenih kakih 100,000. Doslej je vlada odpustila 452 uslužbencev pri davčni upravi in carini, kj na bi bili krivi sprejemanja podkupnine ,za razne usluge. Sledili bodo še novi odpusti v obeh teh državnih od- $1,000 naplačila Na Norwood Rd, dvo-družinska hiša, 5-5, z aluminijem obita, in garaža. Na Prosser Ave. 9-sobna eno-družinska hiša, dve kopalnici, tri garaže. $1,300. naplačila. Dvo-družinska hiša na 1372 E. 49 St., 5-4, garaža za dva avtomobila. $650. naplačila. MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St. 431-8182 221-9381 (189) Euclid North of Boulevard, East 217. 3 Bedroom Colonial. 2 Wood Burning Fireplaces. Paneled Recreation Room. 2y2 Car Garage. Many Extras. Low 30’s. By Owner. 731-0841 -(190) Naprodaj—hiše v Euclidu Beverly Hills — nov zidan “semi-ranch”, 4 spalnice, razvedrilna soba, 2 kopalnici, vdelan štedilnik, pomivalnik posode, ločena garaža za 2 voza. RUSSELL GARDEN ESTATES 860 E. 250 St. Ranch, obit z aluminijasto oblogo $32,900. Zidani ranchi s priključenimi garažami, tudi kolonial in deljena raven. Pridite pogledat! V Euclidu nedaleč od Lake Shore Blvd. zidan bungalov, razvedrilna soba, blizu trgovin. Prazno, se lahko takoj vselite. Delikatesna trgovina-mlekarna naprodaj v dobri okolici. Naprodaj s poslopjem ali brez njega. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (193) V najem Soba in kuhinja, opremljeni, se odda starejši osebi. Na E. 72 St. blizu St. Clair Ave. Isto tam se proda avto Ford leta 1962 v dobrem stanju. Telefon 391-4595. (4,6 okt) House for Sale in the Grovewood area, two family home 5-5, aluminum siding, newly deeprated up; two brick garages. Good income. Call 524-3437 (193) VIŠJE IN VIŠJE — Obiskovalci se vzpenjajo proti vrhu po 200 stopnicah, da si bodo od tam, kjer stoji spomenik Leva Waterloo.) a, ogledali bojišče, kjer so bili leta 1815 uničeni Napoleonovi . upi. Naprodaj Hiša za dve družini 5-6 sob vsako stanovanje, modernizirana, z aluminjem obita. na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. dvojna garaža, greda. Kličite 881-1322 po 4. uri pop. (2,4,6,9,11,13 okt) PrijafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS SL Clair Ata fr JE. 68 SL 361-4218 Po onem čudnem dogodljaju je že legala na zemljo deseta noč. Kakor takrat je stal France zopet nocoj na istem, mestu na straži, na najskrajnejši postojanki zunaj mesta. — Ura je bila polnoč. Vsa narava je počivala in snivala sladke sanje in nad zemljo je vladala skrivnostna tišina, le France je korakal zamišljeno semintja. Čuj! tam spodaj v bičevju se je nekaj zganilo in zašumelo. Bila je svetla noč in zadnji krajec mesecev je pošiljal na zemljo še toliko močno svetlobo, da se je precej natanko lahko razločilo daleč na okrog. France se je hitro ozrl tjakaj in opazil, kako se je prerival neki temen zvitek oprezno skozi bičevje. Bliskoma je potegnil meč in zakričal: “Stoj! kdo tu?” Postava v bičevju se je potajila in se začela, pomikati nazaj. Kmalu je izginila Francetovim očem. Pol ure je zopet vladala tišina, kar je zaslišal od nasprotne strani neki zveneč glas. Bili so mehki, nežiii in vabeči glasovi gosli. In zdaj je zadonel med svirajoče gosline glasove še ženski glas — za Boga! bila je Nigana! spoznal je njen mehki in pretresu j oče nežni glas. — Pela je: “Odkar mi mati v grobu spi, srce mi vedno bolj medli...” itd. France je že nameraval dati znamenje sosednjim stražam, a upadel mu je pogum, v prsih ni več čutil tolike moči; deloma se je namreč sramoval, da bi zaradi slabotne ženske sklical skupaj vse straže, deloma ga je skrbelo, da bi s takim činom utegnil Nigano spraviti v nesrečo. In z milosrčjem se je zopet vzbudila v njegovem srcu ljubezen do žene in hrepenenje po sreči... Toda ne sme ga videti, ne sme govoriti z njim, zlasti ne tu na straži. — Medtem ko je premišljeval, kaj bi ukrenil, so se mu vedno bolj bližali glasovi in v noč se je razlegala še krepkejše in strastnejše ciganska pesem: “Po svetu jaz okrog blodim, ubog cigansk otrok; v samoti tihi se solzim, saj čuva me le Bog. Ko sem na vasi se igral, nikdo ni maral me, nikdo mi roke ni podal, le vsak me karal je. Zato oko se mi solzi, ker svet sovraži me, le ena duša še živi, ki vendar ljubi me. Zato pa hodim v temni log, kjer ptički žvrgole, tam žabi tuge in nadlog užaljeno srce. Ko pridem k mili mamici, vesel pač bodem spet; oj kmalu, kmalu tja dospem kjer več ni zla, ne zmot.” France je napeto poslušal. Sapa mu je zastajala, srce se mu je krčilo. Kaj naj stori? —Prav blizu njega je rastel gost jelšev gozd; naj se li skrije vanj? Iz grma bi lahko opazoval vse okrožje, katero spada pod njegovo stražo, njega bi pa nihče ne opazil. — Rečeno, storjeno. — Samo par skokov in že je bil pri grmu. Hitro je vtaknil glavo v grm, a preden je mogel potegniti še noge v grm, je začutil, kako ga je nenadoma objelo okoli vratu dvoje rok in nad svojo glavo je opazil dvoje žarečih oči. Na uho so mu pa že donele strastne, z jokom skoro zadušene besede: “O, ljubi Radko, zopet te imam! Slednjič si vendar zopet moj! — Radko, zakaj si mi napravil to?” S silo se ji je izvil France iz objema. Nigana je skočila iz grma in stopila predenj s prekrižanimi rokami. Oblečena je bila skoro enako kakor jeseni, le da je bila sedaj njena obleka še bogatejše okrašena s tkaninami in dragimi kamni; lase je imela pomaziljene z duhtečimi dišavami in vrhu glave se ji je svetil srebrn venec. Hotela ga je še enkrat objeti, a mož jo je surovo pahnil od sebe in ji šepetal: “Nigana, ne pehaj me v nesrečo! Stojim na straži in zato ne smem z nikomur govoriti.” “Kaj? z menoj ne smeš govoriti? Z Nigano, svojo ženo, ne smeš govoriti?” mu je kričala žena v obraz tako od blizu, da je čutil na svojih ustnicah njen vroči dih. “Nigana, saj nisem več tvoj, ampak sedaj služim domovini; prisegel sem ji zvestobo in od-zdaj je moje življenje boj zoper turške pesjane.” “In meni? Nisi li meni poprej prisegel zvestobe pri Očetu in Sinu? Nisem te pustila zlato- Vzemite, prosim vas, med se, kako vas rad imam; a rekali so mi smeje: cigan naj bode sam. V BLAG SPOMIN - PETE OBLETNICE, ODKAR L NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE John Race ki je umrl 2. oktobra 1967. leta. Pet let je minilo, odkar si, dragi, šel od nas, pa vedno zvest spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas. Počivaj v miru dobri soprog, preljubi oče, v grobu tam, v ljubezni trajni boš ostal, dragi, nepozabni nam! Žalujoči: soproga MARY SINOVA in HČERKI VNUKI in VNUKINJE ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 2. oktobra, 1972. EDINI PREŽIVELI — Od budističnega templja v Kompong Trabeku v Kambodži je ostalo le tole, kar vidimo na sliki. Buda mirno in nemoteno gleda dalje v svet kot edini preživeli. 1 lasi ženi na Kranjskem, pa te | tudi vojski ne bom pustila. Mo-; ja pravica je starejša, močnejša!” “Nigana, ti si kriva. Če bi bila ; izpolnila le deseti del svojih I obljub, bi te ne bil nikdar za-' pustil; a zdaj ne pomaga nič. Cesarska služba je stroga in nanjo sem sedaj navezan z dušo in s telesom. Prisegel sem svojemu vrhovnemu poveljniku Sigmundu Pollheim, ki že tri leta poveljuje obmejnim četam. — Sicer pa tu tudi ni tako samotno in zapuščeno kakor v tvoji hiši v Bjelini.” “Tako samotno! Tako zapuščeno!” je vzdihovala žena. “O, Radko, ne morem pomagati. Pustinj ski duh me zgrabi kakor veter kosmič prediva, pa ne morem več obstati. In tedaj nisem več Nigana, ampak samo postava brez duha, brez duše, brez volje. Žene me proč, ven, v tujino, ne vem kam, in ne morem se braniti... Toda, Radko, pojdiva proč iz Bjeline, pojdiva na zeleno Štajersko, kjer so lepa mesta in prijazne vasi in kjer prebivajo dobri ljudje; tam me ne bo dohitel pustinj ski duh, tam bom vedno ostala pri tebi!” “Ne gre kar tako, ni mogoče. Nigana; cesarju sem prisegel in če se izneverim prisegi, me doleti smrtna kazen.” “Saj nisi imel pravice priseči cesarju; s to prisego si ravnal zoper svojo dolžnost, Radko, ti si nezvest, verolomen!” je strastno jadikovala žena; “ali se še spominjaš, kako si mi dal besedo pred belim duhovnikom v Bjelini?” “Nigana,” jo je strogo zavrnil mož, “ti si verolomna, ti si mi bila nezvesta. Stokrat si ravnala zoper svoje dolžnosti; zato me je pa duhovnik v Bjelini od- vezal od moje besede. Prost sem in Svoje življenje sem daroval cesarju!” “Radko! Radko! Ali je res? Ti si prost? Osvobodil si se? — — Nigane ne poznaš več? Nigana ti je tuja, preslaba; več ne maraš zagorele ciganke!... Zopet hočeš proč med divje gore, k zlatolasi ženi!... Toda prisegam ti pri svetlih zvezdah, da ne smeš biti srečen z njo, tega nikakor ne pustim. — Za teboj pojdem, čče treba na konec sveta, in če te najdem pri njej, umorim njo in tebe!” “Nigana, brzdaj svojo strast,” je rekel mož žalostno, “saj nimaš vzroka, da bi postala jlubo-sumna ... Zalke v svojin življenju ne bom videl nikdar več. Ne pojdem med gorenjske gore, marveč v krvavo vojsko; tam me bo sprejela bleda smrt v svoje naročje. Če bom umrl za domovino, bom vsaj vedel, za- jPTA — People Taking Action! Art Lmlvletter, National PTA Honorary Membership Chairman, and Mrs. Elizabeth Mallory, National PTA President, invite you to join them on one of the most exciting adventures of all time . . . working to insure the best possible of worlds for children. For .75 years, the PTA has fought anything that threatens the quality of a child’s life. PTA continues to fight health hazards like drug abuse, smoking, alcoholism . . . and threats to quality education such as reading disabilities, teacher and student unrest, and racial imbalance. All these and more are PTA concerns. What better way to show your concern than through PTA . , , people taking action for all children. Join your PTA today! One of the most significant anniversaries in the history of volunteerism occurs in 1972 — the PTA celebrates its 75th year of working totally in the interest of children and youth. Founders Alice McLellan Bir-ney and Phoebe Apperson Hearst, who recognized the great need for such a volunteer movement, organized the first PTA meeting on February 17, 1897 in Washington, D. C. The concept of PTA swept the nation, and now seventy-five years later, the organization has grown to one of almost 9,000,000 members. Since that time, scarcely a year has passed that the PTA has not implemented a project or involved its members in a new activity that benefited children. In Idaho, the^PTA sued government officials for “misusing” school funds, In California, the PTA attacked the governor for failing to support adequate school finance reform and in Chicago, the PTA sponsored a mass rally which succeeded in preventing proposed teacher layoffs. A prominent editor said recently, “Just as war is too important to be left to the generals, so public schooling is too important to be left to the educators. The PTA is still the bulwark of the pdrbhtal troops.” _ • Membership in PTA is through the local unit and is open to anyone interested in the welfare of children. You can join the PTA troops — call today! “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! kaj sem živel.” “O, Radko, ljubi Radko, tudi smrti te ne pustim! Svoje življenje moraš dati meni in nikomur drugemu in tudi smrti ne!... Kri, rožna kri na tvojem ljubem obrazu! — ne, ni mogoče, pri tej misli se kar tresem! —Rajša, kakor da bi videla tebe mrtvega, rajša umrjem jaz!... V vojsko ne smeš! Naročila ibom svojim rojakom, da te bodo skrivaj odpeljali, tako da te cesar ne bo nikdar več dobil! “Nigana, nikar ne ravnaj nepremišljeno. Moja služba ie neizprosna; kdor bi položil le roko name ali če bi pokazal le najmanjše znamenje nasilja> Sa moram prebosti, pa če si tudi J ali tvoji rojaki!” JE ZA NJU BOJ KONČAN? — Kambodžanski vojak na poti iz Kompong Trabeka ob glavni cesti, ki veže Saig°n in Phnom Penh, ne ve, kaj ga čaka. Žena gre za njim, kot je v tem delu Azije običaj. Kambodžanci, ki so kazali toliko vneme in podjetnosti v prvem razdobju boja proti rdečim vpadnikom, so od vojne bolj in bolj utrujeni. ZA VAROVANJE GLAVE — Gasilski podpolkovnik Klemen Dziermanski v Bialystoku na Poljskem je vnet zbifa' lec starih gasilskih čelad. V njegovi zbirki, ki jo vidim0 delno na sliki, so nekatere še iz prejšnjega stoletja. ŽENINI IN NEVESTE! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” NAŠA SLOVENSKA UNUŠKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 —